Leto IL — Štev. 40. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. V okolici Celja so v pripravah in Tednu matere in otroka organizacije AFZ zelo povečale svojo delavnost v lednu * Matere in otroka« je delo v vseh odiborih AF2 Celje-okolica postalo zelo eOctivno. Mati in otrok je tisto, kar je ljutjistvu najdražje, ljubezen, ki jo čutimo do njih je med najlepšimi čustvi človesškega rodu. V tem tednu so terenske organizacije preteiitale dosedanje delo in zastavile vsa prizadevanja za čim večjo socialno in Edravstveno zaščito matere in otroka. Ob Mključku tedna ^bo otvoritev DID v Žalcu. Kljub raznim težavam, res­ ničnim in namišljenim, bo odprla ta prepotrebna ustanova in na ta način razbremenila delovno ženo v njeno in otrokovo korist. V Grižah, Zabukovci, Megojnicah je delo za otvoritev skupnega DID-a v polnem teku. Težkoče imajo glede pro­ stora, vemo pa. da bodo agilne tovari- šice na tem terenu tudi to težkočo pre­ mostile. Tudi v Laškem se borijo tovarišice z enakimi težavami. Priipravljen imajo ves inventar in tudi potrebna denarna sredstva. V kratkem bo odpadla tudi stanovanjska ovira. Članice AFZ so pre­ vzele tudi patronat nad DID-om (tov. Sicer Marica, Roš Milena in Stegenšek Josipina). V soboto bodo otvorile otro­ ško restavracijo, ki je v tem kraju po­ trebna. Posluževali se jo bodo prav ra­ di tudi vsi dijaki, ki se vozijo v šolo, ker se restavracije v Celju časovno ne morejo posluževati. Otroško restavracijo so otvorili v Sto­ rah. 25. septembra so že prvič pogostile svoje male vesele goste. Tudi sejem »Ziv-žav« je dobro uspel. V Dobrni so tovarišice tudi marljive, žal ix)zabljajo na poročila, kar je ne­ kaka stalna napaka tudi pri večini osta­ lih odborov. Tovarišice v Rečici in Hudajami so v nedeljo s svojimi pionirji obiskale dom »Vere Slandrove« na PolzeU. Ob­ darile so deco s sadjem in zelo ličnimi igračami — izdelki krajevne lesostru- garske delavnice v Rečici. Rečiški pio­ nirji so bili v Domu prijetno presene­ čeni z »lutkovno predstavo« in so se nekateri kar težko ločili od ljubkih sta­ novalcev lepega doma. Z zadovoljstvom se poslavljaš od te velike družine otroč­ kov. Toplo ti je pri srcu ob zavesti, da naša ljudska država ustvarja deci lepe in sončne dni. Tudi Rečica bo imela v nedeljo dopoldne svoj otroški sejem, popoldne ob dveh pa akademijo v pro­ svetnem domu. Postavile so aktiv za pomoč mlečni kuhinji v Zg. Rečici. Te­ čaj za vkuhavanje sadja in zelenjave ni dosegel svojega namena, ker so bile organizacijske priprave odbora prešib­ ke. V Rimskih Toplicah bo v soboto pri­ čela obratovati nova šivalnica pod okri­ ljem organizacije AFZ. Mnogi odbori so imeli zdravstvena in kulturna predavanja. Najbolj obiskano- predavanje je bilo v Vojniku (okrog 200 žena) in je bil tam uspeh res po­ zitiven. Nasprotno pa v Laškem, Rim­ skih Toplicah in drugje obisk kljub zelo dobrim in stvarnim predavanjem ni bil zadosten. Izgleda, da je krivda v nezadostni agitaciji. Tudi izleti s pionirji so bih zelo ko­ ristni in priljubljeni. Odbor AFZ St. Jurij pri Celju je imel celo štiri take izlete. Materinska posvetovalnica se je usta­ novila v Vitanju in St. Juriju pri Celju. Slednja je zelo obiskana, kar je vseka­ kor zasluga dobre organizacije tovari- šic. Tam so v teku tudi priprave za otroško igrišče. Sejmi so se že,-odnosno se bodo vr­ šili v krajih: Store, Laško, Rečica-Huda- jama, Sv. Vid pri Grobelnem, Dramlje, Griže, Petrovče, Žalec itd. Dobro so se oprijele tekmovanja tudi tovarišice v Dramljah. Poživele so delo otroških obiskovalk in s konkretnimi primeri, izboljšale tozadevne terenske prilike. Izboljšale so tudi odkup mleka in s tem kot prve dosegle usi>eh na_ tem zelo važnem področju. Ob tednu »Matere in otroka« bodo različni odbori počastili zaslužne mate­ re z darovi. Taka počastitev zaslužnih mater se bo vršila za okraj Celje-okoli­ ca tudi v nedeljo dopoldne v veliki dvo­ rani OLO, na katero vabimo tovau^išice s terena. Povečana delavnost v počastitev ma­ tere in otroka je vidna v večini odbo­ rov, tudi onih, od katerih nimamo po­ ročil in bodo zato skupni uspehi zado­ voljivi. Rudarska mati Ob vznožju zelenega gozdnatega po­ bočja Bukovce, se odcepi od glavne ce­ ste proti rudniku Zabukovca peščena stezica, ki te pripelje k hiši, v kateri gospodari Žefranova Kristina, mati, ki je rodila enajst otrok. Eden ji je umrl in kljub desetim, ki jo še obkrožajo, ne more pozabiti nanj. Taka je pač mate­ rinska ljubezen! Že ob mostičko, ki pelje do njenega doma, vidimo gručo veselih otrok. Vprašam to veselo deco ali je kdo od Želranovih? In kar štirikrat zagr­ mi jaz, jaz, jaz tudi, pa še jaz! Pridružili so se mi, ne da bi jih zanimalo kam grem. Seveda, steza vodi skozi mali sa­ dovnjak, vendar prav samo v njihov dom, kaj bi spraševali! Nasproti nam priskaklja srčkano dekletce in takoj se ugotovi: »to je pa naša Kri&tinca«. Zdaj me obkroža že kar pionirska četa. Ve­ selo krcimljajoč dospemo do hiše in na pragu poizkuša Marjanca-najmlajša, svojo prvo fizkulturo, saj je komaj shodila. Mater te številne rudarske dece sem našla razumljivo pri delu, prala je. Pred­ stavili so mi jo kar otroci sami s svo­ jim, mama glej — mama daj! Razgovor o njenem življenju je pot neštetih ru­ darskih mater s številno družino, ki žrt­ vuje svojemu rodu vse svoje moči in ljubezen. Bila je tovarniška delavka, on rudar- kopač. S skromnostjo in varčevanjem sta si sezidala hišico, dokupila majhen sa­ dovnjak in par metrov zemlje za vrtiček. Otroci, ki so se vrstili leto za letom so jima v veselje in srečo, če tudi je ogromno dela in skrbi z njimi. Mati Kri­ stina je zavedna žena! To je potrdila ne samo s svojimi odlično vzgojenimi otroci, ampak videli smo jo tudi na u/damiškem delu — na cesti. Šla sem z otroci, mi je skromno rekla in pre­ peljala 142 samokolnic kamenja. Zdrava sem in prav je, čc vsak pomaga, ko se gre vendar za nas vse in bo na ta načia tudi kmalu bolje. Nič ni zagodrnjala, če tudi je jasno, da se bori z vsemi težko- čami, ki jih ima vse polno še naša povoj­ na doba in ki posegajo v delo matere kot gospodinje najbolj občutno. Pove­ dala mi je tudi, da zelo rada čita in st če tudi z veliko težavo odtrga vsaj ob nedeljah uro ali dve časa za čitanje, V razgovoru z njo me je presenetila njena razgledanost. Ta delavska mati z de­ setimi otroci tudi čita! To naj si zapom­ nijo vse tiste, ki ob manj težkih prilikali in okolščinah nimajo časa, da bi preči- tale vsaj »Našo ženo«. Dobra knjiga pove ženi mnogo tega, kar ji pomaga ustvar­ jati zadovoljstvo — sebi in družini- Krepko sem ji stisnila roko ob slovesu in mali Žefranovi pionirji so me spre­ mili do mostišča. Še enkrat sem se ozrla proti hišici, ki so jo razsvetljevali žarki zahajajočega sonca, z željo, da bi nebroj takih domov razsvetljevalo sonce življenja — vse dnil Takih mater je v naših rudarskih revir­ jih mnogo. Kdo dvomj ob takih mate­ rah v našo bodočnost! Rov, Tudi v Celju so žene dosegle zelo lepe uspehe Kakor vsa podjetja in ustanove, tako so tudi žene v Celju že večkrat pristo­ pile k tekmovanju. Sprva ni bilo lahko — saj je vsak začetek, posebno ker so imele predsodke, da žene ne morejo do­ seči vsega tega, kar se od njih priča­ kuje. Prvo tekmovanje se je izvršilo povoljno, sicer z nedostatki. Toda tek­ movanje v čast 8. marca je bilo prav zadovoljivo. Takrat so žene pokazale in dokazale svojo sposobnost in uspehe z marljivostjo, vztrajnostjo in požrtvo­ valnostjo. V čast Tedna matere in otroka so celjske žene zopet pričele s tekmova­ njem, predvsem v skrbi za zaposlene matere in mobilizaciji rezervne delov­ ne sile. Najaktivnejše in pereče vpra­ šanje je ustanavljanje dečjih jasH, igrišč, krpalnic, šivalnih ter raznih uslužnostnih podjetij. Potrebno je, da razbremenimo žene, kajti le na tak na­ čin bo uspešna akcija vključitve žena v produkcijo. Zaenkrat ne moremo go- 1/oriti o večjih uspehih, toda v tem času so vprašanje toliko pokrenile, da bo v nadalje izvedba uspešnejša in dokonč­ no rešena, S stalnim vzgajanjem so do­ segle, da že skoraj sleherna žena raz­ ume težnje naše napredne države. K zadanim nalogam pristopajo masovno. Zene vidimo pri prostovoljnih akcijah, zelo požrtvovalne so v mlečnih kuhi­ njah, pomagajo pri šivanju za dečje do­ move in drugam. V tem tromesečneiti tekmovanju so svoje delo posebno ipo-] živele s pripravami za sejem naših malčkov. Pri tem delu sta se posebno izkazale II. in I. četrt, za katerimi pa tudi drugi tereni ne zaostajajo. Na sej­ mu se je videlo marsikaj. Morda bi tu­ jec, ki ne pozna poleta naših žen — ne mogel verjeti, da je mogoče napraviti iz atomiWii.JOTPV to krasnih. stv_ari. Pavla Rovain: Materi Beseda mati, je najslajših melodii, oči ljubeče so, svetlobe vir, srce trepeče in toplo reizliva ljuba v brezmejno — bitju, ki ga je rodila. Vodila ga v življenje, borbe poti, s seboj mu dala je zaklad: poštenje in ljubav do domovine, da bo človeku — človek vedno brati Prišel kot satan, vojni je vihar; moril, požigal, smrti je sej al... Tvoj rod izgnal je z lastnih tal. Zaklad, ki mati Ti si ga rodila junaško stopil je v napad in lajšal vsem nam bolečine, ki jih zadajal je sovrag. In zopet sonce svobodno nam sije, naš jezik tisočletni spet živi, le Tvojih sinov in hčera ponosnik vzela je borba strašnih dni. V gozd strmiš, ki poln življenja krije tudi Tvoj zaklad in šumenje teh zelenih logov pesem tiha je — uteha Tvojih nm.. Poje Ti o rodu širnem, ki milijon ima sinov, hčera, vsi so Tvoji — draga mati r delu skupnem, plameni spomiM ... ker jih druži svetla zvezda, ki v njej nesmrten je Tvoj sin. Zene v Štorah so najlepše v okraju izvedle Teden matere in otroka Ze precej časa se je govorilo, da se AFŽ Y Storah z vso resnostjo priprav­ ljajo na čim lepšo proslavo Tedna matere in otroka. Toda to, kar smo gledali v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne in popoldne, nas je vse presenetilo, tako lepo so prireditve uspele. Vidi sc, da so se razmere v DID-u v Š^torah s prihodom nove vzgojiteljice popravile. Otroci zelo dobro uspevajo. Ob ustanovitvi Doma igre in dela so šc Bekatcrc matere pod vplivom sovražnih elementov dvomile v to ustanovo. Kmalu pa je število otrok začelo rasti, dokaz, da »o se vsi prepričali o potrebi in ko­ ristnosti Doma igre in dela. Uspela pri­ reditev z novoletno jelko je vlila mate­ ram še več zaupanja, otrokom še več veselja, saj so bili za njihovo marljivost bogato nagrajeni, obdarovani, S priho­ dom nove vzgojiteljice pa so se UiSpehi otrok še izboljšali, v veliko zadovoljnost staršev. Zgodilo se je, da je mati-vdova podvomila v vzgojno delo DID-a, vzela je otroka domov, češ, da so se samo raz- boleli v DID-u. Danes bi jih rada zopet dala DID-U v vzgojo, noče pa preklicati žaljivk ki jih je sipala o DID-u, noče sc opravičiti. Letos poleti so otroci že imeli samo­ stojno prireditev, ki je gledalce silno navdušila, ker so program res prisrčno izvajali. Za Teden matere in otroka so prire­ dili v soboto zopet zelo uspelo akade­ mijo, kjer so nastopili še pionirčki in godba ter pevci SKUD-a. Prireditev je nad vse dobro uspela. V nedeljo dopoldne je bila otvorjena otročja restavracija, prva v okraju Celje- okolica, Nastopili so pionirčki s pevski­ mi točkami, pevski zbor in godba SKUD-a, V kratkem času je uspelo s skupnim delom in z izdatno pomočjo uprave podjetja urediti prostore dečje restavracije, ki bo nudila izdatno okrep- čilo in razvedrilo otrokom delavskih družin. Popoldne pa je sledila otvoritev ot­ ročjega sejma. Šotori s pijačo, slaščicami in igračami, na drugi strani pa igrišče z gugalnico in vrtiljakom so iznenadili tako malčke kot starše. Po otvoritvi in lepem nagovoru malčkom in materam, ki jih je prisrčno pozdravila tov, Mihe- ličeva, so se vsu/le množice na sejmišče in igrišče. Otroci so kar vriskali od sreče in navdušenja. Najmlajši, gojenci DID-a so lepo prikazali pozdrav mamicam, nato se je razvilo splošno veselje in rajanje. Šotori so bili oblegani od radovednih in žejnih otrok in mamic. Posebno veselje pa sta priredila otrokom povodni mož, ki je prišel po Voglajni in pa »pajac«, ki jih je zabaval do mraka. Tako raz­ igrani že dolgo niso bili otroci delavskih družin naših vrlih kovinarjev v Štorah. Aktivnim članicam AFŽ in ostalih množičnih organizacij, upravi podjetja, ki je prevzela ureditev (izgradnjo) otročje restavracije in povsod pomagala prid­ nim ženam-materam, tov, Miheličevi, ki je kljub obremenitvi v službi, žrtvovala vsako minuto in mnogo doprinesla k uspelim prireditvam, vsem, ki so pra­ vilno razumeli potrebe naših malčkov in mater in radi pomagali, gre res vse pri­ znanje. Če bodo v Štorah vedno tako pridno sodelovali, bodo želi še več uspe­ hov, ki bodo dopolnili uspehe tekmoval­ cev v produkciji. V okviru Tedna matere in otroka so se v sredo 28, in v četrtek 29. septem­ bra predvajali filmi za otroke v dvorani delavsko-uslužbenske restavracije, V pe­ tek 30. septembra pa bo zdravstveno predavanje za matere. ^ ŽENE-MATERE! Vzgajajmo naše otroke v poštene, delovne in ponosne člane naše socialistične družbe! Izobraževalno-umetniška društva se pripravljajo za 11. kongres ljudske prosvete Slovenije Po vseh krajih, kjer so že ustanov­ ljena, pa tudi drugod, kjer se še pri­ pravljajo za ustanovitev izobraževalno- umetniških društev, je v zadnjem času tajelo kulturno-prosvetne delavce ži­ vahno vrvenje. Ze v Tednu napredne knjige so se sestajali upravni odbori društev z namenom, da se pomenijo o predkongresnem in zimskem izobraže- valno-umetniškem delu ter primemo pripravijo občne zbore, na katerih bodo izvolili delegate za okrajno, oblastno konferenco ter za II. kongres Ljudske prosvete Slovenije. V teku tega tedna so se skoraj vse­ povsod vršili občni zbori in poleg iz­ volitve delegatov prinesli važne zaključ­ ke, ki bodo pripomogli k učinkovitej­ šemu delu na Ij udsko-prosvetnem pod­ ročju. Kritična ocena dosedanjega dela, podana na občnem zboru, je opomnila neaktivne člane društva na njihove dolžnosti. Ponekod so celo občni zbori neaktivne člane upravnega odbora raz­ rešili funkcije in na njihova mesta po­ stavili agilnejše tovariše. Dne 27. t. m. so imeli v Grižah svoj •bčni zbor člani izobraževalno-umetni- škega društva »Peter Sprajc«. Seatali so se v nekoliko okrašeru dvo­ rani. Sicer niso bili polnoštevilno za­ stopani, vendar je bila udeležba z ozi- rom na to, da so bili mnogi zaposleni v rudniku Zabukovca, še dokaj zadovo­ ljiva. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja, overovateljev, kandidacij­ ske ter volivne komisije je govoril pred­ sednik tov. Zupane Edi. V kratkih be­ sedah je oDomnil članstvo na veliko mi­ sijo, zaradi katere je bilo društvo usta­ novljeno in opozoril na pravec njego­ vega delovanja. Kritično poročilo o dosedanjem delu je podala tajnica tov. Košak Lenči, ki je v svojem uvodu prav lepo pove­ dala: »Malo je uspehov našega dosedanjega dela, ki jih bom lahko navedla in niso niti malo vredni imena »Peter Sprajc«, katerega nosi naše ~ izobraževalno- umetniško društvo, vendar nekaj je kljub temu storjenega in kritični pre­ gled dela predvsem nas odbornikov vam bo razjasnil, zakaj ni storjenega več.« • Nato je objasnila, s katerimi sekcija­ mi je društvo pričelo in kakšne uspehe je v toku svojega obstoja doseglo. Iz­ med kulturno-umetniških sekcij je predvsem pohvalila godbeno sekcijo, ki je imela po osvoboditvi že 91 nastopov in še naprej pridno vadi, k delu pa pri­ teguje nove mlade kadre. Pevski zbor je dobil novega pevo- vodjo in bo kmalu nastopil. Gledališka družina se bori z začetnimi težavami in ima v programu Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. V razvoju je folklor­ na skupina, ki je imela doslej osem vaj. Tajnica je ugotovila, da se- posveča mnogo premalo pažnje ideološkemu in izobraževalnemu delu. Od treh knjižnic se je bogatila z novimi knjigami in jih istočasno posredovala ljudem samo ru­ darska knjižnica. Vaški knjižnici sta bili stalno zaprti, kar bi odgovorni za knjižničarsko sekcijo nikakor ne smel dopustiti. Prav tako se niso organizirala predavanja, pa najsi bo to poljudno­ znanstvene ali politične vsebine. V naslednjem delu svojega poročila je tajnica obrazložila vzroke neuspehov, ki tiče v neaktivnosti posameznih čla­ nov upravnega odbora, katere je ime­ novala in v nediscipliniranosti članov posameznih sekcij. Fo tem poročilu se je razvila disku­ sija, iz katere je bilo razvidno, da ve­ čina navzočih stremi k uspešnejšemu izobraževahio-umetniškemu delu. Kri­ tika je posegla prav v podrobnosti in ugotovila, da je velik vzrok nerednega obiskovanja vaj nekoordinirano delo društva z masovnimi organizacijami, ki sklicujejo cesto za časa vaj svoje se­ stanke. Občni zbor je nato izvolil 10 delegatov za okrajno konferenco, dopolnil upravni odbor z novimi člani in sprejel nekaj koristnih sklepov. Med temi je najvaž­ nejši ustanovitev vaške čitalnice s knjižnico v Megojnicah, ki bo pričela poslovati v počastitev II. kongresa ljud. prosvete. Za zaključek je zapel dru­ štveni pevski zbor, na kar so se člani v prijetnem razpoloženju razšU, nekaj pa jih je odšlo otepa vat zadružne sonč­ nice. Tako potekajo občni zbori v mnogih krajih. Res pa je tudi, da je bilo nekaj občnih zborov slabo pripravljenih, kar se bo prav gotovo poznalo pri zimskem izobraževalno-umetniškem delu. Volitve delegatov Kulturno izobraževalnega društva „3Iiloš Zidanšek^' v Medloga za mestno konferenco Ljudske prosvete , V soboto je v zasilno urejeni dvorani zadružnega doma v Medlogu KID »Mi­ loš Zidanšek« prvič volilo iz vrst svo­ jega članstva delegate za mestno kon­ ferenco, kjer so bodo izvolili delegati za oblastno konferenco LP in II, kongres LPS, ki bo od 18, do 22, novembra v Ljubljani. Predsednica društva, tov, Jošt Darinka, je povdarila pomen II. kongresa LPS, nakazala naloge ljudsko-prosvetnih ak­ tivistov in naloge društva. Razen tega je v zvezi s »Tednom knjige« obrazložila pomen knjige in knjižnic, ter pozvala članstvo društva in goste, da segajo čim bolj po knjigah napredne vsebine. Po njenem referatu je podal tov Gor- šič Edvard tajniško poročilo, ki je opi­ salo celoten razvoj društva in poseglo še v čas, ko so pričele živeti in delovati prve skupinice, ki jim je dajala oporo AFŽ Rastoče skupine so zahtevale novo organizacijsko obliko, nujna je bila za čim večji razvoj kult. prosv. delovanja ustanovitev društva. Zato so množične organizacije ob pomoči Mestnega odbora Ljudske prosvete pristopile k ustano­ vitvi društva, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor letos aprila na dan obletnice ustanovitve OF, Takoj po ustanovitvi društva se je začelo živahno delo. Naj­ bolj aktivna je dramska skupina in žen­ ski pevski zbor, dočim se ostale skupine (folklorna, mešani pevski zbor) še orga­ nizirajo. Društvo ima tudi lepo urejeno knjižnico, katere knjižničar je bil zaradi svojega marljivega dela nagrajen od lO LPS. Delovanje društva bi se gotovo še bolj razvilo, če bi društvo imelo že svo­ je prostore. Vse prireditve se vrše v zasilno urejeni dvorani in prav tako za­ časno postavljenem odru. Društvo, pri­ čakuje, da bo s pomočjo članov KUD iz mesta, dogradilo do U, kongresa LP dvo­ rano. Žal zaenkrat te pomoči ni bilo čutiti, dasiravno so se obrnili s to proš­ njo do vseh odborov društev. Po končanem tajniškem poročilu in po izvolitvi delegatov ie dobil besedo za­ stopnik Mestnega odbora Ljudske pro­ svete, tov Grobelnik. ki je med drugim pripomnil, da bi se moral marsikateri aktivist iz mesta učiti v tem društvu, da bi mogel izpolnjevati naloge, ki so naoi zadane, Povdaril je, da se mora kulturno izobraževalno delo razvijati tako, kot se razvijajo vse panoge našega gospo­ darstva, ker bi v nasprotnem slučaju ne izgradili našo mlado domovino tako, kot zahteva naša socialistična preobrazba. Opisal je zatiranje kmeta in delovnega človeka v prejšnjih časih, ko se jim je zapirala pot k izobrazbi in se jim je vsiljevalo to, kar je bilo vladajoči peš­ čici v korist. Današnja oblast pa stremi za tem, da mora izobrazba in kultura prodreti v najbolj gorsko in osamljeno vas, tako, da bodo tudi ti ljudje zmožni sodelovati v današnjem razvoju človešks družbe na vseh poljih našega skupnega dela, H koncu je pozval člane društva še k boljšemu delovanju, nato pa je društvo sprejelo sklepe v počastitev II, kongresa LPS in poslalo Izvršnemu odboru Ljudske prosvete Slovenije na­ slednjo resolucijo: Člani KID »Miloš Zidanšek«, smo da­ nes izvolili delegate za Mestno, oblast­ no konferenco in za II, kogres LPS. Že­ limo, da bi bil ta kongres zrcalo veli­ kega dela, ki se je že izvršilo na polju Ljudske prosvete v teh bogatih letih po vojni ter pobuda za še bolj živahno in sistematično delo. Mi, ki nosimo im« narodnega heroja, borca za novi sociali­ stični red, se dobro zavedamo nalog, ki nam jih nalaga dejstvo, da živimo v kmečkemu predelu, kateri meji na indu­ strijsko mesto. Ideološko dvigniti pode- željskega človeka, izobraževati ga. bu­ diti v njem smisel za kulturne vrednote, to je naša naloga. Prvi pogoj, da more društvo uspešno delovati je, da se dogradi dvorana v novem zadružnem domu. Zato je dane« tudi naša največja obveza, da bomo ve­ liki dan 29. novembra praznovali v novi dvorani s kulturno prireditvijo, ki bo pokazala uspehe našega društva. Člani Kulturno izobraževeilnega društva »Miloš Zidanšek« v Medlog«