Paitnina platana 'y gotovini f Ufi )UBl Ikštt Cen« 1 Din * Oi iv, V imenu vseh trpinov kličemo na dan 1. maja »dajte nam dela in zaslužka«. Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava r Ljubljani, Selenburgora ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št-. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. ¥ viHbiiani, dne 28. aprila 1934. Stev. 17 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO Besede našega lliie Brat Ilija Trifunovič, kao voda delegata 1 izaslanika svih organizacija iz cele zemlje, odgovorio je na pozdrav pretsednika Skopske opštine i Priredivačkog odbora ovim rečima; Gospodine i brate pretsedniče, draga “raoo i mile sestre našeg voljenog Juga, v u ime svih nacionalnih organizacija iz Jjaše zemlje, a naročito onih ispod snežnog Triglava, iz vazda rodoljubnog Zagreba, iz R°špodskog Splita sa plavog Jadrana, iz p°re Črne, iz Principovog Sarajeva, iz kul-jUrnog Novog Sada. iz starog Niša i iz gordog “eograda — ponosne prestonice naše — ja Vam najtoplije zahvaljujem na ovako impo-ZaQtnom dočeku i ^ozdravljam preko vas ceo klasični Jug od Ristovca do Devdelije i °d Debra do Pehčeva. Svi mi, pretstavnici nacionalnih organi-Zacija, došli smo ovamo ne samo da se, povodom ove opšte-narodne svečanosti, poklonimo senima izginulih Južnosrbijanaca i da vama živima izrazimo svoju najiskreniju “lagodarnost što ste u preteškoj borbi za °slobodenje i ujedinjenje umeli da date sve °d sebe, več smo došli i zato da se ovde, na ovom svetom tlu, koje je vekovima obilato natapano našom najplemnitijom krvlju, moralno osvežimo i očeličimo za nova iskušenja 1 borbe, ako nam budu nametnuti. Nema, braoo i sestre, ni jednog kraja u našoj prostranoj otadžbini koji u završnom Periodu stogodišnje oslobodilačke borbe nije izvršio svoju dužnost do kraja. Ali, priznati se mora, da kolevka srednjevekovne države srpske, sadašnja naša mezimica — Južna Srbija, stoji u tom pogledu ispred svih ostalih. Jer, ona ne samo na je uzela vidnog učešča u oslobodilačkim ratovima uporedo sa drugim pokrajinama, več je daleko pre njih, kroz celične cevi četničkih pušaka zapevala zanosnu pesmu slobode, budeči na taj način nadu na bolje dane i sveteči mnogobrojne svoje prvake, koji su godinama padali pod straihovitim udarcima krvavih kama jedne pomahnitale bande, ili su ostavljali svoje isprebijane kosti po zloglasnim kazamatima Abdul-Hamidove Turske. Največi junači naše nove istorije: Vojin-Vuk Popovič, Gligor So-kolovič i Jovan Babunski sinovi su tople i blagoslovene utrobe Južne Srbije. Svojim blistavim imenima oni mi zaista daju pravo da svoju več izrečenu tvrdnju o izuzetnim zaslugama Juga ponovo snažno naglasim i da podvučem, da Južnosrbijanski borci stoje za jedno koplje više iznad svih ostalih boraca u državi. Imajuči, dakle, u svojoj herojskoj poves-nici tako krupna imena, a uz njih i sjajnu tradiciju Kozjaka i Babune, Čelopeka i Velike Hoče, Pasjaka i Petraljice, Mačkovog Kamena i Smedereva, Južna Srbija če, sumnje nema, i dalje svima nama davati primer istin-skog požrtvovanja. Na zaključku ovog svog govora, opijen slavom izginulih sinova Južne Srbije i lepo-tom njihove borbe, ja izražavam nepokoleb-ljivu veru nacionalnih organizacija u večnu nepovredimost naših državnih granica; jer ako ma kad pored naših ušiju začarlija krva- vi lahor sa Kajmakčalana — tog Olimpa našeg Vrhovnog Komandanta da izvršimo svoju dužnost prema otadžbini. Ubeden da ču i u tom slučaju videti vas Južnosrbijance na našem čelu. ja vam čestitam današnje slavlje, kličuči iz dubine svoje duše: Živela Južna Srbija! Memento! Strahovita nesreča v Kaknju je zopet zbudila pozornost in sočutje z onim rudarjem, ki tvega vsak dan svoje zdravje in življenje, da si pribori borno skorjico kruha in preživi skromno sebe in svojo družino. Minulo bo par tednov in nesreča bo pozabljena. Ostale bodo pa žrtve, njih vdove in sirote, ostale bodo gomile, v katerih bodo spali večno spanje in počivali nevzdramno naši jugoslovanski rudarji, ki so črpali bogastvo iz naše jugoslovanske zemlje ter s svojimi bedno plačanimi žulji vršili važno narodno-gospodarsko funkcijo. Rudar se zaveda, da je njegov poklic združen s številnimi, v črnem podzemlju prežečimi nevarnostmi, pri vsakem vstopu v rov se zaveda, da je njegova usoda izrojena na milost in nemilost tajnim silam Podzemlja. V normalnih časih je bil rudar vsled t5*ga boljše plačan in se je zavedal, da je s svojo družiuo vred zavarovan za vsak ?lučaj. če je postal delanezmožen, je prc>-M toliko na prispevkih svoje bratovske skladnice, da je lahko živel malega člo-^eka dostojno življenje. Ce je postal žrtev Sv°jega poklica, je bila njegova družina Preskrbljena vsaj za silo. Če pa je bil tako srečen, da se je zdrav pretolkel skozi ^zka leta trpljenja in mogel iti v pokoj, sj je s svojimi prihranki tačas že ustvaril skromno hišico z malim vrtičkom, kjer je *ahko preživel stara leta s svojo družino. Danes je stvar druga, danes nosi naš ^udar svoje življenje brezplačno na prodaj. . je bil preje izročen na milost in nemilost samo tajnim silam podzemlja, pa je danes izročen v svobodno in neomejeno 1?;rabljanje še tajnim silam nadzemlja, taj-silam onega mednarodnega kapitala, *i vidi v rudarju mnogo manj kot stroj. stroj skrbi kapitalist, mu da človeško Postrežbo, vsaka hiba se takoj popravi, ftedno je mazan in čiščen, da ga je veselje {^gledati. Naš rudar pa je temu kapitalu 'ko kot navaden kramp ali navadna lo-Pata. Ni (]osti vreden, dela naj, dokler se ”ev.izrabi, nadomestek se dobi takoj, in ecinoma še za nižjo ceno! v Lepo je čitati obupna poročila po na-_*n listih, ko pozivajo na zbiranje pri-Pe^kov za gladujoče rudarje in njihove ružine. Dobri ljudje tudi v resnici pripeva jo iz svojih lastnih žepov, večinoma eveda taki, ki morajo sami obračati vsako tar°’ hočei° živeti. Prispeva tudi kapi-lst in lepo se vidijo zapisane okrogle svote, ki jih je žrtvoval iz svojega polnega žepa bogataš. Toda kaj pomeni ta svota, če se jo primerja z onimi ogromnimi dobički, katere si je nagrabil kapitalist iz krvavih žuljev onega radarja, katerega je izžel do zadnje kaplje krvi, ga vrgel kot izžeto citrono na cesto, pa mu nato z miloščino podaljšuje njegovo človeka nevredno življenje za kratke hipe. Socijalna krivica! Koliko se govori o njej, koliko gromovnikov nastopa proti njej, toda vse brez uspeha. Ali res ni sredstva, da bi se napravilo konec vsaj najstrahotnejšim izrastkom one dobe, v kateri se toliko kot še nikdar govori o so-cijalni pravičnosti, o socijalni zakonodaji, minimalni mezdi, zaščiti delavstva, pobijanju kapitalizma itd., v kateri pa trpi naš delavec toliko, kot še ni trpel nikdar. Vse polno je tribunov, ki hodijo med delavstvom in mu propovedujejo svoj edino zveličavni nauk. Vse polno je takih, ki se čutijo poklicane, da s svojim peresom pri-digujejo socijalno pravičnost. Odkod torej pomanjkanje vsakega uspeha, ko je narod v celoti dober, ima usmiljeno srce in iskreno sočustvuje z usodo našega delavca, prav posebej še z usodo našega rudarja? Država in njena uprava! Ta je vsega kriva, na njej leži vsa krivda in vsa modrost teh demagogov tiči v tem, da napadajo državo in njeno upravo. S tem pa delavcu ni pomagano, njegovi otroci in on gladujejo dalje ter propadajo počasi kot siguren plen jetike in drugih bolezni. Država smo mi sami, če napadamo državo iii ji očitamo grehe, potem napadamo sami sebe, potem očitamo grehe samim sebi. In sami sebe moramo pregledati, sami sebi moramo izprašati svojo vest, če hočemo priti do dna temu strahotnemu, za obstoj naroda in države tako pomembnemu vprašanju. Gre sicer v prvi vrsti za našega rudarja in industrijskega delavca, gre pa v glavnem za problem malega človeka, pa naj bo pripadnik tega ali drugega poklica. Naš mali človek je danes na robu propada, pojem malega človeka pa se žal vedno bolj širi, saj je danes tudi že večina nižjega uradništva le še sestavni del one bedne mase, ki obupuje nad svojim lastnim življenjem in si ne upa niti pomisliti, kaj bo jutri. Jugoslavija je bogata ne samo v naši domišljiji, marveč tudi v resnici. Njene naravne krasote, plodnost njene zemlje, njeni neizčrpni pragozdovi in osrčje njene grude z neizmernimi, večinoma še neizrabljenimi zakladi — vse to ji daje podlago za bohoten razvoj njenega gospodarstva in udobno preživljanje njenih državljanov. Nimamo lastnega kapitala in bomo še dolgo navezani na pomoč tujega kapitala, če naj polagoma otvarjamo vedno nove zakladnice, ki jih je toliko v naši državi. Kdor gleda pazljivo okoli sebe, ta bo na pni pogled opazil, da se število inozemskih podjetij pri nas stalno veča. Ko je Hitler nastopil vlado in udaril po Židih, smo bili tudi mi tako srečni, da smo dobili nekaj židovskega dotoka. Ta dotok traja neprestano in se ga čuti vedno bolj. »Pustite žide v miru, prinašajo s seboj svoj kapital, ki ga hočejo pri nas naložiti plodonosno, s tem pa dati zaslužka našemu človeku!« Tako govore oni, ki niso v nevarnosti, da bi jih Židje vsaj trenutno pritisnili k tlom. Ali so Židje opasni ali ne, o tem je škoda govoriti, če vpoštevamo okolnost, kako ogorčeno borbo vodijo proti njim narodi, ki so mnogo jačji in mnogo naprednejši kot smo mi. Če se jih branijo kulturno in po svoji rasi tako visoko stoječi in zavedni Nemci, če se jim upirajo Rumuni in Avstrijci, zakaj bi jim odpirali vrata mi, ki nismo niti zdaleka sposobni nuditi jim tak odpor, kot jim ga lahko nudijo drugi narodi. Židovstvo in framazon-stvo, to sta dva nerazdružljiva pojma, ki imata danes v rokah vso svetovno finančno moč in ki danes s svojimi kapitali obvladujeta ves svet. Ko se vse druge države branijo in upirajo blagodati takih mednarodnih pojavov, smatramo mi, Jugoslovani, da smo dovolj zreli in močni, da jih celo vabimo v svojo hišo! Če gledamo usodo naših delavcev, pa si pogledamo bližje one, ki gospodarijo nad njimi, potem ne bo treba dolgo iskati, pa najdemo mednarodne Židove in frama-zone, pa naj nosijo madžarska, nemška ali francoska imena. Kot krvosesi so se vrgli na našo zemljo, njih prirojena bistroumnost jim omogoča, da izvohajo vsako priliko naglega in dobrega zaslužka, njih finančna organizacija pa jim da na razpolago vsa ona sredstva, ki so v to svrho potrebna. Čez noč stoji nova industrija, vrte se stroji, ki jih je inozemstvo vrglo že med staro šaro, tisoče pridnih jugoslovanskih rok se giblje noč in dan ter ustvarja dobrine, ki jih zopet kupuje in porablja naš domači konsument. Vse te industrije delajo, če ne z »izgubo«, pa vsaj s »tako malimi dobički«, da ne bi prenesle nobenega obdavčenja. Vsled tega slabega stanja morajo plačevati delavce tako slabo, da si ne zaslužijo niti vsakdanjega kruha, vsled tega morajo prodajati svoje produkte po tako visokih cenah, da bi jih naš konsument, če bi ne bilo zaščitnih carin, ku- Prvi ma! Delavski praznik na dan, ko je vsa narava odeta v pomladno zelenje, ko klije iz tal nova rast in obeta bogat sad. Po trdi zimi in prvih začetkih hladne spomladi ogreva prvič majsko solnce izmozgana telesa delavskih trpinov ter jim poganja krepkeje po žilah one bedne ostanke srčne krvi, ki jim še ni bila izmozgana in izsesana s trdim, slabo plačanim delom. Pa ne samo za delavca, za ves narod znači prvi maj dan, ki vzbuja nade in upe, dan, ki pregrinja s kopreno pozabljenja trdote prošle zime. Leto za letom se vrača ta dan, leto za letom ga proslavljajo srca vseh bednih in zatiranih, leto za letom mine ta dan, ne da bi se izpolnile one želje, ki jih vzbuja vsako leto v srcu trpina. In vendar še vedno upa in bo upal, z zagrizenim optimizmom pričakuje mali človek svoj resnični prvi maj, dan svojega vstajenja, ko se bo tudi on lahko čutil enakopravnega člana človeške družbe, ne pa izmozgavanega sužnja, ko bo tudi on lahko zavriskal tja proti majskemu solncu in rekel: »Delam, ker hočem in moram delati, z veseljem žrtvujem vse svoje sile za plodno delo, ker mi družba vrača to delo s tem, da mi omogoča človeka vredno življenje!« Samo to bi rad enkrat zaklical naš mali človek prvega maja, samo takega prvega maja čaka, ko bo lahko zaklical to poval mnogo cenejše in to celo v boljši kvaliteti. Naša gostoljubnost zahteva, da nudimo vse te možnosti inozemskemu kapitalistu, ki si v par letih poplača iz svoje »zgube« vse investicije, nato pa ves obupan izvaža s tako velikim trudom pridobljeni denar v inozemstvo, kjer ga troši in se norčuje iz jugoslovanske gostoljubnosti. Ni treba naštevati takih podjetij, dovolj jih je, ki nas osrečujejo že leta in leta, izsesavajo naš narod in izrabljajo našo državo. Kdo se bo boril proti njim, ko pa sede v njih upravnih svetih naši najbolj nacionalni mogotci in uživajo tantijeme, čeprav seveda nimajo nobenega vpogleda v resnično stanje podjetja. Poročila ravnateljev, večinoma inozemcev, so jim edino merodajna, ta poročila pa govore vedno o doplačevanju in izgubah. To je treba preprečiti za vsako ceno. Treba je torej intervenirati ter pritiskati kljuke, da se predpisani davki znižajo, upravičeno predpisane kazni brišejo. Kapitalist rad žrtvuje za nagrade lepe tisočake, če pridobi pri tem milijone, pred šopi jurjev se ukloni vsak nacionalni velmož in uporabi svoj večji ali manjši upliv v zaščito ubogega mednarodnega, večinoma židovskega kapitala. Vsa skrb je posvečena podjetju, odkod naj se potem vzame čas še za našega delavca? Saj sočustvujejo z njim, potegnejo kedaj kak stotak iz svojega žepa in polože mal dar domu na oltar, toda kaj več delavec ne more zahtevati. Da bi se naši' velmožje poglobili v račune ter iz svojih lastnih možgan sestavili kalkulacijo, koliko stane podjetja dotični izdelek in koliko dobi zanj, koliko torej vtakne v svoj žep pri toni premoga ali pri metru slabega blaga, to ni mogoče, pa bi bilo tudi preveč naporno, zlasti pa riskantno. Takih upravnih svetnikov bi se tujec hitro znebil, dovolj drugih bi mu bilo na razpolago, zato pa je bolj pametno, če ostane vsak na svojem stolčku in se briga samo za podjetnika, ne pa za delavca. Ta naj gara, saj je za to rojen in kaj drugega ne more zahtevati, ko pa je tako strašna gospodarska kriza. Povsem naravno je, da naj-najtežje posledice te gospodarske krize nosi delavec, kapital mora zaslužiti, ker sicer ne bo produciral. Delavec, zapomni si to in zavedaj se, da si na svojo rodno grudo prikovan suženj in da so ti nadeli okove oni naši ljudje, katerim je več lasten žep kot pa njegov lasten narod in jim njihov sicer tako širokousten ponos ne zabranjuje, da se zapišejo z dušo in telesom tujemu kapitalu, kajti več je denar kot lasten narod in lastna država. I. C. globoko veroizpoved malega, delavnega človeka, ki je vdan narodu in državi, pa noče miloščine, marveč samo poštenega dela in poštenega zaslužka. Naj pride čim-prej ta prvi maj! Občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane Jesenice-Kor. Bela bo v nedeljo dne 29. aprila 1934 ob 9. dopoldne v Sokolskem domu na Jesenicah. Pozivamo vse članstvo k polni in točni udeležbi! lavni zbor Narodne Odbrane bo istega dne in v istem prostoru ob 10. dopoldne. Govorili bodo predsednik Oblastnega odbora NO, br. dr. Josip Cepuder, podpredsednik Franjo Kokalj in akademik Boris Sancin. Vsi člani, za katere je javni zbor strogo obvezen, naj povabijo s seboj tudi svoje prijatelje in znance izven nacionalnih vrst. Vso jeseniško in okoliško javnost vabimo, da se javnega zbora v čim večjem številu udeleži, da bo slišala jasno in odkrito besedo! Zora puca, biče dana — i za nas! ODBOR. Dr. Peter Šorli, veroučitelj. Državljanska vzgoja mladine (Z ozirom na veronauk.) Tam meseca avgusta lanskega leta je bilo, ko je celovški ordinarijat odredil, da morajo v cerkvah po vsaki pobožnosti z blagoslovom moliti posebno, v ta namen sestavljeno, molitev za Avstrijo. Ko sem bral takrat to vest v časipisih, sem si mislil: tako je prav, tudi pri nas bi morali upeljati take javne molitve za državo, saj je potrebno, da ljudstvo ve, kolike važnosti je za nas naša narodna država, ki omogoča naš gospodarski in kulturni napredek in nas vse, posebno pa Slovence, ščiti pred Italijani in Nemci, ki bi nas takoj vzeli, če bi padla naša zedinjena država. Če kdo, je Cerkev tista, ki lahko silno pospešuje državljansko vzgojo vernikov s tem, da jih poziva k molitvi za državo, ki je bila po volji naroda legalno ustanovljena, da nas privede do tistega blagostanja, ki ga je na svetu sploh mogoče doseči. Javne molitve za državo bi obrnile pogled množice na velike težave in skrbi, ki jih ima dandanes tudi država, slično kakor vsaka družina iz katerih je država sestavljena. Naše priprosto ljudstvo ne da mnogo na javne manifestacije v obliki javnih govorov, obhodov in prireditev, ker ljudje nimajo časa, imajo druge skrbi, nimajo zastav, a vedno bodo pripravljeni s svojim duhovnikom v javnih molitvah za državo dati izraza svoji jugoslovanski državni zavesti in prositi božjega blagoslova na državo, ki je za obstoj Slovencev brezpogojno potrebna. Če bomo stariše in šoli odrastlo mladino na tak način vzgajali v prepričanju, da je naša država ustanovljena po božji dobroti in volji naroda in da jo moramo spoštovati, ubogati in zanjo žrtvovati nele zavoljo kazni, ampak iz vesti, potem bo učiteljem zelo olajšana državljanska vzgoja naše mladine. Ta nam v vzgojo izročena mladina je večinoma rojena že v Jugoslaviji in ne ve nič o Avstriji iz lastnega zaznavanja. Ignoti nulla cupido, pravi še pregovor, ta naša mladina ne more hrepeneti po nečem, kar je bilo, ker tega ni nikdar poznala. Če torej tupatam najdemo primere, da se mladina, ki jo vzgajamo, ne ogreva za državo, oziroma ni jugoslovansko zavedna, je to vedno krivda odrast-lih, ki dostikrat hote ali nehote kvarno vplivajo na mladino. Ljudje, ki so živeli v mirnih časih pred vojsko, slikajo dobrine tistih dni mladini kot zaslugo bivše Avstrije, ki je bila nekak Eldorado. ne povedo pa, da je bilo tisto blagostanje po vseh državah, v Srbiji mogoče še večje kot drugod, saj so kar tonili v obilici. Dalje, in to je važno, ne povedo, da so sedanji težki časi posledica vojne, oziroma svetovne krize, ki je ni naša država zakrivila. Doma in zunaj kritizirajo državo in njene predstavnike, namenoma naglašajo razne ne-dostatke in na ta način vzbujajo v srcu mladega človeka hrepenenje po tem. kar je bilo in omalovaževanje tega, kar je. Kaj čuda, če se nezadovoljnost teh ljudi zrcali v duši naše mladine? Šola ima torej nalogo, da z modro vzgojo vpliva na mladino, da učitelj, sam navdušen državljan, podžiga ljubezen do naše države v srcih onih otrok, kjer ta ljubezen že gori, vžgana po domači vzgoji, da z modro ^ roko odstranjuje ovire iz otroških src, če jih je tja vsadil nepoučen in hudoben človek. Velike važnosti je in večkrat je treba mladini pojasniti, da težki časi zahtevajo od državljanov težja bremena. Taki časi so bili že večkrat na svetu: po tridesetletni, po sedemletni vojski, po napoleonovih vojskah. Treba je le odpreti zgodovino in videli bomo, kako so nekdaj ljudje trpeli. Polovico tega, kar imamo mi, niso imeli naši predniki, toda izšolani v šoli trpljenja, v službi tujca, so vsako najmanjše zboljšanje razmer v državi, ki jim je bila mačeha, čutili tudi zase kot veliko srečo. Gospodar, ki poseče na svojem vrtu staro, trhlo drevo, izkoplje tudi štor s koreninami vred; da ne zrastejo brezplodni poganjki, da se v trhlem štoru ne skriva mrčes. Propadla je stara, trhla Avstrija in naloga državljanske vzgoje je, da potrga iz srca našega ljudstva, če ne gre drugače tudi s silo, vse one korenine, ki morebiti ljudi še vežejo na Avstrijo. Naloga nas vzgojiteljev je skrb, da bodo srca naših učencev koreninila v naši narodni državi Jugoslaviji. Vedeti mora naša mladina, da je ni druge državne tvorbe, ki bi nam Slovencem garantirala obstoj, samo v Jugoslaviji je naša prihodnjost. Nekdaj so nas učili: Austria esit, 'danes moramo mi vzgojitelji klicati mladini: Austria fuit! Jugoslavija je tu in ostane, ena, edinstvena, nedeljena, močna država, s sijajno prihodnostjo, pod vlado Nj. Vel. kralja, ki je živ simbol naše državnosti. Mnogo nasprotnikov ima naša narodna država, skoraj okoli in okoli je obdana od sovražnikov, ki ob vsaki priliki naglašajo svoje zahteve po naši zemlji. Njihovo časopisje z veseljem beleži vse znalce nezadovoljnosti med nami, češ, saj se bodo prej ali slej razšli. Saj ni še dolgo od tega, ko je tuje časopisje imelo stalno rubriko: razpad Jugoslavije. Tu mora vzgojitelj povzdigniti svoj glas in pokazati učeči se mladini zemljevid Jugoslavije, ki obsega ono ozemlje, ki po božjem pravu pripada nam in ki bo tudi vedno ostalo naše. Opozarjati je treba mladino, da so veliki škodljivci države tisti, ki zagovarjajo kakršnokoli cepitev države in ogrožajo jugoslovansko skupnost. Od nasprotnikov se učimo! Poglejte Italijo in videli boste, kaj premore dosledna državljanska vzgoja, posebno vzgoja mladine! Še lepši zgled nam dajejo Madžari! Ni jih bolj navdušenih državljanov, prevzetih ljubezni do svoje sicer tako puste zemlje. V kakem zanosu in ljubezni do države vzgajajo svoje otroke! Nobene prilike ne zamude, da ne bi netili v srcih svojih otrok ljubezen do države. Pripovedujejo, da so nekdaj, ko so zidali v Zagrebu madžarsko ljudsko šolo, pripeljali v temelje te šole zemljo iz Madžarske. Š kakim navdušenjem poje madžarski otrok ono znano pesem, ki začne tako nekako: če je svet klobuk, tedaj je Madžarska šopek za klobukom. Ne vem, če je res, govorilo se je včasih, da so Madžari zapuščene slovaške otroke vzgojili v zavedne madžarske državljane. Mi imamo, hvala Bogu. zadosti otrok in ne bo nam treba segati po tujih, predstavljajmo tudi mi naši mladini Jugoslavijo v vsej njeni veličini, v njeni prirodni lepoti, v sijajni bodočnosti, ki jo brez dvoma čaka. Obračajmo njene poglede na strme planine, kjer se beli večni sneg, na jug, kjer sije žarko solnče. na rodovitne planjave, a posebno ne pozabimo našega morja, ki je naš ponos, upanje boljših dni. Važno besedo pri državljanski vzgoji mladine ima veroučitelj, da, večjo kakor oni, ki poučuje slovenščino ali zgodovino. Vera je tista, ki daje državi trdno podlago, učeč, da je oblast od Boga in da se moramo tudi državni oblasti pokoriti ne le zaradi kazni, ampak zaradi vesti. Ali nimamo v Kristusu samemu vzor ljubezni do domovine in naroda, ki ga je tako nežno ljubil in ga hotel prvega osrečiti? Veroučitelj ima vse polno priložnosti, da sodeluje na državljanski vzgoji mladine, že s tem, da vzgoji učenca za dobrega, poštenega, krščansko mislečega človeka, kj spoštuje autoriteto države in njenih predstavnikov. A to ni zadosti. Katehet mora tudi direktno sodelovati na državljanski vzgoji mladine. Ne smemo pozabiti, da je naša država obhajala šele petnajstletnico svojega nastopa kot neodvisna država in je torej še mlado drevo, ki potrebuje posebne nege in oskrbe. Umni sadjerejec mlado drevo skrbno čuva, odganja škodljivce, odstranjuje ovire. Glej smernice za delo vzgojitelja! Res je, da je treba v vsakem otroku še a priori gledati pravega državljana, a ta mladi državljan dandanes mnogo vidi in sliši zunaj šole, kar ga ne usmerja v korist narodne celote in državne skupnosti. Tu poseže šola vmes in s pametno državljansko vzgojo odstrani nevarnost, da hudoben človek podere to, kar mora biti mladini sveto in nedotekljivo. Nobeden pameten človek ne bo trdil, da je tak način državljanske vzgoje le dresura, pač pa je dragocena pomoč že iz nepokvarjene narave narodno mislečemu človeku, ki se usmerja v korist narodni celoti in državni skupnosti. Ponavljam: če kdo, je veroučitelj usposobljen, da dela na državljanski vzgoji mladine! Koliko prilik mu nudijo nedelje in državni prazniki, da na svetem mestu govori o dolžnostih do države in ljubezni do kralja, to silno vpliva na mlado dušo, ker spoštuje v govorniku božjo auktoriteto, ki jo duhovnik na svetem mestu predstavlja. Kot vzgled navedem sledeče. Ko sem lani za rojstni dan Nj. Vel. kralja iskal predmet, o katerem naj govorim mladini v cerkvi, sem prebral vojne oglase našega kralja na srbske vojake za časa svetovne vojne in jih porabil za slavnosten govor v cerkvi sv. Jakoba. Proglasi so to, ki kažejo na eni strani strašno trpljenje srbske- ga naroda za časa svetovne vojne in junaštvo srbskega vojaka, da mu ga ni para na svetu; na drugi strani pa nam kažejo našega kralja v njegovi veliki ljubezni do domovine, njegove napore za združitev Jugoslovanov, njegovo zaupanje v Boga in še posebej njegovo vero v Kristusa odrešenika, ki je po trpljenju in Golgoti dospel k častitljevemu vstajenju. S Kristusom trpimo, ž njim bomo tudi poveličani, to misel posebno povdarja v eni izmed teh proklamacij. Ali niso ti proglasi, na svetem mestu tolmačeni, velike vrednosti za državi jandsko vzgojo mladine? Uče mladino ljubiti junaški srbski narod in kažejo nam našega kralja v boju kot človeka, moža, vojaka, kralja, kako je šel s svojim narodom na Kalvarijo, a tudi, kako je z narodom vstal poveličan, in ž njim tudi mi. Sploh je velikega pomena pri državljanski vzgoji naroda, posebno pa mladine, da utrjujemo v njej ljubezen do vladarja in njegove družine. Mladina mora vedeti, da je kralj Aleksander edini vladar čisto slovanske krvi, velik državnik, vojskovodja, vladar, ki je Jugoslavijo gradil in ji dal nove, jasn® smernice sedanje in bodoče državne in nacionalne politike. Cerkev in šola nudita torej veroučiteljn polno priložnosti, da vzgaja mladino v dobre državljane. Posameznih slučajev ne bom navajal, izjavljam le, da bom jaz in brez dvoma tudi moji tovariši, porabili vsako priliko, da v mladini vzgojimo pravo ljubezen do države in njenega kralja, da bo naša mladina spošto; vala zakon in zakonodajalca, da bodo naši otroci sposobni ljudje, dobri državljani in zvesti sinovi velike Jugoslavije. Margrč: Pretvorba resnice Italijani imajo neprestano na jeziku besedo »zgodovina«, torej dejstvenost, ne-pobitnost stvarnosti, neoporečnost do-dogodkov. Človek, ki jih posluša ali čita, si je v svesti, da jim je resnicoljubnost nad vse. In vendar, koliko pretvorbe je v njihovih podatkih in trditvah! Navedem samo sledeči slučaj: V soboto 7. aprila je bila v Trstu velikanska svečanost; vse kar nosi črno srajco in cofljasto kapo iz prepričanja ali prisiljenosti, se je moralo zbrati na določenem mestu, da prisostvuje dogodku, ki ga fašisti vpišejo v italijansko zgodovino. Vršila se je namreč premestitev trupla, oziroma okostja Oberdankove matere. Kakor znano, smatrajo Italijani Wilje-ma Oberdanka za svojega mučenika in to zategadelj, ker je 1. 1878. bil obsojen na smrt in v Trstu obešen, ker je spadal med glavne zarotnike proti avstrijskemu cesarju, Francu Jožefu. Mnenja sem, ako je človeška duša neumrljiva, sta se morali duši Wiljema Oberdanka in njegove matere krohotati gori omenjeni slovesnosti in »Piccolovemu« članku. Če bi bil izšel tisti dopis nekje v južni Italiji — kjer ljudje ne poznajo istinitosti dejanja — bi človek pač skomignil z rameni in ne razmišljal dalje o tem. Toda pisariti kaj takega v Trstu, kjer živijo še ljudje iz dotične dobe ali pa njihovi potomci, ki poznajo zadevo po pripovedovanju svojih dedov še dandanes, je ne samo smešno, marveč ogabno poslušati ali citati nepotrebne izmišljotine in škodljive laži. V prvih letih italijanske zasedbe naše slovanske grude, so italijanski časopisi pi' šarili tozadevno precej trezno, dasiravno ne docela resnično, namreč, da je bil Wi-ljem Oberdank sin slovenske matere in nemškega očeta, kar dokazuje njegov priimek. Toda po posredovanju šole, se je deček navdahnil z italijanskim čustvovanjem-Sedaj pa je prinesel »Piccolo« dopis, s katerim tako neusmiljeno pretvarja resnico, da je našemu človeku nemogoče, da bi se ne zgražal. Mahoma so namreč W. Oberdanku zasledili italijanskega očeta; le-ta da je bil rodom Benečan (nek Felcier iz Venecije), in da Wiljem Oberdank ni poznal slovenščine ter da se je z materjo le italijanski razgovarjal. Njegova mati, da izhaja sicer iz Vipavskega, toda na njenem domu med njo in starši je bil občevalni jezik italijanski; da je kot dekla služila v Trstu in v Istri ter se tam seznanila z Istranom Fe-renčičem, ki je kajpada bil pristen Italijan in vzoren možakar, ker jo je poročil celo z nezakonskim fantkom. Nadalje slavi dopisnik to mater, češ, da je tudi ona sama brezmadežna in požrtvovalna mučenica. A kakšna je resnica? Evo je: Žefka Oberdank se je rodila 1. 1830. v Vipavi; bila je torej Slovenka po krvi in mozgu, kakor so bili njeni roditelji in dedje. In smelo lahko trdim, da pred dobrimi sto leti prav nihče, izvzemši znabiti duhovnika, ni poznal italijanščine; kvečjemu je kak domov povrnivši se avstrijski vojak prežvekoval kak nemški stavek. In glede njenega življenja, mišljenja (Nadaljevanje na 4. strani) Gospodarstvo v državni zajednici Narodno gospodarstvo se mora razumeti kot celokupno gospodarsko delo v okviru svoje narodne države. V tem okviru je ustanovljena uprava pod oblastvom vsakokratne vlade kot vrhovne državne oblasti. Zavedati se moramo, da celokupen narod v okvirju svoje države, tvori eno enotno narodno družino, katere razvoj in dobrobit in posameznika za-visi od načina gospodarstva vrhovne uprave. V primerjanju članov državne družine s člani zasebne, je treba v državi vzeti za družinske člane posamezne stanove, sloje in poklice. Kakor je dolžnost hišnega gospodarja skrbeti za dobrobit vseh svojih otrok, tako greši državno vodstvo, ako upravlja državo po želji in zahtevi posameznih boljših slojev naroda v škodo celote. S tem zagreši država isto usodno napako, kakor družinski oce, ki upošteva le želje posameznega, morda bolj izobraženega otroka, in s tem škoduje ostali družini. Prav tako, kakor nastane v družini spor in nevarnost razdejanja radi pogrešene-ga vodstva družinskega gospodarja, prav isto razdejanje preti državi, ki je ne vodijo prave roke. V naši državni družini je v verigi delitve dela glavni člen kmet in poleg njega delavec. Ta dva stanova sta ročna delavca. Prvi proizvaja živila, drugi ustvarja druge dobrine z vso državno družino. Dobrobit celote pa zavisi baš od živil in dobrin, ki jih ustvarjata ta dva stanova s svojim fizičnim delom. Radi tega pač zaslužita ta dva stanova, da uživata sadove svojega napora vsaj v isti meri, kot ostali člani države. Dogaja se pa nasprotno, s proizvodi obeh teh državnih stanov gospodarijo drugi ter se sami zalagajo z obilico, da proizvajal- cem ne preostane toliko, da bi jim bilo dovolj za dostojno preživljanje. Tu nekaj ni v redu! Kaj se je moglo zgoditi? Mar so bile slabe letine, da zemlja ni obrodila dovolj živil za vse ljudi? Mar so 'bili potresi, da so zdrušili domove onim stotisočem potujočih berzdomcev? Ne, ne eno ne drugo! Vsega je dovolj za vse, a da dobrine ne uživamo vsi, je krivda v družinskem poslovanju, ki so ga vršili družinski, bolj prosvitljeni člani. Blagostanje celokupne državne družine obstaja v ustvarjajočem delu, katerega posrednik je denar. Ako se prepusti lastniku denarja, da z njim ravna svojevoljno, kakor samo njemu prija, mora nastati v družini nered. Denar bi moral biti samo sredstvo v korist celokupnosti, a ne absoluten gospodar naroda. Omenjena dva stanova tvorita večino naroda in države. S to trditvijo vendar nočemo preko drugih slojev, ki žive in delajo v narodu v raznih poklicih, kakor so upravni, prosvetni in posredniški. N. pr. uradnik vrši upravo v narodu za proizvodnika in potrošnika, trgovec je posrednik med obema. Profesor dviga in širi potrebni nauk v narodu. Učitelj dela za prosveto, duhovnik se ima brigati za življenje duše, za verski nauk, s katerim se vzdržuje morala v narodu. In-ženjer dviga kulturo v pomoč proizvodnje kmeta in industrijskega delavca. Z eno besedo so drugi poklici v narodu v glavnem duševni delavci, ki so potrebni za prospeh in napredek naroda. V kolikor ti poklici, ki so člani skupne narodne družine, zlorabijo svoje poslanstvo, prekoračijo določeni delokrog, je to v škodo in nesrečo naroda kot celote. Da ne bi bilo zlorabe v upravnih in posredniških poklicih je dolžna skrbeli vrhovna državna oblast, kot vladajoča ustanova državne družine. Ugotovljeno je, da oba delavna stanova, kmet in delavec, pri vsem preostanju dobrin trpita pomanjkanje. Tisoči in tisoči brezposelnih delavcev romajo od konca do kraja države in trkajo na vrata kmetov, ter prosijo kruha, ker so lačni in nimajo dela, s katerim bi si kruh prislužili. Že tri leta se trudi vrhovna oblast v iskanju odpomoči, kako rešiti vprašanje, ki se mu pravi gospodarska kriza. Narodu pa je vendar jasno, da pri nas krize ne bi smelo biti. Narodu treba dati dela, ko je jela dovolj. Delavec naj dela, da več poje, spije in raztrga in umetna pošast z imenom kriza se razblini sama od sebe. Dela je pri nas dovolj in ako delavske trume ne delajo, morajo pa vsekakor jesti, morajo drugi delati za tiste. Ze tri leta podpira tudi kmet potujoče delavske množice. Daje jim živeža in streho. Poleg tega ima z njimi še zamudo časa s prenočišči, postrežbo in razgovarjanjem. Delavec je tudi človek, ki se hoče kot tak razgovarjati. Dober in sočuten kmet mu ne more kar vreči kos kruha in ga s tem odpraviti. Dolžnost državnega vodstva je, da temu stanju napravi enkrat konec. To nadlogo na državnem telesu se ne da odpraviti s kapljicami, nego je treba širokogrudne velikopoteznosti. Javnih del za delo celokupne narodne družine pri nas ne manjka, in jih ne bo nikoli zmanjkalo. Brezposelni ne morejo živeti od trave. Statistične številke, ki kažejo, da brezposelnih skoraj ni, nas kmetov ne morejo premotiti, ko vidimo brezposelne vsak dan v svojih domovih. Državno vodstvo naj bi se zavedalo, da si kmet in delavec ne moreta sama pomagati iz obupnega stanja, v katerega jih je pahnila gospodarska kriza. Priznavamo splošno gospodarsko krizo, a temu niso vzrok toče, slabe letine in drugi naravni pojavi, ki bi povzročili, da se ne bi moglo pridobivati dobrin. Po vsem svetu je teh dobrin odveč in preveč. Če so gospodarsko krizo omilili že gotovi veliki narodi in drugi, ki jo potiskajo s pozorišča, bi tem lažjo to mi storili. Smo država, ki moremo najlažje vzdržati. V naši državi ni organiziran ne kmet in ne delavec, da bi se mogla i* tega nevzdržnega stanja sama rešiti. To mora storiti državno vodstvo. Samo zlato tele n® sme biti na poti do te rešitve. Stalno povdarjanje o stabilizaciji dinarja ni nikaka modrost državnika. Saj je tu ve* dolžnosti kot pravice. Ves narod ve za to. In da narod vse to ve, bi moral vedeti tudi vsak član državnega vodstva ter vršiti svojo dolžnost, to je urejevanje države, po potrebah naroda.'To je: kmet in delavec, ki sta narod in država, morata živeti človeku dostojno življenje. Z eno potezo se da to vprašanje rešit1. Kriza, ki je le izgovor za one, ki so odgovorni za njo in jo vzdržujejo, bo izginila. S pridigami in izgovori: »Saj je povsod gospodarska kriza« ne bodo preslepili nar°" da. Vsi izgovori od zgoraj veljajo le tolik0* kakor evangelijskega modrijana, ki je tal00' te zakopal, misleč, da bo s tem najboljše spodaril. II. V prvem delu te razlage sem opisal vPr£jj Sanje dela. Ves narod mora delati, ker ® več dobe, ko so živeli narodi od lova in P stirstva. Narod smo, ki živi v času, ko j® tr vse dobrine pridobiti s trdim delom. Mogoče je tudi zvišati blagostanje čl°v° ka, ako ustvarjamo s svojim delom več brin, kakor jih sami rabimo, da jih lan v prodamo sosednjim narodom. Živimo p« . času, ko so nas v tej modrosti prehiteli ar e narodi. Industrijske države izpopolni J A lastne kmetijstvo, da rabijo čim manj kmetijskih proizvodov. Z našo industrij P nismo v 15. letih storili niti h°ra^ [is0. V kolikor je imamo, se vzdržuje sam ,n0 ko zaščitno carino, ki pomaga dav PO N A $ I ZEMLJI Ježica Zalesketale so solze občinske opozicije po predalcih »Slovenca«. Opozicija računa, da Je vse z njo, saj se bori vendar načelno! Ta načelnost pa je žal le v tem, da dva podirata ■J? -VSe’ m kar se zavzame večina! , Najnovejše in ganljive bolečine prizadeva Q™bckani in zato srčkani opoziciji velikonočni nakup Bergantove hiše, v katero pride boemski urad. Strašne pomisleke ima ta najina opozicija radi te kupčije, saj bi bilo ■ Pr■ veliko imenitnejše, če bi stal bodoči opčmski dom blizu Aleša in vrh tega gre ob-ma še Sokole podpret, ko mu odstopa del ^kupljene hiše v vrednosti kar 19.000 Din! ^Pozicija je bila sicer pri volitvah poražena, 1 ona veruje, da to ni bilo res, ona ima še „ slike načrte za bodočnost, a zdaj je ta kupeja prevrnila vse te krasne načrte. Od tu °rej krokodilske solze! Kaj niso upravičene? No z >vso opozicijo«, ali kakor se tudi naziva: »z vsem poštenim ljudstvom« se jjPpHi to pot ne skladajo, prav kakor se niso dadali z njo ob njenem nakupu preplačane n neporabne Osvarjeve hiše in niso marali Pozicije ob volitvah, saj so namišljene izvo-^eilCe poslali v politični pokoj. Za oni borni, popravila potrebni košček 3^nske hiše, ki ga dobi Sokol v vzgojne vrhe-, večina občanov njemu ni zavidna. So-sl0lJe že 14 let požrtvovalno in uspešno v Uabi narodne in kulturne vzgoje občanov, j ® so nekateri bruhali nanj ogenj in žveplo Sa preganjali s škofijskimi listi, Sokol vse-s?° ni izgubil kredita, nego se tudi na Ježici ^novitno jača, dela in bo delal za procvit Čist*06’ ne za Pomični *n razredni, marveč za sto narodni procvit! Ali je to tako grozna /Paka, če tudi sedanji občinski odbor po-eno prizna potrebo takega sokolskega dela našem kraju? Zato dar, ki ga je občina nagnila Sokolu, ni nikako razmetavanje občin-Kega denarja ali poklanjanje istega kakemu ^hvaležnemu ali nevrednemu prejemniku! n tudi vemo, da bi opozicija, če bi mogla, ne-°Qiu še dosti bolj postregla! Občina ima po novem tudi dolžnost, da se P°briga za sredstva in prostore, ki naj bi iiizili občanom za obvezno telesno vzgojo. prostorov ni v Črnučah, niti pri župnišču na Ježici! Zakaj to ni primerno, lahko povemo drugič. Za telesno vzgojo je danes primeren, z orodjem in vaditelji opremljen, edi-no^ Sokolski dom. Kaj ni torej za pametnega Najpametnejše to, da gre občina Sokolu na ^oko pri .povečanju Sokolskega doma, mesto da bi si sama naprtila stroške za občinski telovadni dom, ki bi stal 300—500.000 Din! * j;a j!11** v te drage dvorane bi Jugoslavija pripustila zopet samo sokolske vaditelje! Kajti 7n„‘^ ^a?i! Sprejmi jih že vendar enkrat na in SbP»°TW OPKOZiKiia in ne slePari ljudstva in sebe. Tvoja borba proti občinski hiši ie pravzaprav borba proti Sokolu. Pa so na Sokole streljali še s težjimi kanoni, ali jih ie na Jezici vedno več, že nad 300! Zdravo! Hrastnik Gotovim elementom v Hrastniku nikakor ne gre v glavo, da bi smela poleg različnih dovoljenih in nedovoljenih internacional obstojati tudi organizacija Narodne Strokovne Zveze. Ker se pa ista neprestano širi na ve-bko žalost raznih sodrugov in nekaterih drugih elementov, 'poskušajo isti na vse mogoče Načine, na kak način bi oplašili delavstvo, Oa ne bi pristopalo k tako osovraženim >na-cijem«. V tem pogledu se zlasti v steklarni Poslužujejo vseh mogočih sredstev. Izigravanje delavcev enega proti drugemu, zapostavljanje, neprestani očitki in namigavanja, vse ^ naj bi imelo namen, da ustraši napredne delavce. Gospodje, mi vam svetujemo, da opustite to nevarno igro, ker bo čisto sigurno od tega v bodoče nekoga bolela glava, toda čisto sigurno, da ne nas. Kolikor nam je znano, je »Pohod« že enkrat prinesel izjavo v pomirjenje gotovih gospodov steklarne, v kateri jim dokazuje, da so vse domneve, da bi kdo izmed uslužbencev steklarne dajal kake informacije, ki bi jih nato priobčeval »Pohod« nesmiselne. Ker pa smo opazili, da se to v zadnjem času zopet ponavlja in da se hoče na vse mogoče načine zvedeti, kdo je to, ter da se pri tem sumi na člane N. 0. in N. S. Z., ponovno svetujemo vsem in vsakomur, naj opuste to brezplodno iskanje in sumničenje, ker do danes »Pohod« še ni priobčil nobene vesti, katere bi zrasle na steklarskem zelniku. Pri tem opozarjamo, da bomo vsak poedini slučaj zasledovali in ga sporočili na mesto kamor spada. Minila je doba pikelhaub in avstrijskega tiranstva, zato zahtevamo, da se pusti nacionalno delavstvo s katerekoli strani pri miru. Ogorčenje. Med delavstvom zlasti pa med rdečimi voditelji je zavJadalo silno razburjenje, ker je steklarna sprejela v delo zopet nekega inozemskega »strokovnjaka«, ki je prišel iz Siska, dočim je sprejem naših delavcev steklarjev, ki so bili do sedaj zaposleni pri g. Tesliču, odklonila. Tudi mi se pridružujemo protestu proti nameščanju tujih »strokovnjakov«, kar smo že opetovano naglasili, ne moremo pa verjeti v iskrenost »socijev«, za katere nam je znano, da so do sedaj vse take primere lepo mirno in z veseljem gledali ter jih celo podpirali, ako so nastale zapreke. Kaj ne, sodrugi, Rogaška Slatina, odnosno Sv. Križ vam je lahko lep primer? Da pa ti voditelji in zaupniki ne mislijo resno, bo skoro gotovo držalo, ker drugače ne moremo razumeti, da bi njihovi zaupniki leto za letom mirne duše podpisovali predloge podjetja, ki jih mora pošiljati Borzi dela glede nujne potrebe zaposlitve inozemskih »strokovnjakov«. Morda prihaja iztreznenje, toda mi danes še ne verujemo. Hinavščina pa sigurno ne bo koristila. Občni zbor konzumnega društva kemičnih in steklarskih delavcev. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor imenovanega društva, o katerem pa bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Za danes samo toliko, da so se gotovi krogi silno bali »fašističnega« napada in opozicije, kar je vsekakor zelo značilno. Ker je v začetku zbora vladalo med člani precej glasno razpoloženje, je predsednik v nedostatku zvonca pomirjeval zborovalce pred otvoritvijo z »Ruhe«, baje so bili na zboru samo Nemci razen predsednika. Kot smo že omenili, se bomo z zadevo še pečali, posebno glede posameznih postavk, ki niso v skladu z današnjim položajem delavstva. Pa, da ne bo zopet kdo užaljen: Na svidenje, gospodje, pozdravlja vas N. O. ali kot jo vi zo-vete »fašisti«. Durdevdanski uranak priredita N. O. in N. S. Z. dne 6. maja na Visoko. Odhod ob 6. uri izpred gostilne g. Roša. Za zabavo in ostalo je preskrbljeno. Brezje-Mošnie Brezje, 23. aprila. V »Pohodu« od 9. dec. 1933 sem objavil članek pod naslovom Brezje—Mošnje. Ze takoj po objavi so se nekateri gospodje zaradi mojih izvajanj precej razburjali in mi indirektno z marsičem grozili. Zatem je nastopilo nekako premirje, zadnje dni pa se je zopet vzbudilo zanimanje za omenjeni članek, obnovili so se razni napadi, ki direktno tangi-rajo moje dobro ime in ogrožajo mojo eksistenco. Kljub temu mi še na misel ne pride, da bi svoje trditve preklicali ali jih na katerikoli način olepšal, ampak javno pribijem, da so vse moje navedbe v »Pohodu« od 9. dec. 1933 resnične in da sem jih v primeru tožbe pripravljen dokumentirati. Kar se tiče gospodov, ki sem z njimi v političnem delovanju živel v zaupnem prijateljstvu in sem z njimi prekinil za časa zadnjih volitev v vsakem občevanju sploh — zaradi tega, ker so me ovirali pri agitaciji za nacionalno listo, odkrito povem, da se prav nič ne bom čudil, če iznesejo v javnost stvari, ki sem jim jih zaupal, računajoč na njihovo politično zrelost, discipliniranost in zvestobo. Povem jim pa v obraz, da v nacionalnih vrstah nismo vajeni takih epizod in da sem v tem žalostnem primeru pripravljen žrtvovati vse, tudi svojo eksistenco, ne da bi se zaradi tega omajalo moje nacionalno prepričanje. Uverje-ni naj pa bodo, da zame niso merodajna njihova mnenja in izjave o mojem nacionalno političnem in kulturnem delovanju, ampak uvažujem le sodbo tistih, ki so bili v politiki in svetov,no-nazornem pogledu vedno dosledni ter so se v važnih momentih izkazali res možje na mestu, to je, da so znali osebne kakor tudi lokalne težnje podrediti interesom skupnosti. Da pri nas ni vse v redu in da bo treba radikalnega čiščenja, mislim, da je dovolj, če iz vsega kompleksa nepravilnega delovanja abstrahiram samo en važen argument — novo upravo Sokolske čete Brezje—Mošnje, ki jo je potrdila Sokolska župa Kranj. Starosta Pohar Florijan, tajnica Pohar Anka, blagajnik Pohar Ciril, načelnik Pohar Milan (vsi iz iste hiše) itd. Komentar je odveč! Kaj pravi k temu Sokolska župa Kranj ? Kaj oni Sokoli, ki očitajo mojim prijateljem in meni antinacio-nalno usmerjenost baš zaradi tega, ker smo proti njihovi volji po težkih volilnih borbah dosegli, da naša občinska uprava ni padla v naročje ljudi, ki so Sokolu sovražni?! Toliko v vednost in pojasnilo vsem, ki se zanimajo za naše zadeve! Velušček Ciril, cand. phil. Slatina Radenci Uradoma se popravljajo trditve, postavljene v obliki vprašanj v »Pohodu« z dne 10. marca 1934, št. 10, stran 3, drugi in tretji stolpec, članek: »Afera Staviski«. Bivši občinski službenik g. Š. ni »odnesel« nobenega občinskega denarja in ni tega nikdo zakrivil, pač pa je obdržal del pobrane banovinske takse na kolesa in je bil zato odpuščen in sodišču ovaden. Za občinskega tajnika ni nikdo stalno nastavljen, marveč začasno, je pa sedanji sposoben in neoporečen, kolikor je temu uradu znano. Uprava občine Slatina Radenci, dne 11. aprila 1934. Film mlf< nase zei JADRANSKI TEDEN Nikjer v državi se ni organizacija Jadranske straže toliko razširila kot v Dravski banovini, ki se v polni meri zaveda pomena morja in trg. zveze z njim ter zato širi zanimanje za svoj pokret med vsemi sloji prebivalstva. Da se bo pomorska zavest v našem narodu in osobito še v Sloveniji še bolj utrdila in ukoreninila, priredi Oblastni odbor JS v Ljubljani sporazumno z mariborskim Oblastnim odborom v dneh od 28. aprila do 6. maja t. 1. »Jadranski teden«. Sodelovali bodo odrasli in mladina in bo to ponovno javna ma- nifestacija za svoje morje in potrebno zvezo z njim. V tem času naj bi se miselnost slehernega Slovenca koncentrirala na naše pomorske probleme, zlasti pa naj bi se pisalo v vsem časopisju o gospodarskem pomenu morja za Dravsko banovino, vršila naj bi se propaganda za železniško in cestno zvezo Slovenije z morjem, pa tudi sicer naj bi se široki javnosti s članki na primeren način predočil pomen pomorske orijentacije za našega gospodarstvenika, za našo kulturo, kakor tudi za zboljšanje socijalnega položaja našega malega človeka, kateremu je treba razširiti obzorje ter mu vzbuditi zanimanje, da najde kruh tudi izven svoje ožje domovine. Raditega opozarjamo na ta »Jadranski teden« svoje čitatelje tudi mi. Program »Jadranskega tedna« je sledeč; 28. aprila: akademija ljubljanskih Podmladkov v ^Unionu z izbranim programom. 29. aprila: zjutraj budnica, dopoldne predavanje v radiu, popoldan velika tombola na Kongresnem trgu. 30. aprila: 2urna radio reportaža o morju od 20. do 22. Načelni nagovor dr. Pirkmajerja, predsednika 0. 0. JS, potopisno kramljanje s spremljevanjem reproducirane glasbe, solospevov, kvarteta itd. Predstave v operi in v kinu. Prodaja kolkov JS po mestu. Izložbe v stilu belo-modrega tedna. 5. maja: velika družabna prireditev K. 0. JS na Taboru, pevski zbor »Tabor« zapoje himno Jadranske straže, Delakova izvaja s svojo plesno skupino pomorske plese, šentjakobski oder daje odlomek iz Bučarjeve operete »Študentje smo«. 6. maja; veliko zborovanje na Kongresnem trgu o pomenu in uresničenju železniške m avtomobilske zveze Slovenije z morjem. 1 riredita 0. O. JS v Ljubljani in akcijski odbor za zvezo Slovenije z morjem. Govorili bodo gospodarstveniki. Namen tega tedna je, nabrati potrebna siedstva za socialni sklad JS Dravske banovine za mladino, ki obstoji v tem, da se čim-prej zgradi mladini ob morju prepotrebno okrevališče in da se tako vzgoji telesno in moralno zdrav in odporen naraščaj Čuvajmo naše morje! NAŠIM DAMAM ZA PRVI MAJ! Lep je naš jezik, toda ni dovolj dober za razne visokorojene in še višje potočene dame, ko hodijo po naših ulicah in sede po naših kavarnah. Dama iz znane narodne družine, soproga znanega nacionalnega delavca in prvaka, ona sama znana nacionalna delavka! Kako lepo se vse to čuje, zlasti če je to napisano, ko je treba pisati življenjepise. Pa pridejo take nase dame skupaj s svojimi ožjimi znankami in Vam žvrgole blaženo nemščino, v zadnjih časih pa tudi že italijanščino. Ker nočemo biti surovi, želimo tem našim narodnim damam, naj jih majsko ozračje prvega maja 1934 prezrači tako sveže, da se bodo zavedle osnovnih dolžnosti vsakega jugoslovanskega državljana. Ce pa bo tudi ta prvi maj minul brez osvežujočih posledic za one naše dame, ki vrte svoje slovenske jezike najraje za izgovarjanje nemških in italijanskih besed, potem bomo preskrbeli za prav oster prepih. Zdravo in upajmo, n e na svidenje! VSE NAROČNIKE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA PRETEKLO LETO, POZIVAMO, DA TO NEMUDOMA STORE, SICER SMO PRISILJENI, DA JIM S PRIHODNJO ŠTEVILKO LIST USTAVIMO. UPRAVA »POHODA«. gospodarstvo. Dospeli smo v dobo, v kateri je mogoča skoraj samo menjalna trgovina. — ^■6r mi smo in ostanemo kmetijska država, Paramo enkrat nehati z zaščitno carino naše 3?dustrije. Industrija, ki se v 15. letih ni to-u«o povzpela, da bi mogla konkurirati z dru-Bimi državami, ni vredna, da obstoja in je saino v škodo narodnega gospodarstva. Zaiti Moramo na pot odprave zaščitne carine proti narodom in državam, ki so v stanu in voljne Prevzemati naše kmetijske proizvode. Samo j* ta način moremo odpraviti razliko v ceni P*ed industrijskimi in kmečkimi proizvodi, atera danes mori naš kmečki del naroda. In ko bi bila ta industrija v naši državi naša! A kar je prave industrije je v „ o lasti ljudi, ki niso samo nam nasprotni, mpak nas zaničujejo kot inferijorno pleme. .n tudi ni čuda. Kaj pa smo mi? Imamo svo-jo državo, imamo v rokah vse urade in vso inrt*’ a smo krez denarja. Denar, ki je v na.ustriji ali veletrgovini, je v tuji oblasti in .~8mja kot čisti dobiček z države. Narod, ki !>. Predvsem kmetski in delavski pa ostaja le oub°žan in podrejen garač. Le redki so oni ecneži, to so člani upravnih svetov, ki so ®ležni denarja tega gospodarstva. Pri nas se i? zgoraj vedno le povdarja denar in denar {‘njega valuto. Vendar pa ta skrb ni po-j„ “na za dobo, v katero smo zašli, ker velja , v notranjosti; zunanja trgovina pa se vrši v menjavi blaga. Vnl stabilizacije dinarja se mora ta «iuta izravnavati z agiom, ker prava vred-fr« i zunai ni “iti °na vrednost 7 švicarskih rin wV’ a'cor predlaga senator dr. Gregoma- da se le začne od zgoraj po tej poti, kjer je režim Pilsudskega neonacionalistični, ima cerkev svoje posebne interese, da ga podpira, kajti poljska cerkev je skozi stoletja veljala kot najboljša odbrana proti pravoslavnemu carističnemu režimu. V Avstriji pa ostro obsoja nacionalni — socializem in brani režim Dollfussa. V deželah, kjer je neonacionalistični pokret uperjen proti nekatoliškim elementom, je cerkvi novi pokret simpatičen in ga bo podpirala. Tu postaja katoliška cerkev narodna, kot n. pr. na Irskem. Kakšno stališče zavzema rimsko-katoliška cerkev proti jugoslovenskemu neonacionalizmu, pa bomo obravnavali prihodnjič. ITALIJANSKI MILIJONI JUGO* SLOVENSKIM »USTAŠAMA« Prema iskazima dosada pohvatanih »ustaša* jasno je utvrdno da terorističku akciju Pr°*lV naše države pomažu ne samo italijanske, i madarske i austrijske vlasti Isledenja atentatora-ustaša na Nj. V. Kra" lja Aleksandra pokazuju gde nam se radi o glavi, i da su fašistička Italija, kao i Maorska i Austrija u stalnoj prikrivenoj ofanziv* u neprestanom jurišnom stavu protiv našega naroda i države. Godinama strpljivo slušaffl0 i gledamo kako preko naših granica u Ma_ darskoj Austriji i Italiji potkopavaju se Prl" kriveno temelji naše države. Godinama i* posleratnoj pometnji morala i zdrave svestu vidimo da nam uvek kad počemo napred da budemo bliži, naši susedi istave barijeru. I kad smo najželjniji mira — ne zato da s® koga plašimo, jer ni silne Austrije nismo se plašili — opažamo kako izbijaju oblači n® nebu bilo od strane Italije, bilo od Austrije-ili Madarske. Danas je jasno da šef »ustaša« dr. Ante Pavelič uživa blagonaklonost Mussolinija, štP ga pak ne sprečava da s vremena na vreme poseti i Peštu i Beč. Zato se može reči da italo-austro-madarski blok nije trbalo ni sa-zivati u Rimu, kad je on sklopljen onoga dana uz pomoč naših emigranata, kad je naša država stvorena. Sada je jasno da »ustaši« imaju svoje logore ne samo u Italiji, nego i u Austriji i Madarskoj. Pa zar nije na sude-nju dokazano na osnovu iskaza optuženih, da su Paveliču stavljene ogromne svote od italijanskih vlasti na raspoloženje a u s vrhu organizovanja atentata i nereda u našoj državi. Na nedavnom procesu sa teroristima koji su pripremali atentat na našega Kralja, kon-frontovani su glavni optuženici, pri čemu su jedan na drugoga bacali krivicu. Dovoljan ie iskaz Begoviča kad kaže: da Italija izdaje na ^ emigrante toliko koliko na svoju vojsku. Zato daleko smo od toga — kad italijanska štamPa hoče da nam imputira — da iz ovog posled-njeg procesa nastojimo da stvorimo veliki politički kapital, kao da bi hteli što bilo iz; neti protiv saveza izmedu Italije, Austrije 1 Madarske. Nama to nije cilj. Več je utvrdeno i dokazano da u Lombardiji postoju logori hrvatskih emigranata koji se vežbaju u upp' trebljavanju oružja i bomba i koji se upučuju u Jugoslaviju radi izvršenja zločina kao i pokušaj atentata na našega Kralja. Pa zar nisu pred sudom iznete sve fotografije brdskih italijanskih sela u kojima se nalaze logori »ustaša« i vode revolucionarnog pokreta. Iz iskaza trojice osudenih jasno se zaključuje da se n Italiji u tim logorima koncentrišu terorističke bande obučavajuči se u paklenim mašinama, da bi se docnije iz tih logora prebacili 11 Jugoslaviju i vršili razne atentate. Da li s« onda mogu odnosi izmedu Jugoslavije i It*' lije da poboljšaju? Sve dotle dok Italija i*e bude odustala da podržava iiedopuštcne akd' je protiv Jugoslavije, akcije ko je su direktn« uperene protiv naše države. Sve dotle dok Italija ne otkaže gostoprimstvo dr. Paveliču, vodi hrvatskih emigranata, koji stoji u stal' noj vezi sa Nacionalnim Komitetom makegon-skih emigranata, i koji svakoga dana nagla-šava identičnost ideja koje spajaju makedonski i hrvatski narod u borbi protiv zajed-ničkog neprijatelja. Sve dotle dok Italija trp* i ipotpomaže da se u Borgotaru. Visketu * Bardiju vrše vežbe u rukovanju paklenim mašinama, žija paklena dela ima da sc i*' vrše u našoj državi. Poslednji proces atenta-tora pokazao je još jedanput šta nam se pri' prema u našoj susednoj državi Italiji i kako se za Judine pare izdaje svoja rodena zemli3: Tri smrtne kazne nova su ljasa na našo.l susetki Italiji koja je otišla tako daleko .11 svojoj mržnji prema našem narodu da joj nije ništa sveto, čak ni životi onih bednika, čije je neznanje i siromaštvo iskoristila u svol® svrhe. Da postigne svoju želju poslednju 1 da nas na koji bilo način uništi, Italija 1e izrabila bedu najsiromašnijih i najprimiti'^ niiih i dala im je u ruku ubojno orožje, f* , njime vrše atentate u zemlji koja ih je rodi* ' Taj rad naše susedke dovoljno je osve, ljen i demaskiran pred Državnim Sudom k® _ su pokajničkim priznanjima optužni raskriij' kali delovanje italijanskih instruktora u » ' sketu, Borgotaru i ostalim mestima u ®eve-z noj Italiji. Imali smo prilike da čujemo i usta izgubljenih sinova istimi i mesto 2 nad se pripremaju pakleni planovi, i taj tudin kojemu se služi za novac, pr« svoje vlastite zemlje. Ispovest osudenih o* la je niz detalja iz delovanja naše susea koja zaslepljuje oči našim rodenim u‘ da u danom momentu kremi sa pusK ruci prema svojoj rodenoj zemlji- fNndalievanje prihodnjič). (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubija Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja m Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Ernest Vargazon. Tiska tiskarnaMerkur