Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din.

Leto II. V Celju, dne 1. marca 1927. Št. 6. in 7.

Čakaj, čakaj, samo čakaj. . .

vlada

Slovenski Janez pred vlado: Dejali so mi
kar imam — zadovoljen sem bil. Dejali so mi

naj

naj

potrpim — potrpel sem.
počakam — čakal sem -

- Rekli so mi naj bom zadovoljen stem
čakam in čakam, a od hudirja vse zaman.

Kronika.

Prmejcliui nehvaležen dev,

Ud p nji tke pisat steni p rovašev:

Stilček ta čtrti že ' grizem nocoj.
Čeprav imun n glav planov cev roj,
Kaj češ. h udinja, novga ni nič.

Iz spanja ne drami nas niti hudič:
Vse je že staro, vse je pogreto,.

Vse je poiizaino. vse je posneto.
Stokrat srno slišal, da vlada spi
In da Iko mora bit, als P im k l and'

Za a:

Potres! Morile ho to nov o? 0 V
Ledje se h ujej o: kaj bo, kaj bo?

Al pst! Ne preveč na glas:

Ud potresa govork ni zde j čas,

Ker vlada je šiita predpustnih klobas
I n prežvekuje . . .

In snuje , . .

Po friušku obilnem mejčkenc vaje:
Skrbi sem pa tje za »premeštajc«.

Brez skrbi spila biljard

Nad gomilo (mogilo) naših milijardi

In deli i.»odpore.

Tistniu več, ki več požreti more!
Agitatorji volilni — im taka klika.

se bolje — kot se sika..

Narod trpi škode mil j one.

V obliki oblini) — požira bombone:

Trpi rod e. brez krika in vika.

Ker to je olika!

Drugače: od usmiljenih src
Pob os n o vitli brc!

A ne obupaj! Še je Ijiudi
Naše krvi. ki vedo, kaj nas tišči:

Ne zabij o nas v težkih dneh.

Hvala lini bodi nas vseh! Zeva.

„Muhe , morajo v vsako slovensko

družino.

Maček s Prlekije.

Lit bi g o spot vrednih pr »Muhah«!

prai lepo pozctracm
no van želim vse najlobojšo no še to lb-
bo zdravje no pa vse kaj še si vsega
dr liga vun kšate.

Ven, ka van je vnela, zlo težko pr
srci, da van niše seot nič ne piše. —
Gvišno te moj prijaf rajši šteli, kak pa
deset prijtafof od kakega Franck s Tr-
novga, k e se vam jie skos hvala, da je

sen večkrat vaše
» e« šteja, pa me je vseli svadlo-.

i«i ta

gram,

« a s

Že iz šolskih klopi sem se spomi¬
njamo, da je živalstvo razdeljeno na
grupe, razrede, oddelke, pododdelke H d.
Naša muha zavzema na ta način cel
pododdelek oddelka razreda, ene grupe,
ter se v glavnem smatra, za. škodljivo in
nadležna živaiico. Jaz si pa upam trdi¬
ti in dokazati, da so muhe od nepre¬
cenljive koristi in prosim, da se v bo¬
doče pri sestavljanju šol s kit) knjig I o
tudi primerno upošteva.

Prva pogreška naših učenjakov je
la. d n so muham dodelili* v živalstvu sa¬
mo e u pododdelek, d oči m jim po pravu
pripada, cela grupa, (rod) dosedaj zna¬
li ega žival st va in druga grupa (rodi
dosedaj še neodkritega živalstva. Kol
raziskovalec sem na teni polju dosegel
presenetljiva odkritja in rezultate, in
če bi vedel, da dobim NobiovO nagrado
in da poslanem član Nesmrtne Akade¬
mije— bi morda objavil celo knjigo leh
razkritij — če bi našel založnika, ki bi
zastonj  objavil moje uspehe.

Tu bom seveda v najkrajših pote¬
zah narisal glavno;, rekel bi simptome
odkritij.

Mulla ni žuželka! Ne spada v vrsto
in zob tov! (uidite se V To še ni. nič! Še vse
kaj drugega vam p redeči jo moja sen¬
zorni jonalna odkritja.

Kakor sem rekel, podeljujem mu¬
ham v knjigi cel rod živalstva, pod
imenom »Muhe«. H od se razdeli potem
na tri glavne razrede in ti so: Leteča
šesieronožna muha. dvonožim nočna
muha in breznožna Muha. Leteča mu¬
ha je dovolj opisana v šolskih knjigah,
zato se ne bomo bavilli tu z natančnej-

šjm opisom. Mnenje, da je ta mirna
škodljiva, je odločno prot iv n o duhu mo¬
dernega časa: v dobi, ko se vrši prepo¬
rod človeštva in katero dobo bodo poz-
1 1 ejš i rod o v i mm  rova! 1  N or os ti i i vek.
Zato predlagam, da so v šolsko knjige
s p reji ne (in t e rep liram i i in g m i n is t r: i
prosvete!) tale dostavek: »Muhe so naj¬
koristnejše žival i,ee na svet m ker pre¬
prečujejo, da Ljudje po kosilu ne zaspi¬
jo. daljšajo torej delovni čas. S prena¬
ša njem bacilov trosijo med ljudstvo
smrt. a to je \ današnjih razmerah
še edini blagor, ki zadene človeka. Mi¬
rovna konferenca v Haagu bo dosegla
najiepše svoj namen, če bo uničila vse
orožje- — da se pa obdrži umrljivost
tudi brez vojske v potrebnem nivou —
a mora podpisati zakon o zaščiti muli.

Dvoriožna nočna muha živi po ba¬
rdi in sličnih lokalih, v Ljubljani tudi
pod milim nebom v čim manj obljude¬
nih prostorčkih. Ta muha goji posebno
rada ori.jentalno muziko ter skrbi za
dohodke zdravnikov (da ne ho kdo mi¬
slil]* kapelnikov). To je prva korist, ki jo
doprinosa ta muha. Marsikdo, ki živi ?
celibatu ali ki se kako drugače posti v
podobnih zadevah, bo drage volje z ma¬
no vred priznal ogromno korist, ki jo
daje ta muha.

Tretji rod. breznožna. Muha je no¬
vejšega izvora. Za te Muhe ni do moje¬
ga odkritja vedel nihče — prosim, da se
to upošteva. V obliki tiskanih pol se ši¬
ri ta Muha iz celjske Zvezne tiskarne
po celem svetu in je koristna vsled te¬
ga. ker skrbi v sedanjih časih za saneh.
Daši pravijo, da tudi zbada, vendar je
korist v primeri s škodo, ki jo dela.
kvantita v.no večja. Jz principa se ljudje
branijo muh in se zato no morejo spri¬
jazniti tudi s to Muho, Muha pa išče

gda sen vida, da se že pa. loti J liri d.r-
goč v ; M ti bali« hvali. Pa sen si niMa.
zakaj bi je mi nebi toga pod nos v rga.
< !e pa še de se drgoč zglasa, te pa sen
tiidi rad, k e-še ma so leliko drgoč kre¬
gala. Jas si mislim da vi nete Jiujdi, če
jas vašega Krame la tak š inf ten, se mo¬
rete vi tudi v r jeti, da tisti Franci ne ve
druga kak samo sin Liti. Ge ma si mi j a
pisala, de to čista, nači. Jas prai širi-
Lati sploh ne trofin, to v uda že z mojega
prijala spoznate, zato bi van jas resa.
da je bojše, ke meni v e rje te. jas pa mo
tiidi skisava, da mo van samo loško

s

resnico piša. Ge pa še de van Frane)
drgoč p i s a, te k tisto v Muhe« (lente,
a um da na. zadji plati, ke de vi id n, da
a ni jim te tak radi kak mene. Noti’ pa,
j ego v o zato de n te. ko mo vida. če že bo¬
le kšajt graieuje. — Pa piistma Frame-
la. vačitk de se joka. gda de toti prijal
šteja,

Zaj f>a še neke. gospoi v rednik*
Dogo že p mn iški vtem kaj bi van \'
M sine« pilsa. Naj boj še se mi zdi. da bi

,s

van kaj od volitev piisa,. Pa gnes še toga
ne vojjuem da ne ven e je to van povoli
ali ne. Zato  vas zde j liajpoprel prosim
da ju  i na zmaje da te, če van je to povoli
ali rte. Ge van ned e po voli. te pa mo
van piša. od k uhaja žgajkov pa od de¬
lala k iiustnega vina. ke ga. pro v Mar¬
ij rogi. zlo la j 1 1 t rotijo, ke so ga žiher
med volitvami tiidi pili. zato. ko so po¬
licaji rekli, da je pre ne tak močno, da
bi le h ko potek pijan g ra ta., če ga gl i 1 1
coli den v se vlevte.

Da jas takega vina nečem piiti : . to
leliko časih vidite, če na, mojo fotogra¬
fijo p ogledne te; fsaki cug na moj en
ksihri van kaže. da samo vodo pijem
Da pa se vam nede čudn o zdelo, da man
rdeči nos. se vam moren potošL, da me
je baba ravno tisti dem, gda sem se do
fotografirati, s šuhanzlon pujem vdam
la, poti pa še -sen jo moga za to kašnati.
Pa jas sen si to tildi, dobro gvera s tem
da sen jo z zobmi tak v nos všekna. da.
še je bole rdeča, kak jaz. Zaj vnela, vi¬
dite. da se udje ne p isti n komandirali.


43

I m  >1 in j-o ho tudi našla v vsako slo-
\ onsko hišo! Zastonj so branilo proti
usodi !

(bloku pon -ra/rod posled njih Muh
jv ra/dol.jon soda j v dva letnika. Prvi*
letnik ima sodom številk s po 1  :>()()()

prodanimi in neprodanimi izvodi. c 1 r 11 -
g i I o I n ifk pa /o 7 štev i 1 k s po J—401 )( )
izvodi. In ta Muha so ložo- vsakih do-
.'t t dni — nota Ih*  ne!

S Umu  smo koinučalii prvo grupo
in prehajamo na pol jo druge grupe. na
po!jo zanimivih razkritij!

Druga-, ])o n sl roju svojega bilja
na j popolnejša grapa muh jo: Grupa
mozga lisk-o muho. To muho jo nemogo-
oo opisali, koi* ima um in prosto voljo,
telesa pa ne • . kakor svotopisemski an-
geli. In kor ima človek \' svoji gia\:
d novim 09 muh - - to je devet različnih
vrst. emaneipirane ženo celo 1)999 muh
na dan. t. j. 99 razi i dni/h vrst. hi nas
pol ref il šlag božji«. do hi hoteli opi¬
sali in razdeliti vse te muho v pripa¬
dajoče razrede, oddelke, pododdelke,
vejo ogra oko in ra/gra n ko.

Dovolj ho omeniti, da se mož¬
ganska muha deli na dva glavna debla
(Stamm). Prvo deblo je muha moške
glave, druga pa žensko glave, ki se ime¬
nuje graciijoznejše: mušica. Niti ena
muha ni drugi podobna in ravno tako
mušica tudi ne — zato hi bilo potrebno
dd()0 knjig veličine Drockmavcr-jevcga
leksikonu, z najdrobnejšim tiskom, da
hi >o vsaka muha in mušica posebej

imenovala.

.Moško muho ginejo zatiram*
od mušic. Muišice. to so torej nekakšne
zajrdalko. Od moških muh so najboli
znane in na prvem mestu politične mu¬
he. katero bodo menda najpozneje iz¬
umrle. Vendar pa je vsak moški tako

da. 'i skos mislin. da do te gotovo slabi
ca.il 1. gda do na n babo komandirale, se
to že na svoji babi vidim de glih še mi
skos pravi, da je n n a še najbole pridna
od \soh hab na sveti (pa tii je gvišno
ne zmislila. da so n line v ki ostri tihi;
ženko, da tak zlo pridna pa je ima pa
11  (0 .

Za j pa moren kunca ti. Simee jo že
na repiši doj odišlo, petroljoma pa sina
"i z bab oj ne mogla kiipti. da sina ovi
don vos d nar za vodo« dala.

Še enok vas prosim, nič mi nikar
ne zamerte. pa mete me za svojega pri¬
ja tein. sc to si leluko mislite,, da si lehko
\ veko e a st štejete, de le moj prijate!.
Negda mo vas tudi k nan povaba. sa^
mo, da to ne sme baba doma biti. vadi
me zreže, de zve, da jaz vam pišem, vi
pa prijale, v korih jas jo šinflen. v
Muim« da v let e.

hiii la len. da z (mini mahom. I. j. z že¬
nitvijo. pobije vse svoje muhe brez iz¬
jemi'.

Tembolj si* širijo mušice ■— pa, nie
zalo. Koristi so ogromne! H rez njih hi
ne bilo ne bubikopfa. ne nove obleke,
ne šimii čeveljčkov! Vse to prinaša žen¬
skam v dar modna mušica v zvezi z
mušico mora hiti«. Glavobol, ki ga ta¬
ki* muhe prizadevajo moškim je ma¬
lenkostna škoda, v primeri s koristjo!
Najboljše sredstvo proti glavobolu je:
izpolni vsako, detu.rli najmanjšo želj-ir*o
najneznatnejše mušice, z drugo bese¬
do: neguj mušice požrtvovalno, brez-
krajno in nesebično, da boš dobro ži¬
vel na zemlji in v nebesih! Odreci se
zato tobaku, vinu. gledališču, šefu.
krnim, in magari tudi zakonski postelji
- rešen boš glavobola!

S redu o te! Vas

* •

Načel'  s Prlekiji'.

Poročnik: «No,  brc! Si-li našel
zobno pasto, ki se je izgubila ?»

Sluga:  Ja, gospod poročnik, glih
tiste paste nisrn najdu, vam bom pa
dav zato Sidol, saj mate tko vse zobe
zlate, pa se bojo bol sveti kot če bi jih
s pasto drgenli. Zera.

Dijaške kape v Mariboru.

(M im mresta. - Spisal Šunki.)

Kupil sem si dijaško kapo. liog ve.
da ne iz kakega slabega namena, ne.
le radi lega, da si* pokrijem. Moja
prejšnja kapa (Granite št. od) mi ji*
sredno. oziroma nesrečno izginila, a ne
vem kje.

Prišel sem z novo kapo v šolo, —
: Zmazek nosi kapo. ta lump!« K inenii
ji* prišel najvedji >■ kolega« in mi pre¬
povedal nosili kapo. ker je razred skle¬
nil. da ne bo nosil kap. Na žalost pa
sem jaz ravno tisti dan. ko ji* bila iz¬
dana ta določba., manjkal.

Nosil sem kapo naprej, četudi so
me neka teri posl rami; gledalk

K matu pa so jeli povpraševati kje.
kako. za koliko, dem n itd. sem kupil
k a po.

Nekega dne pride lirika, edina
učenka med tridesetitmi petošolri v šo¬
ka po mi glavi. Proti njej so seveda.

^ • S'

v II/ I

0 sleparski tekmi

Tukaj-le nekaj vam bom povedal,
kar vidi in sliši povsod se že danes.
Nikar si. pa mislili, da bom opeva!
kakšne heroje, ki zdaj ležko jih kje

vzameš.

N i d u d n o. dal j i id st v o l ar i i a. in v p i j e.
saj v nezadovoljstvu povsod zdaj živi.
ker davek vseskozi neusmiljeno dere
in ker se za gmajno prav niič ne stori.

Ke pričkajo, zmerjajo se v parlamentu,
sleparstva, očitajo drug druganu v odi.
Prekaša pa drug d miga v oderuškem

talen t n,

j

ker vsak le z mil j oni si golšo maši . . .

To a -  frakih so namreč oni možicki.
ki jim lakasti reviji, cilindri bleste
in mastini so v ec;
saj vendar zastonj na vlad' ne sede.

In poje se danes raziične couplete,
ne v slavo, in basi zmagovalcu —
v zabavo le onim. ki mastne dijete
zapravljajo v barih pri sladkem šam¬
panjcu.

V— F—

Sni rudnikom:

No pošljite stvari,
ki so brez soli.

Ne kimcajte se s peres L
katere se na kliin obesi.

Tud/ puščic ne pošljite,
ki so za nič, in niso zvite.

Ker vsaka zver še ni lisica.

lak' vsaki ni napis puščica.

In nekatere so vodene
(er nimajo cene nobene.

Don (ji s pajeo.

vsi kavalirsko — molčali. Sedaj sem
imel že družbo.

Gez en leden je prišel tovariš Ja¬
ka s kapo lin glavi k skupni šolski ma¬
ši. Najprej se je ni upal vzeti v šolo.'
končno jo je le prinesel. ,

Medtem se je jeza tovarišev že
ohladila, Gez nekaj d n L jo je imel že
četrti in sedaj so se kar po vrsti izpre-
minjali v postrežibke. Največ ji kričači
sojih prvi nosili. Vsak dan je eden. pri¬
jadral s kapo. Sedaj nas je že devetin¬
dvajset, ju tri si jo kupi še. poslednji.
Zmaga je moja., živijo!

*

; >

Decembra meseca so uvedli pril nas
v Mariboru dijaške kape. Kdor je imel
ka j Din. je šel v trgovin' in si« jo naba¬
vil. Seveda kape nkso zastonj in stane
posamezna lepo vsotico Din. Študentje,
ki se ne odkrivajo radi in imajo pod
kapami vrabce, so se zelo veselili, da
se jim ne bode treba odkrivati, ampak
same salutirati, zelo so se pa zač ud.


Mesarski pomočnik: «Prignali smo jih.

Mesar: «Kar precej pokliči fantej pobij®jih in deni iz kože
jutri bomo meso že prodajali.

ko dobijo v šollii ukaz. da morajo kapo
»skini.t« in pozdravljati. Maribor 4 :c
f raj le oz. dijaki n je pa, ne meneč se za
I»r o fes or s k e uka ze, i) r id 11 o sa hiti rajo
ter zapeljivo gledajo iz spis k rov« v bož¬
ji svet. Največjo smolo imajo dijaki, ki

• . . v - • ' •

se pel jejo z vlaki. Čestokrat so tituli ra¬
ni od potnikov za stražo, postreščka ali
celo kondokterjo. Vsaka šola ima. na
kapah trak posebne barve. Učitelji seni¬
kov, ki ianajo rdeč trak se pridno iz¬
ogibljejo lopovii. Trgovskih akademik >v.
ki nosijo zelen trak, pa .se oigibljejo zla¬
sti tihotapci. Pravijo.da dobijodijaki
še celo nronduTO teir sabljo m da bodo
morali ob prostem času opravljali slu¬
žbo drž. nameščencev. Tudi velike go¬
ljufije se vršijiO pri kapah.. Kakšna le¬
pa >.frajhi«. ki hodi mogoče v 1 meščan¬
sko šolo (srebrna po-rln in rdeč"trak),
s,L da napraviti zlato p or to ter igra ta¬
ko vlogo učiteljiščnice. da napravi več¬
ji ut lis. Tudi v številkah, ki značaj o raz¬
red, se vršijo, vidike iz premem bo. Dobro
bi bilo, če bi se gospodje profesorji za¬

nimali za to stvar 1  er upeljali posebno
komisijo in najeli detektive. k :  bodo
pazili, če nima kdo ponarejene »cifre«
na ka pk d. d

Trgovci engro cene.

za gospode, da¬
me, fante, dekli¬
ce in otroke, ka¬
kor tudi krila,
bluze, klobuke,
perilo in razno
modno blago ku¬
pite po zelo zni¬
žanih cenah v
najboljši kvali¬
teti in vedno v
velikanski izbiri
edino v veletr¬
govini

R. Stermecki

Celje, št. 72

Ilustrovani cenik zastonj.

Muhe pravijo , ..

Pravi/jo. da kdor v knjižnici spi.
Jardi tega ne postane pametnejši.

Pravijo, da niiso vso teleta, okoli
katerih se pleše, iz zlata.

Pravijo, da so na svetu, ljudje, ki
kako stvar stokrat premislijo, p redno
ne ti  mn ost povedo.

Dravijo. da no piši: Ijobavna pi¬
sma. ker pismo ostanejo in ljubezen
mine.

Pravijo, da če se je kdo postara .
mu pravijo, da ni več ta stari.

Pravijo, da .se vozijo drsalci na
mariborskem ribniku vsako leto v več¬
jem krogu okoli gospodične X. (Tempo¬
ra’lmitantur.)

Pravijo, da je profesor Pozabe c v
Mariboru popraneval po trgovinah po
zelo \ etiki ruti. v katero se. d a napra¬
viti dosti vozlov.

Dravijo. da a ko ti kdo pove. da ima
dosti prijateljev, moraš čestitati, a ne
mogoče radi prijate']jev. ampak radi
tega, ker je najbrž opremljen z debelo
mošnjo.

Pravijo, da pošiljajo Pragarčani
svoje nadebudne fante v Maribor štu¬
dirat. da se tukaj nalezejo muh ter tako
i 5  r a ga i • s k o k u lt urn o d v ig 11 e j o.

Pravijo, da so je pred kratkim po¬
javila epidemija. In sicer neka mešani¬
ca gripe, influence in španske bolezni.
To priliko so uporabili študentje oziro¬
ma špekulant je in simulantje ter si na¬
pravili lepo počitnice. Kljub temu. da
jih toliko manjka v šolah, jih profesorji
ne bodo zaprli, četudi bo Diana proti
Dušam tekla.

Don (ji s /Hijen.

Pravijo, da se človek mora za.dovo¬
ji ti tudi z malim darom. Kajpada, to
pa le takrat, kadar malo dobi. Jaro.

Pravijo, da'-a ko 31 . decembra moč¬
no sneži, kmet mnogo žita poleti pri¬
dobi. To pa le radi tega, ker narobe ne
more bitk


Kdor zeli  > Muhe « nci ogled,  naj
javi svoj naslov upravi »Muh«, Celje.


*

46

Velika številka:

Princ Karneval!

. T. '

Oh Ti hudomušni prime karneval,
bridkoisiti delaš in kraval;
rnairskateri, se nesrečnega posuti.
ki pleše noč in dan iin n dim a kaj obuti.

TI.

Od prvega dio /admdega je vse znorelo,
ne vem že. kaj se bo početo:

Black-Boston, charles ton m  drago vse
vprek plese.

Te po,nočne ples-ažefjne vese.

, III.

Predpoi^t pa letos m tak kratek,
do konča bo. pustiti moral atek;
možička si izbrati mora,
hudomušna in nadležna ta pokora.

Mariborski’ fiaker (v prodajalni
rokavic): »Prosim za lepe usnjate ro¬
kavice!«

Prodajalka: »Kakšna številka pro¬
sim??

Fiaker: »Številka 4-82!«. (S tem je
ntislil namreč številko s Voj (‘ga voza.)

• Bougi

• i . . •

• • • . v % % %  .*••» •

s  , , « • • . *

h 20. stoletja  (na nekem parniku):

• • •

A.  : »Kam pa se peljete?«.

B.  : »V Ameriko, iimaim namreč

tam važen »sestanek«. Bougi.

• i

• •» ^

Starejša, frajld:

»Gospod blizu mene me > celi ve¬
čer ..opazoval. Kdo pa je to?«

N.'N.: »To je silami arheolog X 1 «

Bougi.

• m  •

K sredi:  •

Gospod Vimopivec (ki pride
precej pozno domov):"»Strašno sem se
prestrašil, ko sem videl luč im mislil
sem že. da je moja stara, k sreči je pa
le vlomilec. Bougi.

.; «... * -v

Premalo: vodeno.

■ 1. Vodenikova mati:  Tako dobrega
mleka kot od mojih dveh krav se ne
najde tako hitro. Malo vode k štiri de-

t« *

set im. litrom mleka ne bo škodilo. (Vlije
5 litrov vode v mleko.)

’ i • J  ' v * s  •

2. Barantač z mlekom  (na poti):
50 I litrov še toplega mleka bi mestna
gospoda rada požrla, (Pride k studen¬
cu in pr id ene mleku še 10 litrov, vode.)
Tako bom pršu najlažje do novih hlač,
reče. in požene voz z mlekom.

3. Prodajalka v mestu:  »Škoda —
škoda! 45 litrov mleka je, jaz pa ga ra¬
bim GO litrov. Ne bo škode če mu pride-

**' . • r V' * *

nem še malo vode. Ge si moja pr it jat el.j ;  •

* % • • %  . * t i -

ca Lahko kupi'nov klobuk, si ga bom
jaz tud i kupila. xDobro jutro gospodič-
na Štefka, ravno prav pridete; še čisto

sveže in toplo mleko imam!«

• * * ~ •

4. Gospa X.:  Jaz ne vem, g. doktor,
zakaj moj otrok nič ne je in vedno vpi-
.j e, če iiiu p okaženr st ek l e i i Leo z ml e
kom? Štefka prinese mleko vsak dan še
'čisto sveže kakor pride-iiz dežele.«

- 1  Doktor: »Preljuba gospa, mleko
naravnost od krave je za otroka pre¬
močno. Pridajte mleku še mal-o vode
. (Nazadnje je bila itak sama voda.)
i . .\> Dougi.

.evner rr ~ tth

- »J Mlad mož: »To je torej gospodična
z bradavico na licu in z 500.000. Din v
• •. Prosim,-pokažite mi), kaj ie bradavica
in kaj je nos.« G. ■ * •• —

u-v v:- Jj&ugi.

-O


Z našega muholovca.

C IT ATELJE M »MUH«!

Ker se nam je od več strani na¬
mignilo. da pripada Ust gotovi stranki
izjavljamo, da so »Mahe« nad vsako
stranko in bomo zlasti v bodoče skrbno
pazili, da se nam ne vrinejo dopisi ali
slike s strankarsko tendenco.

UREDNIŠTVO.

Z veseljem pokopali: -

Nekemu županu v Žabjeku je umr¬
la soproga. Župan je hotel, da mu ženo
pokopljejo na občinske stroške. Občin¬
ski svetovalec Krjavelj se je pa upiral
temu rekoč: »Gospod župan, tega pa ne
morete zahtevati od nas. Vas bi že se z
veseljem pokopali, a Vaši ženi ne more¬
mo ustreči..

P o moče k:

A.: »Ne veste, kako se mi je v za d
njem času spomin poslabšalU r  •

B : »Posodite mi. IGO D, to Vas go

Prijatelj otrok:

Žena (možu); »Kaj pa delajo otro¬
ci s tabo?«

Mož: »Dva polža so mi dali na mo¬
jo plešo in sedaj opazujejo, kdo bo pri
dirki zmagal, le pusti jim veselje!«

Logično:

Jurček (očetu analfabetu): >Oče.
kaj pa stoji na tem papirju?«

Oče: »Kaj ne vek,  da mi je zdrav¬
nik prepovedal vsak duševni, napor?«

Trgovec Goljufi ga  (svojemu po¬
močniku. ki je postavil meter na peč)-

»Že vidim, ckt niste varčen človek
Kam pa pridemo, če se nam meter raz¬
tegne im bomo tako merili,? Kaj se ni¬
ste nobene fizike učili? Dmigi.

Pri zdravniku!

Zdravnik: »Torej vi ste po nesreči
pogoltnili 2-dinarsko aovčainico. Kje
to najbolj' čutite?«

Dijak: »V denarnici, gospod zdrav¬
nik.«

Matematik:  *

Profesor: »Mislim, da sem vče¬
raj malo preveč v steklenico pogledal!«

Kolega njegov: »Iz česa pa skle¬
pate to?«

Profesor: »Na poti domov sem
opažal, da moja vertikalna os v njenem
podaljšku ni zadela središča zeml je! •

Dougi.

Edina možnost!

A.  : »Kaj se prepira Vaša žena z
Vami če pridete ponoči pozno domov?«

B.  : »Čisto nič!«

A.  : Kako pa napravite to?«

B.  : »Nisem namreč oženjen!«

Dougi.

tovo popravi!«

Pozna ga:

A.  : »Imel sem nekoč tako pamet¬
nega psa, ki.je natančno razločeval
lumpa od poštenjaka!-«

B.  : »Kam sl ga pa dal?«

A.: »Dal sem ga od hiše, ker je ne¬
koč ugriznil tudi mene!« Dmigi.

Roja&ljivka:

Direktor memažerije »JOjudski« po¬
kaže občinstvu konja, ki; udari z kopi¬
tom starost kake osebe. (Neka posta¬
rala devica se  hoče odstraniti.) Direk¬
tor:. »Ne bojite se gospodična, konj zna
šteti samo do trideset. Dougi.

Domači zmaj:

%

»Denar ali smrti« reče razbojnik
nekemu gospodu v gozdu.

»Glejte, da se nem.udoma odstra¬
nite, moja žena prihaja«, odgovori go¬
spod . Dmigi.

Nace: »Veš kaj Blaž, da te ne bo¬
de treba tožiti, vrni mi 300 dinarjev,,
katere sem ti posodil lani, kajti, obvezal
si se,  da mi jih sigurno vrneš do kon¬
ca leta 1826.«

neumen, zedost je žairostn, da ne veš,
de mm  že stopM u letu 192J I <

Stipa : Palen Isus
i Hrvatska republi¬
ka !

— Amen.

E, pa da. Vidite
dragi volflci Vsebe
ži od mene Pašič
je zbežal k sv Pe f ru,
korupcija zbežala,
republika je zbeža¬
la ... a seduj bežite
še vt

Pri vojakih.

Kaplar ja novodoslini rakrutom-
d‘ja kom priipovad ova 1. rla morajo vsa-
kokral. .kadar na razumejo svojima
pred postavljenega. prosili, da j in n zno¬
va p ova. kaj za h lava.

Med odmorom j-o pa hotel kaplar
rekriiitom-diijakom pokazali, da ja Midi
on njiiihov predpostavljen. zavpije na
vse grlo: Monici, rekruti-dijiki, raz¬

umeta, samo rek ru (i-di ja ki. kateri od
Vos je pismen . naj mi se joči takoj!

Razumljivo. rla so vsi rekrut i-
d i ja ki skočil i h kaplani.

Kaplar, sodce*, da ga rekruti n Ko
razumeli - , je začel vpili na vsa grlo.

Pekrutski magarci. mar vam nisem
rekel, da. ako na razumete svojih prad-
p ost avl je miili, da zaprosili e, dia vam se
ponovno zaukaže, da ne naredite tako

neumnost. kakor je bil sedaj sinica j.«

' *

Kaplar razlaga rekrutom-dijakom
geometrijo. Ker je pa smatral kaplar,
da ima pred seboj nadarjene in študi¬
rane momce. vpraša enega: »Odgovori
hitro,, kaj je geometrijska tačka?

Kar pa ni dobil lakoj odgovora, zavpi¬
je kaplar: Mrcina jedmi, sl uka j im*

dobro, geoniot rijska tačka .ia ono mesto,
kjer sa zabije kok«, in pristavi, .za¬
pomnile si. moineh« Jara.

(ntiai/ten.

%

I los pod zdra v n i k 'pelje svojo' < a mo
\ kavarno in iie da bi kaj na »-očil. -a/.

• ^

med časopisi 1  in začne n orli. Končno

ra<( nama:

I‘oslinsajle v(*iular. to «0  r.c spo¬
dobi. v: nu'. po v a bitke v ka v a i no m. a>-

daj č:1ale časopis, ne da It naročili k - «j
za me.« "

(i os p.od v zadi egi: Oni. o p ifr.
uba ! Pst natakar! Za d i um 1
•ros mi | udi ('ii časopis.

im i ja

■ i

: l\ . (

\aianrno razloženo.

M oz pride pozno ponoči domov in
teče zoni:

Ne bodi huda staran. \v'> danes
sem priigral čedno ovco!-

> K ji* jo pa imaš?« vpraša /ena.

On odvrne: Mislil sam. kaj hočeva

z ova o. in som jo prodni.«

Prav si storil«, odvrne žena. kie

9

pa imaš sedaj denar?«

Tega sem zopet zapil odvrne

mož.

Nesrečen.

a miri: Vi sto najsrečnejši človek

na zemlja! [mate vse. kar spada k pra¬

vi s rac i.«

(iospod:


ra v res. samo v

bazni sem iz mladosti nesrečen. *

I lama : Kako pa to?«

(< os pod: M oja prva ljubica je od¬

šle v samostan, druga mi je umrla ne¬
kaj dni pred poroko in moja tretja je
pesi; d a — moja žena.«

Aacjonetka.

* • • • •

% •

Dve kmetici sta prinesli v maslo
ja i< ; a ‘ n-a prodaj. Ena jim je nastavila
visoke cene in je vse prodala druga pa
jih je zastonj ponujala., a jih ni pro¬
dala. Kako je bilo to? (Le ponujam jo
druge kmetice je bilo zastonj, ne jajca.)

Domu.

Še par mesecev naj bi bil Ninčič zunanji^minister in doživeli bi bili podoben cirkus v Evropi. Zera

Samo zato.

\ starih rasi h.

O ut a si:

Sosed: Ti si mi vendar dejal, da

^ • • •

za nobeno reč ne ješ zajčje pečenki*, in
sedaj vidim, kako se z njo mastiš.

Ja veš. samo zato. da se mašču¬
jem nad zajci, ki mi objedajo /ekje.-

Ihnnhek.

Ona: Že spet prideš šele ob treh

zjutraj domov, ti lump ti!«

On: O Dog. kako je balo poprej

dobro, ko smo poznali samo soinčno
uro. vsaj-n obed eTii ni-vedel, kdaj sem
ponoči domov prišel!«

I.  .. Tukaj so dobi otročje m Oko od
sl Mizi ra ne kravi*.

'2.  Išče se sluga za bolnega gospo¬
du.. ki je že bil v slični službi.

J. Olikana -kuba rilca ihče isto go¬
spodo. Dongi.








• ^ «











6  A




Kotiček za ugankarje.

M

Rešitev ugank v 5 štev. «Muhe »

Uganka I.: Molk, osel, leto, klop.
Besedna igra: Časi, vaje, arcjoni.
Naloga: 6 18 = 15

1.

9

3.

7 5 3 — 15
2 9 4=15

15 15 15

4 Ne pluj v lužo, zna biti boš moral

še piti iz nje!

Prav so rešilir. 1. Jernej K Polen¬
šek. Zadobrova. 2. Anica Lorger. Me¬
žica. J. Kvgen Kogoj. L j ubija na.
Tončka .Marinčič. Ormož. o. Vilko Kro¬
ger, Dravograd. (L Mici Kolšek. Pelje.

Izžreban za nagrado v obliki celo¬
letne naročnine .g. Kvgen Kogoj. Ljtib-

Drevesa.

Ključ rešitvi je odda ličnost dre¬
ves. poceniš i- s prvim s p reda.!. V krogu
je pet .skupin črk. Začneš s prvo črko v
drugi skupini, ki ti jo pokaže prvo dre¬
vo od leve pr.oti desni in .ji* po oddalje¬
nosti drugo. Imaš črko D«, nato li po¬
kaže drugo drevo od leve proti desni,
ki je po oddaljenosti četrto, četrto sku¬
pino. piva črka JU itd.

Uganka.

(Zera.)

a “samoglasnik
. a krajevni prislov
. . a osebni zaimek

... a ime kinoigralke
....  a latinsko ime slov. mesta
. a prebivalce pekla (v dvojini)

Uganko rešiš na ta način, da pristavljaš
-  vsaki besedi spredaj eno črko.

Uganka.

I.

Koliko je štiri, manije ena?

9

>

KoMko je enajst ina nje štiri?

H.

Koliko je dva deset n vanje dva?

. A.

Mnogo so študirali,
kje nek konec je sveta-,
zato le vkup ugankarji,
da uganete, kar sp p a e c I a.

48

Šah.

(hraneč, Maribor),
abcdefgh

abcdefgh
Veljajo le polja v malem kvadratu.

Beli:

D 3 b
T 7 h
D 5 d

S 1 c
L 3 e
T 3 f
L 8 c
K 4 d
S 8 d
L 5  c

5 P
S 3 d
D 2 a
D 3 b

5 a
D 5 b
D 6 a
S (S t) -

L 8 e -

- 5 d

- 4 b

- 2 a

- 3 b

- 7 a

■ 5 f

- 7 1)

- 5 d

- 6 e

- 7 c

- 4 f

- 4 b

- 3 b

- 5 b

- 4 b

- 6 a
-6b

6 c
6 e

Črni: S 4 f
S 6 e
T 4 f
S 5 d
L 7 c

3 g

2 c
L 4 a
D 3 f

T 4 e -
K 8 f -
1) 5 d -
S 7 g-
L8 c -
2 f
S 4 f

s g

2 c

6 e

7 g

6 f
4 f

8 d
4 f
3 b
3 b

3 b

4 b

- 7 e

- 5 b

- 5 f

- 7 d

- 3 e

- b e

- 6 f

- 3 b

Deinant.

Priobčil Bajt.


K C 1  A ’ E
E !  O T S

O I K
K

S I

Lil

Če vodoravno iz črk sestaviš besede
ki imajo pomen: 1. soglasnik; 2. zver
3. krstno ime; 4. mesto v Sloveniji

5. isto kot dobiš po sredi navzdol

6. posoda; 7. pesniško delo (oblika)

8. pevec; 9.  soglasnik.

Dobiš po sredi navzdol praznik.

K soli.

Učitelj: Povejte mi en stavek, ka¬

teri neha z besedico dev«. (Kekaj časa
sin in začne K

Ue se pri nas v kremi tepejo, je
zmiraj eden izmed n j ib »mrtev«!

Sfpfnc.

S/in hr:nj(iel,e.

Sin očetu: 'Zeniti se mislim. IT<>-
-i '111  blagoslova. Križcmim sto tisoč.'
Oče nazaj: Kron ali dimarjeVO

Sin: Dinar jev!«

v

Oče; lMagosla \ija m !' Sl c f ne

\ idejni skr m kupeja.

O izda lin: -Kospira. glejte v želez¬
niškem kupeju se vam ni prav ničesar
bati. Ko bi bil jaz. na primer, prevet¬
ih zen lahko potegnete za zasilno zavo¬
ro in vlak bi- se ustavile'

(■o-pira: Saj niisem neumna! Po¬

tem bi morala pa slo d in a rje \ kazni,
plačali h Stefae.

- . V - > S

§gp( U

m č < s

v

i


v

; ^ '  -~o.

•  *, '

^ ' . v-- . P
• ♦ , F 9 T-  :

b ***

/V- ndSUlpHk

tu - dm&MŠ

»Nocoj sem prišel ob enajstih iz
gostilne. Bil sem tako nadelan, da ni¬
sem znal najti vrat v ženino sobo, am¬
pak sem se naenkrat znašel v sobi naši*
guvernante. Spala je tako lepo in ju bi¬
la malo preveč razkrita. Jaz sem jo
lepo pokril, se zleknit' na divan in za¬
spal. Kaj bi pa ti napravil v takem slu¬
čaju?*

■Zlagal bi se ravno tako, kol si m>

sedaj ti K

\

Sr btpjše.

Mali: »Otrok ti poredni., zaradi
tvojih lumparij hodu še tvojemu očetu
ra ali sivi lasje!«

Sinček: 0 mama. to bo ateka zelo
veselilo, ker sedaj je revež itak popol-

f

notna plešast!* Stefac.

Po cin ni are.

'Tako, ljubica, -sedali sva. popolno¬
ma na varnem. Zasledovalcev se nama
ni treba bali. Toda, draga, kje imaš

> v oj i) prtljago?«

To bo že moj mož poslal za menoj,
saj mi je obljubi.!.« Štefar.

Vri ples«.

Prija teli j prijmteLiiu: * im  z>e
novico, kaj sc je zgodilo z  Jakcem? —
Osenikral e zaporedoma, plesal valček
vded tega ga je zadela kapo

Drugi, ki ga je žena neprenehoma
nadlegovala k plesti,, mu veselo r.*če:

Drosi-ni to. povej to moji //mi. pa reci.
kap ga je zadela že pri tivtjmn ph-m.«

1 'rijalel.i gospej: Ali že \(*>le go¬

spa.'kakšna. nesreča je doletela Jakca?
(Domki at je ubožec zaporedoma plesat
\< •! ček. in pri t ret j em ga je zadela kap.«

E USTNI DOM

registrovana kreditna in stavb, zadruga

V Celju 26-6

Prešernova ulicci št. 6.

Sprejema hranilne vloge in jili obre¬
stuje najugodneje. Pri naložbi zneska
po Din 20— se dobi hranilnik na
doni. Daje posojila in menične kredite

Sveže in dobro

Koftošineliouo zelje

se dobi edinole v Gaberju št 63 in
št. 1 54 kakor tudi vsak dan na Glavnem

trgu v Celju.

Za obilen obiks se priporoča mesarija m
delikatesna trgovina ter zajutrkovalnica

JOSIP GORENJAK

CELJE, Kralja Petra cesta

Listnica uprave.

Vsi očrnjeni razproda jaJci. ki še ni¬
so poslali 1  obračunov za mesec jan mir.
se naproša jo, da t o trem udoma store,

\aše nabiralci 1  mirovnikov prosi¬
mo, da imun sezname naročnikov \ poš¬
ljejo pred izidom prihodnje številko.

(J. Lojze Klančnik. Mojstrana: Or¬
ganizirajte po lastnem prcvdarkii. Za¬
želeno dobite. Več v ‘pisnius.

(J. K a 11 mrke r. M a ribor: rošfjit c
bloke.

Dodrifžnica Maribor. \ pošljite ob¬
račune.

(r

Ldstniea uredništva.

V

Z

*

X

A. (}.. Sinja gora: Nekaj stvari
dobrih in pridejo.

K. J.: Nekaj bomo izbrali. Opozar¬
jamo Vas na to. da. list sprejema, ža¬
rna p rej le estetične humoreske.

St. .Jurska Muha«: Mlada ste. le
tako naprej in še bo nekaj iz Vas.

S. S.. Pragersko: Počasi bo že mi¬
kaj. Velja, isto kot prejšnji.

ML. Maribor: Vmes so dobre, ki ob

l>r  ' '

D. AL. Maribor: Tum tam kaj za
upo r a bo. I >e k re i > k o i \  a j me j.

J o i * o«: V a š i p r iis p e \ -k i dob r i.

D. B.. Maribor: Ste nestrpni. Po¬
časi se daleč pride. Bomo objavili. kar
je dobrega, Več \ pismu.

s

Vsem ostalim: llredniištvo je pre¬
obloženo z dopisi). Manjka mu pa do¬
brih dopisov. Pošiljajte zdrav humor!
Vse pj kan ter.itj hod o šle \' koš brez od¬
govora,

France, Kraiiee Š.. Maribor: Ker
je za temi imeni neizbežno ena sama
oseba,  prašimo, da se vnaprej podpi¬
šete samo z enim. Uganke objavimo.

F. Š.. Ljubljana. Vaš humor nam
ugaja. Počasi pride. Lahko pošljete.

Naročnina se plačuje vnaprej.

■

R

Štampiljke vseh vrst

najboljše kakovosti po neverjetno nizkih cenah izdeluje in razpošilja:

Naročila sprejema uprava

Celje, poštni predal 13.

Blazinice vseh velikosti ter različne barve

vedno v zalogi.

Naročila se izvrše točno in solidno.

Naročite še danes L

R

H

Brez

špasal

Najcenejša manufakturna trgovina v

== Celju je =====

LJUBLJANSKI MAGACIN

Kralja Petra cesta št. 13.

Kdo oglašuje, ta napeduje!

Naročite takoj

Merku r-ad resa r

trgovcev in obrtnikov mariborske
oblasti in koledar za leto 1927

naravnost pri samozaložbi

oglasni zavod

Vinko Kovačič, Maribor.

Planinci in športniki!

Čevlje najboljše kvali¬
tete izdeluje po meri

v

ERNEST GOlflVSEK

CELJE.LISCE 37.

Cene nizke!

Postrežba točna !

Akviziterja

mm

za Celje in Savinjsko dolino
proti dobri proviziji event.
fiksni plači se išče. Ponudbe
je poslati na upravo «Muhe",
Celje, poštni predal 13. - —

M. RAUCH~

Veletrgovina stekla In porcelana

CELJE,  Prešernova ulica št. 4.

Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
šip, slik in vse v to stroko spadajoče predmete.

Vinko Mic, Žalec

1 ^ kupuje po najboljših cenah hmelj.
^ Prodaja najceneje  vse vrste
^ 27 ~6 umetnih gnojil.

Izhaja v Celju 1., 10. in 20. vsakega meseca.-
Naslov: Uredništvo in uprava lista »Muhe*,
Celje, poštni predal 13. — Poslani rokopisi
se ne vračajo.— Inserati: 65X1 mm  Din 1*25.
Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani.
Naročnina znaša: celoletno Din 40- — , pol¬
letno Din 23'—, četrtletno Din 12'— za Jugo¬
slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15*—.
Za dijake Din 8*— četrtletno. — Podružnici
v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mari¬
boru Slomškov trg št. 16.

Izdajatelj France Goručan, odgov. urednik Anton ]andl oba v Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.