Cena edne Številke dinar. Poštnina v gotbvčini plačana. LETO XXI. MARIJIN LIST. št. 3. MARC. 8. 1925. Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje. Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 p. Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. C. BALKANYI O. LENDAVA o r Dijaki_s svojimi predstojniki v Martinišči. MARTINIŠČE. Kaj je to „Martinišče" ? To je zavod za prekmurske katoličanske dijake. Pa je že to Martinišče? Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende. Pa je sila za to Martinišče ? To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini liiža, kak človeki oči. Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh jc več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te druge pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil „Martinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči. Šteri pa je glavni cil Martinišča? Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak postane globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tiidi te, gda pride v leta skiišnjav, tiidi te, gda bo živo med brezverskimi llidmi, tiidi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom. 2Jato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti diihovniki, vučiteljč, sodniki, glavarje itd. Či ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, darujmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je volka I Bog šče od nas to delo! VStBINA Marija pod križom na Kalvariji Krščanski navuk ..... Sv. Jožef pelda liibezni bože ... Trije orožniki 1 nato'... ..."* ......• ... Zlate jagode ......... Dve svetlosti ......... Težka proba ......... Prst boži............ Iz živlenja... ......... Žalostna zgodbica iz živlenja... Glasi iz doma i sveta ...... Stran: 1 3 4 6 6 7 9 10 12 13 13 Marija pod križom na Kalvarlji. Marija je dosta trpela ves čas svojega živlenja. Prvi meč bolečine je presmekno njeno srce, gda je maloga Jezušeka darii-vala v templi. Tam njoj je prorok Simeon nazvesto, ka de njeni sveti Sinek preganjani. Drugi meč jo je smekno te, gda je mogla s svojim Sinekom bežati v Egipt zavolo Herodeša; tretji meč te, gda je zgObila dvanajset let staroga Sineka i ga je komaj na tretji den najšla v templi; štrti meč te, gda je vidila Jezuša s križom obloženoga na poti- proti Kalvariji; peti meč te, gda je pod križom stala; šesti meč gda so njoj položili mrtvoga Jezuša v naročje; sedmi meč te, gda so Jezuša v grob položili. Ne so bili to železni meči, kak bi si znabiti što mislo, nego mi z imenom „meč" ščemo ravno povedati, kak strašne so bile Marijine dOševne bolečine. Večkrat tudi vidite Marijino podobo, da ma v prsi ali v srce zasajenih sedem mečov, štiri od edne strani tri pa od drOge strani. Včasi pa Marija ma samo eden meč v svojem srci. Takše podobe nam predstavlajo Žalostno D. Marijo. Zaistino je nedužna i sveta Dev. Marija dosta trpela v svojem živlenji. Oda je pa trpela največ? Največ je trpela te, gda je stala tam na gori Kalvariji pod Jezušovim križom. Zakaj pa ravno te? Zato ar je Marija stala poleg svojega mirajočega Sina. Vsakša mati na tom sveti trpi, gda vidi svoje betežno dete v po-steli, nego ma ešče zmerom malo tolažbe, rekši, mogoče mi pa dete li ozdravi. Či pa vidi, ka dete vmira, te je njena žalost brezi tolažbe i trpi grozno. Trpi pa telko več, kelko raj je mela •svoje dete. Niedna mati pa na tom sveti, niti vse matere vkOp, nemajo takše lubezni za svoje dete, kak je Marija mela. Poleg tiste naravne 1Q bežni, štero ma vsakša mati, je Marija vidila v Jezuši svojega Stvarnika, ne samo svojega, nego celoga sveta, vidila je v njem tudi svojega Boga, Boga nebes i zemle, vidila je, kak nedužen je njeni Sin. Zatogavolo je njena lubezen do Jezuša bila tak velka, bila je neskončna. Kak velka je bila njena lGbezen, tak velka je bila njena bolečina, ar kelko raj što koga ma, telko bole je žalosten za njim, či ga zgObi. ZvOn toga je pa Marija trpela ešče dosta zato, ar je nikaj ne mogla pomagati svojemi vmirajočemi Sini. Vidila ga je vise^ čega na križi, pribitoga z ostrimi cveki, koronanoga s trnjavov koronov, vsega ranjenoga, razmesarjenoga, s krvjov oblitoga. Kak rada bi njemi pomagala, pa nemre. Kak rada bi namazala njegove rane, pa nemre, kak rada bi obrisala njegov krvavi obraz, pa nemre, kak rada bi pokrila njegovo trepetajoče telo, pa nemre . . . Jezuš trpi grozno Žejo, kak rada bi njemi dala kupico vode, pa nemre; Jezuš ne ve, kam bi položo svojo glavo, tisto glavo, štera je telkokrat počivala v Marijinom naročji, nego zdaj njemi nemre pomagati , . . Grešnoj materi toga sveta je dovoljeno, ka na smrtnoj posteli pomaga i tolaži svoje vmira-joče dete, prečistpj Dev. Mariji je pa ne dovoljeno. Stala je pod križom brezi pomoči, brezi vsakše tolažbe. Telko je trpela, ka bi jo trplenje vmorilo, či jo nebi podpirala boža mogočnost. Ona je tam pod križom lejko pravila od sebe prorokove reči: O vi vsi, ki idete tO mimo mene, premislite i poglejte, či je gde na sveti tak velka bolečina, kak je moja! Tfidi lejko pravimo od Marije reči sv. Pisma, štere se glasijo: Tvoja bolečina je velka kak morje ! Kak je pa Marija te bolečine prenašala? Znabiti je na glas kričala, si trgala gvant, vlase, sem pa ta hodila, roke v zrak zdigavala, se čemerila ali kunola, znabiti je omedlevala ? Nikaj od vsega toga ne vidimo i ne čiijemo. Sveto Pismo nam samo to pravi: Poleg križa Jezušovogu pa je stala njegova Mati! Stala je ne-premaknjena, oči obrnjene proti nebi, roke pa na prsi položene. Zato so pa ne istinske tiste podobe, na šterij je Marija namalana kak omedlevle ali cilo na zemli leži. Ne je omedlela, čiravno je telko trpela, ka nišče na tom sveti niti eden jezerni tao njenoga trplenja nebi mogeo prenesti, nego včasi bi vmro. Stala je v nemom občiiduvanji bože pravičnosti i neizmerne lObezni do od-rešenika sveta, stala je v najpopolnejšem spunjavanji bože vole. Neba i zemla, vse stvarstvo občiiduje to Marijino junaštvo. Marija stoječa pod križom, nam je pokazala, da nas lubi s celoga srca. Poglejte čfldo ! Tam na Kalvariji je mela dva sina pred sebov. Prvi je bio njeni pravi Sin, šteroga je v svojem di-viškom teli spočela i na božično noč porodila, drOgi sin je pa bio tisti, Šteroga njoj je J. Kristus izročio tam s križa. Što je te drflgi sin? To je vse človeštvo vkOp. Eden od teva dva sina more mreti, tak je skleno večni Bog. Marija pri tom druge poti ne najde kak to: ali darovati svojega pravoga Sina, zročiti ga najstrašnejšim mantram, ali pa toga občuvati i dopfistiti, ka se drOgi sin, najmre ves človeški rod, za veke pogObi. Marija je poleg bože vole darOvala rajši prvoga, svojega pravoga Sina, samo naj bi grešen svet bio odrešeni. Sv. Amadej nam cilo pravi, ka je Marija bila pripravlena sama darGvati na križi svojega Sina za naše odrešenje, ar je znala, ka je njeni Sin s tov daritvov zadovolen. S toga pa ravno vidimo, kak srčno je Marija lObila nas, zapOščeno Evino decol Duša krščanska, gda čteš te svete istine, kaj se godi v tvojem srci ? Te nikaj ne gene, ka bi ta pGstila tiste grehe, v šterih že tak dugo živeš i šteri so nedužnoga Jezuša na križ pribili i zavolo šterih grehov je Marija tak grozno trpela? Ne pozabi, ka či te je ešče ravno ne bilo na sveti, si že itak s svojimi grehi bila tildi ti na gori Kalvariji med tistimi ne-verniki, šteri so Jezuša vmorili. TOdi ti si Jezuša bičala, tOdi ti si ga koronala, tOdi ti si njemi v obraz plOvala, tildi ti si težila njegov križ, tOdi ti si ga vlačila po jeružalemskih vulicah, tOdi ti si pomagala Jezuša na križ pribijati, si cilo bila kriva, ka je Jezuš skoro ves nagi viso na križi, ravnotak si bila kriva, ka je on trpo grozno žejo. Na zadnje pa, kak či vse to net>i bilo zadosta, si presmeknola Jezušovo Srce . . . Vse to vsi včinila, ar so tvoji grehi bili krivi vsega toga. Nikaj se zato ne čemeri nad tistimi razbojniki, ar si ti stokrat hflša! Neverješ? PoslOšaj! Oni so ne znali, ka je Jezuš Bog; ti pa znaš. Či bi oni to znali, ga nebi vflpali mantrati. Oni so tOdi samo ednok to , včinoli, ti pa ponavlaš celo Jezušovo trplenje vsakšikrat, gda smrtno grešiš. Kelkokrat si ga že križala ? . . . Pa tOdi to ne pozabi, ka je Marija bila talnica vsega Jezu-šovoga trplenja. Ti si bila i si ešče kriva Jezušovoga trplenja, zato pa tOdi Marijinoga. Se ti ne milita ? Ali si ne želeš, ka bi onjeva stala pri tvojoj smrtnoj posteli? Či si želeš, zapflsti grešno živlenje, za prihodnje živi tak, kak ti zapovedavlejo bože zapovedi, za grehe pretečenoga živlenja pa delaj pokoro. Kakšo pokoro ? Samo to dvojo: svoje grešno poželenje kroti vsikdar, potem pa vse trplenje prenašaj potrpežlivo. Radoslav. Krščanski navuk. I. Zapoved — Častenje svetnikov* Kak spevlemo: „Za Bogom najrajši Marijo častim" tak moremo spevati: „Za Marijov najrajši svetnike častim." Marija je* sunce, okrog šteroga je dosta zvezd. Te zvezde so svetniki in svetnice bože. Liiteranje pa drugi krivoverci nam pravijo, ka mi s častenjom angelov i svetnikov jemlemo Bogi čast. To je pa ne istina. Ravno naopak je. Mi katoličani v svetnikih najlepše častimo Boga samoga. Najprle si moremo zapomniti, ka je med častenjom božim pa med angelov i svetnikov velki razloček. To pa zato, ka mi molimo samo Boga, nikdar pa ne molimo angelov ali svetnikov. Tem samo skažOjemo čast, štero so oni z božov pomočjov do-segnoli. Zato pa, gda častimo angele i svetnike, ki so pravi lflblenci boži, jako lepo častimo Boga samoga. Dobro je djao sv. Avguštin rekoč: „Istina, mi postavlamo mučenikom v čast oltare, nego sveto daritev na teh oltaraj ne darfljemo mučenikom, liki Gospodi mučenikov, Bogi, ki je mučenike koronao." Či vaše dete drugi zato radi majo, ka je vrlo, pobožno, bo-gavno, jeli ka s tem vam ne jemlejo časti, nego vam jo povek-šajo, ar ste vi tisti, šteri ste svoje dete tak dobro vzgojili. Zakaj mi častimo svetnike? Zato ka so že v tom živlenji Boga Iflbili pa njemi kak dobra deca verno služili. Svetniki so pa tfldi naši najbouši prijatelje. Oni v svojoj vel-koj sreči v nebesaj to najbole želejo, ka bi tOdi mi ednok prišli v to srečo. Nehali so nam peldo svojega lepoga živlenja, v šte-rom so Boga Iiibili, greha se ogibali, sami sebe zatajevali, se pokorili, da bi tudi mi tak delali, ar brez vsega toga se nišče ne zveliča. Oni pa tfldi dobro znajo, kak žmetno je nam jakostno živeti, ar so oni sami to probali, zato pa neprestano prosijo za nas pri Bogi i pri Mariji. Pa mi naj nebi častili teh dobrih pri-jatelov? Naj se jim nebi priporočali? Vej smo njOve pomoči tfldi krvavo potrebni. Pravi siromačeki smo. K^elko slabosti je v našoj naturi! Kejko skušnjave, kelko zapelavanje okrog nas! Angeli boži, svetniki i svetnice nas branijo pred temi nevarnoščami. Sv. Jožef pelda lubezni bože. Z jezikom gučimo, z očmi gledamo, z vuhami poslflšamo, a s srcom — lflbimo. Srce nemre biti brez Iflbezni. Edna lflbezen ga more prevzeti, pa naj bo posvetna ali pa boža. Srečni mi, či je v našem srci lflbezen boža! O, ona je kak sunce med jakostmi, štero davle rast vsem drflgim jakostim i štero rasvetlflje vso njflvo lepoto i vrednost! Lflbezen boža nam da pravo sladkost; ona nas ne omami i ne vrže v prepad, kak posvetna lflbezen, nego nam da bistrost dflha i nas vzdigne pred sam tron boži. To je tista lflbezen, štera vodi naše živlenje po najlepših potaj,' brez praha i blata pregreh. Ta lflbezen je v nebesaj doma; ona spravla angelom i svetnikom veselje „kak^ šega je ešče človeško oko ne vidlo, človeško viiho ne Čfllo i srce ne občutilo." Najlepša pelda te Iflbezni — liibezni bože — med svetniki je sv. Jožef, Pa kak tudi nebi, vej je on bio hraniteo i čuvar Jezušov, šteri je Lflbezen sama ! Živlenje sv. Jožefa je bilo kak eden sam velki plamen liibezni, šteri je goro na zemli do njegove smrti, nato se je pa odtrgno i splavao v nebeške višave i se tam zdrflžo s tistim morjom nebeške lObezni, štera je sreča i blaženost vseh angelov i svetnikov. I zakaj je bila lubezen sv. Jožefa tak velka ? Zato, ar se je varvao vsega, ka bi moglo lubezen božo od njega odvračati ali jo pa v njem zmenšati. Od drflge strani pa je skrbo, ka se ga je lflbezen boža oprijemala, kak plamen sflhoga veia. I tak, kda ga je šatan napadno s skušnjavami, kda so se vzdignoli v njem viheri strasti i kda ga je trlo trplenje, je vse to ne moglo vgas-niti njegove lubezni, nego jo je ešče povekšalo. Njegova lubezen se je nikdar ne ohladila. Ne je bio on kamen, šteri se, vržen v ogenj, razžari, plamena pa ne povekša, i šteri se, kda vgasne ogen, palik razhladi i postane mrzeo i trd kak je bio prle. On je bio v svojoj liibezni kak zlato, štero se v ognji raztopi i očisti. Njegova lflbezen je bila tfldi zato tak velka, ar je meo to velko srečo, ka je živo vkflper z Jezušom. Za Lflbezen je trpo, za Njo je skrbo, na svojih rokaj Jo je noso i kak nebi zgoro v Njoj? Prvi pogoj liibezni je poznanje. I što je meo srečo Boga bole poznati kak sv. Jožef ? Vej je čflo gučati od Boga iz vfist Boga samoga. Den za dnevom se je čfldflvao modrosti onoga, od šteroga njemi je sam ar.geo povedao, ka de se zvao Sin boži! Njegove dflševne oči so vidile v tnalom Jezuši vso lepoto, veličanstvo i vsemogočnost Boga. I kak bi bilo mogoče, ka bi pri tom pogledi njegovo srce ne zgorelo, ka ga ne bi prevzeo plamen Iflbezni bože ? Sv. jožef naj nam bo pelda v lflbeznt! Napunimo kak on svoja srca z lflbeznijov božov! Ogiblimo se vsega, ka bi nas moglo zadržavati od te Iflbezni! Poslflšajmo radi reč božo, čtimo knige, štere pišejo o Bogi! Tak mo Boga vsikdar £bole spoznavali ; i kem bole mo ga poznali, tem bole mo ga lflbili! Bodimo zdrflženi z Bogom! Najtesneje se zdrflžimo z njim v svetom prečiščavanji. Zato pristopajmo pogosto k tomi sakramenti, šteri se zove sakrament Iflbezni! Ti pa sv. Jožef, čuvar Iflbezni bože, moli za nas! K. & Trije orožniki. Bogat Francoz, plemenitoga roda, z visikov izobrazbov, je bio dugo časa prefekt i odposlanec visikih državnih uradov. Revni i bogati so ga spoštovali i lObili. S svetnov dikov pa neje bio zadovolen, zato je skleno stopiti v trapistovski klošter. Njegova rodbina i prijateli so se na vso moč trudili, da bi ga odvrnoli od toga stopaja. Zaman! V kratkom je meno svojo elegantno obleko z baračkov reverendov. Prijateli so ga sprevodili celo y klošter i ga še vedno silili, naj Odneha. Mirno njim je odgovoro: „Nemrem!" — ,,Zakaj ne?" — „Ali neste videli pri vhodi v klošter tri žandare, ki me ne pustijo vo?" — Trije žandari ? Kakši ? Mi nesmo videli nikoga! — Nato odgovori plemeniti mož: .Ali neste čteli na oboki pri vhodi z velkimi literarni napisano : Smrt! Sodba ! Večnost! To so trije orožniki, šterim ne mogoče vujti, zato ostanem tfl." Ali nebi tQdi izmed nas vnogi bole resno vpoštevao svoje pozvanje i bole verno spunjavao svoje dužnosti, če bi se večkrat spomno na te tri orožnike ?! , Človek spominjaj se zadnjih reči — i vekomaj ne boš grešio I . I nato ... ? K sv. Filipi Neriji je prišeo nekoč mladenič, šteri je ravno spuno gimnazijo. Dobo je dobro spričevalo. Bio je ves srečen i veseli. Pripovidavao je sv. Filipi različne reči. Med drflgim tfldi to, ka že ma dovolenje od starišov, ka se lejko naprej vči. Pravo je, ka de šou na univerzo i de se včio za fiškališa. Sv. Filip ga pa zapita: „1 ka misliš nato?" ,,Nato mo se pa včio kak najbole" njemi odgovori mladenič, „tak ka postanem dober vučeni fiškališ." „1 nato?" „Nato mo šou v kakši velki varaš" pravi mladenič, „i odprem tam svojo pisarno." „1 nato?" ga pita palik sv. Filip. „Nato se pa bogato oženim i mo tak srečno i zadovolno živo" odgovori mladenič. „1 nato ?" Nato mo se pa trfldo, ka postanem slaven, ka napišem debele pa modre knige, zavolo šteri de me celi svet častio. „1 nato?" „Nato se postaram," pravi mladenič po malom premisleki, „i mo živo lepo v miri pri svojoj drOžini." „1 nato ?" ga pita svetnik ešče ednok. Mladenič se zamisli. „1 nato? 1 nato?" po-navla sam pri sebi. Ne vej več odgovora! Eli čfij, zna ga: „Nato de trbefo ffffelif" si šepeče. Odišeo je iz Filipove hiše. Pa nej je šou na univerzo h'ki pred klošterske dveri. Tam je proso, naj ga! pflstijo notri. Postano je redovnik. Pobožno i sveto je živo v klošfri i srečno mro. Mladi Iudje se ženijo i veselijo živlenja. Mislijo sir živlenje takše, kak si je mislo te mladenič. Sledkar pa vnogokrat vidijo, ka je v žfvlenji tudi trnje i ne samo rože; vnogokrat celo več trnja kak rož, ali pa skoro samo trnje. — O če bi mladi lOdje mislili malo na tisti „i nato," bi bili vnogi srečnejši na tom i na ovom sveti! Tak pa gledajo prepogosto samo na zvflnešnjo i navidezno lepoto živlenja, štero njim po njflvo samo bogastvo i lepota tela dati zamore. Na srce i na lepoto dflše pa gledajo malo. I tak se zgodi, ka cvetje i listje naskori vejne, pod cvetjom i listjom pa se pokaže bodeče trnje. Ali se povrne kda v njflvo živlenje pomlad, štera njim prinese novo zelenje i cvetje? Oh, največkrat — ne! I vnogokrat njim trpljenje zamori vsakši višji nebeški čflt, njim ne da vzdignoti se nad zemelske reči. I tak njim zna zemelska nesreča vzeti ešče večno, nebeško srečo! V. Št. Zlate jagode. či ščemo, ka nas Marija poslflhne, moremo meti velko za-vflpanje v njeno moč, potem pa jo moremo prositi tiste milosti, štere so našoj dflši istinsko hasnovitne. Dostakrat so Marijini oltarje obdani od vernoga lfldstva, štero prosi Marijo vsefele milosti, največkrat pa samo kaj takšega za te svet. Posvetne dobrote so dostakrat samo navidezno dobrote, v istini pa so našoj dflši škodlive. Marija to dobro zna. Ona nas rada ma, zato nas pa v takših prošnjah ne poslflhne. Namesto toga, ka prosimo, nam dostakrat da drflge milosti, bole hasnovitne in potrebne. Či se pa k Mariji obračamo za dflhovne dobrote, nas gvišno poslflhne. Štere so te dobrote ? Dosta jih je. Na pr. stanovitnost v dobrom, zmaga nad skflšnjavami, čistost dflše, ponižnost, ljflbe-zen do bližnjega, potrpežlivost v nevoli itd. Tfldi Marija nam po-navla reči svojega Sina: „Iščite najprle bože kralestvo i njegovo pravico, vse drflgo se vam navrže." (Mat. 6. 33.) * Dobri, pobožni, pošteni bi vsi radi bili, samo ka se vsi za to neščejo trflditi. Brezi trflda se pa krščanske jakosti ne doseg-nejo. što šče biti dober, pobožen, pošteni krščenik, te more sa- momi sebi silo delati, more krotiti svoje počutke, more se vojskovati proti lagojemi. Oda pa gde more to delati ? Vsikdar i vsešerom gda vidi, ka ga napadajo tej trije sovražniki: hodi duh, lagoji svet i lastno nagibanje v greh. Zato pa moremo biti stanovitni. Nikdar se ne navoliti. Naša stanovitnost naj bo vsikdar na straži, ka sovražnik ne vdere notri, ar ga je te žmetno vo-spraviti. To vidimo pri tistih lOdeh, šteri majo kakšo grešno navado. Na priliko kapanje v nečistost, v pijančOvanje, kradjenje, kajenje, preklinjanje, ogrizavanje, sovraštvo itd. 'Zakaj tej lOdje kaplejo v te grešne navade ? Zato, ka so se zaprva ne krotili, so si ne delali sile. Ne so bili stanovitni v dobrom, ne so meli močne, odločne vole proti lagojemi. Z ednov rokov so skušnjavo vkrej rivali, z drOgov rokov so jo pa nazaj vlekli. * Nespameten je tisti mladi človek, ki pravi: Zdaj sam ešče mladi, zdrav i črstev, viipam, ka bom ešče dugo na sveti, zato naj zdaj vživlem svet 1 Že kesnej popravim, ka zdaj zapravim ! Kesnej, praviš ? Oda pa bo to ? Ali ne veš, ka zgObleni čas nikdar več ne pride nazaj ? Ali ne veš, ka je čas telko vreden kak Bog sam, ar či čas dobro obračamo, si pridobimo Boga. Človik, šteri je malomarno zapravo čas svoje mladosti, more etak moliti: Sprimi o Bog, dneve mojega živlenja, šteri so mi ešče odločeni; zavolo dnevov pa, štere sam malomarno zapravo, ne zavrži poni-žanoga i potrtoga srca I * ,,Svojih oči ne obračaj od sirmaka. Ne zametavili lačnoga človeka." Duhovnik Ivo je jako rad meo siromaške Ifldi. Vsaki den je meo kakšega pri obedi. Ednok pride eden siromak, ga prosi za jesti. Ivo ga posadi k svojemi stoli. Sirmak jako malo jej. Oda od stola staneta, vidi Ivo, kak se obraz tomi siromaki zmerom bole sveti. Nazadnje obijne diihovnika, rekoč : Ivo, Gospod je s tebov! Potem premine. Bio je sam Jezuš Kristuš. Oda je v Kapadociji nastala lakota, je škof Bazilij zapove-dao pripraviti vsaki den velki koteo jesti, štero je potem sam delio. Angleški kral Osvald je povabo na obed škofa Ajdana. Vratar da krali na znanje, ka pri dveraj čakajo siromaki. Kral stane od stola, zapove razdeliti vse najbolše jestvine, sam pa stere zlate posode i da vsakšemi eden falaček. Te škof. prime krala za roko i pravi: „Ta roka se nikdar ne posOši" Oda že minilo sto let, so najšli kralovo roko celo, ovo teio pa sprhnjeno. „Zdignite glave, ve potrte duše, glejte Boga v njegovoj nepopisno]' liibeznivosti, pOstite svoje mračne misli, vržte od sebe nepotreben strah, slflžte Gospodi v veselji! Poskakujte od radosti v toj veseloj i srečnoj misli, ka je Bog Iiibezen, sama Iiibezen." (Sv. Fr. Sal.) • * Senca i mraz sta ne dobriva za rast i cvetje; zelenje i cvetje veselo poganja samo v miloj sunčnoj svetlobi. Oreh i grešna navada sta ne dobriva za mir i blagoslov srca; zaistino veseli i srečen je samo tisti, ki nema smrtnoga greha. Dve svetlosti. Na tihi večer sem sam obstao za malov cerkvicov. Skozi okna svetišča je trepetala svetloba večne loči, nad mojov glavov pa je svetilo morje zvezd. Dve svetlosti — i izmed dveh vsakša o čem govori? Od tam iz višave je morje zvezd to svetilo dol: — Kakših nezmernih moči vrelec je edna edina zvezda ! Kakše velikanske moči živijo v svetnom obzorji! Samo edna nebeška ognjena iskrica te naj zadene — mrtev si! Samo edno zvezdico naj pasti Bog zadeti v zemlo — na kup se zrOšite na njoj vsi! I vsem tem nezmerno velkim močam je voditeo, gospodar i zapovediivalec — Bog! Človek, ali ne strepečes pred Njegovim obličjom ? I Z nebes sijajoča svetloba me pobije na zemlo, da spadnem na kolena, jaz, majčkena pičica nezmernosti: Gospod, smilOj se mi . . . Ja, edna svetlost nas vči na boga-boječnost: boj se mogočnoga Boga, ti prahi podoben človek, šterih miljone lehko vniči boža roka z ednim gibom ! Druga svetlost pa o tom šepeče, da tam notri, na oltari edno srce bije . . . Takše srce, kak naše, a itak bože srce. Ne trbe bojati se ga, nego lubiti ga. Neizmernost strašnoga Boga se je stisnola v edno Bog — človeško srce, da ne bi trepetali pred njim . . . Odpre se, da razlije Iiibezen, toploto, požene živlenje. Samo eden dotik toga srca napravi blažene na veke ... i tudi oživlati zna na veke! Jezere, miljone, vsakšega. 1 vseeno vsak-šega poedinoga posebi, kak da bi on sam bio na sveti. Glej, tO srce lObezni, smilenja, dobrotlivosti, bože srce ! Človek, ali ti ne vdari srce pred tem srcom? Iz cerkvenoga svetišča prihajajoča svetloba k sebi vleče, da se riašioitfrri na edno razumevajoče', liibeče srce: Gospod, ltibi me! . . . Dvojna svetlost nas vči na dva občfltka: na bogafooješnOsf i na zavflpanje, ki izvira iz bože lflbezni. Te dve se naj zdrGžita v našem srci. Težka proba. Na Francoskom je bilo. Na nedostopnoj pečini je stao mogočen grad. Nekši večer začflje grajski dflhovnik klonkanje na dveri. Ide gledat, što bi bio Že v tak kesnoj vQri. Nekši mož je stao pred dverami i izrazo želo, da bi rad opravo sv. spoved. Duhovnik ga pela v sobo, vzeme štolo i sede k klečalniki. Mož, navidezno spokorjen, poklekne i začne razodevati svoje srčne skrivnosti. Med temi je bila edna strašna. Razodeo je dflhovniki, da se je trdno odiočo grad ob ednoj vflri popolnoči z dinamitom v zrak pustiti. Spovednik je porabo vso mogočo zgovornost, da bi ga odvrno od toga sklepa. A vse prigovarjanje je bilo zaman. Odpovedati njemi je morao sv. odvezo, ar neje šteo odstopiti od smrtno grešnoga sklepa. To je moža le še bole potrdilo v njem. Čemeren je vstano, naglo premino skoz dveri i jih močno zapro za seov. Spovednik nekaj časa še kak prikovan obsedi na stolci. Nato vstane i zamišlen stopa po sobi gor i dol. Ka na! vč'n' ? Ali naj friško naznani grajskoj gospodi, da hudodelstvo pravočasno za-brani ? A taki, gda se njemi je ta miseo rodila, jo ne samo z volo, nego tfldi z rokov odločno odvrne. To bi se pravilo izdati spovedno skrivnost. Toda naj pflsti, do bo grajska gospoda, ki niti najmenje ne misli na smrt i skoro gotovo tfldi pripravlena neje na njo, v hipi postavlena pred večnoga sodca? Zgrozio se je pri toj misli. Ne, njemi je nekaj pravilo, toga ne smeš dopflstiti, njuve dflšebo Bog od tebe, njflvoga pastera, terjao. A kak naj jih pripravi do toga, da bi se spovedaii? Ali se njim ne bo videlo čfldno, če bo jih šo v toj kesnoj vflri, gda nihče na to ne misli, k tomi nagovarjat? Eden ali drflgi zna še živ ostati po nesreči. Taki bo sklepao i pravo, da je on morao znati, ka se godi. „Ne, tfldi toga ne smem,"je bio njegov ravnotak odločen sklep, ,,preIomo bi spovedno skrivnost, če tfldi ne naravnost Bog, ki mi nalaga spovedno mučanje, naj bo njflvim dflšam mi-lostiv sodniki" Še edna vedra miseo njemi je posvetila strašno diišno noč. Pod kakšim izgovorom trbe vse ljfldi izvabiti iz grada, prle kak žleti v zrak. Grad naj že ide, samo da se ljfldem živlenje reši. A tudi ta miseo je bila kak zvezda, ki hipno z vedrim okom gleda na spečo zemlo, a se pa skrije za mrežov oblaka. V tom slučaji bi ne samo te ali oni, nego vsi čisto naravno sklepali, da je on morao znati, ka se zgodi. Spovedna skrivnost bi bila prelomlena. Niti sam se ne sme umaknoti iz grada. Tisti, gda bi čuo, da je vsa grajska gospoda pokopana pod rOševinami, zvOn duhovnika, šteri slučajno te neje bio v gradi, bi včasi znao, od-ked ta njegova sreča. Spovedno skrivnost je porabo sebi v hasek! Oda je vse i na vse strani premislo, je prišeo do sklepa, da sta njemi iz te zagate odprti samo dve poti: Ali prelomiti spovedno mučečnost i tak bar sebi rešiti živlenje, ali pa ostati v gradi i se pripraviti na smrt. Čisto nikaj se neje pomišlavao, štero izmed tej poti naj izbere. Odločno je skleno, da Šče ostati vsvojoj sobi čas do edne vure dobro porabiti za pripravo na smrt. Strašne so bile tiste viire za njega. Vdarci grajske vure so se njemi videli kak trdi stopaji smrti, štera se je vedno bole i bole bližala njegovoj sobi. Vura je bila edenajst. „Še dve vuri i stao boš pred večnim Sodnikom." Bila je polnoči, .še eno vGro i vrata večnosti se ti odprejo.* Potom je začno šteti frtale. „En . . . dva ... tri ... še eden." Vzeo je iz žepa vflro i začno šteti minote. Vsikdar se njemi neso videle tak kratke a itak tak duge. „Še edna minota, samo ena še i strašen pok pretrga nočno tišino, mogoče še kakši klik na pomoč i smrtna tišina zavlada pod rOševinami!" Ena. Nikaj! Ena i frtao. Še nikaj! Dve. Še izda nekaj! Tri. Vse mirno! Den. Vtički veselo žvrgalijo kak drOga jutra i vabijo zaspano gospodo iz mehkih postel. Šest. Pa nekak klonka na njegove dveri. Ide gledat. Što stoji pred njimi? Grešnik prejšnjega večera. Gospod hipno osupne i šče dveri nazaj zapreti. A prle kak je mogeo to včinoti, je mož klečao pred njegovimi nogami i ga s podignjenimi rokami proso: „Prečastiti, odpiistite mi prestani strah pretekle noči. Znam, kak duga i strašna je bila za vas. Zato pa tem bole vesela za mene. Jaz sem bio dozdaj brezverec, velik sovražnik Cerkve i hfldovščine. Kak taksi sem prišeo snočkar k vam. Osvedočen sem bio, da vas vjamem. Niti najmenie nesam dvorno, da vi prelomite telko hvaljeno spovedno mučečnost, nato sem šteo vas i vso katoličansko dOhovšČino pred svetom razkriti kak nikajvredne hinavce. Celo noč sem pre-bio v vašoj bližini. Ar sem vido, da mate svetlo, sem mislo, da se marlivo pripravlate na odhod iz grada i se že veselio svoje zmage. Zdaj pa Boga hvalim, da sem bio premagan. Dobro ste prestali težko probo i s tem tOdi mene rešili. Dostakrat me je pekoča vest gonila k sv. spovedi, a vsigdar sem jo odločno za-vrno, rekši, če svoje grehe, šterih mam velik kOp, kakšemi du-' hovniki zavflpam, bodo naskori vsi znali za nje. Zdaj, gda ste težko probo tak sijajno prestali, ne dvomim več, da katoličanski diihovnik o tom, ka pri spovedi čiije, istinsko muči, zato bi se vam dnes istinsko odkritosrčno rad spovedao. — Duhovnik se je ginjen vsedo, si djao štolo i sprejeo skrivnosti njegovoga srca i jih neseo s seov v grob ... Prst boži. V bližini vesi stoji podoba: D. Marija sedem žalosti, izklesana iz kamna. Ta podoba že dugo slovi kak milostna podoba. S kočijami i peški se zatekajo k njoj ljOdje od vseh strani. Poleg pa je bio grad i nekši nemški gospodar toga neje rad gledao teh pobožnosti. Njegovo brezverstvo pa je nekelko omilila pobožna žena. Oda pa sta domo prišli dve hčerki iz bečkoga zavoda, gde sta dobivali svobodomiselno vzgojo, so zdaj trije zmagali, svet kep so odnesli, štrli i zažgali. To pa neje bilo brez nasledkov. Boži blagoslov je zapDsto palačo i naselila se je v njo nesreča. Oča je naednok zbetežao. Zdravniki njemi neso mogli pomagati i betežnika so poslali k morji. On pa morja neje zagledao, med potjov je vmro, domo so ga pripelali i pokopali. Na den sprevoda je zbetežala starejša hčerka i za par dni je prišla k oči. Venci na grobaj še niti ovehnoli neso, gda je prišeo tretji vdarec. Dva sina sta štela šarkanj v parki spustiti gor, sestra, 16 letna lepa deklica, njima je štela pri tom pomagati, šarkanj je visiko držala, med tem, da sta šla brata proti palači. V tom hipi so spustili vo iz marofa bika, šteroga je samo plot iz droga ločo od parka; bik je zagledao nad dekličinov .glavov tisto pisano, gibajočo se stvar, razdražen se zaleti v plot, šteri se podere, i razdivjana žival je v parki. Dva brata se rešita v palačo, < deklica je bežala proti dveram, a je od velkoga straha mrtva VkOp spadnola. Velko je bilo presenečenje v celoj vesi. Na sprevod je prišlo vnogo ljOdi i tiho so si šepetali: „To je strašno ! To je prst boži 1" _ Iz živlenja. Srečao sem se s petletnim varaškim gospodskim dečakom. Pogovarjao sem se z njim i pokazalo se je, da so njemi dobro znane sv. pisemske zgodbe. Razumlivo je povedao zgodbo Abe-lovo i Kainovo i zgodbo zgGblenoga sina. Angelsko pozdravlenje i vero pa je molo z angelskov pobožnostjov i sklenjenimi rokami. *> Stvar me je zanimila, kak se je vse to navčo, če ttidi še ne hodo v šolo. Naravnost sem ga pitao: — „Od koga si vse to čflo, Joškec?" — Od Marije, od kuharice — je odgovoro odkrito. — I gda ti pripoveduje Marija o vsem tom? — sem ga spitavao nadale. — V nedelo popoldne — je odgovoro — idem navadno k njoj v kflhnjo. Kupila je tOdi že edno knjigo, v šteroj sta tudi sliki Kaina i Abela. Znate, takšo knigo, kak jo ma Pištek našega hišnoga gospodara, ki že v šolo hodi. Iz toga sem zvedo, da Marija vči gospodarovoga sina, namesto da bi se te potepao, iz šolske biblije. Osvedočo pa sem se s toga tfidi o tom, da za bože kralestvo i diko ne napravi samo dOhovnik dosta, nego vnogo dobroga lehko včini tudi edna služečka dekla, če ma dobro volo. Žalostna zgodbica iz živlenja. Poleti sem hodo po Sedmograškom v drflžinskoj zadevi. Obiskao sem ttidi grob nekdašnje nesrečne šolske tovarišice. Pri grobi mi je prišla *v spomin cela njena preteklost . . , i ne morem zato, več sem se tam včio, kak jokao ! , , , ... Po rodi sedmograška, lepa mladenka je bila, rim.-kat visoko izobražena učitelica, istinsko tak lepa, kak lepa bela gorska roža. A kak, kak ne, je to stvorenje itak delalo na škodo svoje dOše. V zakon je podala roko — ednomi protestantskomi notari. Opaziivao sem njihovo živlenje ! V začetki se je kazalo, da bota živela srečno, komaj pa je minolo par tednov, je sirota spoznala, da se je vkanila, pri moži sreče nikdar ne najde, — ar je brezverski. Ognoti se več neje mogla, zato je nesla težki križ do groba. Za vse sem znao. V začetki so prišli nedužni verski pre-pirčki. Sledkar je že prišlo „nerazumevanje eden-drOgoga,' nazadnje grdi prepiri. 1 konec je bio, da jo je stirao od sebe. Posegla pa je vmes boža roka. Sirota mati je bila v takšem stanji, da neje mogla odpotuvati. Rodila je hčerko, a gda so jo držali pri svetom krsti, je mati že počivala na malom cintori. TOdi zdaj je tam ! S skuznim sočOtjom sem božao grobni križ. I te križ je samo edno reč jokao proti meni: „ZapQščena!"" Pušpekovo posvečenje. Dne 7. dec. 1924. je papov odposlanec v Belgradi, prevzv. Pellegrineiti posveto novoga belgradskoga nadpfišpeka Fr. R. Rodiča. — Novoga pastera čaka velko delo. V Belgradi je do 20 jezer katoličanov, a nemajo cerkve zviin male kapelice. Zato bo raogo postaviti cerkev. 70 letni novomeSnik. Pasauski pUšpek so posvetili za duhovnika dr. Englenti, ravnateia edne gimnazije, ki je zvršo sedemdeseto leto. Stari novomešnik je bio nekda vojaški oficer. Kak nadporočnik je zapOsto vojaško slllžbo i je postao profesor. Oženo se je i s pobožnov ženov sta živela jako lepo družinsko živlenje. Mela sta več dece, šteri so že vsi postali samostojni. Pred dvema letoma njemi je vmrla žena. Po njenoj smrti je zapiisto profesorsko slflžbo, je šo študerat bogoslovje i je postao dtlhovnik. Ali smo Iehko srečni ? Nemški diihovniški pisateo je pripovidavao sledečo isfnsko zgodbo: „Pred nekelko leti so me pozvali v špitao k jako betežnomi mladomi človeki. — Ved mesecov je bio brez dela. G'ad ga je mantrao, pomenkanje spravilo v obup. Ne je mislo na Bbga, socialna demokracija njemi je zamorila v dllši vero. Naslanjajoč se na človeško mbč, neje najšeo nikšega Izhoda iz stiske, samomorilec je postao. V jfltrašnjoj tmici se je vrgeo z mosta v ledene vale Rajne. Rešili so ga, a se je s pliičnim zviižganjem mantrao zdaj na smrtnoj posteli. Tam sem stao pri posteli nesrečnika. Tiho, lUbeznivo sem gledao na njega. V sobi je bio popun mir. Ravno sem šteo nagovoriti betežnika, gda se je iz sosedne sobe — dečji betežniki so bili tam — začtlo doneči smeh ozdrav-lajočega deteta. Betežnik je odpro oči. Na obrazi je odsevala globoka bolečina. Iz oči sta se njemi zasvetili dve skuzi i on je mene nagovoro: — Oh če bi se še jaz mogeo ednok smejati, kak dete I Nato je bridko začno joicati. Ka pa da dečjemi smehi vrednost ? Dvoje. Srčna čistost i sladka brezskrbnost. Kelko je katoiičanskih duhovnikov na sveti? Na čelom sveti je 312 jezer katoiičanskih duhovnikov i to prek 200 jezer v Europi i samo 112 jezer v drtigih delaj sveta. Eden duhovnik pride približno na jezero vernikov. Vkiipno dobro i vernost. — Zgodilo se je v starom poganskom sveti. Kartagina je bila v boji z Rimlani. Radi bi sklenoli mir i so poslali poslanstvo v Rim. Vodstvo poslanstva so prepflstili ravno ednoffli firti-skomi vjetniki, Regulusi. Prle kak se je napoto v Rim, je morao prisegnoti, da se vrne kak vjetnik nazaj v Kartagino, če se njemi posreči sklenotl mir ali ne. — Regulus je zbrao voditele Rima i njim je svetUvao naj mira ne sklenejo, kak njim ga ponuvlejo Kartaginci, ar je to ža Rim škodlivo. Rimlani so ga poslušali i on se je odpravlao nazaj v vjetništvo. Nešo ga šteli pUstitl, a on je pravo: »Prisegno sem zato idem. Rimlart ne sme pre^ lomiti svoje prisege." V Kartagini so ga z velkim trpinčenjom vmorili. — Plemeniti pogan nam s svojov peldov očivestno kaže, da se moramo za srečo drtigih včasi alduvati i da moramo svojo prisego držati. Če je eden pogan mogeo tak plemenito ravnati, zakaj ne bi mogli mi: deca pravoga Boga ?! Šola ponižnosti. Hormidias, znamenit peržijski modrijan, je potflvao v Rim še v poganskom časi. Na obiski je bio ttidi pri rimskom casari, ki se je zanimao: — Kajne, da vas je iznenadilo dostojanstvo Rima ? Naš Rim je edini na čelom sveti! — Ja, casar, — Je odgovoro Hormidias — občildiivab sem rimske zidine, zaklade, moč tvojega vladarstva. Istina, takšega več ne na sveti. Samo da tudi v Rimi je nekaj, ka njemi da takšo vrednost, kakša je naj-zadnje vesi. — Ka je to ? — je pitao casar. Hormidias je redno odgovoro: — Tudi v Rimi sem najšeo grobe. Gde pa je grob, to kaže, da cela dika tistoga kraja samo do časa trpi za nas. Mitelni smo, casar, tfidi v Rimi i smrt te odnese iz marmornate palače, kak sužnja iz siromaške gnezde. Lepi je Rim, a mi v njem nesmo večni. Istina, što si k slavi predstavi tfidi grob, tisti ne bo gizdav ne na verstvo, ne na lepoto i znanost svojo. Preganjane Cerkve v Rusiji. Bolševiki so prle tak nesmileno ravnali s katoličani, da se je že drugim državam videlo preveč i so zato protesterale. Nato je vlada izpustila več vernikov. V vozi pa je ostao ruski diihovnik Fjodorov, ki se vidi bolševikom posebno nevaren. Tfidi pravoslavnim se ne godi bolše. Obe Cerkvi nadzoruje policija, tak da dfi-hovniki nemrejo opravlati pravoga dela. Verski pouk mladine je zabranjen. Dnešnja mladina. V Beči se je sama skončala nekša 18 letna mladenka, rekši da kak slobodomiselka nemre prenašati toga, da vlada v družini še ostro versko živlenje. Iz istoga vzroka je sklenolo posloviti se s toga sveta še 27 ednakomislečih deklic. Nekši dijak Švarc se je (v Beči) strelo, Vzrok: Ar je bio • iz šole zavolo drzne upornosti izklfičen . . . Bečki šolski svet je poslao profesoroni ukor, rekši da so premalo gledali na dijakovo miselnost. Z driigov rečjov : Profesori neso pomislili, da je bio dijak — socialdemokrat. — V Parizi je zadnji čas več 15 letnih deklic poskakalo samomorilno v vodo, ar so bile od starišov pokarane . . . Gde fali? Ka fali? Ni kaj drugoga, kak verska odgoja v drfižinaj, verska vzgoja v šolaj. Novomešnik brez nog. V Francoskom varaši Le Hanore je meo pred kratkim novo mešo invalid, šteromi so zavolo ran, doblenih v vojski, morali odrezati obe nogi. Dobo je umetno napravlene noge, nadelfivao bogoslovne navuke — i zdaj je duhovnik. Spreobrnjenec. Novembra lanskoga leta je bio v Rimi v katoličan-sko Cerkev sprejet protestantovski diihovnik A. Murray Dale. Kitajci v Rimi V svetom leti od vseh strani pridejo v Rim romari. Iz oddaljenih dežel pride 600 Kitajcov. Peta skrivnost: Koga si, Devica, v cerkvi našla. Peta skrivnost: Koga si, Devica, v cerkvi našla. Šesta skrivnost: Ki je za nas krvavi pot potio. Šesta skrivnost: Ki je za nas krvavi pot potio. Premisli! „Njegov pot je pa hio, liki krvave kaple tekoče na zemlo." (Luk. XXII. 44.) Vsi grehi vseh Itidih so pred Jezusa prišli, vse njih težave i nevole so ga mučile, ga strašile z groznim trpienjom, se njemi pretile z nesmile-nov križnov smertjov. Zato je mesto vode krv znojio I v tom strašnom boji nam kaže najlepši zgled podanosti v božo volo, gda trikrat ponavla to molitev: „Moj Očal če je mogoče, naj odide od mene te kelih, pa vendar ne, kak jaz hočem, nego, kak tt." (Mataj XXVI. 39.) * Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes: Žalostno Srce Jezušoyo, daj se mi popolnoma ravnati po tvojoj voli 1 Žalostna Mati Boža, podpiraj me v tom nakanenji 1 * Zmoli zdaj za popolno podanost v Božo volo: 1 očanaš, 10 zdravimarj, 1 dikabodi z šestvo skrivnostjov. Imprimahtr. Sabarie, d. 3. VI. 1912. JOANNES eppus. Premisli! „Gd& je bio dvanajst let star, so šli njegovi stariši v Jeruzalem po navadi svetj