PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir_____
VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
Posl.
Leto XXV. St. 111 (7305)
Julija pogajanja
TRST, sreda, 14. maja 1969
Riz podprl popravek Škerka reformi kazenskega postopka
Veliko zanimanje in nasprotujoče vesti o današnji seji CK PSI - Odobren zvkon o prepovedi reklame v kinodvoranah za filme, prepovedane mladini
„ ^ M, 13. — V poslanski zbornici se je danes nadaljevala raz-j . a,° zakoniku o kazenskem postopku, v katero je posedel tudi t>red?tlr°-ski pos'anec Volkspartei Riz, ki se je izjasnil za zakonski (°9 in ki je istočasno ludi predlagal, da se «uveljavi dvojezičnost sodnih aktih
za dvojezična področja«.
Poro
vložil
9°v predlog je očitno v pod-Popravka zakona, ki ga je Jl , slovenski poslanec Albin del’ 'n 0 katerem sm0 že v nesla'10 por°čali- Pa drugih vesteh ob-ei !a uPravičeno pričakovanje vseh bo	ki živimo v Italiji, da
in s erk s svojini popravkom uspel
PfeStaS3 na ,P°tP-rav'-k, prislali
Posla i ■ kl s°cialisticne skupina v žem? , * ?bornici, in med njimi de-kj j? ia.'T;ik PSI poslanec Fortuna, gs v >menu vladne večine levt-ZaknL- a Jud* uradno poročal o dj ?SK£m predlogu. Govori oe tu-- ’ la so demokristjani naklonjeni ” vendar zavisi končna od-
se**
°d lokalnih krogov.
C *akh vesteh so južnotirolski 1** takoj pristali na pobudo 2j .enskega poslanca, češ da gre Ij. °gično zahtevo m za pravico, let pri npk uživajo že dvajset ko lahko uporabljajo svoj je-Pred sodiščem.
no^t10tna itaIijanska politična jav-sein ^ osred°točena na jutrišnjo sj , Centralnega komiteja PSI, ki tert 0 Počela popoldne in od ka-itiik’ Se Pričakujejo bistveni pre-vladn V ita*iianskern političnem in Dg ein življenju na splošno. Raz-
konS-L^ krožijo po Rimu’ so
težk amki°me, tako da si je zelo t]0 0 ustvariti jasno sliko. Mrzlič-faziva Se vedno vrste posvetovanja Pritk Strui socialistične stranke, ja v Uj* se Posredovanje Nenni-, ■ akšen pa bo končni zaključek težko reči.
Piiš^ zadnjem kongresu PSI je lt0n 0 do čudnega zaključka, ko b^res enostavno ni odobril no-oinei i''asne resolucije in ko se je lithi na razdelitev mest med razjej Struiami in je na tej osnovi tesno V centralnem komiteju do Neto..Večine med dvema strujama: 8ijev 'evo <<avtonomijo» in Tanas-Itj p "rinnovamento socialistaii, skupaj imeli 52 odstotkov v v CK. V opozicijo so bile
komiteju temveč na kongresu stranke in da bi v primeru izpre-memb v odnosih v stranki o tem moral odločati izredni kongres, do takrat pa naj Nenni s paritetičnim vodstvom vodil stranko. Poleg tega se sklicujejo na združitveni kongres, ko je bila sprejeta resolucija socialistične internacionale in odnosov do komunistov, ki je tudi eno izmed osnovnih spornih vprašanj. V obratnem primeru se grozi z odstopom ministrov pripadnikov te struje, šušlja pa se celo o raz kolu.
Agencija «Presenza socialistaii, ki izraža stališče Mancinija (ki razpolaga z 21 glasovi v CK), pa pravi, da v PSI že obstaja nova večina, ki mora logično reševati vsa partijska vprašanja ter ne misli od stopiti od svojih pravic pod priti-
skom raznih groženj, ki nimajo niti najmanjše politične upravičenosti.
Danes dopoldne so se v palači Chigi sestali De Martino, Giolitti in Mancini, ki so se pogovarjali do 13, ure in o razgovoru niso dali nobenega poročila.
V senatu so danes odobrili zakon, ki prepoveduje reklamo za filme prepovedane mladini pod 18. letom v kino dvoranah, razen e-nostavnega naslova filma in navedbe imen sode.ujočih. Zaostrili so kazni v tej zvezi, tako da se predvideva za kršilce zapor v višini šest mesecev in globa do 2 milijonov lir. Poleg tega so odobrili spremembe raznih členov kazenskega zakonika, ki vsi zaostrujejo kazni v zvezi s členi o opolzkih publikacijah ali predstavah.
Senat je tudi odobril, da se preloži razpravo o zakonu o statutu delavcev. Minister Brodolini je namreč poročal o zadovoljivem zadnjem razgovoru s sindikalnimi organizacijami in je dejal, da pri-
čakuje, da se bo lahko tudi dogovoril s sindikati delodajalcev, ker gre v bistvu samo še za nekatere izboljšave zakona, tako da bo lahko predložil že dokaj dokončno izdelan zakonski predlog.
Bakaric v Rimu
RIM, 13 — Nocoj je prispel v Rim član izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije dr. Vladimir Bakarič, ki bo v inštitutu ((Antonio Gramsci« predaval na temo »Vpliv zakona vrednosti in planiranja na jugoslovansko gospodarstvo«. Na rimskem letališču so Bakariča pozdravili člani politbiroja CK KPI Giorgio Na-politano, član CK dr. Michele Rossi in ravnatelj inštituta «A. Gramsci« Franco Ferri. Na sprejemu so bii. tudi zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Za Bakari-čevo predavanje vlada v rimskih krogih veliko zanimanje.
med SZ in ZDA o strateškem orožju
NEW YORK, 13. — V poučenih krogih se je zvedelo, da se bodo pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo za omejitev strateškega o-rožja verjetno začela v prvi polovici julija. Pripominja se, da bosta o tem govorila prve dni junija ameriški državni tajnik Rogers in sovjetski poslanik Dobrinin. Kakor piše «Washington post«, bodo pogajanja v Ženevi. Ameriško delegacijo bo vodil načelnik a-gencije za nadzorstvo nad oboroževanjem Gerald Smith, sovjetsko delegacijo pa pomočnik zunanjega miriistra Kuznjecov.
Sovjetski delegat na sovjetski razorožitveni konferenci Rosin je danes izjavil, da je «sprejemljiva» novica, da bi se sovjetsko - ameriški razgovori o omejitvi strateškega raketnega orožja mogli začeti julija v Ženevi.
Medtem se na ženevski konferenci nadaljuje diskusija o raznih razorožitvenih ukrepih. Na današnji seji je bil govor o razorožitvi morskega dna. Italijanski delegat je izrekel nekatere pridržke proti sovjetskemu načrtu, zlasti kar se tiče določitve razdalje dvanajstih milj od obale, v okviru katere bi obalne države lahko -postavile o-brambne naprave.
Govorila sta tudi kanadski in bolgarski delegat. Prvi je izjavil, da bi moral biti sporazum s tem v zvezi logično nadaljevanje jedrske razorožitve. Predlagal je, naj se razdalja 12 milj od obale poveča. Bolgarski delegat pa je podprl sovjetski načrt.
NOVI UKREPI ZA ZAJEZITEV ŠPEKULACIJE Z MARKO
Socialdemokratje odklanjajo odgovornost za okrepe bonske vlade
V Veliki Britaniji se nakazuje možnost novih kreditnih omejitev - De Murville izključuje razvrednotenje franka
BONN, 13. — Gospodarski odbor zahodnonemške vlade, ki je danes zasedal skoraj štiri ure, je predlagal vrsto ukrepov, ki jih bo moral jutri odobriti ministrski svet, da se ohrani stabilnost cen in da se prepreči nov val špekulacij.
Navzoči ministri in predstavniki j zvezne banke so bili mnenja, da
niso potrebni drastični ali izredni ukrepi, ker se je špekulacija zajezila in se valutni trg polagoma normalizira (danes je zapustilo Zah. Nemčijo drugih 400 milijonov mark). Med drugim so izključili zvišanje davkov na izvoz.
Gospodarski odbor je predlagal široka pooblastila zvezni banki, da bi odredila nemškim bankam minimalne rezerve do sto odstotkov za tuj kapital. Poleg tega so predlagali tehnične ukrepe, ki naj podražijo špekulativne operacije.
Kar se tiče notranje stabilnosti, so predlagali, naj bi položili v pio-seben sklad presežke davčnih dohodkov, ki jih predvidevajo letos, in sicer 2,4 milijarde za zvezno vlado in 1,2 milijarde za dežele. Dalje predlagajo črtanje dveh njiii-jard mark izdatkov, ki jih predvideva proračun za leto 1969.
p«sl. Albin škerk
1 V
^ tvwtisnjene ostale tri struie ((i5‘lnova «riscossavi, Giolitti-levi PeRno socialista« in končam Ca 2 Lombardijem in San-V na čelu.
^actnjeni razdobju je prihaja-^ jv, postopnega približevanja Ulitih ™artinom in enem izmed s*ične . Predstavnikov avtonomi-** hvn ruje sedanjim ministrom Prišlo ft dela Mancinijem. To je ° izraza glede zunanjepo-Vprašanj, dokaj ostro pa rtoiitvePraaan' lavne varnosti, razbil i«. Pp.kciie in podobno. Spo-k. Pii tudi proces v federa-J6r ,se Je na zadnjem se-t '*ha r\Jnikov federacij izkazalo, listah ^ Martino skupaj z Gio-ve tretji^Jansko v rokah dobri
*: ^
federacij.
..	°Snovi se je ustvarila no-
JA,	kj	■ ®°litti-De Martino-Man-
fe ^i tr>lrtla na PaPiriu večino in slični rfi P° tej strogo demo-i°giki odnosov večina: ‘Ju	n?0rala na jutrišnjem za-
pre\
n ki za novega tajnika Mah,,;,a , mesto Ferrija kandidi-
tf v rm> Prevzeti vodstvo stran-
Nke ke in ki
h ^®va
j«, ^išio Pa ie bolj zapletena in - SteflovanCel° do avtoritativnega Skov *Ja Kvirinala, do resnih
kojfiS J’trani demokristjanov,
fiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiinviAAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiif iiiiiiiuxiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii!iiiiiiitinti«*i tiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLttfiiitiAaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiMafMtiiiiiaiiiMinu
V ZVEZI Z MOSKOVSKO KONFERENCO
Brežnjev še ta teden na obisku v Romuniji?
Podgoriii v Severni Koreji - Vesli o čudnem kitajsko-sovjetskem incidentu v Taškentu
MOSKVA, 13. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo Brežnjev še ta teden obiskal Budimpešto na vabilo tajnika romunske partije Ceausescua. Slo naj bi za vljudnostni, izključno partijski, o-bisk, na katerem naj bi obravnavali nekatera vprašanja povezana svetovno konferenco partij, ki se bo pričela 5. junija v Moskvi odnosno s pripravljalno konferenco, ki bo 27. maja prav tako v Moskvi.
Romunski uradni Krogi so danes izjavili, da ničesar ne vedo o tem obisku, vendar možnosti niso zanikali. Vest potrjuje tudi dejstvo, da se je danes sovjetski veleposlanik v Romuniji dolgo razgo-varjal s Ceausescom, romunski v Moskvi pa z Brežnjevom. Po neuradnih vesteh naj bi do obiska prišlo 18. ma.ia.
Vsi moskovski listi danes na vidnem mestu objavljajo vest. da je predsednik vrhovnega sovjeta Pod-gorni odpotoval na uradni obisk v Severno Korejo. Opazovalci so soglasno mnenja, da je tudi ta obisk povezan z moskovsko konferenco, ker želi SZ ustvariti vsaj boljše državne odnose s Severno Korejo, ki je že zavrnila vabilo na moskovsko konferenco, kot so to naredile tudi največje azijske partije in med njimi severno vietnamska in japonska ter to kljub temu, da je že nekako znano, da sovjetom ne bo na svetovni konferenci u-spelo doseči ((izobčenja« maoistov.
Po Moskvi se stalno in vztrajno širijo vesti o novih incidentih med SZ in Kitajsko in tokrat na področju republike Kazahstan. Izvedele so se tudi nekatere zanimive podrobnosti, ki te vesti potrjujejo, čeprav je z-------
zunanje ministrstvo
formalno izjavilo, da ni ničesar znanega.
Kitajci naj bi pričeli s svojevrstnim napadom 2. maja, ko so poslali veliko čredo krav in volov kakih 4 km čez mejo in so jih sovjetske obmejne straže zavrnile, šlo pa je samo za prvi poskus.
Naslednjega dne, 3. maja, pa naj bi prekoračil mejo cel polk kakih 1.000 kitajskih vojakov, ki je prav tako prekoračil reko Ili in to na 30 km široki fronti 4 km globoko. Sovjetske obmejne straže jih niso ovirale in so se mirno umaknile. Kitajski vojaki so se končno ustavili in se pričeli vkopavati. Po istih vesteh naj bi končno nastopile sovjetske čete. ki so tisoč kitajskih mož obkolile vedno po svojem ozemlju, da bi jim prestregli dovozne poti, odnosno, da bi dosegli prostovoljni umik kitajskih čet s sovjetskega ozemlja. Položaj je na vsak način zapleten in obstaja resna nevarnost, da se iz mirnega spopada pretvori v pravo bitko.
Maršal Moskalenko je v reviji »Ogonjok« objavil članek, ki je posvečen prvim dnem nemškega napada na SZ in v katerem odločno brani Stalina, češ da ni bil nepripravljen in da je vodil vojne operacije s poznavanjem in je dokazal svojo sposobnost.
ATENE, 13. — Atensko vojaško sodišče je danes obsodilo dva obtoženca na procesu proti skupini 16 obtožencev na štiri leta zapora, češ da sta žalila sodišče. Takoj nato se je nadaljevala glavna razprava z zasliševanjem obtožencev. Razprava se bo nadaljevala jutri, ko bo govoril tožilec.
PO REZULTATIH PREISKAVE JAVNEGA MNENJA
Poher naj bi bil izvoljen za predsednika na drugem turnusu glasovanja
Pompidou naj bi dobil le 44 odst. glasov, Poher pa 56 ■ Začasni predsednik o lastni kandidaturi - Podpira ga tudi skrajna desnica
PARIZ, 13. — Francoski večerni list «France soir« objavlja danes rezultat raziskave javnega mnenja, ki jo je opravil francoski demo-skopski inštitut IFOB med 6. in 12. majem. Po teh rezultatih naj bi bil Alain Poher izvoljen za francoskega predsednika na drugem turnusu predsedniških volitev 15. junija.
V prvem turpusu 1. junija naj bi bil rezultat sledsč: Pompidou 43
odst. glasov, Poher 34 odst. V drugem turnusu pa naj bi si Foher zagotovil absolutno večino s 56 odst. glasov, medtem ko bi Pom-pidou dobil 44 odst. Treba je poudariti še dejstvo, da je bila raziskava izvedena, ko ni bila Poher-jeva kandidatura še uradno predložena.
Poher je danes v senatu nakazal razloge, zaradi katerih je sklenil sprejeti kandidaturo, ter orisal politične smernice, ki se jih misli držati v primeru izvolitve. Uvodoma je začasni predsednik poudaril, da se niso uresničila predvidevanja, po katerih naj bi prišlo v Franciji po de Gaullovem porazu do neredov in kaosa. V tej zvezi se je zahvalil vladi za pomoč, ki mu jo nudi pri izvrševanju predsedniških poslov.
Glede vzrokov, ki so ga pripeljali do sklepa, da predloži svojo kandidaturo, je Poher dejal, da je skušal na začetku prepričati številne osebnosti, naj sprejmejo kandidaturo «francoske enotnosti«. Ker pa ni bil nihče pripravljen, da se žrtvuje, je sklenil, da bo to storil sam.
Poher je poudaril, da se ne misli posluževati ugodnosti, ki bi mu jih nudila funkcija začasnega predsednika pač pa da se hoče udeležiti volilne kampanje v enakih pogojih, ' kot ostali kandidati Zaradi tega se
ie bo udeležil nobenih javnih zbo-ov?nj ter bo nastopil na radiu in
....................
PRVE DNI JUNIJA V BEOGRADU
Sestanek komisij za zunanje zadeve rimskega parlamenta in skupščine SFRJ
v
Tito nadaljuje obisk v Črni gori
televiziji v istih oblikah hi z enakim časom, kot ostali kandidati.
Pri orisanju svojega jtohtičnega programa je Poher uvodoma trdil, da «ni Francija monopol nikogar, ne stranke ne osebe«. Deju! je. da so dogodki maja 1968 pokazali, da so nekatere strukture države zastarele in da jih je treba menjati. V odgovor majskim vprašanjem mora Francija po Poberjevem mnenju zopet: urediti svoje finance, poživiti gospodarstvo, braniti svojo valuto ter razviti investicije. Predsednik senata je tudi izrazil mnenje, da mora ostati Francija «faktor miru v svetu« ter «omogočati pomiritev med dvema nasprotnima olokoma«. V ta namen je pozval državljane k enotnosti in k premostitvi sedanjih ločitev.
Poher je nato ponovil svoje znane teze o vlogi, ki naj jo ima predsednik republike v notranji in zunanji politiki države. V tem okviru je tudi označil funkcijo viade, ki «mora določati in voditi državno politiko v duhu ustave«.
Centristič.na skupina «napredek in moderna demokracija« se na svojem popoldanskem sestanku ni mogla zediniti glede kandidata, ki naj ga na bližnjih volitvah podpre. Po neuradnih vesteh se je 24 centri-stičnih poslancev odločilo za Pohorja, 9 pa za Pompidouja. V zaključnem poročilu, ki so ga izdali po sestanku je rečeno, da so člani skupine soglasni glede potrebe po tspremembi politike v stabilnosti ustanov«, večina skupine pa izreka v poročilu svojo podporo Poherju.
Tudi francoska desnica podpira Poherja. Njegovo kandidaturo sta danes podprla bivši ministrski predsednik Georges Bidault ter skrajno desničarska «republikanska zveza za svobodo in napredek«, ki ji načeluje odvetnik Tixier-Vignancour.
V socialističnem taboru pa se je danes zvedelo, da bo Gaston Deffer-re v primeru izvolitve določil za ministrskega predsednika Pierra Mendes-Francea. Uradno poročilo v tej zvezi bi moralo biti ob'avljeno v kratkem.
to in nedeljo so bile v Maleziji vo litve, ki so ošibile vladne sile, ki so naklonjene mirnemu sožitju in sodelovanju med Malezijci ni Kitajci. Okrepila pa so se ekstremistična gibanja dveh taborov. Ta težnja se odražk tudi v »stranki zavezništva«, ker so se Kitajci u-maknili iz nje.
Za pomoč
vietnamskemu ljudstvu
BEOGRAD, 13. — Delegacija jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč ljudstvu Vietnama bo jutri odpotovala v Stockholm, kjer se bo od 16. do 18 maja udeležila konference »nujne akcije« o vietnamskem vprašanju. De-legaciji nače uje članica sveta federacije in članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije V;cta Tomšič. Na konferenci bodo med drugim razpravljali tudi o vprašanju v zvezi s konferenco štirin v Parizu z namenom, da se poveča mobilizacija svetovnega javnega mnenja hi delovanje članic te konference, da bi se pospešila mirovna pogajanja in politična rešitev Vietnama.
Socialdemokratska stranka pa odklanja vso odgovornost za ukrepe, ki naj vodijo do dirigirane ali de-flacionistične gospodarske politike Parlamentarna skupina socialdemokratske stranke je to sporočila po današnji seji, ki je trajala štiri ure.
Izjava, ki jo je objavila socialdemokratska stranka, zlasti kritizira ukrep o ustanovitvi posebnega rezervnega sklada, v katerega bi vlagali presežke davkov. Izjava pravi med drugim: »Ce nam je uspelo s pomočjo Karla Schillerja leta 1967 in 1968 odpraviti primanjkljaj v proračunu in deflacijo kreditov, ki ju je povzročila stara zvezna vlada, ni bilo samo zato, da bi danes ponovno odobrili druge deflacionistične ukrepe. Na ta način bomo spravili v nevarnost vse javne in privatne investicije, ki so potrebne za naše gospodarstvo.«
Parlamentarna skupina je dala jasno razumeti, da je po njenem mnenju revalvacija marke najboljša rešitev. Vendar je pripravljena sodelovati za uresničenje ukrepov, ki naj v nastalem položaju jamčijo stabilnost cen. Po mnenju socialdemokratske stranke ostaneta polna zaposlitev in stabilnost cen i temelja nemške konjunkturne politike. To se lahko doseže s spo-štovantern pravil tržnega gospodarstva.
LONDON, 13. — Komaj je vsaj začasno ponehala denarna psihoza, že se je britanski gospodarski in j finančni svet znašel pred novimi vprašanji. Nakazuje se možnost nadaljnjih kreditnih omejitev in nadaljnje omejitve notranje potrošnje. Govorice s tem v zvezi, čeprav jih uradno zanikujejo, so v znatni meri vplivale na londonsko borbo in povzročile močan padec vrednosti nekaterih vrednostnih papirjev.
V poslanski zbornici so danes mnogi laburistični in konservativni poslanci zahtevali od vlade, naj poda izjavo v zvezi s sedanjimi pogajanji z mednarodnim denarnim skladom za nov kredit okoli milijarde dolarjev. Nekatere levičarske laburistične skupine močno pritiskajo, da bi dosegle v spodnji zbornici debato v zvezi s temi pogajanji. Tudi konservativci obtožujejo vlado, da noče zavzeti jasnega stališča v zvezi s pogajanji z denarnim skladom. Predsednik spodnje zbornice pa je zahtevo po debati zavrnil.
Ministrstvo za trgovino je objavilo danes podatke o trgovinski bilanci V aprilu se je primanjkljaj te bilance povečal za drugih 7 milijonov šterlingov in narastel na skupno 59 milijonov šterlingov. Izvoz se Je zmanjšal za 2 milijona šterlingov. uvoz pa se je po-
večal za milijon šterlingov.
PARIZ, 13. — Predsednik francoske vlade de Murville je danes na skupščini zbornic za trgovino in industrijo izjavil, da razvrednotenje ni zdravilo in Francija se mu lahko popolnoma izogne s pogojem, če se naložijo potrebne žrtve.
De Murville je izjavil, da tisti, ki mislijo, da bi se vse na mah rešilo z denarno operacijo, zelo grešijo, posebno če se upošteva dejstvo, da splošno ravnotežje ni bilo še vzpostavljeno. Pripomnil je: «Če se naše gospodarstvo o-hrani v mednarodni konkurenci, lahko popolnoma živi brez valutnih pretresov, če Francija sprejme nujno potrebno disciplino na kreditnem sektorju in tudi na sektorju javnih financ, mezd in cen.»
Zatem je de Murville izjavil, da je v zadnjih mesecih močno padla industrijska proizvodnja in proizvodnost podjetij. Kar se tiče zunanje trgovine, pa je treba neuravnovešenost pripisati izredno visokemu povpraševanju, tj. potrošnji, in ne zaradi tega, ker francoski proizvodi ne bi mogli tekmovati z drugimi. Na koncu ie de Murville obtožil «ns’hozo denarnega desfatizma« v Franciji ter ie v «skrivnostnem in pogubnem trgu evrodolarja« označil »glavnega agenta in simbol krize«, ki se pojavlia s splošno inflacijo in s periodičnimi špekulativnimi vali. Ponovil je, da je to tudi posledica ((neodgovornih izjav bolj kvalificiranih oblasti«.
Minister za gospodarstvo in finance je sporočil, da je francoska trgovinska bilanca zabeležila v a-prilu nov močan primanjkljaj. Vrednost izvoza je znašala 6.480 milijonov frankov, vrednost uvoza pa 7.840 milijonov frankov.
Wilson izločil Callaghana iz ožje vlade
LONDON. 13. - Na današnji seji ožje vlade sedmih elanov ni bil navzoč notranji minister James Callaghan. Zvedelo se je, da je predsednik vlade Wilson ministru sporočil, da ga je izločil iz ožje vlade. Pogovarja! se je z njim danes zjutraj petindvajset minut. Domneva se, da sta Wilson in Calla-ghan danes prvič odkrito govorila o svojih nesoglasjih. Callaghan se namreč precej odkrito poteguje za vodstvo v laburistični stranki. Ni izključeno, da hoče Wilson prisiliti Callaghana, da odstopi, toda Callaghan je sporočil, da bo odstopil, kadar se mu bo zdelo primerno.
Kakor je znano, je Callaghan glasoval na nedavni seji izvršnega sveta laburistične stranke proti sindikalni reformi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiii
NAPOVEDUJE SE PONOVEN 4>BISK GREČKA
Ponovne govorice o simboličnem umiku čet
(Od posebnega dopisnika) [ gi velik pomen spričo dobrih od-BEOGRAD, 13. — Prve dni jun;- nosov med obema državama in žeja (predvidoma 3.) bo v Beogradu | lje obeh vlad po njihovem nadali-
se premakne os so-
wcne ..	nit
k t stranke na levo, da pri-Zne-iSe8a ((razgovora« s «*. 2 vsemi posledicami za h Prave ltd.
s«
sestala skupina «av-taJ1 tajrriviallsta>>’ ki J° vodi se
sWVatja n stranke Ferri in ki niVuJn°st, da se ostane pri > ,	n°sn° da se kvečjemu
» ^jPištvi, Sodel°vanje De Martina stranke in tako ustvari nJ^rski "UM večji centristično — lo^atJr*’ Svoje, v bistvu ne-"4« S da stahšče, utemeljuje-"Htia n' kila ustvarjena 52-večina na centralnemu
prvi sestanek delegacij komisije za zunanje zadeve italijanskega parlamenta pod vodstvom predsednika komisije Cariglie s člani odbora zvezne skupščine Jugoslavije za zunanje zadeve in mednarodne od noše. Na sestanku bodo razprav ljali o dvostranskih in mednarod nih vprašanjih skupnega interesa. Poleg Beograda bodo člani italijanske parlamentarne komisije za zunanje zadeve, kot se predvideva, obiskali tovarno «Crvena zastava« v Kragujevcu, Ljubljano in Zagreb, kjer se bodo sestali z zastopniki republiških skupščin in se seznanili z razmerami teh republik, ne katere kraje črnogorskega primor ja in Dubrovnik.
Sestanek jugoslovanske In italijanske komisije za zunanje zadeve, ki so ga organizirali na obojestransko pobudo in željo, bo prvi te vrste v praksi jugoslovanske zvezne skupščine. Pomembno je, da bo sestanek neposredno po obisku italijanskega zunanjega ministra Nen-nija v Jugoslaviji, kateremu pripisujejo jugoslovanski politični krc
njem vsestranskem razvoju in krepitvi. Ne izključuje se možnost, da bo ta prvi sestanek zastopnikov parlamentarnih komisij za zunanje zadeve obeh parlamentov uvod v stalno prakso podobnih sestankov članov obeh komisij v bodoče.
Predsednik republike maršal Tito je danes, tretji dan bivanja v Črni gori položil v Titogradu najprej venec na spomenik partizanov borcev, zatem pa se je v domu jugoslovanske ljudske armade pogovarjal s političnim aktivom Črne gore. V razgovorih so poleg predsednika izvršnega sveta, tajnika tajništva CK ZK Črne gore in predsednika republiške konference SZDL Črne gore, ki so predsednika seznanili z dosedanjim razvojem in osnovnimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi vpra šanji Črne gore, sodelovali zastopniki vseh 20 občin republike.
V Črni gori se je v zadnjih dvajsetih letih povečal narodni dohodek za petkrat, zaposlenost v družbenem sektorju štirikrat, črna gora ima danes 70 industrijskih
podjetij. Med zaposlenimi je danes 10 odst. z visokošolsko izobrazbo, 15 odst. s srednješolsko, 8 odst. visoko kvalificiranih in 23 odst. kvalificiranih delavcev. Kljub pomembnemu gospodarskemu razvoju pa je Črna gora še vedno gospodarsko zaostalo področje in potrebuje za izpolnitev postavljenih nalog pomoč jugoslovanske skupnosti.
Po razgovoru je predsednik republike odpotoval na Cetinje, kjer so mu prebivalci bivšega glavnega mesta Črne gore, podobno kot v drugih krajih, ki jih je obiskal (v Titogradu, Kolašinu, Mojkovcu, Bjelom polju, Danilovgradu, Nik-šiču) priredili zelo topel in prisrčen sprejem. Med kratkim zadržanjem v Cetinju je Tito obiskal tovarno hladilnikov «Obod», ki tesno sodeluje z italijansko tovarno Astra-Frigo in proizvaja letno 250 tisoč hladilnikov in 500.000 elektromotorjev za kompresorje, ter u-metniško galerijo. Po kosilu je odpotoval v Miločer, jutri pa bo obiskal pristanišče Bar v črnogorskem Primorju.
B. B.
Krvavi spopadi v Kuali Lumpur
KUALA LUMPUR, 13. — V malezijski prestolnici Kuali Lumpur so uvedli policijsko uro in izjemno stanje zaradi hudih incidentov med Malezijci in Kitajci. V nekaterih delih mesta so nastali požari. Zdi se, da je policija streljala proti skupinam Malezijcev in Kitajcev, ki so se spopadali med seboj. Na pomoč so poklicali vojsko, ki tudi patruljira po ulicah prestolnice. Demonstranti so večkrat napadli varnostne sile. Policija je postavila cestne bloke In je uporabljala tudi solzilni plin.
Po zadnjih informacijah je baie bilo ubitih nad petdeset ljudi. Mno-go je tudi ranjenih. Gasilci se trudijo, da bi pogasili številne požare, ki so jih zanetili demonstranti. Varnostne sile so obkolile vsa javna in vladna poslopja.
Spopadi med Malezijci in Kitajci so bili posebno ostri v pred
V Pragi aretirali
v CSSR
60 mladincev - Zvišanje een Jasno stališče britanske partije
PRAGA, 13. — Vedno bolj se širijo govorice, da bo Sovjetska zveza umaknila del okupacijskih čet iz ČSSR in se v tej zvezi napoveduje bližnji obisk maršala Greč-ka in podpredsednika vlade ter predsednika planske komisije Baj-bakova v Prago. Istočasno pa se čujejo tudi vesti, da naj bi najvišji češkoslovaški voditelji v kratkem obiskali SZ, čeprav je te vesti na določen način Husak demantiral.
Sedaj je na Češkoslovaškem o-krog 90.000 sovjetskih vojakov in se je njih število bistveno zvišalo po znanem incidentu okrog hokejske tekme, ko je SZ poslala novih 30.000 mož. Sedaj naj bi šlo torej predvsem za simboličen u-mik dela čet, ki so jih takrat poslali, istočasno pa tudi pravijo, da bi ostale raketne edinice v polni sestavi.
Poveljnik sovjetskih čet na Češkoslovaškem general A. Majorov je napisal ob 14. obletnici varšavskega pakta za dnevnik «Sovjetska Rusija« članek, v katerem hvali sklepe aprilskega češkoslovaškega plenuma, ko je Husak zamenja! Dubčka. General pravi, da so sovjetski vojaki resnični prijatelji Čehov in Slovakov, da so prišli s srcem v rokah. O sovjetskih četah pa pravi, da so oborožene z najmodernejšimi sredstvi in nameščene v osrčju Evrope ter da so okrepile obrambo komunistič nega bloka.
Danes je Brežnjev sprejel taj
mestju Kampong Bahru, kjer pre I nika CK KPČ Lenarta, s katerim bivajo povečini Malezijci. V sobo-1 je imel daljši razgovor, med ka-
terim je Lenart govoril o naporih češkoslovaških komunistov, da izvedejo sklepe zadnjih dveh zasedanj CK.
Cabol Lodg« v ZDA »a posvetovanju z Nixononi
WAriHINUTON, 13 — Set ameriške delegacije na pariških po-j gajanjlh za Vietnam Henry Cabot 5 Lodge je bil vpoklican v Washing-ton na posvetovanja. V ameriško i prestolnico bo dospel jutri popoldne. Takoj po prihodu bo imel ! sestanek s predsednikom Nixonom. Ta bo jutri zvečer, kot je bilo že napovedano, imel televizijski govor, na katerem bo govoril o položaju v Vietnamu ter o mirovnih perspektivah. Glasnik Bele hiše je napovedal, da bo govor trajal kakih trideset minut, da bo vseboval »nov material« ter da bo «znatne važnosti«.
Bivši voditelj ameriške delegacije v Parizu Averell Harriman
Glasilo KPČ »Rude pravo« danes j p:l je danes izjavil, da bi morale poroča, da je policija med 7. in 11. majem aretirala 60 oseb. ki so oskrunile sovjetske zastave med demonstracijami v Pragi ob 24. obletnici osvoboditve Češkoslovaške.
List piše, da je 51 aretiranih mlaj-šil od 25 let.
Od jutri, 14. maja se bodo cene številnih potrošnih dobrin v ČSSR bistveno zvišale in tako na primer mesa za 41 odstotkov, konzerv za 34 odstotkov, cigaret za 19 odstotkov
Zvišanje cen so že dalj časa pričakovali, saj je gospodarski položaj zelo težaven in je vlada prisiljena poseči po skrajnih ukrepih in je zato tudi istočasno zvišala davke na kmete in potrošni davek na prodajo blaga. Sindikati so se upirali zvišanju cen, vendar je minister Jiri Typolt argumentiral, da so se v prvih dveh mesecih plače že zvišale za 10 odstotkov, ko je v planu predvideno, da bi se smele v celem letu za največ toliko produktivnost se je zvišala samo za 2 odstotka, izvoz pa je nižji, kot je bil v istem razdobju lanskega leta.
Iz Londona poročajo, da je glasilo britanske komunistične partije »Mornin; star« objavilo resolucijo izvršnega odbora, v kateri se zahteva umik sovjetskih čet iz ČS SR. V resoluciji je rečeno, da bo ČSSR lahko čimprej rešila svoja vprašanja čim hitreje se bodo sovjetske čete ..umaknile, češkoslovaška kriza je političnega značaja in jo ie tudi treba reševati s po-listični sredstvi ter vojaška intervencija samo otežkoča stvari.
ZDA zmanjšati svojo vojaško dejavnost v Vietnamu. To naj bi preprečilo hanojske voditelje, da rav-notako zmanjšajo vojaško dejavnost severnovietnamskih. čet, kar bi pripomoglo k temu, da bi se v Parizu začela resna pogajanja z resničnimi perspektivami za vzpostavitev miru Dokler ne bo nasilje v Vietnamu zmanjšano — je dejal Harriman — ne bodo pariška pogajanja napredovala.
Hongkonški Ust v kitajščini danes poroča, da ie južnovietnamski tenist Luu Hoang Duc. ki je pred enim mesecem izginil neznanokam, zbežal preko Kitajske v Severni Vietnam Duc je bil član južno-vietnamske reprezentance za Davisov pokal List ga obtožuje, da je vohunil za FNO.
V Sajgonu so danes za nedoločen čas prepovedali Izhajanje lista «Fan» (Ljudstvo), ki ga obtožujejo »sabotiranja vladne gospodarske politike v vojnem času«. List je pred kratkim objavil članek, v katerem je kritiziral vlado zaradi nakupa novega tipa riža. Gre za 27 list, ki so ga ukinili v Južnem Vietnamu odkar je bila pred enajstimi meseci ukinjena cenzura nad tiskom.
Iz Hanoja poročajo, da je sever-novietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo 11. maja nad sever-novlet.namskim ozemljem dve a-meriški letali brez pilota.
PRIlVlOKSKI Ducvm.i
— Z —
UREJENE FORMALNOSTI 0 FINANSIRANJU
V Šoštanju so začeli graditi novo veliko termoelektrarno
Še danes v Kranju širši posvet znanstvenikov, ki ga prireja arheološko društvo v okviru manifestacij ob 1400-letnici prihoda Slovencev na današnje ozemlje
LJUBLJANA, 13.
Po dolgotrajnih pripravah so začeli v Šoštanju graditi novo termoelektrarno Šoštanj XII. Potem ko so bile urejene vse formalnosti v zvezi s financiranjem tega elektroenergetskega objekta, so bile v lanskem decembru podpisane pogodbe za dobavo opreme in za gradbena dela.
Za novo termoelektrarno Šoštanj III. bo dobavila kotel zahodnonem-ška tvrdka Babckock, ogrodje za kotel bodo izdelali v mariborski Metalni, opremo pa bo dobavil Siemens. Inozemski dobavitelji bodo poslali v Šoštanj okrog 80 od sto vse potrebne opreme, domače tovarne pa preostalih 20 od sto. Izvajalec gradbenih del je Gradis iz Ljubljane, medtem ko za zdaj še ni znano, kdo bo opravljal montažna dela.
Ljubljanski Gradis je že pred časom začel pripravljati gradbišče. Dela napredujejo tako hitro, da so pred določenim rokom že začeli betonirati temelje za kotel. Avgusta bodo začeli montažo kotla, kar bo časovno nedovmno najbolj zahtevno delo.
Nova termoelektrarna Šoštanj III., ki bo imela vgrajen trenutno naj večji agregat v Jugoslaviji, in sicer 275 megawatov, mora biti dograjena do decembra leta 1971. Po dograditvi nove termoelektrarne Šoštanj III. bodo v Šoštanju pri skupni instalirani moči 410 megavatov proizvajali letno okrog 1.500.000 megawatnih ur električne energije. Za takšno proizvodnjo električne energije bodo porabili letno okrog 2,5 milijona ton lignita iz velenjskega rudnika. S tem bodo tudi zagotovili, da bodo pretežno večino nakopanega lignita v Velenju pravzaprav že na mestu izkopa predelali v električno energijo.
Nova termoelektrarna Šoštanj III. bo veljala okrog 460 milijonov dinarjev, investitorji pa so ljubljanska Kreditna banka in hranilnica, Jugoslovanska investicijska banka, inozemski partnerji ter tudi tri delovne organizacije, in sicef Rudnik lignita Velenje, Savske elektrarne L ubljana in Termoelektrarna Šoštanj.
* * *
Se danes, 14. maja, bo v Kranju širši posvet znanstvenikov, ki ga prireja slovensko arheooško društvo v okviru manifestacij ob 1400 letnici prihoda Slovencev na današnje ozemlje. V več kot 30 referatih bodo prikazali naše dežele od pozne antike preko preseljevanja narodov do naselitve Slovencev in kolonizacije.
* * *
Približno 130 mladink in mladincev iz železnice bo letos letovalo v ČSSR. Na Jesenice pa bo prispelo 70 Čehov. Tako so se dogovorili predstavniki mladinskih organizacij jeseniške železarne in železarne Poldi v Kladnu.
• • •
LJUBLJANA, 13. — Te dni so v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnive v Ljubljani odpru razstavo madžarske knjige. Razstavo je pripravilo združenje izdajateljev in knjigarnarjev iz Madžarske, pred Ljubljano pa je bila razstava odprta že v Beogradu in Zagrebu. V navzočnosti nekaterih slovenskih književnikov in političnih delavcev ter madžarskega veleposlanika \ Beogradu Jožefa Marjaija so prire ditelji spregovorili o tem, da je srečanje madžarske knjige s slovenskimi bralci že tradicionalno in da bi v prihodnje želeli na tem področju še večje sode ovanje. Poleg leposlovne, otroške, znanstvene in politične literature in publicistike so razstavili tudi prevode madžarskih književnikov v tuje jezike ter nekaj prevodov slovenskih in jugoslovanskih avtorjev v madžar ščino. Vseh razstavljenih knjig je približno tisoč, čeprav so bili or ganizatorji pripravljeni razstaviti več, vendar jim to prostor ni dopuščal. Bilo bi najbrž zanimivo pripraviti podobno razstavo slovenske knuge na Madžarskem in tako povečati zanimanje tamkajšnjih bralcev za slovensko književnost.
stavlja tokrat 12 del v tehniki olje-platno.
LJUBLJANA, * 13*	— Lutkovno
gledališče v Ljubljani je praznovalo te dni 20-letnico delovanja. Pred 20 leti ga je ustanovilo poverjeništvo za kulturo pri glavnem odboru mesta Ljubljana. Eden izmed takratnih pobudnikov je bil pokojni profesor Zvone Miklavčič, ki se je zavzemal tudi za čim večjo umetniško raven novo ustanovljenega lutkovnega gledališča, ki ki je v nekaj mesecih dobilo dvorano na Levstikovem trgu. Umetniško rast zaznamuje gledališče v 50-ih letih, ko so k sodelovanju pritegnili tudi Jožeta Pengova. Takrat je nastala znana igrica ((Žogica Marogica». Počasi je ob novih ljudeh rasla tudi likovna stran gledališča: izdelovanje lutk in scena. Nastale so pomembne predstave, kot Zvezdica zaspanka, Srečni princ in kot ustvarjalni vrh Sinja ptica. Tako je rastlo marionetno gledališče; gledališče ročnih lutk, ki ima prostore na Resljevi cesti pa se je začelo razvijati šele leta 1953. Tudi tu so bili začetki dokaj skromni. Vendar so kmalu opustili standardne uprizoritve, v katerih sta nastopila Kljukec in Pavliha in so sprejeli nov koncept. Prvi uspeh je imela otroška igrica «Volk in kozlički)). Prav v tem giedilišču je praznovala ustanova svojo 20-letnico s predstavo Han-ne Januševske ((Tigrček Peter,).
LJUBLJANA, 13* *— V nedeljo se je v Ohridu končal teden jugoslovanske radijske igre. Ob koncu prireditve so podelili nagrade za najboljše dosežke na tem področju Ljubljanski radio je sodeloval s štirimi deli. Vsako od njih je prejelo po več nagrad. Med radijskimi igrami za odrasle je radio Ljubljana prejel plaketo za najboljše delo v ceioti za radijsko igro ((Intervju Matjaža Kmetla». Za to delo so podelili še tri nagrade: ((Matjaž Kmeti* je prejel prvo nagrado za tekst, Žarko Petan drugo nagrado za režijo in Duša Počkajeva nagrado za vlogo. Nagrado za adaptacijo je prejel Mitja Mejak za radijsko priredbo novele Juša Kozaka Georgesova maska. Za to
delo sta bili podeljeni še dve na-rgadi. Mirč Kragelj je prejel prvo nagrado za režijo, Marjan Vodopivec pa nagrado za glasbo.
V kategoriji radijski igrer zj otroke je prejel ljubljanski radio plaketo za najboljše delo v celoti, in sicer za igro Braneta Puntarja «A». Za to delo je bilo po deljenih še pet nagrad. Brane Pun tar je prejel prvo nagrado za teks', Rosanda Saikova prvo nagrado za režijo, Rudi Kosmač nagrado za vlogo, dr. Urban Koder pa nagrado za glasbo in Nace Pugelj na grado za tonski posnetek. Radij ska igra ((Srebrni konj« v izvedbi radia Ljubljane je prejela štiri nagrade, njen avtor Marjan Marinc je prejel drugo nagrado za režijo Majda Potokarjeva in Jurij Sov ček nagradi za vlogi in Metka Roj-čeva nagrado za tonski posnetek
Drago Košmrlj
OFENZIVA PROTI UPOROM NA AMERIŠKIH UNIVERZAH
«Pomoč» Nixonu je prišla iz Moskve
Kaj so odkrili sovjetski akademiki v «trezrsi presojj» ameriškega študentskega gibanja
Novinarji stalno oblegajo komisariat javne varnosti v Viareggiu, kjer skušajo dobiti kako vest
preiskavi o Lavorinijevi smrti
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioouiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po neusmiljenih obtožbah 20-letnega Rodolfa Della Latte
Izrazi solidarnosti vseh političnih strank brez izjeme županu Viareggia in predsedniku letoviščarske ustanove
Ponovni sodni ogled vile, kjer naj bi po izjavi treh mladoletnih izprijencev umrl Ermanno Lavorini
VIAREGGIO, 13. — Obtožbe 20- giu skušal zaplesti «v zadevo La-
letnega Rodolfa Della Latte, enega treh izprijencev iz Pinete, so prisilili župana Viareggia odv. Renata Berchiellija in 'predsednika avtonomne letovičarske ustanove ver-siljske riviere dr. Ferruccia Marti-nottija, da sta prekinila molk in odločno zavrnila «vse strupene besede«, s katerimi ju je mladi uradnik pogrebnega zavoda v Viareg-
vorini«.
Župan Viareggia odv. Berchielli je našel prijatelje v svoji stranki, PSI, in v drugih predstavnikih strank v občinskem svetu. Župan je podal ostavko, ki pa sta jo občinski odbor in občinski svet zavrnila.
Zvedelo se je, da je bilo stanje fantka obupno, ko so se odločili, da ga odpeljejo z rešilnim avtom, ki je imel dihalno napravo, v bolnišnico Molinette v Turin. Še prej so mu napravili masažo na srcu, toda v predmestju Turina je fantka zajela huda kriza, ki mu je bila usodna.
Zverinska južnovietnamska marinesa vlečeta truplo v bojih padlega
V likovnem salonu v Celju so odprli razstavo Lajčija Pandurja. U-metnik, ki je redni profesor na pedagoški akademiji v Mariboru, raz-
... .....................milimi...........................m um....mm    ......................................
borca osvobodilnega gibanja
SO UJETNIKI BIAFRSKE SECESIONISTIČNE VOJSKE?
Še nobenih vesti o Italijanih zaposlenih na nigerijskem ozemlju
Samo enemu se je posrečilo zbežati, vendar ne ve ničesar o usodi njegovih tovarišev
LAGOS, 13. - Nobenih vesti c 24 Italijanih, ki so bili kot tehniki Agip mineraria in Snam progetti zaposleni pri vrtalnih napravah v Nigeriji. Od petka dalje nihče ne ve, kaj je z njimi in s tremi Nemci ter dvema Libanoncema, ki so bili v njihovi delovni skupini. Eden od Italijanov, ki je zbežal nekaj ur po prekinitvi stikov, je povedal, da je zaslišal streljanje in da so zelo verjetno biafrske če te zasedle predel, kjer so v teku vrtalna dela. En Italijan in trije Nemci so bili v vasi Okpai, drugi pa so bili zaposleni v Abohu nedaleč od reke Niger.
Tudi iz krogov italijanskega diplomatskega predstavništva ter mednarodnega Rdečega križa ni bilo moč zvedeti nič točnega, ker funkcionarji niso mogli priti v stik ne z Italijani in seveda še manj z biafrskimi bojevniki, ki so verjetno vse zajeli in jih držijo kot ujetnike. Pravijo pa, da ne ob staja nobene nevarnosti za njihova življenja, ker so Btofreani ve dno lojalno postopali s tu.ierodci, ki so bili zaposleni na njihovem Ozemlju.
v Ženevi niso mogli dobiti nobenih vesti o Italijanih, Nemcih in Libanoncih. Vsi trdijo, da je težko vzpostaviti stike s področjem, ki je sredi močvirja in gozdov. To tezo je potrdil tudi predstavnik biafrske tiskovne agencije, ki pošilja v Evropo vesti iz Owerrija, kjer je trenutno biafrska vlada.
Glasnik je izjavil, da je področje, kjer so bili zaposleni Italijani, oddaljeno od pove’jstva biafrske vojske, cest praktično ni in biafrske enote delujejo samostojno in največkrat niso v radijskih stikih z rednimi oddelki, katerim pripadajo
Enota nigerijskih zveznih čet je danes prodrla do področja, ki je le nekaj stotin metrov oddaljeno od kraja, kjer bi morali biti Italijani. Ni izključno, da je biafrska »komandos* ob umiku odpeljal s seboj tudi italijanske tehnike Nigerijske čete silovito pritiskajo na področje, vendar do sedaj niso našli nobenega sledu o Italijanih. V Lagosu je nigerijska zvezna vlada izjavi'a, da bo napela vse sile, da pride do Italijanov in Nemcev.
ma in v Adamovi obleki krožil po mestu. Nekateri mimoidoči so ga za silo pokrili in ga spremili do karabinjerske postaje. F. R. so poslali v umobolnico v Lecce. Mož je pred dnevi prišel iz Anglije, kjer je zaposlen in kjer stanuje njegova žena. V Fasanu bi se moral zadržati le nekaj dni za ureditev osebnih zadev.
Že v prejšnjih dneh sta se odv, Berchielli in dr. Martinotti prostovoljno prijavila preiskovalnemu sodniku, ki je zaslišal tudi poveljnika redarjev v Viareggiu, druge občinske uradnike, uradnike letoviščarske ustanove in nekega profesionalca. Sedaj se vsi sprašujejo za vzroke, ki so prisilili Rodolfa Della Latto, da je, potem ko je tedne in tedne skrival v sebi skrivnost Lavorinijeve smrti, skušal zaplesti v to zadevo najvidnejše osebnosti mestnega življenja.
V Viareggiu so vse stranke brez razlike objavile poročila, v katerih izražajo solidarnost županu in predsedniku letoviščarske ustanove, ki sta oba člana PSI. Tudi občinski odbor KD v Viareggiu je izrazil solidarnost, kar so storila tudi vodstva PSIUP, PLI, MSI, PRI in KPI. Federacija KPI Versilie izraža gnev zaradi dejstva, da so hoteli krivično zaplesti v zločin celotno mesto.
Preiskovalni sodnik dr. Mazzoc-chi in državni pravdnik iz Piše dr. Tanzi sta si danes ponovno ogledala vilo v Ul. Tirana 34, last Rite Verdi vdove po Mariu Marchet-tiju, prijatelju znanega Guiseppa Zacconija, ki je umrl pred leti za posledicami prometne nesreče. Po odhodu preiskovalnih organov je Rita Verdi prisotnim novinarjem odločno zanikala, da bi v njeni hiši prišlo do kake «zabave» in je potrdila da Della Latto sploh ne pozna. Zakaj sta si preiskovalna organa ponovno ogledala vilo? Ro-dolfo Della Latta je tudi danes izjavil preiskovalcem, da «hišna zabava«, med katero naj bi umrl Ermanno Lavorini, ni bila v stanovanju stavbe v drugem nadstropju Ulice Duca d’Aosta pod stanovanjem Adolfa Mecianija, kot je vztrajno trdil do sedaj, temveč v dvonadstropni vili v Ulici Tirana št 34. Zaradi tega sta dr. Mazzoe chi in dr. Tanzi z ogledom notranjosti vile hotela ugotoviti na podlagi. Della Lattovih izjav, če je fant govoril resnico. Kaj sta ugotovila seveda ni znano, ker se oba sodna funkcionarja strogo držita preiskovalne tajnosti.
V Piši Adolfo Meciani le ((životari« kot so povedali že prvi dan v centru za rianimacijo v bolnišnici Santa Chiara. Morda bodo pretekli tedni in tedni, razen seveda če ne nastopi smrt, preden bodo lahko ugotovili, če se bo 41 letni lastnik kopališča «La pace» v Viareggiu kolikor toliko opomogel od groznega udarca, ki ga je dobil med poskusom samomora, ko se je hotel obesiti na rešetkah jetnišnice «Don Bosco« v Piši.
Med Igro z bratci in bratranci
Smrt 4-lctncja otroka ki se je pošteno napil
CAPETOWN, 13. - Dr. Philip Blaiberg, dekan ljudi s presajenim srcem, bo moral teden dni ostati v postelji. Njegova žena Ei-leen je novinarjem izjavila, da se je njen mož utrudil, ker je preveč aktiven. «Teče kot stroj,» je rekla Blaibergova žena. «V nedeljo je šel na dolg izlet, nato se je vozil s čolnom in končno je povabil trideset oseb, da si o-gledajo film ameriške televizije, ki so ga snemali ob prvi obletnici presaditve srca pred 16 mese-
to, je malo manjkalo, da niso padli v nezavest. Sedaj bo moral počivati, pa četudi bi ga morali privezati k postelji, ker bi mi ga v nasprotnem primeru odpeljali v bolnišnico.« Blaibergova žena je rekla, da mož ni niti najmanj bolan, vendar da noče zapraviti niti minute svojega življenja.
Kljub «zločinu brez mrtveca«
Dosmrtna ječa za umor družabnika
ZURICH, 13. — Porotno sodišče v Ziirichu je obsodilo na dosmrtno ječo Karla Angsta, ki se je bahal, da je napravil perfekten zločin oziroma «zločin brez mrtveca«. V Špici, kjer po vojni ne obstaja več , smrtna obsodba, je dosmrtna ječa najhujša kazen.
Protiofenziva za zatiranje in zadušitev ameriškega študentskega upora se je začela z največjo silovitostjo na vsej fronti od Washingtona do Moskve. Predsednik Nixon je imel pred dnevi velik govor, v katerem je dejal, da je dovolj popuščanja in da morajo državne ter vseučiliške oblasti končno pokazati vso odločnost proti upornim študentom.
časniki in mnogi senatorji i-menujejo študente naciste in fašiste, drugi vidijo v njih agente Fidel Castra, guverner, države Kentucky pa je pozval policaje, naj uporabijo proti njim bajonete in strelno orožje.
V takšnem ozračju je zalila predstavniška telesa mnogih zveznih držav pravcata poplava zakonskih predlogov, ki se z vsemi možnostmi ukvarjajo z uporom študentov. Večina zakonov, tistih, ki so jih že sprejeli, in tistih, ki jih šele obravnavajo, predvideva za osnoven ukrep proti upornikom odvzem sleherne materialne pomoči za študij. Zakoni seveda niso vse. Bistveno je, kako jih uporabljajo. Prav zaradi tega je pomembno, kaj govorijo ta hip predsednik, vrhovni tožiiec, prosvetni minister, razni senatorji, guvernerji in ugledni komentatorji. Le-ti ustvarjajo o-zračje, ki ustreza najbolj skrajni uveljavitvi teh zakonov.
Val reakcije je trenutno tako močan, da je preplašil tudi mnoge zmerneže. Resno so zaskrbljeni, da bodo sedanjo priložnost izkoristili za uvedbo policijskega nadzorstva in režima v akademskem življenju. Zaradi tega je letna skupščina združenja ameriških vseučiliščnih profesorjev v imenu 90.000 svojih članov kljub telefonski intervenciji iz urada vrhovnega državnega tožilca sprejela resolucijo, s katero obsoja pretiravanja državnih oblasti pri zatiranju študentskega upora.
Medtem ko v Ameriki tako z najbolj poklicane strani opozarjajo javnost na nevarnost, ki izvira iz razpihovanja strasti in odrekanja kvalifikacije študentskim idejam in akcijam, pa ministrom, senatorjem, guvernerjem in šefom policije ni prihitel na pomoč nihče drug kot — sovjetski akademiki. Do takšne u-gotovitve mora priti vsakdo, ki prebere v New York Timesu sestavek, povzet po sestavku v glasilu sovjetske akademije znano-
ci. Ko so zdravniki zvedeli za vse
................umni...........iinilllin.im.....
PO PRIPOVEDOVANJU OČIVIDCA - FRANCOSKEGA NOVINARJA
Napad partizanov «AI Fatah
Na nemirnem bližnjem vzhodu l krene udarna četa na desno. Kmalu dobivajo partizanske akcije orga- , se bo razdelila na dva dela. Prva nizacije «A1 Fatah« vse večjo vred- bo nr. izraelska oklepna vozilo, stre nost. Vojaška rešitev v korist precej neborbenih arabskih oboroženih sil je izredno težka brez atentatov
padnikov «A1 Fatah« v izraelskem ^ varnega mesta od koder sem lahko zaledju.	' spremljal celo akcijo. Del čete se
FASANO (Brindisi), 13. — Za radi nenadnega napada blaznosti Tudi funkcionarji Rdečega križa I je 39 letni F. R. gol odšel z do-
Protest avstrijskih kmetov
Sedemsto traktorjev po dunajskih ulicah
DUNAJ, 13. — Povorka nove vrste je bila danes zjutraj na Ring-strasse: kmetje s 700 traktorji z dunajskega ir s spodnjeavstrijskega področja in iz Burgenlanda je protestiralo proti novemu davku na alkoholne pijače in proti drugim ukrepom kmetijske narave Protestnega pohoda se je udeležilo nad 5000 kmetov, ki so šli iz Pratra po Ringstrasse do Ball-hausplatza Kancler Klaus je spre-njihovo delegacijo. Zaradi de-
In drugih partizanskih akcij pri-
Ijala iz vzhodnega brega Jordana, medtem ko bo druga reko prešla in sovražnika napadla' od zunaj. Pustili so me z udarno četo do
Francoski novinar Jacques Roux, ki je obiskal vroče področje ob
jo tu ustavil. Bill so to partizan'. ki bi morali kriti umik in odbiti
reki Jordan je takole opisal ak- , morebitni protinapad sovražnika.
Presenetila me je previdnost par-
cijo partizanov:
Ob treh ponoči
o« nnm’ifnmn tizanov. Precej so bili drugačni od ,	<	t- tistih iz fanatičnih poročil -adia
skozi ojx)jen nasad pomaranč. Te Kajro Bassam mi Je povedal, da «fedahin», ki stalno nagajajo s ni-
tritni napadi bližnjim izraelskim
Del čete. ki je šel čez Jordan je že bil na svojem položaju za Iz-
<ckibutzom» so opazili dve sovraž- j raelci. Na vzhodni strani Jordana nikovi oklepni vozili. Bojijo se | sta se dva partizana pripravljala protinapada in odločili so, da mo- j na strel z «bazooko» sovjetske Iz-rajo biti vozila uničena. Prišli smo delave. Bassam je dal povelje Dva do vode. Ni pa še Jordan. Gre točna strela in izraelski oklepni
TURIN, 13.
- Štiriletni otrok, ki je včeraj na skrivaj spil precej vina in likerjev je danes med prevozom v bolnišnico umrl. Otrok, Sal-vatore Lauretta iz Livorna Ferraris (Vercelli), je včeraj odšel z dvema starejšema bratcema na cesto, kjer so se hoteli igrati. Tu so se srečali s tremi bratranci in vsi skupaj so šli. seveda skrivaj, v klet bližnje hiše, kjer so pobrali nekaj steklenic vina in likerjev. S steklenicami so šli na bližnji travnik, kjer so začeli piti. Nekdo je opazil že pijane o-troke in jih je spremil domov. Iz previdnosti so poklicali tudi zdravnika, vendar se je zdravstveno stanje Salvatoreja pozno ponoči po-'i slabšalo, tako da so ga odpe'ja!i v bolnišnico v Cigliano. Ker ni mogel dihati so svetovali, da bi ga odpe
jel Ul*'IUYU UVIVOUVIJVI	. ,_________ .	_
monstracije je prišlo v mestu in j ljali v Turin. Toda deček je med v okolici do pravcate zmede. 'prevozom umrl.
samo za namakalni kanal Ghor, ki b! moral podvojiti pridelek tega kraja. Danes žal nihče ne pooira pomaranč in sadje pada na r'--’. Kanal Ghor predstavlja trenu 11 mejo med Izraelom in Jordanijo. Izraelski vojaki in kmetje vsak dan delajo na zasedenem področju z obrambo topništva, ki je nameščeno na bližnjih gričih. Jordansko topništvo ne podpira partizanov. Kralj Husein nima rad incidentov na zasedenem ozemlju.
Cementna cev čez kanal služi kot most. Partizani odločno stopijo na drugo stran, že njihova hoja jih razlikuje od rednih arabskih vojakov, neorganiziranih, neiznajdljivih, in nekoliko lenih. Mladi arabski partizani so tudi različni od svojih očetov, ki že dvajset let polnijo begunska taborišča. Isto razmerje je sicer tudi na drugi strani, kjer so izraelski vojaki le malo podobni svojim očetom, ki so brez odpora šli v nacistična taborišča v smrt.
«Fissah. Hitro!« Povelje tiho teče od moža do moža. Izgubili smo malo prej nekaj dragocenega časa. ker smo se morali pogajati z Jordanskimi vojaki, ki niso bili navdušeni nad načrti «A1 Fataha« Pot pred nami Je posejana z minami. ((Uradno so postavljene proti Izraelcem« pravi vodja čete Bassam, ((praktično pa so jih Jordanci postavili, da bi nas prestrašili« Bassam ni novinec kot partizan Deset let se je kot prostovoljec boril v Alžiriji proti Francozom Na tem področju dela že eno leto ln Jordan je prestopil že 60-krst. Vprašam ga kako misli skozi Iz-ralesko obrambo Bate so Izraelci zgradili gosto mrežo obrambnih naprav vzdolž vse meje. Bassam ni prepričan v take govorice. Izrael ni Amerika, da bi si lahko privoščil nekaj takega. Ramo z joi-daniio ima kar fiTO km mej.
Smo že pred odločilnim trenut- i kom. Po kratkem posvetovanju
vozili sta bili v plamenih. Izraelci so se na drugi strani kmalu znašli ln začeli z mitraljezi obstreljevati Arabce. Tedaj so stopili v akcijo partizani za Izraelci ln jih zmedli Streljanje je bilo splošno. V bližnjem «klbutzu» je sirena že tulila in partizani so morali začeti z umikom.
Danilo se je že Kmalu bo dan Z njim bo pobuda v rokah Izraela. Partizani se tokrat spretno umaknejo in za Izraelce postane pregloboko zasledovanje nevarno, ker j’ v bližini tudi jordanska vojaška
postojanka.
Po dobri pol url hoje smo že na varnem v naravni votlini. Partizani so naslonili svoje puške na steno in si privoščijo borno hrano. Puške so izvrstno sovjetsko orožje, vrste Kalančikov, katerega so si gverilci nabrali na Sinajskem polotoku, tam kjer so ga pustili leta 1967 Egip čani med umikom.
čez slabo uro se sliši Izraelsko reakcijsko letalo. Gre za dvomotorni ((Vautour«. Leti zelo nizko !n nedaleč od jame odvrže nekaj napalmskih bomb. Bombe so bile namenjene jordanski postojanki, cilj pa so za dosti zgrešile. Letalski napad se Se trikrat ponovi, vendar brez vidnih uspehov. Zgori samo nekaj drevja ln grmičevja. Ob vsakem napadu zaropota tudi protiletalski mitraljez jordanskih voja kov, vendar brez odločnosti in prepozno.
Ko je res vse mirno se cela četa odpravi v bližnjo vas, na jordanskem ozemlju Lažje Je ranjen en partizan. Močno se je opraskal na bodičasti žici med umikom opekel se je po roki, ko je padel prav na žarečo cev mitraljeza.
Pripraviti je treba poročilo glavni štab. Tudi Radio Kairo mora čim,prej poročati o napadu. Kaže, da so imeli Izraelci dve vozili uničeni in 6 vojakov vrženih iz borbe. Malo pred poldnevom pove izraelski radio v arabskem jeziku, da je padel en vojak, dva pa da sta bila težje ranjena.
sti ((Svetovno gospodarstvo 111 mednarodni odnosi«.
Ta sovjetski časopis piše v Ne® York Timesu, da odkriva «trezl» razčlemba ameriškega študen skega gibanja tendenciozne nesprejemljive teorije«. EM poglavitnih slabosti študentske? gibanja je, po mnenju tega 4“■ ' ka, politična neizkušenost dine. Njihova življenjska doba » družbeno poreklo dajeta študen skemu protestu pečat roman cizma. in iracionalnosti. tega študenti, po mnenju sovje skih avtorjev, Cesto zavrae« sporazume, parlamentarno deje nost, začasne zveze in podob oblike razrednega boja.
«Ni naključje, da je Che Gu? vara postal eden od najpopu'8, nejših junakov zahodnih štude tov«, pravijo sovjetski avtorJ^ ((Demagogija maoizma. ki P diga absolutno kakovost rev lucionarnosti, ne glede na obje tivne možnosti, zavaja skrajne*5 med mladimi v blodnjo«.
Toliko o sovjetskih ocenah_d* našnjega ameriškega pol<®®J' Takšno razumevanje za ocen ki jih v Ameriki daje vIa?aJf... elita, bi si pred kratkim še * maj mogli zamisliti, preost* potemtakem samo ugotovitev, se časi spreminjajo, ali pa da parafraza znane izjave uglej, nega črnskega revolucionar)* ■
«Krivico je razmeroma prenašati, tisto, kar zares je "Pravda” ».
lahk*
Pred senatom okrožnega sod*f
V Beogradu so obsodili diverzanta ustaške emigrantske organizaf
BEOGRAD, 13. — Senat oW°^ nega sodišča v Beogradu Je j sodil danes Aneta Pašaliča, kme , let stro»ej
»ed It
bil **
vasi Šujica na osem zapora. Ante Pašalič se je
• je jj.
poslen v neki tekstilni tovarnk^
vezal z ustaško emigrantsko ^ in se pripravljal z® ‘ VJji. diverzantske akcije v Jug°s ^ Moral bi lani maja podtakni ^ no v zalogi zagrebške žele® j, postaje. V zadnjem trenutku V
to odklonil, ni pa o- priPraVLtor verzantskih akcij obvestil V' m.
nih organov Jugoslavije, oziro®rj!;
goslovanskega konzulata v A ^ in je na ta način neposredno gočil Ivanu Jeliču, da P°° ge-mino na železniški postaji v gradU'
Na okrožnem sodišču v Be^jv se je pričel danes proces Pr0 Js šemu ravnatelju časopisnega ^ii jetja «Republika» Borisu in bivšemu šefu kabineta, “ sveta federacije Ivanu J°z sta obtožena kraje družbene ne in zlorabe pridobljenega ja. Poleg tega mora Jožic oW t' jati, ker je omogočil gla^ijiK’

odgovornemu uredniku «ReP Emanuelii Mičkoviču-Sokolu- d pobegnil v Italijo. Obtožnic ^ drugim dolži Kukoča, d®.®* si#1 bivši glavni ravnatelj podjetJ v 1967. letu dal izplačati »lOjJjjji nic za potovanja in druge ^.rje' v znesku 11.953 novih sri Skupno si je Kukoč v Pr.v v | mih mesecih 1966, v 1967 i 53.I lovici 1968. l?to prisvojil nao ^ f novih dinarjev, poleg težan(*,|l. na stroške podjetja kupil sta1' ^ v Zagrebu. Jožic je obtožen $ da si je prisvojil 35.586 n° nar jev.
281’
Novi sovjetski poskUs
Izstrelili so «Kozmos
MOSKVA, 13. - Tass so sovjetski znanstveniki J <] satelit brez človeške posadk* mos 281».
BOCHUM, 13. - Direktor, dab«5
valnice v Bochumu prof. M f
minski je izjavil, da so fl beležili vrsto radijskih od mA dobnim tistim, ki so Jih o*", razno sovjetske vesoljske_ 'a ja r njegovem mnenju je nioz*10.' jr je v Sovjetski zvezi zace novih vesoljskih poletov.
* Lllilgl: pH|| |p
Arabski gverilci med napadom na sovražne
PRIMORSKI dnevnik
- 3 -
14. maja 1969
KJE SE USTVARJA FAŠISTIČNA MISELNOST
ODPORNIŠKO GIBANJE IN ITALIJANSKA ŠOLA
Učbeniki, ki potvarjajo zgodovinska dejstva ali prikrivajo resnico
Osnovne šole — mislimo pred-“im na italijanske — so v tem , su nekako preplavljene z deset-t	desetinami knjig, od ka-
r bodo učitelji nekaj mo-"i uporabiti drugo leto. Obenem : notrebna ugotovitev, da itali-■J^iska založniška dejavnost tudi , P01 ne daje nobenih novosti, sti kar zadeva njihovo vsebino. Jige se leto za letom tiskajo mala nespremenjene, omeniti je m treba, da se med sabo sko-Jda ne razlikujejo. Tako n. pr. stM*56 °^*čajno slede zapovrstno-letnih časov, mesec za mese-,Ia' °b izrecnem poudarjanju ver-sk v! praznikov. V pomožnih šol-ian knjigah je zajeto vse ostalo
""»lini
i,|iiiiiiiiiiiiiiiiiiii]imii,i,i,,i,,,i,„ii„i„iiiiii
.^UMETNOSTNIH GALERIJ [
Bressanutti in Bossi v «Občinski»
;;galeriji sta razstavil ™do Bressanutti in Vil-MilinhSl’ ** živita in delujeta v Bressanutti nas še vedno Pretrle6a z Izredno spretnostjo star lkavania skromne slikovitosti . e5a mesta, še zmerom jo postih V naiP°drobnejših značilno-le i-Stai,k in okolja, kot to more lem‘Sti' ki jv tam preživel naj-takn leta' Tudi to pot razstavlja je- °ija ozkih uličic, ki se virih	visokimi zidovi, s kate-
to 6 do golega kamenja. So pa s!%' večinoma slike iz starih bje'h mestec ^tre ki navdu V rt° Potomce njih meščanov, teli f	ljubitelj in zbira-
nj. vrste slikarstva našel večji iitrh V nekaterih tudi malih tiho k;er najrazličnejši odzluže-tjen1 Stari Predmeti v njih neoog-- °sii vzbujajo v nas skoro nad-
stvarno
občuteno žalovanje za po-
sipa ■
Uh niimi pričami iz življenja na
m dedov.
\ein je pretresljiva slika raz-jj	ribiške koče s potop-
- lrn_ čolnom. To v nepovratnost likovno ten-‘■°st pa Bressanutti tudi sam
kočuile3a usmerjeno likovno ten-
črtuje v res odličnem tihožit-* Rastno podobo, kjer se njc-, obraz zrcali v razbitem ogle-r0nn^redi zbitkov iz podstrešne Je to lastna podoba,
umetniški ravni že pri-lastJe najboljšim simboličnim ennujn Podobam pokojnega in po ga r mtančnosti dela, zaslovele-e,ar?a Sofianopola.
nega Prijetnem nasprotstvu opisala nJ*1. izstopajo najnovejša de-bossij90- sorazstavljavca Vilii-Uirietn' k°l se sedaj pričenja za Večini Podpisavati Villi Bossi. risbe 07720 so to r°sno sveže pero-s/c0 ® bežni igri črt, ki mojstr in .kiepajo kiparko lepoto žena barUa_se,'-e svoj višek v listih, o-^eRo ,ie z nekaj širokih ru-Hil0 , " rjuvkastih prog. Večje šteti	risb je tudi na vpogled
Htof^ui mapi. če Villibossi to je 2 0 spretnost lahko opraviču-rnu?_ej°l3ravljeno risarsko šolo v big . Bevoltella, pa je v kipih sol tlen samouk, kot je to doka-*(a„a^ 710 raznih sindikalnih raz-IV j e'
ta J0va ljubezen do kiparstva kg0rl_ Pristna. Ne zadržuje se v %n;*0st!, modeliranja v
glini,
tri kg;, kleše raje trdi kamen. V
™te	kipih	praženske le-
lostj-g opažno s kakšno prefime ti n j,/1720 barvo in ožilja kams bru^kčristiti. da nam poda z šine toploto utripajoče povr-šinj) ,°v’ ki se zde prožni mehki 'Vejejo Je jamstvo za njegov razvoj te nelahke panoge
M. BAMBIČ
učno gradivo, ki ga učencem podajajo na povsem shematičen način, ob pretiranem upoštevanju domala obrednih oblik ter metod. Se posebno kar zadeva predmet zgodovine.
Eden od osnovnih kriterijev pri ocenjevanju omenjenih pomožnih učnih knjig je zagotovo ta, v kakšni luči prikazujejo fašizem in odporniško, t. j. narodnoosvobodi! no in protifašistično gibanje. V nekem članku, ki je bil objavljen v publikaciji «Riforma della scuo-la» iz 1. 1964, je bilo to vprašanje obravnavano na res organi-čen način. Med drugim je bila tu nakazana potreba, da se v italijan-sko šolo vnesejo ((zgodovinske, idealne in moralne vrednote odporniškega gibanja, ki naj bi predstavljale osnovno vzgojno podlago in pa odločujoče vzgojno načelo pri ustvarjanju neke povsem nove šole ter obnovljene družbe«, pri čemer je v istem članku bila obenem tudi izrečena obsodba obstoječega zadevnega stanja, potem ko je od partizanske zmage minilo že dvajset let. Poteklo je medtem nadaljnjih pet let, pa bi se lahko znova ob istem vprašanju zaustavili z enakimi kritikami in zaskrb ljenostjo. In če bodo stvari tekle še naprej tako, bomo najpoprej 25 - obletnico odporništva v naših šolah praznovali v znamenju apologije fašizma. To se čuje kot paradoks, pa v resnici m.
Ob tej priložnosti bi radi onim, ki niso seznanjeni s tem, kako sc otroci v osnovnih šolah v resnici vzgajajo in kaj se jih uči, na vedli nekaj ((resničnih biserov«. Kar se tiče izbora, ne bo zadre ge. Knjiga ((Umanita« Alberta Man-zija je bržčas še najbolj značilna med onimi, ki skušajo fašistično obdobje prikazati v popolnoma svojstveni zgodovinski luči. Najprej imamo tu fotografijo zglednega gospodarstva, ki je zraslo na tleh izsušenega Pontinskega močvirja; zatem avtor v mračnih barvah pripoveduje o revolucionarnih gibanjih in zahtevah ljudstva, na kar se globoko oddahne, ko «fa šistični diktaturi uspe vzpostaviti red ter začne uveljavljati vrsto reform, dasiravno na račun svobode«. Nato nadaljuje: «Takrat smo mi dosegali prva mesta na svetu na področju avtomobilizma in letalstva«. In še: ((Najbolj uspelo po litično dejanje fašizma, dejanje zgodovinskega pomena, pa pred stavlja Lateranski pakt.« Zatem preide na kolonialna 'osvajanja m vprašanje sankcij, poudarjajoč, da je edina država ki je Italiji v tistem usodnem trenutku ponudila roko, bila Nemčija. Potemtakem se pač ni moč čuditi — meni avtor — če se je Mussohni nato pove zal s Hitlerjem.
Imamo še več knjig, ki bi jih šlo omeniti, «Vele» na primer, ki je izšla v založbi ATLAS "z Bergama. V tistem delu, ki je posvečen odporništvu, postavimo, med fotografijami ne bomo naši! nobene slike enega ali drugega' znanega ali neznanega borca za svobodo, antifašista, aU kakršen si bodi prizor iz osvobodilnega boja ali kaj podobnega, kar bi se o-troku vtisnilo v spomin in v njem ostalo kot slika enega najbolj ve ličastnih in važnih obdobij njegove domovine, ne, pač pa bomo tu naleteli na ((bojevniški« profil dučeja z njegovo famozno o-glato spodnjo čeljustjo, ki naj bi očitno izražal silovitost njegove volje. In edine besede, s katerimi naj bi otrokom bilo posredovano, kaj je pravzaprav bila osvo bodilna vojna, so naslednje: «V Italiji je prišlo do dramatične državljanske vojne med partizani in fašisti, vtem ko so si tuje vojske pedenj za pednjem skušali prisvo jiti našo zemljo. Bilo je to eno najbolj trpkih poglavij naše zgo dovine.« Pika in konec. Iz teh dveh stavkov, naj bi si učenci petih razredov ustvarili podobo 'n
zapopadli pomen odporniškega gibanja. Podobno razpravljajo o tem pomožne knjige «Studiare insie-me» in «11 nostro sapere« (založniška hiša Signorelli . Milano) ter «Tamburino» (Le Stelle - Milano). Odporniško gibanje se v teh knjigah obravnava kot nekakšen »žalosten boj«, ki ga gre kar najhitreje pozabiti. Ce k temu dodamo še sramotilno kampanjo, ki se je bila vodila proti tistim krajem in mestom, ki so za izredne zasluge in dokazano hra brost svojih najboljših sinov med protifašističnim bojem prejela zla to medaljo (primer Belluna), potem se nimamo kaj čuditi, če je mladina tako malo obveščena o tem, kar predstavlja zgodovinski
(Nadaljevanje na 6. strani)
V petek, soboto in nedeljo bo gostovalo pri nas SNG iz Celja s Sofo-klejevo dramo «Kralj Oidipus»
Ob 50-letnici KPJ
V Trsžu prvi ustaljeni slovenski komunistični čnsnik
Značilno za prvi pojav in prvo rast slovenskega revolucionarnega, komunističnega periodičnega tiska v njegovem začetnem raz vojnem obdobju je nedvomno so razmemo kratko trajanje in be-gotno življenje njegovih časnikov in časopisov (revij). Tu mislimo n. pr. na 12 štev. drugega letnika ljubljanske revije uDemokra-cija». V svojem prvem letniku je razglašala publicistični program mlade protistarinsko obarvane so ciatno demokratske opozicije, v drugem pa gesla oktobrske komunistične revolucije. Nadalje na socialno politično revijo «Baklja>i urejeno po Ninu Furlanu ob odgovornem uredništvu Jaka Žorge v izrazito komunističnem duhu. Na svetlo je prišla v juliju 1913 v Ljubljani: njena prva in sočasno poslovilna štev. Dne 11. oktobra 1919, je vzniknilo «Vstajenjem. Oznanjalo je svoje revolu cionamo geslo ((Proletarci vseh dežel, združite seli!« in svoj prelomni program: «Mi ne poznamo
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA CAPE KENNEDY SE JE ZAČELO PRVO VZVRATNO ŠTETJE
Celoten program «generalke» za ameriško osvojitev Lune
Najbolj kritična točka programa bo v četrtek, ko se bo kozmonavt z «LEM» «sprehodil» na samih 15 km od Lune - Prenosi za barvno TV
CAPE KENNEDY, 13. — Davi ob 5. uri po srednjeevropskem času se je tu začelo vzvratno štetje za bližnji vesoljski poskus, ki se bo začel — če bo šlo vse po načrtih — v nedeljo ob 17.49 prav tako po našem času. Takoj pa moramo dodati, da gre sedaj za tako imenovano pripravljalno vzvratno štetje, ki se bo končalo v soboto zjutraj, nakar bo sledil odmor peiih ur in se bo začelo zaključno, dokončno štetje, ki bo trajalo do izstrelitve vesoljske ladje ((Apollo 10» na raketi «Saturn 5».
Cilj tega poskusa je, priti do Lune in jo obkrožiti, nakar sledi vrnitev na Zemljo. Program je tokrat veliko bolj zapleten kot pri «Apollo 9», kajti vesoljska kabina «Apollo 10» bo s tremi možmi posadke prispela do bližine Lune, tu se bo med kroženjem matične ladje ločil njen manjši del, tako imenovani LEM, ki se bo Luni približal na kakih 15 km, na kar se bo ponovno vrnil k matični ladji, da bi se kozmonavt ponovno preselil v matično ladjo in «A-pollo 10» se bo nato vrnila
Ker gre za bližnji velik poskus, ki bo pripomogel k temu, da bo prvi človek čimprej stopil na našo sosedo, bomo na kratko navedli delovni program treh ameriških kozmonavtov. Ameriški kozmonavti Thomas Stafford, ki bo poveljnik ladje «Apollo 10», John Young In Eugene Cernan bodo v nedeljo 18. t .m. ob 17. uri 49 minut po našem času poleteli na vrhu rakete «Saturn 5» z oporišča Cape Kennedy proti Luni. že kmalu po Izstrelitvi bodo morali posnemati s kamero Zemljo in oddajati slike na Zemljo. Naslednji dan 19. maja, sta na programu dva popravka smeri Nadalje bodo morali ta dan snemati s kamero Zemljo in Luno in vse to oddajati na Zemljo. V ponedeljek zvečer bodo trije kozmonavti prispeli na pol poti, in sicer 193.000 km od Zemlje.
V torek, 20. maja, je po sedanjih načrtih ponovno na vrsti popravek smeri ln ponovno se bodo morali ukvarjati s snemanjem Zemlje in Lune ln posredovati posnetke na Zemljo. V sredo. 21 maja. bodo trije kozmo-
715 trst a
točila’. 8^5, 13 15- 14.15. 20.15 Po-fcl&ck: u-40 šola; 12.00 Pianist Glasbi 210 Peter Butkovič; 13.30 tniail0 želJah: 17.20 Program Sledit n°’ 18.15 Umetnost ln fotne ”e: 18.30 šola; 18.50 Iz J9-l0 jr'orhe M. Matičetovega; 5^'odllo 6na in zdravje; 19.15 ‘Otiični '. 2000 šport; 20.35 Slm-«aSba ‘t°ncert; 22.10 Zabavna
j,\2°5
L 15 popevke
trst
.; 12.25 Tretja stran; ;	13.40 Operna glas-
Tartinijev koncert.
6 30	— -
vM5 Pol3?’ 12-30' 14.30, 16.00 in 8.K®: 710 Jutranja glas-jf^beno Ulast*nl mozaik; 9.00 l^epios ' sovoml spored; 10.45 r!;3° Dan ?’ u °° Otroški kotiček; ,‘asba ‘‘‘“'J1 Pevci; 12.00 in 12.50 14° žel-lah; 13.50 Današnje b?°ri; iRU° °Perna glasba; 15.30 S?1: 18n? Album pesmi; 17.45
koper
19.00
18.00	in
Orli- ’ “* 19 30 Prenos R4.; žz.	1 ^ster Goodwin; 22.10
^I?NALNi PROGRAM
!?{ila’ R0?’ 13-00. 15.00. 20.00 Po-r^be- 1,9, Popevke; 10,35 Ura 12’os v ^Pranlstka L. Pri-O Za nou,?ntraPunkt; 13.15 Plo-- ^t; la ole; 14-45 ln 15.10 Nove •3° Folklora v salonu;
SREDA, 14. MAJA 1969
17.05	Program za mladino; 19.13 Roman; 20.15 Radijska drama;
21.45	Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje;
10.00	Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 14.00 Juke box; 15.18 Koncert; 16.30 v diskoteki; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Pomladanski nokturno; 21.10 Operni svet; 22 40 Ameriške plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Beethoven in Prokofjev;
10.45	Boccherinijevi kvarteti in kvinteti; 12.20 Vzporedna glasba; 12.55 Mozart, Busoni, Sibelius;
14.30	Iz glasbene komedije «Le astuzie femminili; 15.30 Martuc-cijeva glasba; 16.15 Mozart, 6 nemških plesov; 17.20 Nemščina;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 20.30 O drugi svetovni vojni.
FILODIFUZIJA
9.45	Scarlattijeve kantate; 10.10 Haydnov trio; 10.20 Giorgl ln Laurlcella;	12.30 Plošče;	13.36
Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform, oddaja; 8.08 Dvorakove glasbe; 9.10
Glasbena matica lz Trsta; 9.30 Zabavna glasba; 9.45 Pesmi o morju; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Rubinstein igra Liszta;	12.30
Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Koncert; 15.40 V. Stojšin: Sladkarije za pse; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Skladbe M. Ravela; 18.40 Naš razgovor; 19.15 Ansambel štirje kovači; 20.00 «T1 in opera; 22.15 Jazz; 23.05 B. Miljkovič: Pesmi;
23.15	Zabavni zvoki.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30, 15.00 šola; 12.30 Francoščina ; 13.00 Antikvariat ;
13.30	Dnevnik; 17.00 Giocaglč;
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Marllkov zaklad;
19.15	Moda ln stil; 19.45 šport;
20.30	Dnevnik; 21.00 Izgubljeni mir; 22.00 šport; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film o morju; 22.40 Kulturne aktualnosti.
JUG. TELEVIZIJA
9.36 TV v šoli; 16.30 Rastimo -oddaja za otroke; 17.15 En fran-gais; 17.30 Velika pustolovščina -film; 18.00 Prenos športnega dogodka; 19.46 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Niti našega življenja; 21.35 Ekran na ekranu.
navti po vsej verjetnosti ponovno popravili smer svoje ladje, na kar bo prišla na vrsto tvegana naloga, spraviti vesoljsko ladjo «A-pollo 10» na krožno pot okoli Lune. Vrh tega bodo morali snemati Luno in posnetke pošiljali na Zemljo.
V	četrtek, 22. maja, so na programu najbolj tvegane naloge Najprej bodo posneli Luno in slike poslali na Zemljo. Nato je na vrsti ločitev «modula», ki mu pravijo «LEM» od matične ladje in njegov «sprehod» vse do 15 km od površine Lune. Kozmonavt (ali dva), ki se bo tako približal Luni, bo moral odkriti tisti kraj na površini Lune, ki bi bil najbolj primeren za pristanek človeka na Luni, ko bo na vrsti najbolj tvegan in navdušujoč poskus, ko bo namreč prvi Američan letos julija z vesoljsko ladjo «Apollo 11». skušal pristati na Luni. Istega dne se bo «Lem» moral spet vrniti k matični ladji, da bi kozmonavt presedel na matično ladjo.
V	petek, 23. maja so po tem programu na vrsti tako imenovani navigacijski poskusi. Vrh tega bodo kozmonavti oddajali na Zemljo dva televizijska programa. (Kakor so agencije poročale že pred dnevi, bodo ameriški kozmonavti tokrat oddajali na Zemljo posnetke v barvah).
Naslednjega dne, v soboto 24. maja, se začne vračanje s poti, torej vračanje na Zemljo. Tudi v soboto so na vrsti televizijski prenosi. V nedeljo, 25. maja, teden dni po odhodu z Zemlje, bodo trije Američani sredi poti proti domu. Ta dan bodo morali popraviti smer ladje in to bo menda njihova edina naloga tega dne, kar je tudi povsem razumljivo, saj bodo kozmonavti ta dan že teden dni na poti, zato bodo utrujeni. Vrh tega pa je popravljanje smeri ladje v tem primeru zelo delikatna naloga.
V	ponedeljek, 26. maja, bodo kozmonavti spet na Zemlji. Načrti pravijo, da bodo pristali na Pacifiku blizu otočja Pago Pago. Pred tem bodo še nekoliko popravili smer leta, če bo potrebno, na kar bo na vrsti eden najbolj kritičnih momentov vsega poskusa, ko bodo morali izbrati pravilni kot za vrnitev in pristanek
Ko smo tako na kratko prikazali program poleta ameriških kozmonavtov za ((generalko«, bomo povedali še nekaj v zvezi z dosedanjimi in bližnjimi pripravami. Trije kozmonavti so se morali včeraj podvreči zadnjemu generalnemu zdravniškemu pregledu,
Tehniki in drugi strokovnjaki, ki so začeli s pripravljalnim vzvratnim štetjem, so povedali, da so popravili neko tehnično
napano, ki bi bila mogla imeti tudi resne posledice in ki je v zvezi z velikim padalom, ki služi za zaviranje ladje pri vračanju na Zemljo. Tehnično napako so bili opazili pr! vrnltv1 vesoljske ladje »Apollo 9», ko je pristala v marcu na Atlantiku.
čeprav so na vrsti sedaj poskusi in priprave za bližnji po-. let. ameriški tehniki že govore o nasledn’em poletu. . o poskusu pristanka na Luni z vesoljsko ladjo «Apollo 11» Ameriški tehniki so predvidevan, da naj bi posadka ladje ((Apollo 11» po pristanku na Atlantiku ostala v vesoljski ladji in da. ne. bi iz nte izstopila, kot so to storili doslej. Kozmonavti bi morah ostati v ladji vse do tedaj, dokler bi poseben žerjav ne dvignil še zanrte kabine za letalonosilko Nato bi. bili kozmonavti sltozi predor iz plastike preš)! iz vesoljske ladje v ppseben ((karantenski furgon« Tai;iprhvitfnost je v zvezi "z rie- ‘‘ varnostjo, da bi kozmonavti, ki bi se vrnili z Lune. ne prinesli na Zemljo kak bacil, kak mikroorganizem. ki bi mogel škodovati človeku.
Ameriški tehniki so v zadnjem času ta prvotni načrt nekoliko popravili, ker se zavedajo, da bi bilo težko in tvegano' dvigniti vesoljsko ladjo na letalonosilko
Danes zaene obratovati centrala Rama
Pred nedavnim smo poročali da je v Zlatoličju pri Mariboru začela obratovati naj več ja hidro-centrala na Dravi, ki se je pridružila šestim prejšnjim centralam Danes pa bo začela obratovati hidrocentrala «Rama», ki prav tako spada med velike hi drocentrale, saj bo njena moč znašala 160 megawatov, njena letna proizvodnja pa nad 700 milijonov kWh elektrike. Gre za hi-drocentralo, ki je večja od Ja-blaniške in spada med velike objekte in velike uspehe jugoslovanskih graditeljev.
Vse načrte za centralo so izdelali strokovnjaki sarajevskega podjetja «Energoinvest». Preden so se strokovnjaki tega podjetja lotili izdelovanja načrtov, šo preiskali in proučili področje, na katerem je bilo treba centralo graditi. Vrh tega so z njimi sodelovali tudi strokovnjaki nekaterih drugih podjetij. Pri gradnji te centrale je sodelovalo kakih 20 gradbenih in drugih jugoslovanskih podjetij, med katerim, tudi tri podjetja iz Slovenije in sicer ((Litostroj«, «Hidromonta-ža» in ((Metalka«
Zakaj tolikšne priprave, ki smo jih omenili? čemu tolikšna pred hodna študijska proučevanja?
Reka Rama je pritok Neretve. Je pa to izrazito planinska reka ki je bogata z vodo, ki pa jo je bilo težko zajeziti zaradi težav nega terena. Vendar pa je pod jetjem to uspelo in za jezom se je ustvarilo na Kovačevem polju 8 km dolgo jezero, v katerem bo v času velikih voda do pol mi lijarde kubičnih metrov vode. Jez je tako imenovanega nasutega .tipa. Visok je okoli 100 metrov. Graditelji so vanj vzgradiii sko raj poldrugi milijon kub. m kamenja in 19.000 kub. m betona Nasuti tip jezu je dejansko jez iz kamenja in drugega materia la, ki ga pa «povežejo» z vrtina mi, v katere vlivajo beton.
Poleg jezu so sevedsf tudi dru gi .objekti, in sioer....dotočni - predor, strojnica, do katere vodi jot skozi predor, aor in še marsikaj. Da m zgradili dotočni predor, ki je dolg
9,5	km, so skopali 280 tisoč kub. metrov materiala, vgradili pa so 7000 kub. metrov armiranega betona, v katerem je 4,500 ton že leza. Podobno so delo opravili tudi v tako imenovanem tlačnem in v odtočnem predoru. Ker gre za velika dela v težko dostopnih krajih, smemo reči, da so pod jetja opravila zares izredno delo, saj gre za velik objekt v skalnatem gorovju in za gradnjo prostorov za strojnico in drug’ pomožne prostore v živi skali ,
nobenega narodnega, krščanskega in državotvornega socializma! Mi hočemo združitev z našimi brati v Srbiji, Bosni in Hercegovki-Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji v mogočno kompaktno Jugoslovansko socialistično delavsko stranko (komunistov)«. Tudi na ta čas nik je ostra cenzura zrla s srepim pogledom in ga potlačila. Poltednik «Ujedinjenje» je doživel v Ljubljani v času od 13. marca do 17. aprila 1920 le osem izdaj. vDrugon (sindikalno) ((Ujedinj;-nje« se je v času od 5. junija do 25. decembra 1920 pretolklo do 21. štev.; železniški sindikalni «Novi železničar» v času od 15. junija do 30. julija 1921 le do treh izdai. «Rdeči prapor» pa je lahko propagiral svoj revolucionarni publicistični program le v času od i5. maja do 31 decembra 1920. Ostro našiljeni rdeči cenzorski svinčn,-ki so hoteli zabrisati nevarno ideološko sled za temi časniki.
TRDOŽIVO
ZASIDRANO ((DELO«
Prvi ustaljeni, trdoživo zasidra ni revolucionarni, komunistični slovenski časnik pa je bilo nedvomno «Delo». Uzrlo je svetlobo obzorja dne 20. februarja 1920 v Trstu.
Tržaško «Delo» je planilo v čas, ki je pomenil za Italijo obdobje hude politične krize in vzburkr-nih socialnih pretresov Podeželski kmečki proletariat je segal po veleposestniški zemlji. Delavci so se v revolucionarnem prevalu po-laščali tovarn. Ta burna dogajanju so imela svoj odzvok tudi na Goriškem in Tržaškem. Tu so krepko stopila v bojno ospredje slovenske, furlanske ter italijanska ljudske množice. Z revolucionar nim duhom naelektreno ozračje je klicalo po revolucionarni delavski stranki in, seveda, tudi oo revolucionarnem glasilu, znanilcu novega, prodornega publicističnega programa. L. 1919 je bila s pr.) žena pobuda po slovenskem de lavskem časniku v Trstu. V krogu vztrajnih pobudnikov je bil I van Regent, tedaj predsednik Ivinega odbora Jugoslovanske social no demokratične stranke.
Rojstvo »Dela«, glasila Social. stične zveze v Julijski Benečij( pomeni nedvomno pomembno loč nico v notranji podobi slovenske periodične publicistike na Tržaškem. V zvezi z razcepom italijanske socialistične stranke na kongresu v Livornu v januarju 1921 in s sočasnoustanovitvijo Ko munistične stranke Italije prihaja «Delo» od 11. maja 1920 dalje na svetlo kot glasilo Komunistične stranke Italije, namenjeno revolucionarno zavednim slovenskim delavcem
Vzburkana je njegova razvojna pot. Nemirno sled prestrežemo v najrazličnejših okoliščinah njego vega izhajanja. Trojno obdobje Pč?0r v' času od 1920 do 1926 ga tiskajo lčgalrio. Drugo: «Delo» .z . vPLlJegalpo. .Tretje; od , 1924 do 1934 prihaja na svetlo ilegalno.
LEGALNO IZHAJANJE
Prvo obdobje. «Delo» izhaja legalno v Trstu. Materialno tehnična osnova• Tiskajo, ga v Ulici delle Zudecche 3, v tiskarni Komunistične stranke za Istro in Julijsko krajino Tu prihaja na svetlo tudi «11 Lavoratore». italijansko glasilo delavske stranke. Razumljivo da fašistični teror v Italiji ni prenesel v svoji bližini tako močno razširjenega naprednega časniške-ga tiska. Razmah «Dela» so ovirali na vse mogoče načine. Tako je npr. pošta večkrat zadrževala
posamezne številke. Kasneje jih je vračala uredništvu z opombo: naslovniki ga ne marajo sprejeti. Tudi je znana metoda fašističnega nasilja: napadi na sedeže raznih manjšinskih organizacij v Italiji in njihovih glasil. Tudi tiskam; časnika «11 Lavoratore« niso prizanašali. Trikrat sp jo napadi: avgusta 1919, oktobra 1920 in 20. februarja 1921, ko so jo uničiii. Zadnja številka legalnega «Dela» (14) je izšla v tej tiskarni 8. februarja 1921. 15. številka drugega letnika «Dela» pa je zaradi za ostanka ugledala beli dan šele 11. maja kot izredna izdaja.
CESAR NISO ZMOGLI FASISTI
JE STORILA POLICIJA
V tej izdaji slika Ivan Regent te mračne dogodke takole: »Nekaj mesecev je že preteklo, odkar nismo imeli več prilike, da bi se pogovorih z našimi čitatelji tako, kakor je bila to naša navada. Zadnje besede nam je dušila v grlu reakcionarna garda buržoazije. Naš list je bil takrat že docela pripravljen za tisk. Tiskati se pa ni mogel več, ker so nam fašisti uničili tiskamo in poslopje, v ka; terem je bila tiskarna. Komunisti so tiskamo branili, branih so Jt junaško, dokler jim je bilo mogt* če Fašisti so se morali trikrat umakniti in bežati -pred branitelji nase komunistične ustanove Ali tisto, česar fašisti niso mog i narediti sami, so lahko storili s pomočjo kraljeve redarstvene oblasti. Redarstvena oblast je pri šla na pomoč fašistom. Poslala je cel bataljon redarjev, ki . so obkolili tiskamo in prisilili v njej nahajajoče se sodruge, urednike in tiskarje, da so se vdali. Nato so redarji vdrli v poslopje in vklenili v verike urednike, tiskarje, uslužbence in branitelje tiskarne. šele tedaj, ko so bili vsi tako zvezam, so se fašisti vrnili četrtič. Tako vklenjene sodruge so 'a-šisti in redarji opljuvali, tepli jm s puškinimi kopiti in jih naposled odpeljali v zapor kakor največje zločince. Fašisti pa so nb navzočnosti redarjev in komisarja razdejali in sežgali tiskamo. Tako se je zgodilo, da je ostal komunistični proletariat v Julijski kra jini in v Istri brez svojih dveh časnikov, brez «Lavoratora» ni brez ((Dela«. Tiste, ki so tiskam) sežgali, je oblast pustila na miru. Delavce in sodruge, ki so bran,li ustanovo komunističnega proletr. riata, je oblast zaprla. Kar je bilo aretiranih, so bili izpuščeni iz zapora le na podlagi zadnje amnestije.«
ZAČASNI PRESKOK
NA GORIŠKI TIR
Goriško meddobje. Po požigu tiskarne v ulici «Via delle Zudecche« v Trstu si ni upala prevzet: tiskanja «Dsla» nobena tiskarna. Posrečil se je začasni preskok na goriški tir. V Gorici ni bilo ozračje fašističnega nasilja vsaj tedaj tako razburkano kakor v Trstu. Glede na to se je posrečilo uredniku «Dela» Ivanu Regentu spraviti v času državnozborskih volitev 1921 v goriški Patemollijevi tiskarni na svetlo posebno, izredno izdajo «Dela».
Zopet Trst. Med tem pa so si znali pomagati delavci in tiskarji, ki so bili tedaj zaposleni v tiskarni časnika «11 Lavoratore«. Med razvalinami te tiskarne so našli še uporabne sestavne dele rotacijskega stroja Vzpostavili so ga, razen tega še pet stavnih strojev «Linotype».
Dr. FRAN VATOVEC
(Konec jutri)
lliiiiiiiiimiiiimuiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiniiifiiiiiimitiiinMiiiiiiiiiiB
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kljub neenakemu spopadu bo zmaga vaša. Ne dovolite, da bi kdo blatil vaše ideale.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečanje z nekim bivšim poslovnim partnerjem vam bo zagotovilo uspeh. V čustvenem pogledu, skok v neznano.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V svoji drznosti tvegate preveč. Sporazumno slovo, ki pa ne bo lahko.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Posvetujte se o svojih težavah le s strokovnjakom. Odlično razpoloženje In veder pogled v bodočnost.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Vaša delovna energija pojema, ker se nikdar dovolj ne odpočijete. Presenečenje v zvezi z nekim mladim prijateljem.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) V zvezi z nekim perečim finančnim vprašanjem, prisluhnite več platem zvona. Upoštevajte bolj pravilo, rana ura zlata ura.
TEHTNICA (od 23 9 do 22. 10.)
V vašem poslovnem napredovanju bo nastopil premor, toda le začasno. Ne poigravajte se lahkomiselno s čustvi neke osebe.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Z veseljem se lotite dela, ki ste se zanj odločili, ne bo vam žal. Beseda ni konj, vendar pazite, kako jih uporabljate.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne hvalite dneva pred večerom, raje bolj trdo poprimite za delo. Neizpodbiten dokaz iskrene vdanosti od strani ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preden se odpravite na pot, ne pozabite še prej izpolniti neko svojo obljubo. Skušajte obvladovati svojo čemernost ljudje so je siti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nepričakovan silovit napad, ki ga boste odlično prenesli. Ne zagovarjajte stvari, ki nikakor ni v redu.
RIBI (od 20. 2; do 20. 3.) Prejeli boste odgovor na vprašanje, ki ste ga bili postavili na nekem sestanku. Usnešen razvoj na čustvenem področju.
Vittadello
Je pravilna izbira za moje poletje
Jaz, moški, se oblačim
v lahko obleko iz volnenega blaga «fresco»
Cena VItt«dello 21.000 lir
Jaz, ženska, si želim
poletni kostim v novih barvah
Stane 9.500 lir
Jaz, deček, hočem novo obleko
Pri VItta dellu stane malo in mi ugaja
11.900 lir s kratkimi hlačkami
PRIMORSKI DNEVNIK
4 —
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.1, naj nižja 16, ob 19. uri 23.4 stop., zračni tlak 1019,7 pada, veter seve-rozahodnik 6 km na uro, vlaga 70 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18.7 stop.
žašk
Danes, SREDA, 14. maja
aev
BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.35 in zatone 19.27 — Dolžina dneva 14.52	" ‘
na vzide ob 3.23 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 15. maja
VNEBOHOD
ZAOSTRITEV SPORA V LADJEDELNICI SV. MARKA
Vsi delavci so včeraj ob 14. uri odšli v znak protesta iz obratov
Na skupščini so delavci sklenili, da bodo imenovali iz svoje srede komisijo, ki bo postavila delavske zahteve ■ FI0M-CGIL jim je zagotovila popolno podporo
TUDI DANES TRIURNA STAVKA V SV. MARKU
Položaj v ladjedelnici Sv. Marka, 14. uri, so delavci, kot smo že de-, naldi, občinski svetovalci in razni se je močno zaostril in delavci so j jali, odšli v protest iz ladjedelnice, izvedenci. Do sedaj so med dru-
včeraj ob 14. uri spontano odšli iz obratov. S tem so protestirali, ker ni bil dosežen na Intersindu noben sporazum v zvezi z rešitvijo vprašanja ladjedelnice. Kot smo že sporočali, so na predvčerajšnjim sestanku predstavniki vseh treh sindikatov in predstavnik Fincantieri ugotovili, da m moč tu rešiti spora ter so se sporazumeli za sestanek na višji ravni v Rimu. V zvezi s tem je FIOM-CGIL takoj sporočila zadevo svoji vsedržavni zvezi, da bi čimprej prišlo do tega sestanka. V ta namen se je FIOM-CGIL obrnila tudi na župana inž. Spaccinija, na vladnega komisarja prefekta CappelLini-ja in na deželna odbornika Dulci-ja in Stopperja, da bi posredovali za čimprejšnje sklicanje sestanka. Fincantieri je namreč doslej pristala le na to, da se ne boa o preseljevali delavci ladjedelnice Sv. Marka v Tržič ter da premestijo največ do 300 delavcev Sv. Marka v novo podjetje Arzenal - Sv. Marko za opremljanje jugoslovanske ladje, ki jo bodo premestili v ta namen iz tržiške ladjedelnice v to podjetje. Vsi drugi delavci in uradniki pa naj bi ostali še nadalje v Sv Marku in bi jih delno zaposlili 'pri plavajočem doku za La Spezio; kar pa bi jih ostalo, naj bi čakali na nova naročila, oziroma bi jih premestili v razna podjetja IRI v Trstu. Seveda se niso mogli sindikati s tem strinjati in so zahtevali, naj se premestijo vsi delavci v novo podjetje Arzenal -Sv. Marko, ali pa naj se zagotovi samemu Sv. Marku toliko naročil da bi se vsi v njem zaposlili v proizvodnji.
Kot kaže, so zavzeli delavci še odločnejša stališča od sindikatov ki terjajo rešitev na na j višji ravni v Rimu in so nameravali začeti od ločno akcijo, če se tudi ti zadnji pogovori v Rimu izjalovijo. Delav ci so včeraj najprej šli pred ravnateljstvo ladjedelnice, kjer so zahtevah, naj jim dovolijo, da skličejo v ladjedelnici skupščino, na kateri bi razpravljali o položaju, ki je nastal po neuspelih pogajanjih. Pri tem so delavci tokli po raznih posodah, da je nastal silen trušč m ropot. Ravnateljstvo se je obrnilo na Rim, od koder pa so jim po telefonu odgovorili, da jim skupščine ne dovolijo. To je delavce razburilo in so odšli iz ladjedelnice na Ul. Broletto, kjer so posedii po cestišču pod mostom. Tu so jim spregovorili sindikalisti vseh treh sindikalnih organizacij. Opoldne so šli na kosilo v menzo, zatem pa so imeli v menzi skupšči-
no, na kateri so jim spregovorili sindikalisti Burlo za FIOM-CGIL
Fabricci za CCdL in Crociatti za FIOM-CISL. Na skupščini so sprejeli sklep, da bodo imenovali iz lastnih vrst komisijo, katere član; naj bi spremljali sindikaliste na razgovore na tristranske pogovore v Rimu, ki se jih bodo udeležili predstavniki sindikatov, Fincantieri ter CIPE skupno s predstavnim ministrstev za državno udeležbo in načrtovanje. Predstavniki FIOM so izjavili, da se s tem strinjajo m kasneje sta se temu pridružila tudi druga dva sindikata. Komisija delavcev bo tudi opredelila njihove zahteve. Po skupščini, to je ob
Sindikata FIOM-CGIL in CCdL sta izdala poročilo v katerem sta izrekla popolno zadovoljstvo nad spontano stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Da bi dosegla od prizadetih ministrstev čimprejšnje sklicanje zahtevnega sestanka v Rimu, sta proglasila danes ponovno stavko od 8.30 do 11.30. Med stavko pojdejo delavci v sprevodu po mestnih ulicah, da pritegnejo pozornost oblasti in prebivalstva na položaj v ladjedelnici Sv. Marka.
Včeraj so dve uri stavkali tudi delavci Tovarne strojev z zahtevo po rešitvi notranjih vprašanj. Med drugim zahtevajo delavci ureditev vprašanja proizvodnih nagrad.
Protest tržaške RPI proti funkcionalnim avtonomijam
Tajništvo tržaške federacije KPI sporoča, da je zvedelo za vest o izdaji ministrskega odloka, s katerim se podaljšajo tako imenovane funkcionalne avtonomije v pristanišču industrijskega področja pri žavljah, ter da odločno obsoja u-krep vlade v škodo tržaških pristaniških delavcev. Predstavniki vladne večine so se namreč med razpravo o zakonskem ukrepu, s katerim se podaljšajo davčne olajšave na industrijskem področju, izognili razpravi o «privatizaciji» pristanišča s tem, da niso hoteli vključiti v zakon nobenega člena, ki bi se izrecno nanašal na to vprašanje. Dali pa so poslancem leve opozicije ustna zagotovila, da bodo stvar načeli pozneje v okviru predpisov zakonika o plovbi in o zaščiti javnega značaja pristanišč.
Ministrstvo za trgovinsko mornarico pa je šlo mimo parlamenta in sprejelo upraven ukrep, ki je v nasprotju s predpisi zakonika o plovbi, ki dopušča zasebnim podjetjem, da uporabljajo svoje u-službence za razkladanje in nakladanje ladij samo v izjemnih primerih. Iz tega je torej razvidno, da je večina leve sredine ravnala dvoumno ter da ni upoštevala u-pravičenih zahtev delavcev, marveč je služila interesom nekaterih skupin, ki delujejo v žavljah in ki naletavajo na podporo krajanih predstavnikov KD. Tajništvo KPI protestira proti temu samovoljnemu ravnanju in poziva, parlamentarce KPI, naj posredujejo, d i se nezakoniti ministrski ukrep prekliče.
gim ugotovili, da spreminjevalni predlogi deželnega urbanističnega
odbora v nekaterih pogledih ustrezajo politični liniji KD v občini. kot na primer vprašanje zaščite Krasa in obalnega pasu. Posebno pozornost posveča komisija
vprašanju gradnje velikih cest naši pokrajini.
Natečaj poštne uprave
Pokrajinsko vodstvo tržaške pošf. ne uprave je v teh dneh razpisalo zasebni, natečaj za obnovitev koncesije za dvorano za občinstvo (Sala di Scrittura) ki se nahaja v pritličju poštne palače v Ul Vitto-rio Veneto 1. Dvorana bo morala biti opremljena z vsem potrebnim (pohištvo, tehtnice za pisma in za voje, naprave za razsvetljavo itd.). Vse stroške pri obnovi dvorane, vštevši stroške za razsvetljavo, čiščenje ter ogrevanje dvorane, prevzema novi pooblaščenec.
Za vse podrobnejše informacija naj se zainteresirani obrnejo na Ekonomat pokrajinskega vodstva pošte ob delavnikih od 9. do 12 ure.
Nabrežinski občinski odbor sinoči na tržaški univerzi obsoja zločin v Miljah
Kino
Občinski odbor občine Devin-Na-brežina, zbran na redni seji 13. maja 1969, je med drugim razpravljal o vandalskem in podlem dejanju proti spomeniku padlim v osvobodilni vojni v Miljah. V tej zvezi izraža svojo najostrejšo obsodbo proti tovrstnemu dejanju in izreka polno solidarnost prebivalstvu v Miljah, ki je — kot znano — doprineslo o-gromno žrtev v boju za svobodo.
PSI priredi junija v Trstu zasedanje o pomorstvu in prometu
Na zadnjem sestanku pokrajinskega vodstva PSI so sklenili, da bo tajnik federacije De Gioia podal poročilo o sestanku federalnih tajnikov, ki ga je nedavno sklical vsedržavni tajnik PSI Ferri, po prihodnjem sestanku centralnega odbora PSI.
Na isti seji je tržaško vodstvo PSI sklenilo prirediti v juniju v Trstu vsedržavno zasedanje o vprašanju pomorstva, pristanišč in pristaniškega prometa. Zasedanja se bodo udeležili tudi nekateri ministri in ministrski podtajniki.
S Danes ob 20. uri prireja krožek za politično-socialne študije «Che Guevara« v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 predavanje inž. Roberta Coste o temi «Trst, mesto, ki ne sme umreti«. Sledila bo razprava.
£ Za olajšanje prometa vozil in pešcev v Ul. Lorenzetti, je župan izdal odlok, s katerim uvaja na o-rr.enjeni ulici poševno parkiranje vozil na pločniku pred hišnima številkama 44 in 48.
Zanimivo predavanje prof. Andriceve o turističnem razvoju na Jadranu
Predavateljico, ki je od aprila letos tudi novi župan Reke, je predstavil dekan prof. Calzolari - V jeseni v Trstu okrogla miza o vlaganju tujega kapitala v jug. gospodarstvo
Jugoslavija ima že izdelane širokopotezne načrte za razvoj turistične dejavnosti na Jadranu ter bo za njihovo uresničitev povabila k sodelovanju tudi tuji kapital. Od leta 1971 dalje, ko bo stopil v veljavo nov petletni gospodarski načrt, bodo zlasti na nekaterih področjih vzdolž dalmatinske obale nastale številne nove, sodobno zamišljene in urejene postojanke za domač in tuji turizem. Seveda si Jugoslavija od tega obeta veliko gospodarsko korist in stalen vir deviz, vendar so strokovnjaki že vnaprej poskrbeli, da ne bosta nikjer oh Jadranu cement in železobeton zadušila naravo in njene lepote.
S temi mislimi je zaključila svoja zanimiva izvajanja na sinočnji konferenci na tržaški univerzi ravnateljica Instituta za raziskovanja na gospodarski fakulteti reške univerze prof. Neda Andrič, ki je hkrati od aprila letos tudi župan mesta Reke. Predavateljica je doživela s svojim predavanjem lep uspeh, ter ji je prisoten avditorij ob zaključku prepričano zaploskal. V odsotnosti rektorja Origoneja so prof. Andri-čevo ob vstopu v prostore gospodarske fakultete, ki jo je svoj čas zaprosila za predavanje, pozdravili dekan fakultete prof. Calzolari in številni člani profesorskega zbora. Predavateljico so spremljali prof. Vinko Tadejevih, prof. Ante Turina in prof. Aldo Lippi, vsi z reške

S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Slovenščina v rajonskih konzul ta h mora biti jasno zajamčena v statutu
Komisija KD proučuje deželne spremembe regulacijskega načrta
Posebna komisija Krščanske demokracije proučuje spreminjevalne predloge deželnega urbanističnega odbora k tržaškemu regulacijskemu načrtu. Sestankov komisije se udeležujejo tudi župan Spaccini, načelnik svetovalske skupine Ri-
Nesprejemljiva obrazložitev odbornika Viginija - Večina zavrnila razpravo o gospo-darskih vprašanjih - Odobren najem posojila za gradnjo podmorskega vodovoda
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za upravno decentralizacijo Vigini obrazložil in predložil občinskemu svetu v razpravo in odobritev pravilnik o decentralizaciji občinske uprave in ustanovitvi rajonskih oziroma konzult vaških skupnosti in upravnih centrov. Razprava in glasovanje o predloženem pravilniku bo-atq pa-, jfihpdnji seji občinskega sveta, ki bo v petek.
O vsebini statuta in o decentralizaciji občinskih uradov in storitev z ustanovitvijo rajonskih oziroma konzult vaških skupnosti in upravnih centrov, ki bosta predstavljala jedro političnega in u-pravnega življenja v posameznih mestnih in okoliških rajonih, smo že pisali. Tedaj smo kritično ocenili člen 13 statuta, v katerem, kot smo napisali, najdemo zelo ((bistroumno« sestavljen odstavek, v katerem so se sestavljavci statuta izognili vsaki jasni besedi, ki bi povedala, da živi v tržaški občini ne samo slovensko prebivalstvo, marveč, da je tudi mnogo strnjenih slovenskih vasi in da ima'c zato Slovenci pravico, da na kon-zultah, v katerih bodo zastopani, govorijo v svojem materinem jeziku.
„........................................Illllllll.IIIHI.Hill".............................................................Hilla
PRED DOKONČNO REŠITVIJO PROBLEMA OSKRBE MESTA Z VODO
Podjetje «Montubi» iz Milana bo gradilo podmorski vodovod
Vodovod v premeru 1300 mm bo dolg 18 km od Ribiškega naselja pri Stivanu do stare proste luke - Celotna gradnja bo stala 3 milijarde 842 milijonov lir
brUrs £S.A£eT»i™«.|”«o‘
ponudbe °v “z oddajo del za1—	za nad'
l
5raanjo podmorskega vodovoda. De-,a si je zagotovilo podjetje «Mon-tubi C.p.A.» iz Milana, ki pripada skupini Finsider in ki bo zgradilo podmorski del velikega vodovoda, ki naj bi dokončno rešil vprašanje oskrbe mesta z vodo. Tržaški vodovod bo brez dvoma najveeji v Italiji in tudi v Evropi, kolikor gre seveda za podmorsko napeljavo. Ogrcmen vod v premeru 131HJ mm bo potekal na dnu tržaškega zaliva v do žini nad 18 kilometrov od ribiškega naselja pri Devinu do stare proste luke. .
Do odobritve načrta m do dodelitve del je prišlo v res rekordnem času. Od avgusta lani pa do danes so bili namreč opravljeni vsi potrebni koraki za začetek te pomembne gradnje. Priprava osnovnega načrta je bila zaupana prof. Giuseppu Pestilliju, predstojniku stolice za hidravlične gradnje neapeljske um; verze Nato je bil razpisan javni natečaj, ki se je zaključil včeraj, vzporedno pa je potekal tudi postopek za gradnjo naprav na kopnem, ki jih bo realiziral Acegat in za katera se pričakuje skorajšnja dokončna odobritev deželnega tehničnega odbora. Istočasno so v dokončni fazi postopki, ki se nanašalo na financiranje te gradnje, za k atei o je predviden izdatek 3 mili-j.u-de 842 milijonov lir. Ponudba, ki jo je dala družba Montubi izkljuc-no za podmorski del, znaša 2 mi-lijardi 538 milijonov lir.
Načrti, ki so bili predloženi, so bili pregledani na celi vrsti sej posebne komisije, ki ji je predsedoval župan inž. Marcello Spaccini in ki so ga sestavljali odbornik za javne industrijske službe Iginio Vascotto, inž. Franco Finzi od tehničnega urada, prof. Fran-oesco Ramponi, direktor hidravlič
Arpaia, direktor ((Centra za nadzorstvo nad obrabo« Blagajne za jug, inž. Mulas, nadzornik deželnega odborništva za javna dela, inž. Polacco, direktor občinskega oddelka za javna dela, inž. Umari, vodja oddelka za vodo in plin pri Acegatu ,inž. Marchetti, skrbnik oddelka za javna dela za Furlanijo-Julijsko krajino.
Sklep Acegata in načrt podjetja «Montubi» bosta sedaj predložena dokončno odobritev občinskemu svetu, nakar bo izdal dokončno o-dobritev deželni tehnični odbor za javna dela.
Omeniti je treba, da je družba iiMontubi« podjetje, ki se je s takimi m tako obsežnimi deli uveljavilo že v svetovnem merilu. Sodelovalo je tudi že v Trstu pri gradnji naftovoda TAL, nedavno tega pa je polagala veliki podmorski vod v bližini El Alameina. Zaključek del v Tržaškem zalivu je predviden do avgusta 1970.
Sinoči v Slovenskem klubu
Zanimiva razprava o reformi mature
Slovenski klub je priredil sinoči v Gregorčičevi dvorani zanimivo debato o izredno aktualni temi, o pred nedavno izvedeni preizkusni reformi mature. Prof. E-gidij Košuta in prof. Stanislav Soban sta v uvodnih referatih podala mnenje šolnikov, g. Srečko Šuman je zastopal stališče staršev maturantov, svojo kritično o-ceno pa sta dala tudi maturanta Zorko Spetič in Nevica Lukeševa. O njihovih referatih in o živahni debati, ki se je nato vnela, bomo zaradi pomanjkanja prostora po-
ročali jutri. Naj omenimo le žalostno dejstvo, da je bila kljub zanimivosti teme Gregorčičeva dvorana na pol prazna; odsotni pa so bili predvsem — kot je ugotovil predsednik kluba prof. Vlado Turina — tisti, ki so z reformo mature neposredno zainteresirani, se pravi profesorji, dijaki in njihovi starši.
V petek otvoritev razstave
Dominko in Komel v Kulturnem domu
V petek 16. maja bo v Kulturnem domu v Trstu otvoritev slikarske razstave dveh priznanih slovenskih akademskih slikarjev iz matične do. movine — Miligoja Dominka iz Ljubljane ter Silvestra Komela iz Nove Gorice. Na razstavi, ki jo organizira kulturna komisija Slovenske kulturno gospodarske zveze, bosta umetnika prikazala skupno dvajset del. Slikarja sta skupaj obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in kot prijatelja še danes vzdržujeta stalne stike ter si izmenjujeta izkušnje. V svojem slikarstvu sta oba izšla iz predmetnega sveta, Dominko, ki službuje kot profesor likovne vzgoje v Ljubljani, črpa svoje ideje predvsem iz mrtve narave, Komela pa, ki poučuje v Šempetru pri Gorici, privlačuje kraška pokrajina.
£ Sedež Ljudske knjižnice pri Sv. Jakobu bo zaradi higienskih razlogov zaprt za javnost od petka 16. do ponedeljka 19. t. m. Ponovno bo odprt v torek, 20. t. m. z naslednjim umikom: za otroke od 11.30 do 12.30 ter od 15.30 do 16.30; študijska dvorana od 11.30 do 13.30 ter od 16.20 do 20. ure; izposojevalnica od 18. do 20. ure.
Odbornik Vigini je sinoči v svoji obrazložitvi ta odstavek tako obrazložil: »Poleg tega se bodo občani slovenske manjšine, ki se slabo izražajo, lahko posluževali svojega jezika. Tako določa člen 13, ki v drugem odstavku (čeprav je oblika odstavka nekoliko zavita), v bistvu poudarja spoštovanje upravičenih zahtev občanov slovenskega jezika«. Ko je odbornik to pe vedal, so mu nekateri komunistič ni svetovalci pripomnili, da je člen 13 preveč «zavit», na kar je Vigim obrnjen proti svetovalcu Cuffaru dejal; «Vi, ki ste tudi deželni svetovalec, dobro razumete, zakaj je bil omenjeni odstavek tako sestavljen«.
Ce je odbornik Vigini mislil pri tej pripombi na zavrnitev deželnih zakonov, ki govorijo o Slovencih v deželi, po vladnih organih, moramo pri tem poudariti, da statut o rajonskih konzultah ni zakon in da občinska uprava sploh ne •?-daja zakonov, marveč le odredbe čeprav smo in bomo vedno obsojali takšno vladno ravnanje. Glede njegove obrazložitve člena 13 pa lahko samo ugotovimo, da smo pri. šli tržaški slovenski občani iz dežja pod kap. Po odbornikovem mnenju torej člen 13 ne jamči slovenske mu občanu, da bo na konzultah lahko govoril v slovenščini, zato ker je to njegova načelna pravica marveč se bodo v slovenščini lah ko izražali, le tisti občani, «ki se slabo izražajo« (gotovo je pri tem mislil «ki se slabo izražajo v ita-lijanščini«), To ni nobeno ((spoštovanje upravičenih zahtev občanov slovenskega jezika«, kot to pravi odbornik, saj je na primer vsa komur jasno, da slovenski občani zahtevajo pravico, da govorijo v svojem jeziku ne samo v bodočih rajonskih konzultah, v ka terih bodo zastopani, marveč v vseh javnih uradih, kar jim je da nes na žalost onemogočeno, ne glede na večje ali manjše znanje italijanščine.
V začetku seje so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev, o katerih bomo poročali jutri. Nato je župan v imenu odbora, in kot je dejal tudi v imenu večine svetovalcev, obsodil vandalsko dejanje proti spomeniku padlim partizanom v Miljah, nakar je komunistični svetovalec Ros-settl predlagal naj občinski svet takoj začne z razpravo o gospodarskem vprašanju mesta in zlasti o težavah ladjedelnice Sv. Marka, ker so se pravkar razbila pogajanja med sindikati in Intersindom. Rossetti je zahteval razpravo o njihovi resoluciji, ki predlaga ostavko celotnega občinskega sveta, da se s tem opozorijo vladne oblasti na dramatično stanje tržaškega gospodarstva.
Po pripombi misovcev, da je treba razpravljati o vseh predloženih resolucijah v tem pogledu, je til predlog Rossettija dan na poimensko glasovanje in je bil zavrnjen s 27 glasovi proti 24, Pri tem je treba omeniti, da so proti predlogu glasovali vsi svetovalci KD in PSI, liberalec Ceccovini in republikanec Gašperini, za predlog pa so glasovali svetovalci KPI, MSI, trije liberalci, dva indipendentista, Monfalcon (PSIUP) in republikanec Fraglacomo.
Precej dolga je bila tudi razprava o nakazilu 16 milijonov lir podpore Stalnemu gledališču. Komunist Rossetti je pripomnil, da bi bilo treba spremeniti nekatere člene pravilnika te ustanove, ter da bi morali predstavniki občinske u-prave poročati o občinskem svetu o delovanju gledališča. Ostali so poudarili pomen in kulturno vlogo Stalnega gledališča, socialist Česale pa je poleg drugega pripomnil, da se ne sme pozabiti na Slovensko gledališče kot na važno kulturno ustanovo.
Občinski svet je sinoči odobril tudi sklep o najetju 2 milijard 842 milijonov lir posojila za gradnjo podmorskega vodovoda, o katerem
pišemo na drugem mestu, in sklep o najetju milijarde 287 milijonov lir posojila za napeljavo zemeljskega plina v mestno plinsko o-mrežje.
Higiensko nadzorstvo v letošnjem aprilu
V letošnjem aprilu je nadzorna služba občinskega oddelka za zdravstvo in higieno opravila, poleg običajnega nadzorstva v proizvodnih podjetjih in skladiščih s prodajo tudi posebno aktivno nadzorstvo nad lahko pokvarljivimi živili in pijačami. Tehnično osebje oddelka je opravilo 24 pregledov v stanovanjih s slabimi pogoji za bivanje in izdalo ustrezna potrdila Pri izvrševanju ustavnih nalog je bilo opravljenih v celoti 4168 in špekcij, v skladiščih in v proizvodnih podjetjih pa so vzeli 161 vzorcev živil in pijač, ki so jih poslali v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, 156 vzorcev so poslali zdravniško • mikrografskemu od delku
univerze, med poslušalci pa smo zapazili generalnega konzula SFRJ v Trstu inž. Marjana Tepino, konzula Zlatka Vidasa s soprogo, predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, gen. vladnega komisarja dr. Cappellinija, zastopnika tukajšnjih hotelirjev Rigolettija, predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Terpina, pomočnika finančnega intendanta dr. Liciardella, številne docente s tržaške univerze in slušatelje gospodarske in drugih fakultet, ter nekaj slovenskih izobražencev, profesorjev in učiteljev z našega področja.
Predavateljico je predstavil številnemu občinstvu dekan prof. Calzolari, ki je v krajšem govoru naglasil, da spada to predavanje v niz skupnih oblik vsestranske izmenjave, tudi na kulturni ravni, med našim in reškim področjem. Prof. Calzolari je tudi omenil, da so rej ški gospodarski krogi posvetili naši gospodarski fakulteti drugi izvod (prvega so posvetili preds. Titu) uradnih aktov z nedavnega simpozija o pomorskem gospodarstvu v Opatiji. Govornik je nadajje_ povedal, da bosta reška in tržaška fakulteta priredili prihodnjo jesen na tržaški univerzi skupno okroglo mizo, posvečeno problemu vlaganja tujega kapitala v jugoslovansko ekonomijo; v okviru te mize pa bo prav zaradi izbrane teme mogoče načeti še druga vprašanja skupnega interesa za oba partnerja, ter zlasti za ožji področji Trsta in Reke.
Predavateljica je v začetku svojih izvajanj omenila prve zametke turističnih dejavnosti na jugoslovanski strani Jadrana — pri čemer, je poudarila, je bil jugoslovanskim turističnim delavcem v marsičem za zgled prav italijanski turizem — nato pa razložila njihov razvoj prek dveh vojn in vmesne gospodarske krize iz leta 1930 pa do današnjih dni, ter opirala svoje ugotovitve s stvarnimi statističnimi podatki. Kolikšno vlogo igra turizem ob Jadranu v sklopu vsega jugoslovanskega turizma je razvidno iz podatka, da je v lanskem letu odpadlo na turistične nočitve ob Jadranu kar 80,5 odst. vseh turističnih nočitev v Jugoslaviji. Prof. Andrič je sočno prikazala naravne lepote, kulturne spomenike in druge turistične zanimivosti, s katerimi se lahko pohvali ta 6000 km dolga morska obala, bogata na flori in na favni, pestra v svojih otokih, zalivih in divjih čereh. Od davne zidave prve stavbe, namenjene turizmu (danes bi temu rekli penzion, hotel ali kaj podobnega), namreč od zgraditve «Vile Angeline« v Opatiji leta 1844, pa do poznejših turističnih investicij, katere so v teh predelih prispevale predvsem avstrijske in madžarske železnice, pa vse do današnjega položaja v Istri, ob Kvarnem in vzdolž dalmatinske obale do Ulcinja, je govornica kratko predočila poslušalcem vse glavne obrise dosedanjega turističnega razvoja. Na koncu je napovedala tudi načrte za nadaljnji razvoj v prihodnosti: širši razvojni načrt az turistično valorizacijo južnega Jadrana, ki so ga prinravili domači strokovnjaki v sodelovanju z izvedenci Združenih narodov in nekaterih držav, med temi tudi Italiie. ter vr sto mangih načrtov za Istro, Slovensko Primorje, srednji Jadran in druga področja.
liiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Nazionale 16.00 «Tom e Jerry, c’era due volte«. Slikanice.
Grattacielo 16.30 «La ruota di scor-ta delta signora Blasson«. Shirley MacLa ne, Richard Attenborough, James Booth. Technicolor.
Fenice 16.00	«E1 Verdugo«. J'm
Brown, Raquel VVelch, Burt Rei-nolds. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Therese and Isabelle«. Michele Mercier. Robert Hossein, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 (dl sergente«. Rob Steiner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «La fratellanza«. Kirk Dou. glas, Irene Papas. Technicolor, — Prepovedano mladini pod 14. le, tom.
Alabarda 16.30 «Quella sporca sto-ria nel West». Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «L’uomo venu-to per uccidere«. R. Wyler, B. Harris. Technicolor.
Aurora 16.30 «Meiti una sera a cena«. Bolkan in Trintignant. Te.
ni
chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 ragazzo che sor. ride». Al Bano. Technicolor.
Capitol 16.00 «La monaca di Monza«. Anne Heywood, A. Sabato. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor.
impero 16.30 «Un uomo nel letto di mamma«. Doris Day.
Vittorio Veneto 16.00 «La minigon-na prcibita della compagna Schultz«. Elke Sommer, B. Crane. Technicolor.
Astra 16.30 ((Marcellino, pane e vino«. Pablito Calvo.
Ideale 16.00 «1 mercenari di Macao«. Jack Palance, A lici a Gur, Aldo Ray, Fernando Lamas. Technico. lor.
Abbazia 16.00 «1 sette fratelli Cer-vi». L sa Gastorvi, G. M. Volcnte, Don Backy. Technicolor.
Razstave
V galeriji ENDaS v Ul. delle Zu-decche l/c razstava jedkanic, ki Jih razstavljajo Cappuccm, Farletti. Man-dero. Mart ni in Steidler.
V paviljonu dežele Furlanije - Julijske krajine na velesejmu (Monte-bello) razstava slikarja Guida An. tonija z naslovom ((Človek na Luni«. Razstava je odprta do 17. maja.
V galeriji «La Cappella« v Ulici Franca 17 je razstava Franca Costa-longe iz Benetk. Umetnik razstavlja predmete v njihovi estetski funkciji. Razstava je odprta do 16. maja.
Na glavnem sedežu Ljudske knjiž. niče z vhodom iz Ul. Rosario se nadaljuje razstava, posvečena Nic-coloju Machiavelliju ob 500-letnici njegovega rojstva. V razstavni dvoranici v Ul. del Teatro Romano 7, pa je odprta fotografska razstava, posvečena otroškim vrtcem v Trstu. Razstavo je na pobudo združenja italijanskih učiteljev naše dežele u-redil fotograf Eldo Capriulo.
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita dTtalia je razstava tr. ,žaškega slikarja Irenea Raval-ca, U-metnik razstavlja figure, marine, pokrajine, cvetje in tihožitja. Razstava bo odprta do 21. t.m.
Danes, 14. t. m„ ob 21. uri
v Kulturnem domu v Trstu
Josip Tavčar
RED MORA BITI
farsa v dveh delih (javna generalka pred odhodom na Sterijino pozorje)
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu
V	petek, 16. maja, ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 17. maja, ob 21. un (ABONMA RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI)
V	nedeljo, 18. maja, ob 16. uri (ABONMA RED B IN OKOLIŠKI)
Sofokles
KRALJ
OIDIPUS
Prevod: ANTON SOVRE Režija; DINO RADOJEVIČ Scenograf:	MIŠE RACIC
Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor:	MAJDA KRIŽAJEVA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav P" blagajni Kulturnega doma; nedeljah in praznikih eno ur pred pričetkom predstav.
Gledališča
Verdi	.
Pri blagajni gledališča (tel. 23-9“' se nadaljuje prodaja vstopnic 10. koncert spomladanske sifflfonn . sezone, ki bo v soboto, 17. t.m. ^
21. uri. Orkester gledališča Verdi
dirigiral dirigent Otto Gerdes,
solist pa bo nastopila japonska linistka Masuko Ushioda. Sporen
obsegal: Brahms — Tragična uvel -ra; Čajkovski — Koncert za vi« . in orkester; Schubert — Sinu0"' št. 7 (posmrtno delo).
Teatro Stabile	,a
Danes ob 20.30 v Avditoriju Pr predstava izven abonmaja
ve komedije «Mercadet, 1’affari®^ s Tinom Buazzellijem v n39l
sa m®
vlogi. Jutri je na programu - 4 popoldanska predstava ob 16.30- jle na sezono Teatra s
bonenf na sezono Teatra “‘jjja imajo običajen popust. — priv 37J vstopnic v Pasaži Protti (tel. J°-i n38-547).
Poleg Buazzellija, ki je tu® ^ žiser komedije, nastopajo še briella Giacone (gospa Merwerca-Nicoletta Languasco (Giulia V* ^j. det), Renato Campese (Adolf® ^
nard), Felice Andreasi, Roberto i0 Giud ce, Roberto Paoletti, An
Pavan, Raffaelle Giangrande,
Atti-
lio Corsini, Werner Di Donato,
no Alessandro, Puppo De Luisa Bertorelli in Leda Pa*m Lja!
Zgodba se dogaja leta 1898,^^
je aktualna in bi se lahko J01 tudi danes ali jutri.
Darovi in prispevki
V galeriji Torbandena v Ul. Tor
Bandena 1 je do 29. t.m. odprta o-sebna razstava tuninskega slikarja Gregoria Calvija ,ki razstavlja skupino slik z zadnjih dveh razstav v Turinu leta 1965 in 1967 in ki so posvečene Turinu in Parizu. Umet. nik jim je dodal še nekaj krajin iz Piemonta in nekaj drugih risb v raznih tehn kah, ((Križ na trgu« in ((Portret Giannija Francie«.
Včeraj-danes ‘
Imenovan predstavnik občine v upravni svet ustanove E PIT
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. maja 1969 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb, UMRLI SO: 64-letni Ernesto Riz-zi, 80-letnj Vittorio Montanari, 80. letn- Francesco Ribarich, 73-letni Giovanni Rebec, 68-ltni Lino Vita-li, 76-letni Pietro Tassini, Sl.letna Melchiora Alongi vd. Cotone, 17-letni Marino Milic, 71-letna Elvira Mene, 11 ur stari Maurzio Sinico,
V počastitev spomina poK-Bukavec roj. Umek daruje Starc s Proseka 3000 lir za ir pjA matico in 2000 lir za spomenik lim partizanom na Proseku. pl.
Namesto cvetja na grob P°ar_ne£
ge Bukavec daruje njen brf^pjja-
prof. Jože Umek 2000 Pr za ško matico.	.
Ker se ne more udeležiti g^i-((Primorskega dnevnika« v °.1aScr jo daruje R. G. 2000 lir za w no matico.	k p
Namesto cvetja na grob P°^’ pobija Trampuža daruje druži«? z&0( ka . Zužič 3000 lir za pevsk> «Vasilij Mirk« s Proseka. 0l-Namesto cvetja na grob P gtold’ ge Bukavec daruje družina ,7? Zužič 3000 lir za pevsk’ zb°r sili j Mirk« s Proseka.
Na prihodnji seji razprava o občinskem regulacijskem načrtu
Sinoči je bila v Dolini seja ob- 1 Ul. Valmaura 23. Do nesreče je pri-činskega sveta, ki je razpravljal	vespist ni pravočasno
o upravnih zadevah in odobril ne- ‘	J~ ~
katere sklepe občinskega odbora. Predvsem je občinski svet pooblastil župana, da podpiše kupoprodajno pogodbo za prodajo 138.000 kv. m zemljišča boljunske srenje za gradnjo tovarne GMT, in sicer za skupno 120 milijonov lir. Nato je odobril sklep odbora za podporo športnemu društvu Breg (150 tisoč lir) in pustnemu društvu v Boljuncu (25.000 lir).
Sledila je diskusija in odobritev nekaterih popravkov pravilnika za občinske uslužbence in razpis notranjega natečaja za dve mesti. Nato je občinski svet izvolil za predstavnika občine v šolskem patronatu Bruna Prašlja ter šolskega zdravnika dr. Mirka Slavca.
Župan je še sporočil, da je bil odobren nov zakonski predpis glede upravnega sveta ustanove za industrijsko pristanišče in da ima zdaj dolinska občina pravico, da imenuje svojega predstavnika v 0-menjenem svetu, kar je dolinski občinski svet že večkrat zahteval. Z večino glasov je bil za predstavnika dolinske občine v upravnem svetu ustanove EPIT izvoljen župan Dušan Lovriha.
Prihodnja seja bo v petek, 23. maja, in se bo začela razprava o občinskem regulacijskem načrtu.
Vespist v avto pred otroško bolnišnico
V Istrski ulici, nasproti otroške bolnišnice Burlo Garofolo, se je pripetila včeraj popoldne nekaj pred 14. uro prometna nesreča, katere žrtev je postal 65-letni upokojenec Giuseppe Scocchi Iz Ul. Schiaparelli 26. Ko se je ob omenjeni uri vozil na svoji vespi 50 cc. v smeri Sv. Jakoba, se je zaletel v avtomobil fiat 600, z evidenčno tablico TS 62568, ki ga je upravljal 45-letni Giovanni Crivelli iz
pazil, da namerava pred njim vozeči avtomobil zaviti na levo v otroško bolnišnico. Pri padcu na asfalt si je Scocchi zlomil desno ključnico ter se precej potolkel po desnem delu telesa, zaradi česar! so ga z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 40 dni.
Na isti oddelek so v jutranjih urah sprejeli tudi 54-letnega upokojenca Ladislava Kraskovicha iz Ul Panorama 8 zaradi domnevnega zloma leve stegnenice ter začetnega šoka. Moški, katerega so pripeljali v bolnišnico s privatnim vozilom, je zmedeno izjavil, da se je ponesrečil v Ul. Muratori. Hodil je po pločniku, ko se je nenadoma spotaknil in padel. Zaradi omenjenih poškodb se bo moral zdraviti najmanj 8 dni, če ne nastopijo I komplikacije.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacorno 1. Grl. golon, Trg Virgilio Giotti 1. At Due Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nicoli, 1)1. di Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Sporočamo žalostno vest, d* je nenadoma zapustil v cvetu dosti naš dragi
Marino Milič
Pogreb bo danes iz hiš® ob 16.30 na proseško pokop 1
.„ra f
žalujoča mama Albina, s’-ar ,s(e» ma Felicija in drugo s°r
Briščiki, 14 maja 1969
Na Kontovelu je podrl žensko
Včeraj zvečer, približno ob 22.30, je na Kontovelu pred društveno gostilno, avtomobil fiat 850, ki ga je upravljal 35-letni uradnik Ivo Kuferzin iz Ul. Furlani 91, povozil priletno domačinko, ki je pri o-menjenem kraju prečkala cesto. Ponesrečeno žensko, 71-letno Marijo Gulič por. Stoka s Kontovela 91, ki si je pri nesreči zlomila desno ključnico ter dobila hud možganski pretres in udarce po vsem telesu, so z rešilnim avtom Rdečega križa nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddel ku s pridržano prognozo.
£ V petek, 16. t.m., ob 20. uri bo v občinski dvorani «Lo Squero» v Miljah diskusija na temo »Miljski komunisti v obrambo krajevnega gospodarstva«. Uvodno poročilo bo podal tajnik sekcije Galiano Dona-del, predsedoval pa bo župan Ga-Stone Millo.
Naše drage mame in tete
OLGE BUKAVEC roj. UMEK
ni več.
18-
Pogreb bo predvidoma danes, v sredo ob 1 ' uri iz hiše žalosti na Proseku št. 151 na
pokopališče.
Sin Bogdan z družino in drugo sorodstvo
Prosek, Ljubljana, 14. maja 1969.
13. t. m. Je preminil v 83. letu starosti naš dragi
JOSIP REJC
upokojenec Acegata
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, 15-ob 9. url lz mrtvašnice glavne bolnišnice.
1 Eh,,i
Žalostno vest sporočajo otro®1 MiP Pino in Ida in drugi s°r°
Občinska služba T, F. tel. 38-608
PRIMORSKI dnevnik
g tržaških sodnih dvoran
«Glasbeni učitelj» ogoljufal
ki	a	vi	r	SPOROČILO POKRAJINSKEGA ŽIV/NOZDRAVNIKA	I
				v
Glasbe se je naučil v zaporu, kjer je presedel velik del svojega nesmiselnega življenja ■ Delno so mu znižali kazen
,£«"<*• ki jim nepoštenost po- žaram katerega je sedaj Reia •tecfiior. PrePr°sto življenjska fi- J rešetkami. Decembra lani si je <er nii' . br'mejo se je z vso silo, pri nekem najemalcu avtomobilov drian Poguma živeti tako, kot sposodil avtomobil. Plačal tata'Prekrška do prekrška, od	~	*	’	’
*>lea nif°-i8??jufije se vije rdeča> veka ti1 življenjske tragedije člo-šiht„„r* Je.slabič in svojo moralno
šibkost
zavija v samopomiljevanje.
beri? Je. brez dvoma primer Ro-njenevo 6v!e- ki ,so Sa včeraj ukle-tržaii? Priv’edli orožniki v dvorano
S^S8RoSs°si1Šča’ ki mU je pred" inlv ničemer podoben obi-•judi V?UjZ očincu- žalostno je gledal lovi«? dv,orani in od časa do časa S“°val k sodniku. Roke ima ilica at-e’ že. zaradi edinega po-tbaj on 8a je v svojem življenju J oPravliai n«i. I«. namreč pri
uateU ■„ 4ier uT- e se Je naučil v zaporu. Po vkL?e st« znanec, s.aj je bil
■trat v , obsojen kar štirinajst-tkDletnn k?krat Je šlo za podobne, Bere rJčj*? hkrati preproste pridete r^bdrzal si je sposojene predlo o» Prodajal, zastavljal. Nekoč iko in a.°tUi’ ko je bil z neko žen-jani ^ opsodili zaradi spolzkih dele velit nd,rugič zaradi kraje. Tako 3Meidel svojega življenja predi saporih. V usodo se je vdal baravntfi11^61 kot nekaj povsem ga ■ Cei° nekaj fatalistične-mea 7„bf ? v njem, saj je nekoč, llcistn!asl:‘sevanjem. sam prosil po-haJ ga prijavijo, ker da želi
biti
Ti
•-UII
obsojen.
Ko je prišlo tudi do dogMka,
je 10
tisoč lir, za en dan, in obljubil, da ga bo vrnil še istega dne. Marcello Causer, lastnik avtomobila, je nekaj dni počakal, ko pa je minilo skoraj pol meseca, je zadevo prijavil policiji. Ti so Reio našli dva tedna pozneje, ko je avto imel že mesec dni pri «Rotondi».
Medtem je prišlo na dan tudi nekaj drugih grehov. Reia je dalj časa dvoril hčerki neke ženske, Ilde Fava, od katere je prejel 650 tisoč lir, ki naj bi služile za nakup stanovanja. Istočasno je ženski trdil, da bo v kratkem sprejet v tržaški konservatorij «Tartini» kot profesor. Pri nekem uglaševalcu klavirjev si je tak instrument celo sposodil in občasno poučeval nekaj deklet. Sposojeni klavir je nato prodal, pri tem pa nalagal dekle, Anno, uglaševalca in še koga drugega.
Marca letos je bil zaradi vseh teh prekrškov obsojen na nekaj več kot dve leti zaporne kazni. Kazen je prestaja! v zaporu, kjer je napisal priziv, v katerem je med drugim prosil, naj se črta obtožba, da je ogoljufal Ilde Favo, češ da je šlo za posojilo, ki ga ni vrnil, ne pa za goljufijo. V prvem primeru pa, ko si je obdržal avtomobil, naj bi ne šip za polastitev temveč za podaljšanje najema avtomobila in neplačanega dolga ki ga je sklenil z najemno pogodbo.
vii|1"iiiiiii,,i|)||1m ||)M mlii|m|m|M)|ii||||||i)|||||||||ii|imi|,|ii i|||iiiiilllliiiiiiiiiii(ia'iiiiiiiiiiimi
SgriTEV POSEBNE ŠTUDIJSKE SKUPINE
Problemi kamnolomne industrije v tržaški in goriški pokrajini
Na Tržaškem so lani proizvedli 43.883 ton marmorja Pomanjkanje vode, električne energije ter delovne sile
tecf .Podžgi nedavnega dogovora ’avodrim0vinsko zbornico, državnim itriisti^ za Pomoč malim indu-i	Podjetjem in združenji,
žoriiifo . so včlanjena tržaška tn % dh ,'odustrijska podjetja kirn	zbornici pred k
gOMAir*11, so včlanjena tržaška in a inri„of-n„i._ -odjetja, je
-m« Un;Q5.------------« pred krat-
skuDin., ,čena posebna študijska 9tonApa' ki naj bi se ukvarjala s tottirip itverri Problemov kamno-e industrije obeh pokrajin.
thw?-! se je skupina sestala na Vjjri ki zbornici, da bi posluša-ing nsto razpravljala o poročilu nia cčjOrzija. ravnatelja združe-k BNapj za Benečije in ekSper-
tke iTT1 deželne uprave in-s.. trža-tiidi jd*verze, prisoten pa je bil sertp;„ močni ravnatelj osrednjega Jr* ENAPI ing. F. Bragoni. ^brio rt°Cda ing- Zorzija je razvrsti da so strokovnjaki opravili katerih ls,kov v kamnolomih, v it) (na1; Pridelujejo žlahten kamen kraiini mor v bržaški in goriški po-Pih inj v nekaterih gramoznih koša^ ra- “r ugotovili, da je znala Tv* Proizvodnja marmorja 26.131Rsaskern 43.883 ton, od tega b°n r bon nabrežinskega. 12.321 “flor PfdSkega marmorja, 2.832 ton etom ?L,Mare» ibd. V primeri z hja 2r,v;b” se je lanska proizvod-^sepi‘ ,,no opomogla, vendar ni konice iz leta 1964
bovifj sPiošno so strokovnjaki ugo-k°likor ?, m dostop do kamnolomov badeto ‘°‘lko urejen, ter da so prirezanodrotja razmeroma dobro ptitrianiu f cestami in železnico, i? 'n iVUie Pa v°da. ki je Je maja draga, ponekod pa tudi ..j,,. . ‘ energija. Izkoriščanje se-S°siavn» sfi žlahtnega kamna ne Jio slabel P°se.bnih problemov, znat-
*iektrien0 — -------------
datljih ia.anergija. Izkoriščanje se-Pt>sio, ezisč žlahtnega kamna ne Posebnih problemov, znat-, sanv”‘ pa, je položaj kar zadeva y in" rirn2v d nahajališč marmorno o. -e®a dragocenega kamna. Panje /L sbrokovnjaki izrazili u->a 'n„ a bo deželna uprava kre-5kovanf ?°b sistematičnega razi-L1 Cžljlvostf ’ bi ugotovili raz-uriPravniSti žlahtnega kamna in f^v° izkiH*Jtrezen načrt za nji-n6'0 to^nni4anie- Problemi, ki ta-S?'ean‘iPodrožJe, pa so v ostalem 8' bi zarinJ^/danjkuie delovne si-h, bo,?tn‘d finančnih sredstev. lta°^e |raiav|li na Tržaškem večje 19 npstw^25i*tRk0 dr- 'Ji Trst lah-'Dove Povrffe bega, blaga, doseg-b?Vedanih »	50 zlasti zaradi na-
otnej?n rVP‘tov na ^rasu vse
Zahteve iniljskc akcije kl'l
^1
■^C^iljske sekcije KPI so odo-V^Pbdarsi-m^ skupščini poročilo o hi ^bi Dn.®P. vprašanjih v Mijah. rUl^be hjd , u so med drugim ome-
tn i c Za Sv. Markn in ra7,-
Ar-
la.^v- Marko in raz-^ajedelnice; nova družba
Marko mora postati ho-phfati• hjlcbte in se mora moder-^Zeni ‘idjedelnica Navalgiuliano-
delavcev, kot so se obvezali voditelji podjetja; področje pri Orehu se mora industrializirati, pri čemer je treba najprej poskrbeti za infrastrukture; oblasti se morajo obvezati, da bodo odstopile zemljišča za industrijska podjetja samo tistim družbam, ki so solidne; v miljski občini naj se zgradi novo veliko industrijsko podjetje IRI, ki bo pospeševalo gospodarski razvoj; na površini ladjedelnice Sv. Roka, naj se zgradijo razna industrijska podjetja in naj se zgradi razplinjeval-na postaja; takoj jjaj-Tse ustanovi turistična ustanova v Miljah; pod-ročje pri Lazaretu naj se uporabi za turistične namene; sprejmejo naj se ukrepi proti 'onesnaženja rriorja; dežela naj se obveže, da podpre javne prevozne ustanove za prevoz delavcev, študentov itd.; podpre naj se zahteva po ustanovitvi popolnega carine prostega področja.
Predsednik Rossi je Reio sklenil zaslišati. Tako ga je vprašal:
«čemu ste obdržali avtomobil?«
Reia: «Nisem imel denarja in bal sem se gospodarja. Upal sem, da bom nekoč prišel do njega«.
Preds.: «Kaj pa klavir?«
Reia: «Učitelj glasbe sem. nisem pa imel inštrumenta. Zato sem si ga sposodil, ker sem poučeval«.
Preds.: «cemu ste ga, torej, prodali?«
Reia:	«Denar sem potreboval.
Zaljubil sem se«.
Preds.: «Kaj pa denar za stanovanje v Ul. Ananian. ki ga ni?«
Reia: ((Gospodično Ano Fava, ki je sicer poročena, sem želel imeti ob sebi. Hotel sem najeti v ta namen stanovanje in mi je njena mati posodila denar;:,
Preas.: «čemu niste najeli stanovanja s tistim denarjem?«
Reia: «Kupil sem si medtem avto. Na obroke sem ga kupil in so menice že zapadle...«
Tako se je končalo neverjetno zaslišanje obtoženca, ki je tako odkrito priznal nepoštena dejanja, končno pa prosil, naj ga pregleda psihiater.
Obtoženega glasbenega učitelja in goljufa je branil uradni branilec dr. Presti, ker ga naprošeni branilec ni hotel braniti. Sodni zbor je po daljšem posvetu sklenil delno spremeniti obtožnico in v tem smislu zmanjšati predvideno kazen na 1 leto in 3 mesece zapora in 240 tisoč lir denarne kazni. Reia je sicer že pred časom zaprosil naj bi ga po prestani kazni poslali nekaj časa v kako «sodno kmetijsko podjetje«, kjer naj bi se izučil kakega poklica.
Obsodbo je Reia sprejel mirno in tiho. Brez besed je ponudil orožnikom zapestji. Zarožljale so verige in karabinjer se je dalj časa rnučil, dokler ni stisnil zarjavelega vijaka in nato obtoženca odvedel v celico v bližnjem koronejskem zaporu.
IZ POROČILA O DVEH LETIN DEI A
bodo modernizirali in povečali
Pospešiti je treba tudi gradnjo naprav za avtoprista-nišče ob Tržaški cesti za razbremenitev Rdeče hiše
Javni natečaj pokrajinske uprave
Tržaška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto asistenta na kemijskem oddelku tržaškega pokrajinskega laboratorija za higieno in profilaksb (stalež uslužbenca V.-IV,- III. stopnje z možnostjo napredovanja).
Rok za vlaganje prošenj 2apade ob 12. uri dne 15. julija letos. Interesenti ne smejo presegati 35 leta starosti ter morajo imeti univerzitetno diplomo iz kemije ali farmacije. Obenem se lahko natečaja udeležijo''tudi 'tisti, ki so že službovali kot asistenti na kemijski ali farmacevtski fakulteti ter tisti, ki so že zaposleni v kakem državnem ali priva>ttiem higienskem zavodu.
Podrobnejše informacije nudi glavno tajništvo tržaške pokrajine v Ul. Geppa 21 vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
................um......... „„„„„„
SEJE DEŽELNIH KOMISIJ
Odobren osnutek o novih prispevkih za bolnišnice
zaposliti 350 nin
Dežela bo dajala po na leto za razdobje zakonski osnutek v
Tretja stalna komisija deželnega sveta za javno šolstvo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Ramanija in ob navzoč nosti odbornika za higieno in zdravstvo odv. Devetaga, je odobrila zakonski osnutek o dopolnilnih spremembah deželnega zakona št. 36 iz leta 1965.
Zakonski osnutek je orisal poro čevalec Urli, ki je omenil predvsem dosedanje posege dežele v zdravstvo, ki so omogočili gradnjo, razširitev in modernizacijo bolnišnic, zdravstvenih domov ter drugih zdravstvenih naprav, vse to na podlagi zakona št. 36. Svetovalec je dejal, da so v deželi v zdravstvene namene porabili že več kot 10 milijard lir ter poudaril, da je treba dati za izvajanje omenjenega zakona na razpolago nova finančna sredstva, in sicer po 300 milijonov lir na leto za razdobje 20 let, tako da bi postala pomoč in oskrba v bolnišnicah vedno bolj učinkovita.
V splošno razpravo so posegli Bergomas (KPI), Cecotto (MF), Fratini, Martinis,
Pittino
(PSIUP),
in Za-Morel-
IHANA IMLOmUJA ŽIVALI SESALCI RIBAMI IN PTIČI
/daj še
°r's M. Cochran
DVOŽIVKE
fotografij, 77 barvnih)
tiiailta kniigetiHa
TRSI . Lil. »v. Frančiška 20, tel. 61-792
300 milijonov prispevka 20 let . Odobren tudi prid deželnemu osebju
li (MSI), Trauner (PLI), poročevalec Urli in predsednik komisije Ramani. Zatem sta na kratko odgovorila poročevalec Urli in odbornik Devetag, ki sta poudarila važnost zakonskega osnutka, ki bo služil za spodbujanje pri gradnji in širjenju bolnišnic.
Zakonski osnutek so nato odobrili z večino glasov z nekaterimi popravki. Pri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI, PSIUP, MF, PLI in MSI. Komisija se bo zopet sestala danes in bo proučila zakonski osnutek o dopolnilih k deželnemu zakonu št. 30 iz leta 1966, ki se tiče centrov socialnih bolezni.
Zjutraj se je sestala tudi prva stalna komisija, ki je pod predsedstvom svetovalca Virgolinija o-dobrila zakonski osnutek v prid deželnemu osebju, pri čemer so se vzdržali svetovalci KPI in PSI UP. Seje sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik Varisco, ki odgovarjata za osebje. Še prej je komisija izrekla ugodno mnenje o popravku deželnega odbora k zakonske mu osnutku o gradnji ljudskih hiš. Ta popravek predvideva, da se prispevek ustanovi IACP zviša od 300 na 500 milijonov lir na leto za gradnjo ljudskih hiš, za kate re ne dobiva državnega prispev ka. Prva komisija se zopet sestane danes, da prouči zakonski osnu tek o tolmačenju norm k dopol nitvi deželnega zakona št. 21 iz leta 1968.
Popoldne je peta deželna komisija končala splošno razpravo o zakonskem osnutku o ukrepih v prid gradnje ljudskih hiš. Seji je predsedoval svetovalec Rigutto, navzoč pa je bil tudi odbornik za javna dela Masutto. V razpravi so spregovorili svetovalci Bosari, Cuf-faro (KPI), Dal Mas (PSI), De Cecco (PSIUP), Di Gallo, de Ri-naldini, Urli (KD), Trauner (PLI). Boschi (MSI) in predsednik komisije Rigutto. Komisija se zopet sestane danes popoldne ob 15. uri. Diskutantom bosta odgovorila poročevalec Romano in odbornik Masutto, nakar bodo začeli razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka.
Blagovni promet preko železnice v Gorici, zlasti mednarodni promet z živino ter živinskimi proizvodi, ki jih uvažamo iz Jugoslavije in drugih držav za prehrano, za industrijske in živinorejske potrebe, je stalno v naraščanju. Zato je bilo vedno bolj. potrebno misliti tudi na modernizacijo in povečanje obstoječih naprav' pr, carinskem oddelku na goriški železniški postaji, da bi se opravilo carinske in ži/ino-zdravniške operacije s čim manjšo zamudo.
Po uradnih podatkih so lani uvozili preko goriške postaje 13.500 konj, 22.576 glav goveje živine, 5260 ovac in koz, dalje 10 tisoč stotov mesa, 133 stotov rib, 300 stotov sira, 157 ubite divjačine ter preko 5000 stotov raznih maščob, kosti itd. za industrijske potrebe.
Za brezhibno odpremo vsega tega blaga je potrebno imeti na razpolago ustrezne naprave tako s tehničnega kot s funkcionalnega stališča. Pokrajinski živinozdravnik dr. Serra si je prizadeval v tem smislu in pri teni je bii deležen pomoči goriškega prefekta dr. Pietrostefa-nija. Kar se tiče racionalne ureditve razkladišča za živino v Gorici je našel razumevanje pri pristojnih organih železniške uprave in prav te dni so začeli s potrebnimi deli, ki bodo nedvomno prinesla znatno izboljšanje in olajšanje v blagovnem prometu po železnici.
žal pa ni nič novega glede ureditve tega prometa pri Rdeči hiši, kjer bo ostalo še naprej vse pH. starem, zaradi'1 pomanjkanja primeri nega prostora za ureditev ustreznih naprav za tranzitni promet z živino. Tu1 ostaja), samo upanje, da ,bodo čini ..prej ^aeeii s , potrebnimi deli ža ' gradnjd novega tovornega pristanišča ob Tržaški cesti, kjer naj bi po pripravljenih načrtih ta prob em temeljito in ustrezno rešili tudi za predviden bodoči promet, ki obeta biti še znatno večji. Šele takrat bo imela Gorice pogoje, da postane središče blagovnega prometa med Italiji) in Jugoslavijo ter preko nje z drugimi vzhodnimi državami.
pri tej tonaži natovorjenega in raztovorjenega blaga.
Podrobnejši podatki za april nam dajejo sledečo sliko: raztovorili so 19.961 ton lesa, 9.800 ton celuloze, 7.100 ton premoga, 5.406 ton železnih ostankov, 2.660 ton soli, 100 ton mineralnega olja, 405 ton strojev. Natovorili pa so 1.400 ton peska in 1.150 ton celuloze. Novost v tem razporedu tvori raz-tovor premoga, ki je bil namenjen električni termocentrali v Tržiču, ki je pričela uporabljati premog namesto gorilnega olja. Pravijo, da bo ta centrala v kratkem u-porabljala samo premog.
Še podatek o ladjah. Prispelo jih je 38, odpotovalo pa 34.
Urnik poslovanja urada bivših deportirancev
Urad bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, ki ima svoj
sedež v Gorici, Verdijev korzo 30 (nad kavarno Nicolo) sporoča, da bo urad posloval še v nedeljo, 18. t. m. od 9 do 10. ure. Od 21. maja dalje pa bo urad odprt vsako sredo (z izjemo praznikov) od 18. do 19. ure. Ob drugih delavnikih pa naj se prizadeti obrnejo na Ferdinanda Cutrofella v Gorici, Ul. Codelli št. 4/2.
Danes sestanek PSIUP v Konkah
Vodstvo krajevne sekcije PSIUP v Ronkah sporoča, da bo danes, 14. maja ob 20.30 sestanek članov na sedežu na Trgu Oberdan. Obravnavali bodo položaj v ronški občini in tudi mednarodno stanje. Govorila bosta Giovanni Poletto in pokrajinski tajnica stranke Gian-na Pirella.
razvija lepo aktivnost
Po izpitu 18 tečajnikov se je njeno član. sivo bolj okrepilo in učinkovitost povečala
liiiiuiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiimiiuuiuiNJHmiHmmiiiHHimmmmmmmiiiiiMiiini
NA POVABILO MLADINE PRI KD
StaYka.MeEpiL.il.
pri,.[M#ijHu(iratton
Včeraj ves dan so stavkali šoferji tovornjakov: podjetja Gratton v Gorici. Natovorjeni težki tovornjaki tega podjetja so stali ves dan na parkirišču pri Rdeči hiši. šoferji namreč že dolgo zaman zahtevajo ureditev svojih prejemkov in drugih zahtev v skladu z obstoječimi določbami za uslužbence te kategorije. Stavka je popolnoma uspela. Pri tem podjetju je zaposlenih tudi več šoferjev z druge strani obmejnega pasu. Sindikati so ugotovili, da jih podjetje privablja v. Gorico z velikimi obljubami, ki jih potem seveda ne drži in jim ne izplačuje niti minimalne plače, čeprav delajo tudi nadure po cele noči.
Mladinska delegacija iz N. Gorice na obisku v Gorici in v Trstu
Ogledali si bodo nekatere strokovne šole in druge ustanove
Danes, v sredo 14. maja bodo: nom, poslancem Maroccom, dežel-vrnili obisk mladinskemu odseku j nim odbornikom za finance dr. krščanske demokracije v Gorici | Tripanijem itd. Sprejem na gori-predstavniki mladine iz Nove Go- škem županstvu je predviden ob rice. Pred časom smo pisali, da 19 uri
so mladinske , organizacije iz Nove Gorice povabile na obisk v Novo Gorico predstavnike mladine pri KD iz Gorice, ter so ob tej priliki navezali koristne stike, izmenjave ! mnenj in izkušenj... že takrat so se sporazumeli za povraten obisk v Gorici:
Goste iz Nove Gorice bodo spremljali nekateri upravitelji.. in predstavniki^ kulturnih in zabavnih ust^nbv ’ s področja NoVe Gorice.
STTiffiSfiSt S H&llnterpclaeija v Hm-tara« 2. S”?	' ™°S>“ | zasliševanja elektrovarilcev
skem ali industrijskem področju.
Taka obmejna srečanja z mladino z druge strani meje so v zad-dnji esecih in letih organizirale tudi druge goriške napredne stranke in so prav tako rodila dobre sadove, želeti bi bilo, da bi se taka srečanja in razgovori v bodoče še razvijali in poglobili v cilju utrjevanja dobreea sosedstva, prijateljstva in utrjevanja;.miru..:
Običajni promet v tržiški luki
V tržiškem pristanišču so tudi v preteklem mesecu aprilu zabeležili običajni promet, ki je nekoliko nižji od 50.000 manipuliranih ton. Pri tem naj nam bo dovoljen spomin na čas pred šestimi leti, ko so v Tržiču dosegli pol milijona ton prometa na leto. Mislili so, da se bo promet še dvigal, vendar pa je letna bilanca ostala nekje
Delegacij^. s§, bo srečala tudi z deželnim odbornikom za šolstvo in kulturne dejavnosti Brunom Giu-stom ter v drugem dela obiska z goriškim občinskim odbornikom Agatijem in drugimi občinskimi svetovalci in 'upravitelji.
Predvideno je, da bo obisk trajal ves dan in delegacija iz Nove Gorice se bo srečala tudi s pokrajinskim tajnikom KD dr. Cia-
Skuprna Komunističnih poslancev, med katerimi sta tudi Lizzero in Škerk, vložila interpelacijo na notranjega ministra in onega za industrijo v zvezi z zasliševanjem elektrovarilcev o nedavni stavki. V njej zahtevajo pojasnil zaradi obdoriitve prizadetih delavcev tudi za stvari in prestopke o katerih ni bilo govora ter so ne-csnovani.
Iz poročila, ki ga je podal njegov predsednik na občnem zboru prosvetnega društva »Jezero« v Doberdobu. tudi godbeno društvo «Kras» ni držalo križem rok v zadnjih dveh letih. Dokaz temu so številni nastopi, ki so jih godbeniki te skupine opravili po raznih krajih in doma. Naj navedemo nekatere:
Dne 25. aprila 1967 so nastopili v okviru proslav praznika odporništva v Doberdobu, Štarancanu, Ronkah in Selcah. Ob polaganju vencev za 1. maj so sodelovali v Doberdobu, Štarancanu in S. Pieru ob Soči. Nastopili so nadalje 25. maja v Štarancanu, 4. avgusta pri zabavni prireditvi Juventine v Štan-drežu ter potem še v Ronkah in so proslavili 20-letnico svoje godbe ob sodelovanju godbe iz Trebč, Nabrežine, Proseka in Tržiča. Pozneje so nastopili tudi doma pri nekaterih cerkvenih svečanostih.
Lam so imeli 24. aprila v Ronkah koncert za praznik bratstva ob srečanju Ronke-Metlika; naslednji dan so sodelovali pri proslavah v Doberdobu, Ronkah. štarancanu, Selcah in Špetru ob Soči. Tudi za praznik dela 1. maja so nastopili doma in v sosednjih krajih. Septembra so imeli koncert v Fog ia-nu ter drugega v Jamliah. Oktobra so nastopili ». Zdravščini, novembra v Doberdobu decembra pa v Vermeljanu in Ronkah.
Prepričani smo, da bo godba, ki ']<Ttr6 fžblttl' T8 tečsjfitktri’" prejšnji ponedeljek pridobila nove člane, v bodoče lahko še bolj razvila svojo že itak lepo dejavnost in s pomnoženim številom godbenikov dosegla še večji učinek na svojih prireditvah.
peljal s kolesom in po poti cikcakal po cesti. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel ter si prizadejal navedene poškodbe.
Obvestilo odbojkarjem
Športno društvo Juventina iz Štandreža sporoča, da bo trening tekma v odbojki v petek, 16. t. m. po 20. uri na igrišču gasilcev v Gorici. Tam bodo ob tej priliki odigrali tudi prijateljsko tekmo z gasilsko ekipo.
Prispevek hranilnice za bolnišnico v Tržiču
Tržaška hranilnica, ki ima svojo podružnico tudi v Tržiču je nakazala bolnišnici v Tržiču tri milijone lir prispevka za tri njene oddelke: za očesni, ušesni in splošni oddelek. Prvega bodo kmalu preuredili, drugi že deluje in v tretjem se pripravljajo na preosnovo.
Mladenič iz Sovodenj je padel s kolesa v štandrežu
Včeraj kmalu po polnoči so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorico 18-letnega Rudolfa Ortolana, iz Sovodenj, Ul. Zanetti 14. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanji, pretres možganov in druge poškodbe ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Ortolan, ki obiskuje večerni tečaj Kennedy, se je tistega večera ustavil s prijatelji v neki gostilni v štandrežu. Potem se je od-
um....
SLOVENIJA SE POVEZUJE S SOSEDI
Tristransko obmejno sodelovanje prek električne zanke SUDEL
V Divači gradijo pomembno transformatorsko postajo za povezavo z Italijo - Povezovanje alpskih in dalmatinskih central
I
Razdelilna transformatorska postaja v Divači, ki jo Soške elektrarne povečujejo od sedanjih 35.000 in 110.000 na 220.000 V.
V Sloveniji letos s pospešenim tempom gradijo zanko SUDEL, s katero bo jugoslovansko električno omrežje povezano z zapadom. Njeno izgradnjo so določili na sestanku predstavnikov obmejnih področjih Avstrije, Italije in Jugoslavije. Medtem ko sta Koroška in naša dežela že delj časa povezani, pa Slovenija sedaj izgrajuje povezavo ■> Avst.riio prek Podloga pri Celju ‘er z Italijo prek Divače-Padrič. Izgradnja tega sistema bo omogočala smotrnejše izkoriščanje energije, odstranjevanje nevšečnosti v primeru okvar na vodih, kakor tudi paralelno obratovanje hidrocentral v posameznih krajih. Znano je namreč, da obstaja pomembna komplementarnost v izkoriščanju vode med italijanskim in avstrijskim alpskim področjem ter jugoslovansko dalmatinsko obalo. Alpske reke proizvajajo elektriko predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih, dalmatinske pa v zimskih, ko so alpske docela zamrznjene in suhe. Zanka SUDEL bo izravnala proizvodnjo elektrike ter jo razdeljevala potrošnikom na celotnem področju.
Pomemben člen v tej zanki je razdelilna transformatoska postaja v Divači, od koder bodo električno energijo pošiljali v Padriče, kjer
je piav takšna RTP. Trasa voda prihaja iz Ljubljane ter se odcepi proti Reki, da bi povezali dalmatinske elektrarne.
Razdelilna transformatorska postaja pri Divači je bila zgrajena za tok 35.000 in 110.000 V, sedaj pa jo usposabljajo tudi za tok 220 tisoč V, kar predstavlja za Primorsko pomembno novost in pridobitev, saj bo obsegala površino 3 hektarov. Investitor so Soške elektrarne, ki so se obvezale, da bodo primorski del zanke SUDEL dogradile nekako do konca letošnjega junija, medtem ko bo štajerski del dograjen v avgustu. Tri sosednje države si bodo torej prve kilovate električne energije prek zanke SUDEL izmenjale že proti koncu tega leta.
Na delu se je
ponesrečil
Včeraj dopoldne nekaj po 11. u-ri so pridržali za 10 dni na zdravljenju v goriški bolnišnici 19-let-nega Pietra Odorica iz Gorice. Ul. Lunga 65, ki se je malo prej ponesrečil v mehanični delavnici Can-zianl v Ul. Corsica 17. ko je delal pri stružnici ključ-*-, pa mu je spodrsnilo da je padel in se udaril v trebuh.
Pokrajinsko tekmovanje osnovnih šol v petju
Didaktično ravnateljstvu v Gradiški je organiziralo prvo pokrajinsko tekmovanje osnovnih šol z Goriškega v zborovskem petju ter je povabilo k udeležbi vse osnovne šole naše pokrajine vključno slovenske šole. Prijavilo se je 15 osnovnih šol, med katerimi so tudi štiri s'o-venske in sicer osnovna šola iz Ul. Croce in iz Ul. Randaccio v Gorici. šola iz Doberdoba in ona iz Števerjana.
Tekmovanje bo v ponedeljek, 26. maja ob 17. uri v občinskem gledališču v Gradiški. Vsak zborček bo moral kot obvezno pesem zapeti Brahmsovo «Ninna nannai-, druga pesem pa bo proste izbire in jo bodo slovenski otroci zapeli v slovenščini. Tako v šolah v Gorici, kot v Doberdobu in števerjanu se pridno vadijo, da bi se čim boljše izkazali na tekmovanju, kjer jih bo ocenjevala posebna komisija.
CORSO. 17.00:	«Bumt», S. Me
Queen in J. Bisset; ameriški film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15: «Che co-sa hai fatto quando siamo rimastl al buio», D Day in T. Thomas. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Sexual action«, V Reed in M Eastwood. Ameriški barvni film; mladini pod 18 letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Arest», R. Tay-lor in Cr. Plummer; ameriški kinemarkopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30:	«Nemici per la
pelle«, L. De Funes. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16.00:	«Zum, zum,
zum«, Litle Toni in Orietta Berti.
PRINCIPE. 17.30:	«1 mercenari
muoiono alTalba«, H. Andersen in R. Wood.
J\om Gorica
Soča (Nova Gorica): ((Propad hiše Usher«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15.
Svoboda (Šempeter):	«Los taran-
tos«. španski barvni film — ob 19. in 2015
Deskle: «Ujeti v pustinji«, ameriški barvni film — ob 20.
Prvačina: Danes zaprto.
Šempas: Danes zaprto.
Kanal: «48 ur do smrti«, mehiško-ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Al Corso, Marzini, Korzo Italija 89. tel. 24-43 TR21C
Danes je dežurna lekarna «S. Ni-colb«, last dr. Giorgia Olivettija, v Ul 1 maja 94, tel 73328
Vsem, ki so jo poznali in cenili, sporočamo žalostno vest, da je včeraj zjutraj umrla v bolnišnici v Gorici
Marija Batistič vd. Kavčič
s PEČ I
v starosti 73. let. Pogreb drage pokojnice bo danes, v sredo ob 17 url "čae Pefi na tamkajšnje pokopali-
žalujoči: sin Cvetko, hči Marica, zet, nevesta in drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje Prescheren — Gradiška
Amrm
Vrsta odličnih rezultatov na deželnem mitingu v Trstu
Dosegli so celo nov državni rekord v ženski štafeti 4x400 m - Borovci niso zadovoljili
Ponovno vrsta odličnih rezultatov na deželnem atletskem mitingu v Trstu in celo en državni rekord v novi ženski panogi, v štafeti 4X400 m.
Zelo dober je bil zopet met kladiva. Tokrat je zmagal Flaibani z novim osebnim rekordom 51,74 ni pred Fabbrom iz Tržiča in klubskim tovarišem Candussom, ki je odločil v svojo korist zadnji običajni troboj. Izven konkurence je metal tudi Videmčan Vecohiatto, ki sedaj služi vojaški rok v Rimu Metal je solidno in dosegel je rezultat nad 57 m. Vecchiattc ima osebni rekord 59.85 m. Nov osebni rekord je bil dosežen tudi v troskoku. Uspešen je bil ponovno Serafin iz Tržiča, ki je prvi prmagal mejo 14 m, točneje 14,14 m. Napredoval je tudi Belladon-na iz Trsta, žal ta atlet nima trenerja, ki bi ga naučil skakanja. Praktično skače v daljavo le v prvem in posebno zadnjem skoku, medtem ko je vmesni skok, drugi, tehnično povsem negativen. Z vsai zadovoljivo tehniko bi Belladonna nedvomno zelo hitro skočil vsaj 14,50. Atletsko je precej bolj sposoben kot Serafin. Med skakalni je dobro formo potrdil Delforno iz Vidma. V višino je tokrat skočil 188 cm.
Nič manj od Delforna se niso Izkazala v skoku v višino tudi dekleta. Rosanna Rossi je letos ze tretjič preskočila 150 cm. isto višino pa je letos že drug.č premagala 17-letna Gianna Bovani, ki prvo leto nastopa med mladinkami. Tradicija Ginnastice Triestine se v tej panogi nadaljuje.
Sprint na 100 m je bil. dramatičen. Favorit Marion je na starcu morda nekoliko «zaspal», presenetljivo hiter pa je bil De Anna. V zadnjih 40 m je kazalo, da bo Marion furlanskega tekata ujel, bil pa je le za nekaj centimetrov v zamudi. Za De Anno je bil to vsekakor nov osebni rekord. Atlet je bil doslej bolj znan kot skakalec v daljino in višino ter kot desete robojec.
V metu krogle se je moral Fučka krepko potruditi, da je lahko tekmovanje uspešno zaključil. Prisoten je bil namreč Francescutto. Fučka je bil v začetku nekoliko v težavah, v finalnem delu tekmovanja pa se je popravil in je zmagal s 13.77. Zmage za Fučko se-daj niso več problem, že nestrpno pa se pričakuje njegov prvi met nad 14 m. Po dolgi vrsti tekmovanj postaja ta uspeh že prava nujnost.
Med fanti sta dve zmagi zabeležili v tekih na 400 in 1500 m Brez-zoni in Blasig, v teku na 3000 m čez zapreke pa je premočno osvojil prvo mesto Milocco. Poslastica te ga teka je bil z.a gledalec nastop nekega skromnejšega atleta, ki sc je na vodni zapreki spotaknil in padel v vodo.
Met krogle za ženske. Premočna zmaga za Videmčanko Del Giudic»' in skromen nastop Sonje Lukač, ki že nekaj časa ne more dovolj trenirati. Borova atletinja se je k sreči prej izkazala v teku na 200 m z novim osebnim rekordom 29”3. Med dekleti je treba še omeniti dvojno zmage sprinterke Anne Ci vidino na 100 in 200 m ter res dober rezultat 5,15 m Colauttijeve v skoku v daljino.
Prej smo omenili državni rekord. Postavile so ga v štafeti 4x400 m dekleta Gualfa iz Vidma. Panoga je bila prvič na sporedu v Italiji p) uvedbi v ženski program. Videm-čanke so eno miljo pretekle v 4'11”1. Čas je dober ib v Italiji verjetno ni dosti društev, ki si ga lahko kar tako privošči.
Drugi Borovi atleti so tekmovali takole: Duško Švab je na 100 m dosegel 12' 1 in na 400 m 55"3. V tem teku je prvi del proge pretekel nekoliko prepočasi, sicer bi gotovo zmogel boljši čas. Gre samo za taktično napako. Vojko Cesar je bil poprečen na zaprekah, dobro pa jc .skakal v višino. Bil je tretji s 165 cm. Metalci Zupan, Udovič in Čandek so kladivo in kroglo metali bolj skromno.
Moški
100 m: 1. De Anna (A. S. Udine-se) 11”1
400 m:	1. Brezzoni (Ginnastica
Triestina) 51"6
110 m zapreke: 1. Mosenich (Fiam-raai 16”7
kladivo: 1. Flaibani (Libertas Videm) 51,74 m
1500 m:	1. Blasig (Italcantineri
Tržič) 4’3’T
višina: 1. Delforno (Libertas Videm) 1.88 m
krogla: 1. Fučka (Ginn. Triestina) 13.77 m
troskok:	1. Serafin < Italcantieri
Tržič) 14.14 m
3000 m zapreke: 1 Milocco (Libertas Videm) 10'2"4 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina 45'T ženske
100 m:	1. Civldino (Ginnastica
Triestina) 13” 1
200 m:	1. Cividino (Ginnastica
Triestina) 28”8
400 m: 1. Canzian (Edera) 1’6”8 800 m: 1. Schiavo (Gualf Videm) 2'21”5
daljina:	1. Colautti (Fari Trst)
5,15 m
krogla: 1. Del Giudice (Gualf Videm) 11,78 m
Višina :1. Rossi (Ginnastica Triestina) 1,50 m
kopje: 1. Gianello (Gualf Videm) 26,80 m
disk: 1. Del Giudice (Gualf Videm) 34.47 m
4x100 m: 1. Ginnastica Triestina 52”6
4x400 m: 1. Gualf Videm 4’11’T (nov državni rekord)
Prihodnje tekmovanje bo v Trstu v četrtek zjutfSj. Na sporedu bo pokrajinsko prvenstvo za nara-ščainice. Nastopile bodo tudi atletinje Bora.
—lin—
JUTRI ZJUTRAJ V TRSTU
Naraščajnik na alldski stezi
Pokrajinsko prvenstvo za nara-ščajnice bo na sporedu jutri zjutraj na občinskem stadionu v Trstu. Tekmovanje bo prva važna prireditev atletinj te kategorije v letošnji sezoni. Zanimivo je, če bodo tudi mlade atletinje dosegle primerno dobre rezultate, kot se že od začetka sezone dogaja za starejše kolegice in za fante. Pr venstva se bodo udeležila uidi štiri dekleta športnega združenja Bor. Nobena od njih letos še ni nastopila na nobenem tekmovanju in predvidevanja o rezultatih in še bolj o uvrstitvah so precej tvegana. Borov-ke bodo prisotne v skoku v višino, daljino, teku na 80 m in metu krogle. V višino bo skakala Vesna Purger. Njen najboljši lanski rezultat je 115 cm in ga bo verjetno med prvenstvom popravila. Konkurenca pa je v skoku v višino močna. Dobre uvrstitve ni pričakovati. Rosana škerlavaj bo nastopila v skoku v daljino. To nadarjeno atletinjo smo videli lani samo enkrat skakati. Njen edini
rezultat pa je bil odličen: 4,31 m. Lani je nastopala v nižji kategoriji in letos bi se morala tudi med atletinjami starejše skupine dobro znajti. Pozimi skakalka ni trenirala in ne vemo koliko trenutno zmore. Uvrstiti bi se morala vsekakor dobro. Tatjana Sancin bo tekla na 80 m v zelo močni konkurenci. Tekmovalnega uspeha ne moremo pričakovati, lahko pa pade društveni rekord, ki sedai znaša 12 sekund. Svojo predstavnico bo Bor imel še v metu krogle z Vihro Kodrič. Tudi ta tekmovalka pozimi ni posebno trenirala, njena moč pa je precejšnja in ji lahko prinese dobro uvrstitev. V dopolnilnem sporedu bosta med mladinkami in članicami nastopili še Marta Vodopivec in Sonja Lukač Obe bosta tekli na 100 in 200 metrov, prva pa bo morda nastopila tudi v skoku v daljino.
Zaradi lažje «krize» v tehniki metanja Sonja Lukač ne bo metala krogle. Začetek tekmovanja bo ob 8.30.

Pokal evropskih prvakov
Jutri Milan proti ekipi Manchester United
MILAN, 13. — .Moštvo Milana je danes zjutraj z letalom odpotovalo v Anglijo, kjer se bo v četrtek zvečer, pomerilo v povratnem polfinalnem srečanju, tekmovanja za pokal evropskih .prvakov. Na pot je odšlo 17 igralcev. Kot je znano so v prvi tekmi v Milanu zmagali Italijani z 2:0.
Povratno srečanje bodo prenašali tudi po prvem sporedu italijanske televizije, in sicer z začetkom ob 19.40.
ODBOJKA
Paiiini-Škoda 3:2
MODENA. 13. — V mednarodnem moškem odbojkarskem srečanju v Modeni je domači Panini premagal češkoslovaško šesterko škoda s 3:2 (13:15, 15:10, 15:6, 9:15, 15:11)
MEDSOLSKA KOŠARKA V TRSTU
Dijakinje šole «S. Kosovel» osvojile četrto mesto
Končalo se je letošnje medšol- k: jih je posamezna igralka do-
sko tekmovanje v ženski košarki za nižje srednje šole. Tekmovanja so se udeležile, kot smo že poročali, tudi dijakinje openske srednje šole «Srečko Kosovel.). Nastopile so v prvi skupini skupaj s šolami Dante, Corsi, Bergamas, Stuparich in Addobbati ter so zasedle nadvse zadovoljivo in skoraj presenetljivo četrto mesto. Konkurenca je bila res huda: v vseh drugih ekipah je nastopilo mnogo igralk, ki že več let trenirajo v raznih društvih, dočim so se openska dekleta pričela ukvarjati s košarko šele pred nekaj meseci.
V	vrstah Openk se je predvsem v prvih tekmah pokazala velika trema in neizkušenost. Prvi dve tekmi so gladko izgubile, že v tretji so bile na robu zmage, zadnji dve tekmi pa so celo osvojile in to po vedno boljši in bolj sproščeni igri. Vse igralke so pokazale presenetljivo dobro voljo, predvsem v obrambi in v metih od daleč, s katerimi so dosegle večino točk. Prav v metih sta se izkazali Smotlakova in Irena Sosič, na odbitih žogah pa sta prevladovali Krausova in Hrovatinova; zelo obetajoče je končno zaigrala Malalanova, ki se bo s časom razvila v odlično graditeljico igre.
Popolna postava, v kateri so i-grale openske dijakinje, je bila tale (v oklepaju so navedene točke,
iiiiiiiRiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii.nl, iimmii mmmumunni
BILI J ARO
Karambola v Trstu
V	( počastitev desetletnice svoje, ga obstoja je sklenilo «Združenje ljubiteljev karambole» v Trstu organizirati velik turnir v tekmovalnem bilijardu, ki bo obenem veljalo za italijansko državno prvenstvo. V okviru tega prvenstva bo nastopilo več igralcev evropskega slovesa, tržaške barve pa bosta branila Tomsich in Vidotto. -
Razen tega so organizirali tudi evropski medklubski turnir, na katerem bodo nastopile reprezentance petih mest in sicer Zagreba, Barcelone, Locarna, Dunaja in Trsta.
Turnir bo od danes dalje vsak dan ob 14. uri, zaključil pa se bo v nedeljo. Potekal bo v prostorih paviljona v Ljudskem vrtu.
segla v vsem prvenstvu):	Irena
Sosič (12), Rosana Sosič, Vesna Tavčar, Tanja Malalan (6), Nataša Smotlak (16), Dragica Hrovatin (22), Mira Kraus (18), Morana Tavčar.
Izidi posameznih tekem so pa biii naslednji:
Corsi - Kosovel	15: 2 (11: 0)
Dante - Kosovel	27: 9 (10: 2)
Bergamas - Kosovel 16:14 (10:10) Kosovel - Addobbati 35: 2 (16: 2) Kosovel - Stuparich 14: 9 ( 6: 7)
Skoraj vse te igralke bodo nastopile v vrstah ŠD Polet v okviru tekmovanja za mladinske igre. Postava, v kateri bodo Openke igrale, bo tale: Sosič I., Knez, Tavčar V., Sosič R., Malalan, Kraus, Tavčar M.
Sergij Tavčar
IfflČADKA j , KvSAnKA
V OKVIRU MLADINSKIH IGER
Košarkarska ekipa Poleta pustila Bor B na «ničli»
Borovci so bili premagani tudi v obeh tekmah z Mivarjem
V soboto popoldne so se na igri- pa jih moramo pohvaliti, saj kljub ško in Barazutti, toda pripon'nJ'
šču Prosvetnega doma na Opči- ! stalnim visokim porazom vedno
nah nadaljevale tekme v okviru mladinskih iger. Najprej sta se oo-merili ekipi domačega Poleta in Bora B. Gladko so zmagali Openci, ki so pustili male začetnike r.a «ničli» Bolj kot o tekmi lahko govorimo o lažjem trenigu. saj je bii pravi monolog domačinov.
Med zmagovalci se je spet izkazal Danev, ki je sam dal 34 točk. Poleg njega je zaigral lepo Sosič Adrijan. Presenetil pa je tokrat Kraus Edi. ki je dosegel 6 lepih košev.
Kaj pa poraženci? Dali so vse od sebe, toda niso mogli nič. Morda bi zaslužili kak koš. Vsekakor
ljubijo košarko.
* * *
POLET - BOR B 69:0 (22:0)
POLET: Sosič Adrijan 16, Kraus 12, Danev 34, Jugovič 3, Hrovatin 7, Milič, Gantar, Košuta.
BOR: Harej, Colja, Marc, žet-ko. Pahor, Starc in Oblak.
* * *
V drugi tekmi sta se pomerili Bor A in Mivar. Tudi v tem srečanju so morali «plp.vi» zapustiti igrišče poraženi. Vsekakor pa so se bolje odrezali kot v prvi tekmi. Premagani so bili s 14 točkami in to šele proti koncu tekme. Med «plavimi» sta se izkazala De-
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiitiiiii m t miiii! iiiiii 1111111111111111 mm im m mini um 11111111111111111111 m im 1111111111111111111111111111111111111111111111
ODBOJKA NA MLADINSKIH IGRAH
Naraščajniki openskega Poleta najboljši v tržaški občini
Polet ho nastopil s fanti in dekleti v pokrajinskem prvenstvu
V okviru mladinskih iger je o-svojil openski Polet naslov tržaškega občinskega prvaka. V občinskem finalu so mladi Openci namreč premagali obe nasprotni ekipi in sicer z naslednjima izidoma: Polet Ricreatori 2:0 (15:5, 15:9) Polet - ENAOLI A 2:1 (5:15, 15:13,
15:8).
Zmagovito opensko šesterko so sestavljali naslednji fantje:	Križ-
mančič, Kraus, Grgič,.. Kriščak, Bruno, Boris in Elie Kralj, Sosič in Kalc.
To je vsekakor izreden uspeh mladih igralcev Poleta, ki jasno potrjuje, da rase v tem športnem društvu iz zgornje kraške okolice obetajoč naraščaj.
Poletovci so se s to zmago u-vrstili v pokrajinski del mladinskih iger, kjer bodo nastopili v skupini «'c» in sicer v petek, 23. t m., ob 17.30 v telovadnici ENAOLI proti ekipama Čampi Eli-si ter ENAOLI B.
IIIHIIHItnillllllllllHIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIintlllllllllllHIIHHIIHHIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIinillllllllinHInilllnllllllllllHIIIIHHHHIIIHIHIIIIHIHIIIIIIHIIIHIIIIHIHI
13. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Ekipe iz sedmih držav Nad 31.000 tekmovalcev
Beograjčan Korica je zmagal v «teku prijateljstva»
LJUBLJANA. 13. — Letošnji 13. pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki ga vsako leto prirejajo v slovenski prestolnici ob obletnici osvoboditve tega mesta leta 1945 izpod nacističnega okupatorja, je potekal letos izredno slovesno in ob velikanski množici udeležencev, pa tudi geldalcev. Prireditve se je namreč v nedeljo udeležilo nič manj kot 31.028 tekmovalcev in to ne le iz Slovenije, ampak iz vse države, pa tudi iz inozemstva. V teku prijateljstva (prireditev se loči na več različnih tekov in pohodov) je namreč sodelovalo 26 mest nih reprezentanc z nad 100 tekači iz sedmih držav. V tem teku je zmagal Beograjčan Korica, ki je
prispel na cilj pred Madžarom Simonom, Cehoslovakom Havelom in drugimi. Med mestnimi ekipami je zmagal Beograd pred Budimpešto Prago, Milanom in drugimi.
Izredno uspele so bile tudi ostale tekmovalne prireditve, katerih so se udeležili tekmovalci vseh starostnih dob. Tako je bilo na primer samo naraščajnikov - pionir jev, ki so tekmovali na svoji progi, nič manj kot 14.925.
V okviru te prireditve so bite tudi številne slovesnosti z govori, v katerih so poudarili pomen in smisel tega tekmovanja, s kate rim vsako leto počastijo uporniško in borbeno preteklost sloven ske prestolnice. Pohod po poten
partizanske Ljubljane je postal na daljevanje slavnih tradicij NOB, o-benem pa tudi posredovanje teh tradicij mlademu rodu.
NOGOMET
Drevi v Trstu UampaneHe F.-Izola
Nogometna ekipa Izole bo drevi odigrala v Trstu prijateljsko srečanje proti enajsterici Campanelle Fides. Tekmo bodo odigrali na igrišču v Ul. Flavii, začelo pa se bo ob 20.30.
Prvenstvo je namreč v pokrajin-1 di servisi so lepo leteli čez mrežo, ski lazi razdeljeno na štiri skupi- Rezultat je bil že 9:7 za Edero.
ne. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v finale.
* * *
Poročali smo že, da so v tem tekmovanju zmagale tudi mlade odbojkarice Poleta. Nastopile bodo v pokrajinski fazi, kjer so vse šesterke razdeljene na dve skupini po tri ekipe. Poietovke bodo nastopile v soboto, 24. t. m., ob 15.30 v Miljah proti štesterkama N. Sau-ro A in Brega
Prvi dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale.
Žensko promocijsko odbojkarsko prvenstvo
Prvi nastop za Zarjo pretmk izpit
EDERA — ZARJA B 3:0
(15:1, 15:2, 15:8)
EDERA: Motka, Mirella in Marina Merson, Stulle, Polla, Sandrin, Zorom, Saina, Marši, Marzona.
ZARJA B: Dora in Nada žagar, Silvana Čufar, Tamara in Silvana Križmančič, Nada Marc, Mirjana in Saška Metlika.
SODNIK:	Marcon, zapisnikar:
Cattaruzza.
Najmlajše zarjašice so v nedeljo proti izkušeni skipi Edere doživele ognjeni krst. Ta ekipa je prvič odigrala uradno tekmo in se sramežljivo povzpela v odbojkarski svet. Bazovke so stopile na igrišče z razumljivo tremo, ki pa je po-stopama splahnela in v zadnjem setu jih je uspelo kljubovati z uspehom močnejšim nasprotnicam.
Edera se je tudi prvič predstavila na igrišču. Tržačanke imajo v svojih vrstah tri izkušene igralke (Motka, Polla in Zoroni), ki so že nastopale v drugi ligi s šesterko FARI iz Trsta. Vsa igra ekipe sloni na teh dekletih, druge pa že kar dobro obvladujejo odbojkarske prvine.
Prvi in drugi set sta potekala le v znamenju servisa. Belordeče sb imele preveč treme, da bi z uspehom odgovarjale Napredek pa je bil že viden v drugem setu. V tretjem pa so po začetnem vodstvu Edere zarjašice nekajkrat us-| pešno zaključile svoje akcije in tu-
črno-rdeče so se zbrale in spet gradile igro preko treh že omenjenih igralk. Bazovkam je uspelo o-svojiti še eno točko in s tem so zaključile svoj prvi nastop.
f. v.
ti moramo, da so se drugi >Bra’ ci potrudili, da bi zagrešili 4® mani napak.
Med nasprotniki, ki so igrali v popolni postavi, sta izkazala mali Sergi ter CeccM1" Isto velja za Luina, ki je zakD0" čil številne protinapade. PriP0®. niti pa moramo, da so se prt” potrudili preden sp spravili «Pla ve» na kolena.
MIVAR - BOR A 41:27 MIVAR: Zonta, LUin 11, Sta?, 6. Sloccovich 4, Ferrante 2, CeC’ chetti 6, Sergi 10, Giordina. Otti BOR A: Barazutti 10, Tul * Milič 4, Deško 10, Vukotič, Kos«1’ na, Francia.
* * *
V soboto so tudi odigrali zaost* lo tekmo med Borom B in MF* jem. Tudi- v tej tekmi so ihof** začetniki Bora poraženi z igri*^ vendar ne s takšno razliko kot tekmi proti Poletu. Pripomniti JF moramo, da sta v drugem P-0,ctl su nastopila za Bor tudi Barazu ter Deško, ki sta s svojimi » i:i predvsem v obrambi, razliko. Poleg njiju se je izl!aj Marc, ki je dosegel 6 točk daleč.
Med nasprotniki, kot že v F, vi tekmi, se je izkazal Cecciiet. Presenetil pa je Giordina,- ki > bil brez dvoma najboljši '8ra na igrišču.
MIVAR - BOR B 56:26 (33:“ MIVAR: Zonta 6, Luin 4. Sta®’ Sergi 4, Cecchetti 11. Giordina Sloccovich 8, Otti 2, Ferrante > BOR B: Harei. Starc 1, žetkoJ* lja. Marc 6, Francia 2, Vukotit Deško 6, Barazutti 8.
-jan"
Poraz Brežank
BREG - FARI	1:3
(8:15, 15:6, 12:15, 3:15)
BREG:	Sancin Marta, Slavec
Franka, Boneta Edvina, Sancin Divna, Žerjal Sandra, Manin Bruna, Zobec Nadja, Slavec Miranda,
V	soboto zvečer so mlade Bre-žanke odigrale svojo prvo tekmo v promocijski ligi proti tržaški ekipi FARI. Čeprav rezultat ni bil zanje pozitiven, je bila prikazana igra povsem zadovoljiva in mladinke bi zaslužile tudi boljši u-speh. Zaigrale so ubrano in so precej gradile igro, tako da so večkrat spravile svoje nasprotnice v zagato in le premajhna zagrizenost ter pomanjkanje samozaupanja sta kriva, da Brežanke niso osvojile tekme.
V	prvem setu so Brežanke prve povedle, toda nasprotnice so jih kmalu dohitele in prešle v vodstvo. Domačinke so izenačile pri 8:8. Tedaj so jim nasprotnice odvzele servis, prav ko so v prvi vrst: imele svoji najboljši tolkačici. k: sta dosegli kar sedem zaporednih točk.
V	drugem setu so Brežanke u-redile svoje vrste in odločno prešle v napad. Potem ko so dohitele nasprotnice pri stanju 3:3 so dosegle kar 9 zaporednih točk in so s tem praktično osvojile set.
Tretji set je bil najlepši in najbolj borben Ekipi sta se z vnemo vrgli v igro in sta se borili za vsako žogo. Najprej so vodile Brežanke nato nasprotnice ter ponovno Brežanke. Ves čas je bil rezultat negotov. Pri stanju 12:12 pa je u-spelo Tržačankam preiti dokončno v vodstvo ter osvojiti set.
V	zadnjem setu niso prišle Brežanke s svojo igro sploh do izraza. Zapravljale so številne žoge ter zgrešile skoraj vse servise, kar je cjpogumilo nasprotnice, da so prešle odločno v napad ter zmagale z visokim naskokom.
K. B.
NOGOMET
Kvalifikacije za SP
Z. Nemčija-Avstrija ^
NUERENBERG. 13. V kV»“^ kacijskem srečanju za svetovno gometno prvenstvo je v 7. eVf^ ski. skupini Zahodna Nemčija P magala Avstrijo z 1:0 (0:0)- u.
Po tej tekmi je lestvica 7. & pine naslednja:
1.	Z. Nemčija
2.	Škotska 3 Avstrija 4. Ciper
4 3 1 3 2 1
1
0	5	-	,
0	»	1
5	2	0	3	1®	‘	j
4	0	0	4	2	F
ODPORNIŠKO GIBANJE
Nadaljevani e s -L stranM^.
*'•	1	1	— ■	■ ■ —■ - — -	—-- fti'
pojav odporniškega gibanja v
liji.	_Jj
Zakaj se to dogaja? Predvs^ zaradi neodločnosti tistih, ki 'n.a. jo oblast v rokah in bi to 7P ^ Sanje, lahko uredili, pa ga ,j določenih načelnih stališč ali oportunizma in strahu, da bl L komu preveč ne zamerili, n .»•
rešiti Vsa odgovornost za
že
do-
sedanje in pa tudi bodoče n ^ tivne posledice, potemtakem. na njihov račun A dobršen . odgovornosti gre pripisati na® flli tudi samim učiteljem, na 158 ^j mnenje se založniška podjetJa -s sestavljanju učbenikov vena ^ opirajo. Ce bi ti doslednoiL vračali podobne knjige, ka*1 (j-smo zgoraj navedli, bi se s som kljub vsemu nekaj 6“ p» spremenilo na bolje Zdi se, 0 ^ tudi na učiteljiščih v tem PoSLj<i| ni vse, kakor bi bilo Pot^djtff in se spričo tega ne gre ^ da so mnogi učitelji takšni. fp' ni pač so, torej takšni, k“ yj ne bi smeli biti kot vzg°J otrok.
V
MAKS ZADNIK
Med Snežnikom in morjem
Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri
Med preiskovanjem vagonov smo našli tudi nekaj steklenic «chianti» vina in polni 10-litrski vrč. Vino, ki je bilo v steklenicah, smo takoj izpili, saj smo bili po boju hudo žejni. Komandant pa je ukazal vrč odnesti, da bi si zagotovili še požirek med potjo. Nosili smo ga več kot dve uri v hrib. Ko smo ga prinesli na sedlo pod Slavnik, je komandant dovolil, da se vrč (vina) odpre in da borcem. Huda vročina in naporna hitra hoja sta nam grla povsem izsušili. Bili smo zares potrebni dobre kapljice, ki je bila v partizanih prava redkost. V nestrpnem poželenju smo čakali in si oblizovali suha usta; hudo osupli in razočarani pa smo kaj hitro ugotovili, da je najbrž sam zlomek v zadnjem hipu spremenil vino v vodo: zasvetlila se je pregreta voda. Tudi takšna nam je kar dobro teknila! Veseli smo se vrnili v taborišče, tam pa nas je vzra-dostila vest, da so se tega dne v jutranjih urah zavezniki izkrcali v Franciji.
DVE POMEMBNI AKCIJI BORCEV I. BATALJONA V TRSTU
7.6.1944 je odšla iz Skadanske gore v Istro I. četa I. ba-
taljona; vodil jo je njen komandir Bruno Bizjak, da bi mobilizirala nove borce in napadala fašiste. Isti dan sta odpotovala v Trst, da bi 8.6.44 napadla in z minami uničila domobransko radijsko postajo, namestnik komandirja Rudi Mahnič-Žito in borec Rudi Požru. V poročilu štaba odreda omenjajo, da je šla udarna desetina, toda Rudi Požru se dobro spominja, da sta odšla le on in Žito (Rudi Požru, Divača 104 — Spomini, rokopis). Radijske postaje nista mogla napasti, ker sta ju v gozdičku dBoscheto« presenetila dva nemška vojaka pri pripravah za napad. Zato sta udarila po njih in enega Nemca ubila, drugi pa jima je ranjen ušel (poročilo štaba IO štev. 794/17 — 12.6.1944).
Po uspešnem napadu na Nemca sta morala bežati in uporabiti vso svojo spretnost in iznajdljivost, da sta se rešila pred zasledovalci. Imela sta namreč tudi nekoliko smole, ker sta, ne da bi prej vedela, izvedla napad v bližini vežbališča nemške vojaške enote in Nemci, ki so bili na vojaških vajah, so ju takoj zasledovali, vendar jima je uspelo se umakniti in zmesti zasledovalce.
Kljub zasledovanju sta naslednji dan dobila pri nekih Požrujevih znancih v Ulici Rion del Re italijansko brzostrelko, ki jo je Požru po mnogih peripetijah, vozil se je s kolesom in tramvajem, v pekovskem nahrbtnem košu vendarle srečno prinesel iz Trsta v I. bataljon, ki mu je po povratku iz Suhe Krajine tako zelo primanjkovalo avtomatskega orožja.
Dne 26.61944 je udarna desetina, ki jo je vodil Rudi Mah-nič-žito, vdrla ponoči v tržaško predmestje Sveta Ana in minirala ter uničila skladišče 4500 litrov bencina. (Operativni dnevnik IO). V poročilu štaba IO štev. 911 z dne 26.6.1944 pa so omenili, da je bilo 38 sodov.
Uničenja skladišča bencina sta na mojo prošnjo opisala udeleženca Rudi Požru, ki je skladišče miniral, in Jože Štem-bergar, vodja skupine, ki je ščitila minerje med miniranjem. Oba sta odločno vztrajala, ne da bi poznala izjavo drugega, da je v poročilu pomota v številki. Oba sta ugotovila, da je
bila izredno velika skladovnica sodov — najmanj nekaj sto ali celo tisoč, v nobenem primeru pa ne le 30 ali 38, kot omenjajo poročila.
NAPAD I. ČETE I. BAT. IO NA FASISTE V PADNI
Kot je bilo že omenjeno, je štab I. bataljona poslal I. četo (28 borcev) 7.6.1944 iz taborišča v Skadanščini v Slovensko Istro. Vodil jo je komandir, drzni in pogumni ter v Istri zelo priljubljeni Bruno Bizjak. Z njo sta šla tudi namestnik bataljonskega komandanta Karel Vene in bataljonski obveščevalec Vladimir čebohin. Dolžnost četnega komisarja je opravljal Polde Ivančič, Jože Stembergar pa je bil namestnik četnega komandirja. Nekaj dni pozneje (ob njenem odhodu sem bil v Brkinih) sem bil poslan v četo za namestnika politkomisarja. Priključil sem se ji 15.6. na Pomjanu. Iz štaba bataljona sem prinesel ukaz, da mora četa čimprej uničiti rudnik črnega premoga v Sečovljah. To naročilo je bila sicer četa dobila že ob odhodu iz taborišča. Tisti večer smo prespali v Pomjanu, kjer so naši tovariši v večernih urah lepo zapeli nekaj partizanskih in slovenskih narodnih pesmi, da je odmevalo tja do koprskega zaliva in morja in budilo nežna čustva v srcih Istranov.
Do solz ganjeni in čustveno razburjeni so se zbrali Po-mjančani okoli borcev. Prišlo je staro in mlado, nihče ni ostal doma. Otroci, stare ženice, zlasti pa mladinke so nas obkrožile in nam prinašale sadje, kruh in žlahtno istrsko črnino. Pomjančani so nas prosili, naj dolgo ostanemo pri njih. Nihče se ni več bal fašistov. Ko smo bili mi v vasi, so se čutili varne. Tovarišica Milka, visoka plavolaska, sekretarka mladinske organizacije, je organizirala mladinke, da so pripravile večerjo za borce. Bilo je neverjetno's kakšnim ponosom, zavestjo, čustveno predanostjo in čutom dolžnosti so mladinke opravljale svoje dolžnosti, toda tako ni bilo le. na
Pomjanu. Podobno ali še bolje je bilo v Trseku, na v Pučah, v Šmarjah in drugod: kamorkoli so prišli, s<? p<r istrske mladinke v prvih bojnih vrstah Navdihoval jih Je nos in čustvena predanost osvobodilnemu boju.
Njim gre veliko zaslug in časti za junaška dejanja. ljena v boju za svobodo Istre in našega prelepega jf) Še in še bi lahko pisali o Istranih in Brkincih med N0:”,j# vendar bi povedali spričo bogatega in raznovrstnega dog®! .j ( le droben delček tistega, kar so ljudje storili in preUP®^-boju za svobodo. Toda našega sodelovanja z istrskih) stvom in aktivisti sem se le mimogrede dotaknil, ker je, namen osredotočen na vojaške in druge akcije IO v lstri'
POHOD V PADNO
jjr
Naj se spet vrnem k četi, ki je prespala v Pomja*1«. slednji dan zjutraj je najprej krenila s Pomjana proti jam in Padni četna predhodnica sedmih mož s kater° Jjjl šli tudi Vene in jaz ter obveščevalec Vlado čebohm
--- -----■-	v ianu ucuui*-
borci in neki terenski obveščevalec iz Šmarij (žal si njeS. ppl) imena nisem ne zapisal, ne zapomnil) V vas smo PrS(i> okoli 9 ure. četa je prišla za nami šele proti večeru V
takrat organizacija OF še ni bila tako'trdno zakoreninL* kot v Šmarjah, saj je v vasi še delovala italijanska csifst» šola pod nadzorništvom fašističnih oblastnikov V poučevali starejša italijanska učiteljica in mlajša vaflji-Skupaj z domačimi terenci smo se najprej lotili šole i0 s)c» teljic. Poklicali smo ju in jima povedali, da je Istra sl°v® dežela in v njej je le oblast OF, zato poučevanje po diffi" fašističnega režima ni združljivo z duhom in načeli NO®' ]Bf smo jima ukazali, da morata takoj nehati z dotedanjim Italijanski učiteljici smo tudi naročili, da mora v 24 pospremiti svoje stvari in odpotovati.
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 80° v. vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo' tržaškeg9 „ 0 Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglas* beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Sodetš PubUcitk ItaUana» — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst