— 45 —
Prirodopisno - natoroznansko polje.,
Tulenj ali morski pes.                                    ^^
•*                                                                                                                                                                                          .....',.'       j ,<¦
Navadni tulaji (Phoca vitulina) žive v vseli morjih; a največ jih je v severnem ledenem morji. Nekateri imajo posebno slast, ako se morejo ob lepem vremenu solnčiti na morskih bregovih, drugi zopet ostajajo rajše v morskih pečinah. V vodi so te živali okretne in hitre kakor strela, a na kopnem (suhem) so jako neukretne, zatorej ne gredo nikoli daleč od morskega obrežja. Tulnji so nočne živali. Po dnevi gred6 radi na suho ali na plavajoče ledene plSče, kjer se stezajo in počiiajo, a berž ko jim kaka opasnost preti, evo ti je, kakor bi mignil so v vodi.
f | rfj         \j ^ %^ fj | |   | |   ^L«       I         i^* i               ^j^—------^5?^—^~~-—         __          ^^^^^         f ^J^f l/jt *
belkaste, sivomjavkaste ali runienosive: na lierbtu je navaduo brez peg, a po trebuhu je belkast, okoli oči ima blede krožke. Glavo ima raajheno in okroglo z berkatim gobcem in s prijaznimi, velikimi, černimi očmi. Uhljev nema. Truplo ima vretenasto, nanirefi v plečih široko in zastavno, a proti zadnjem. konci zmirom tanjše ter se okoučuje v kratek rep. Noge' so uže bolj plavutam nego pravim nogam podobne. Prednji nogi sti na navadaem mestu, a zadnji sti nazaj oberajeni, negibljivi iu z repora zrasli. V hrano mu so ribe in niorske race.
Tulnji žive v družbah ter so radovedne in jjogumne živaU. Po samotnih otokih severnega morja, kjer jih človek toliko ne preganja, dobč se še zdaj y
— 46"—
velikih družbah, časi po 50 skupaj. Dokler jim človek ne stori ni6 žalega, ne beže pred njim, še celo blizu ladije pridejo ter ae veselo sučejo ia igrajo okoli nje. Jako so zvedavi; ako ugledajo kaj uenavadaega, pomole se iz vode ter pazljivo ugledujejo neznano jini stvar. Najbolj je zanima godba; ako človek žvižga, takoj se začn6 zbirati okoli njega, a z gosli ali frulo je lehko tako omami, da plavajo dalee za čolnom, iz katerega se godba čuje. Na šotland-skih otocih so zapazili, da so se vselej tulnji bližali, kadar so zvonovi zvonili. Njihov glas je zamolklo lajanje, a v serditosti tudi renče kakor psL
Ona skoti na kacem suhem kraji po jednega, redko po dva mladiča z mehko svilnato dlako, katero pa k malu sleče ter gre potem tak6j v vodo. Oba, on in ona, sta za raladega v velicih skerbeh, nikoli ga ne pustita iz očij in t nobenej opasnosti (nevarnosti) ne gresta od njega. Dokler je še slab, vzame ga mati pod pazho ter ga tako unese vsacemu sovražniku. Mladi tulnji so zel6 vesele živalce, radi se igrajo bodi si v vodi, bodi si na suhem; ako nemajo družbe, igrajo se s plavutastimi nogami ležeč na herbtu. Mladih tulnjev nij težko ukrotiti. Gospodarju so poslušni in priverženi, kakor domači psi. Znano je mnogo primerljejev, da je tulenj iz velike daljave nazaj priplaval k svojemn gospodarjn.
rNeki ribič," pripoveduje prof. Erjavec v knjigi ,doma6e iu tuje živali' wimel je jako krotkega tulnja, ki mu je večkrat cel6 morsko ribo prinesel t gobci dom<5v. Po nesreči se je v onej vasi pokazala mej domačo živiao neka kužna bolezen ia stare babe so tak6j ukrenile, da je tega tnlenj kriv. Kibič je braail tmlnja, ali poraagalo nij nic, moral se je ločiti od zveste živali. Pe-ljal ga je daleč proč in ga vergel v morje, misleč, da se več ne verne. Ali tulenj je bil poprej doma nego ribič. Drugič ga da tujim mornarjem, ali k malu je bil tulenj zopet pri ribiču. Babe nijso mirovale, ribič si nij zaal po-magati ter iztakne tulnju oči in ga pelje daleč na morje, mislčo si: zdaj se mi uže več ne verneš. Ali še isto noč je na ribičevih vratih nekaj škrabljalo, nihče si ne upa iti pogledat, kaj da je. Jutrodan so našli tulnja s kervave-čimi očmi ležati mertrega zimaj pred vratmi."
Za prebivalce na bregovih in otokib. severnega morja je tulenj najkorist-nejga žival. Iz vsacega dela tulnjevega trapla dobiTajo mnogo koristi. Meso kri in slanino (špeb.) jedo, z mastjo si razsvetljujejo dolge noči, v kože se oblačijo, ž njimi pokrivajo hiže, •pregrinjajo čolne in sani. Razven mesa jed6 tudi čreva, ali je pa rabijo mesto stekla na okna; iz črev si krojijo tudi pre-obleko in zastore. Nu prej nego je v to porabijo, morajo je dobro očistiti. Iz kostij narejajo razno katero hižno orodje. A najbolj obrajtajo srajco, sešito iz tulnjevih črev, a to zategadelj, ker vode ne propušea.
Našini gerlom se sicer tulnjevo meso upira, a vendar gre iz Evrope in seveme Amerike vsako leto sto in sto morskih ladij v severno ledeno morje tulnjev pobijat samo zaradi kože in masti. Tulnjev navadno ne streljajo, ker je obstreljena žival za lovca toliko kakor izgubljena, zatorej lovei rajše zale-zujejo speče tulnje ter s kijem po njih glavah bijejo. Love je tudi v vodi z ostvami ali je pa na ledu čakajo pred skožnjami (luknjami), kamor hodijo dihat.
•4,-.