REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Spodbuda in ponos
O tem, da nas v kratkem čaka posebno zanimiva prireditev v Mozirju, smo že poročali v prejšnji številki našega glasila.
Gre za živinorejsko razstavo, ki naj bi tudi mednarodnim strokovnjakom pokazala kakovost naše živine.
tedaj več kot upravičeno, saj bo mogoče viške dobro vnovčiti.
Gostom pripravljajo oglede naših kmetij. Tako si'bodo ogledali živinorejo pri Breclu, Rženičniku, Bidrul Jurjevcu, Slatin-šku, Štiglicu, Kneblu, Kolencu, Tonku in Goveku. Te kmetije bodo torej obi-
rnprave za to prireditev so seveda zahtevne, pravi predsednik pripravljalnega odbora Anton Vrhovnik. Je pa to tudi veliko priznanje naši živino-, reji, saj bodo končno navzoči najvidnejši strokovnjaki iz Evrope, pa tudi iz prekomorskih dežel. Pokroviteljstvo nadrazstavo je prevzela Skupščina občine Mozirje.
Spodbuda našim živinorejcem je tudi dejstvo, da je to prilika, ko širši jugoslovanski javnosti prikažejo svoje dosežke. Nedvomno bodo potrebe po plemenski živini tudi v državi vsako leto večje. Rjavo govedo postaja zanimivo torej za širši krog rejcev doma in drugod.
Gre torej za uveljavitev domače plemenske reje, ki postaja vsled navedenega iz leta v leto zanimivejša. Kot meni Anton Vrhovnik je treba delati za prihodnost! Trenutno niti dolina sama nima dovolj plemenske živine, vendar pa ima možnosti vzreje kakovostnega rjavega goveda iz obstoječega sestava. Načrtno usmerjanje v vzrejo plemenske živine je
skali-predstavniki Evropskega združenja rejcev rjavega goveda v spremstvu naših kmetijskih delavcevw Morali so izbrati tudi takšne živinorejske kmetije, ki so lahko dostopne z avtobusi.
Pripravljajo tudi kulturni spored obiska. Tako si bodo udeleženci ogledali radmirsko zakladnico. Verjetno bo tudi kakšen kulturni program v kulturnem domu v Mozirju.
Mozirski pusti pa pripravljajo predstavitev domačih pustnih šeg, oziroma spored, ki je zaradi tragičnega dogodka tik pred pustnim torkom, odpadel. Strokovni del tega pomembnega strokovnega srečanja bo na Bledu od 24. do 27. aprila letos.
Ob koncu pogovora je Anton Vrhovnik predstavil udeležence posveta kot vrhunske strokovnjake svetovnega slovesa iz področja selekcije in reprodukcije rjavega goveda. Predvidevajo, da bodo poleg predstavnikov evropskih dežel še strokovnjaki iz Turčije, Izraela, Egipta in od drugod.
Udeleženci pohoda po poteh XIV. divizije na Ljubnem
Problemi stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
Stanovanjska politika je izhajala iz idejne opredelitve, da je stanovanje skrb družbe in ne posameznika. Zato je treba družbene razmere spremeniti tako, da bo posameznik z lastnimi sredstvi in delom zadovoljeval svoje potrebe po stanovanju (namensko varčevanje, ustrezna kreditna politika..).
Do nedavnega smo stanovanjsko in komunalno dejavnost načrtovali statično in tehnično in šele v zadnjem času poskušamo te zadeve obravnavati bolj dinamično, kjer skupine različnih strok poizkušajo odgovoriti na vsa zapletena vprašanja, ki jih vsiljuje življenje (varstvo okolja, načrtna izraba prostora...).
Toda občani še vedno ne sodelujejo dovolj pri usmerjanju gradenj naselij — kljub SKIS —■ preko katere bi bilo treba sprejemati plane in sklepe ter tako vplivati na stanovanjsko — komunalno — cestni razvoj in gradnjo naselij.
Velik vpliv imajo še vedno strokovni kadri, ki v dolini ne živijo in faktorji družbenopolitične skupnosti vključno s strokovnimi službami v SKIS.
Pridobivanje gradbenih dovoljenj ne temelji na funkcionalnih in dolgoročnih progranih, če pa Že, je v njih še veliko površnih opredelitev, zato menjujemo veljavne dolgoročne urbanistične programe, jih bistveno spreminjamo, menjujemo celotne lokacije itd. (primer: v zadnjem času
Prireditev mladih, na kateri je govoril general Cvelbar o pomenu pohoda XIV. divizije na Štajersko, so popestrili s kulturnim sporedom.	*
velike spremembe zaradi zakasnelih zakonov — AGROKARTA, ki je v mnogočem menjala prostorsko razporeditev, izničila nekatere komunalne naprave in vlaganja vanje in v celotni prostor — vključno v projekte).
Danes smo na tem, da bomo v marsikaterem kraju začeli z novimi vlaganji in dragimi komunalnimi ureditvami, za kar bo potreben dodaten denar, kajti ob obstoječi in zgrajeni komunalni infrastrukturi po večini ni moč več graditi. Tako prihajamo v položaj, da kljub znatnemu združevanju sredstev za to področje, morajo novi graditelji v veliki meri sami zagotavljati sredstva za komunalno opremljanje zemljišč, kar vpliva na večjo ceno stanovanj in tako za več denarja naredimo manj.
Drugi problem je v tem, da se cene komunalnih storitev oblikujejo pod ravnijo enostavne reprodukcije in resničnih stroškov, kar prinaša zgube komunalnemu podjetju, ki jih zopet mora pokrivati drugo gospodarstvo. Amortizacija komunalnih skladov je daleč pod realno ravnijo. Velik del teh skladov sploh ni valoriziran. Ni niti dobrih evidenc, katastrov komunalnih naprav itd. To bo težko nadoknaditi, gre pa za veliko družbeno bogastvo.,
Pri stanovanjih ne poznamo ekonomskih stanarin, kljub sprejetim opredelitvam. Za socialne upravičence in za ostale kategorije prebivalstva poznamo isto najemnino, kar ni prav. Taka stanarina daje simbolično amortizacijo, kar ne zadostuje za pokrivanje stroškov vzdrževanja in stanovanjski 'fond propada, soča-tem pa se kot posledica pojavlja potreba po večji stanovanjski gradnji. Nizke cene tudi stimulirajo prebivalstvo, da namesto lastnih naporov za gradnjo, vlagajo napore v to, kako bi prišli do družbenega stanovanja.
Stroški gradnje stanovanj in komunalne infrastrukture rastejo hitreje kot osebni dohodki. V razvijajoči se državi je sicer to normalno, vendar spopada med interesenti (gradbena operativa in investitorji) v praksi ni. Po večini je investitor SIS, ta interes pa vemo, da ni konkreten. Pravi interesent — krajan — pa nima ustreznega vpliva na stroške.
Osnovna naloga in cilj SIS naj bo v bodoče, da bo vzpostavila stik med gradbeniki in investitorji na osnovi tržnih zakonitosti in v naprej določene družbeno sprejemljive cene. Le tako bo moč dvig-
niti kazalce kakovosti življenja: čisti zrak, dobra voda, znosen hrup, urejena okolica, dostopno stanovanje itd.
Na tem in na mnogih drugih področjih bo treba vzpostaviti logične soodvisnosti in odpraviti fiskalni način odvajanja sredstev v te namene. Področje zahteva inovacijo, kakor jo zahtevajo tudi druga področja kot so: pridobivanje in delitev dohodka, ekonomska politika v celoti, odkrivanje notranjih rezerv v gospodarstvu od nabave, proizvodnje trženja; priti moramo do socialne in politične inovacije, do kvalitetnejšega. samozaposlovanja in spremembe načina življenja, ki je usmerjen izrazito potrošniško in podoben najbolj razvitim deželam, ki s svojim družbenim produktom to prenesejo. Voditi sicer pozitivno akcijo o inovacijskih procesih drobno tehnične narave v TOZD je premalo. Preciznejše opredeljevanje komunalnih problemov od normativov in standardov, določanje cen itd. presega okvir zapisa. Prav tako presega tudi subjekte in kvaliteto načrtovanja ne glede na rok. Naštejmo le še nekaj neposrednih nalog s tega področja, kot jih sicer opredeljuje tudi dolgoročni program stabilizacije:
—	pripraviti pravne in ekonomske podlage za možno prestrukturiranje na komunalno — stanovanjskem področju
—	sprejeti programe, prioritete in etape uresničevanja
—	usklajevanje cen stanarin in komunalnih storitev
—	določiti vlogo mestne in zemljiške rente
—	predvideti smotrnejši način uporabe energetike (ne samo linearno varčevanje)
—r uvesti kataster stavb in komunalnih naprav
—	izoblikovati metodologijo za določanje cen.
Iz zapisa sledi/da sta stanovanje in njegova komunalna opremljenost v močni medsebojni odvisnosti. Če je to res, bi morali biti področji tudi samoupravno bolj povezani. V našem prostoru pa eni delegati določajo stanovanjsko politiko, drugi pa komunalno, h kateri je prilepljeno še cestno gospodarstvo, toda le z regionalnimi in lokalnimi cestami, ki pa s skupno komunalno rabo nimajo zelo ozke povezave. Mogoče pa ni odvečen zaključek: hiti premišljeno, sicer boš moral teči na vso moč zato, da boš ostal na mestu!
KAREL KOPUŠAR, dipl. ing.
i Slovenska s državnost
S Kar nekam skromno, smo ^ opozorili na obletnico us-% tanovitve Slovenskega na-^ rodnoosvobodilnega sveta pred 40 leti, čeprav je ta dogodek pomemben mejnik v zgodovini našega naroda. Pomeni začetek naše držav- g _ nosti, pomeni doživetje, ko £ S je naš človek odločal o usodi g ^ svojega ljudstva. Resje okoli $ ^ naše ožje domovine takrat še J * besnela vojna in marsikaj g ^ načrtovanega so preprečile £ ^ okoliščine, vendar pa je g ^ jasno, da so s sklepom prvih £
volitev v organe ljudske g oblasti po vsej Sloveniji ? zaživeli ljudski odbori na g vseh ravneh. SNOS sam pa 4
je že ob samem začetku v re- £ snici vseboval vse sestavine g oblasti, saj so bili za razna £ področja dela postavljeni g odseki, ki so pozneje prerasli $ v poverjeništva. Podobno so g bili sestavljeni tudi drugi ? NOO po deželi.
Ob tem bi kazalo poseči g nekoliko v zgodovino, ne za- J
J radi poduka, ampak zaradi g
spoznanja,
se je naš ^
glavje o stari slovenski de- J mokraciji, ki je bil napisan v g podporo utemeljitve, da je J Koroška slovenska, leta 1919 g inje izšel v angleškem jeziku £ v Londonu, je uvodoma na- J vedel trditve jezikoslovca * Jerneja Kopitarja, ki je £ nekoč zapisal, da današnji g Nemci ne poznajo slovenske £ narodnosti, toda da jo je g dobro poznal življenjepisec £ Karla Velikega, Einhard, g
„ Slovenci niso bili vedno ^ Jj ubogo kmečko ljudstvo, kakor g
*	jih vidimo v novejših stolet- ?
^ jih. V zgodnjem srednjem ve- g J ku so bili krepki borci za g ^ politično neodvisnost, prvi g J ustanovitelji držav med Slo- g 3 vani, trdovraten in neukrot- J ^ Ijiv narod...	‘J
*	Dolgo obdobje našega na- $ > rodnostnega odmiranja pod g $ tujci in pozneje še v stari $ j državi, ko so včasih pre- g S vladovala mnenja, da gre za 0 J enovit jugoslovanski narod, £ ^ je dokončno prekinil Črno- g ^ maljski sklep o lastni državi £ N in tako so se uresničile g
^ besede
Cankarja, da si
bo £
S narod pisal svojo usodo sam. 4
^ Slovenski ji dilni svet
narodnoosvobo-J je tako postal g
( porok za bodočnost našega £ J jezika, kulture in napredka, g
Ena od točk v programu ? Osvobodilne fronte je bila g torej v celoti uresničena. *
Lastna državnost pomeni g vsakemu narodu visoki cilj, £ mu pomeni dejansko možno- g st vsestranskega razvoja. Tudi nam Slovencem so „ sklepom v Črnomlju ^ dane možnosti svobodnega g 3 življenja, zdrave bodočnosti * ^ v federativni državni uredi- £ * tvi Jugoslavije.
bile j
A.V.Ž
Poštnina plačana v gotovini
Elkroj — več kooperacije
Zaradi vse večjega izvoza izdelkov Elkroja, je bilo potrebno dopolnjevati zmogljivosti, ki so bile v matičnem obratu preskromne s kooperanti. In prav o tem je tekla beseda z direktorjem Ivanom Kramerjem, ki trdi, da jim je dobre rezultate v gospodarskem pogledu prinesla povečana proizvodnja in^ prodaja. Tako je seveda možno smeleje načrtovati izvozna predvidevanja, ki jih najbolje ponazarja številka v indeksu. Če so leta 1979 izvozili 73.660 hlač, jih bodo vletu 1985 po oceni kakih 550.000 ali z indeksom 747 izraženo. Ta hotenja pa narekujejo ustrezno večjo količino proizvodov, kijih Elkroj brez dobre mreže kooperantov seveda ne zmore.
Najbrž vam ni treba pripovedovati, kakšen rezultat bi imel Elkroj, če ne bi imel kooperacijske proizvodnje. Strokovni delavci so o tem naredili izračun in niso prišli do razveseljivih rezu-tatov. Da bi kooperacijsko proizvodnjo lažje ocenili, poglejmo, kako se je razvijala in kakšen delež je imela in ima v celotni proizvodnji Elkroja.
Vletu 1976 je bilo v kooperaciji izdelanih 64.667 hlač, kar pomeni le 10,6% od celotne proizvodnje. V letu 1983 so tako izdelali že kar 706.996 hlač, ali 51,3% od celotne proizvodnje. Za leto 1985 pa ocenjujejo, da bo količina hlač v kooperaciji izdelanih že presegla številko 900.000.
„ Lahko je razbrati, da je kooperacijska proizvodnja iz leta v leto relativno in absolutno večja in pomembnejša. Zaradi tega je tudi prispevala pomemben delež h gospodarskim rezultatom in osebnemu standardu delavcev Elkroja.
Ob tem pomenu kooperacijske proizvodnje moramo priznati, da nam je omogočila, oz. sprostila lastne kapacitete za izvoz. Ob teh ugotovitvah pa se moramo vprašati, kako dolgo bodo še zdržali takile v bistvu kupoprodajni odnosi. Po ocenah strokovnih delavcev, ki delajo na področju kooperacije, proizvodnja s to vsebino ne bo trajala več kot 5 let. Tudi, če gre v tem primeru za pomoto za kakšno leto, to ni pomembno, mi pa se le moramo zamisliti. Prav gotovo je res, da se
bodo cene za te storitve vse bolj oblikovale okrog cen, ki jih kooperantje dosegajo na inoze-m-skem tržišču. Kaj to pomeni za našo DO? To pomeni, dg bomo morali plačevati vedno več in vedno težje bo za kvalitetne kooperantske kapacitete. Da bo temu res, tako kažejo letošnje izkušnje, saj je vse težje in težje najti kvalitetnega kooperanta, posledica tega pa je skoraj prazno skladišče gotovih izdelkov.. Ker imamo trg domala osvojen in osvajamo še druga tržišča v svetu, meni direktor Kramer, je treba misliti na večje proizvodne zmogljivosti. Glede na stališča o deležu Slovenije za manj razvita območja države, se je pokazala možnost za gradnjo proizvodne hale v Odžaku. Naj to mesto nekoliko predstavimo!
Mesto Odžak je cca 400 km oddaljeno od sedeža naše DO. To je relativno blizu, poleg tega je treba dodati, da je mesto v bližini glavne jugoslovanske prometnice. Mesto Odžak šteje 30.000 ljudi z velikim številom mladih nezaposlenih ljudi. V samem mestu je tudi Srednja tekstilna šola, kar je pomembno za našo odločitev.
Predvidevamo, da bi zgradili proizvodno halo z industrijsko prodajalno, v kateri bi po letih proizvedli sledeče količine moških hlač:
1985 150.000 kom. hlač, 1986
350.000	kom. hlač, 1987 400.000 kom. hlač in 1988 450.000 kom. hlač.
Zaposlenih bi bilo 235 delavcev, od tega cca 210 žensk. Vse bi usposobili po principu, ki smo ga osvojili za Čajetino.
Za predvidene naložbe bo potrebno 38.495.900,00 din sredstev. Tu je zajeta vsota za obratna sredstva in sredstva za gradnjo centralnega skladišča v Nazarjah v višini 28.000.000,00 din.
Delovna organizacija Elkroj Odžak v ustanavljanju bi bila po končani naložbi obrat, oziroma TOZD Elkroja.
Takšna so torej predvidevanja Elkroja za nove razširitve lastnih zmogljivosti. O tem pa bo dokončno odločil Zbor delovnih ljudi, ki bo predvidoma v drugi polovici marca. O vsem pa je temeljito razpravljal tudi izvršni svet SO Mozirje.
Obeležje SVPB „C”
Že nekaj let pripravljajo ljuben-ski planinci skupaj z borci NOV pohod v Kolarico, tja pod Komen, kjer je med vojno delovala Slovenska partizanska vojaška bolnica „Celje". Kmalu so prihajale od vseh strani pobude, da bi se kraj tako velikega spomina dostojno obeležil. Na mestu, kjer je stala bolnica, je bila sicer vzidana spominska plošča, vendar je glede na pomen bolnice „C” to bila le skromna oblika opozorila sedanjih rodov na takratne dogodke.
Tako so se nekdanji borci odločili celotno področje najprej očistiti. To so opravili s prostovoljnim delom, pomagali so tudi planinci in ^šolski otroci. Nato so postavili gradbeni odbor pri ZB Ljubno, ki je nosil glavno težo pri-
Proslava na
Ob letošnjem zaključku pohoda po poteh XIV. divizije je ljubenska mladinska organizacija pripravila v dvorani kulturnega doma proslavo, na kateri so nastopali mladi. Uvodne besede je povedal general Cvelbar, ki je poudaril pomen sodelovanja borcev z mladimi.
Občinska konferenca ZSMS je ob tej priliki podelila priznanja nekaterim organizacijam in drugim.
Med kulturnim sporedom so se
prav za spominsko obeležje bolnice. Celjski arhitekt Jagrič je prevzel načrtovanje brazplačno. Delovne organizacije in občani pa so prispevali sredstva in les za gradnjo spominskega obeležja, ki bo po svoji podobi edinstveno pri nas. Tam kjer so nekoč stale barake, bodo postavili lesene portale, na njih pa opis zgradbe. Operacijsko barako bodo postavili, v njej pa uredili slikovni prikaz zdravnikov in bolničarjev iz nekdanje bolnice. Tako bodo na dostojen način zagotovili časten spomin vsem, ki so tod delali in tudi tistim, ki so tod umrli.
Planinci in šolarji so tudi pri gradnji pomagali. Poskrbeli pa bodo tudi za spremembo dosedanje poti, tako, da bodo pristop vključili v Evropsko pešpot.
Ljubnem
pomerile tri skupine mladincev v kvizu iz marksizma in razorožitvijo. Že v pisnem delu se je pokazalo» da je vsebina kviza bila prezahtevna in mladim, predvsem osnovnošolcem, težko dojemljiva. V bodoče bi kazalo ob takih prilikah usmeriti vsebino kviza na čase boja, saj je tudi v tem marsikaj. kar bi mlade zanimalo, posebno, če bi govorili o dogodkih v dolini. Sicer pa velja pohvaliti vse tekmujoče, ki so pokazali veliko prizadevanja za tako težko snov.
O dejavnosti kluba
Izvedba okrogle mize o informatiki. Vsebina razprav na okrogli mizi je bila podrejena konkretizaciji tega področja z razvojnega vidika občine Mozirje. Obravnavan je bil sistem javnega obveščanja in sistem družbenega obveščanja.
Okrogla miza o energetiki je bila zasnov;; .. na sličen način kot prva. saj .ivno tako pomeni ■konkretizacijo dokumentov Kra-
igherjeve komisije. Vsebina in zaključki obeh okroglih miz bodo objavljeni v aprilski številki Savinjskih novic.
V	delovni organizaciji Elkroj Mozirje je bil organiziran seminar za člane delavskih svetov ter za delegate skupščin DPS in SIS.
V	mesecu marcu so bile za-
ključene priprave na volitve novih organov kluba samouprav ljalcev občine Mozirje.	M. p.
Na Ijubenski šoli so pripravili ob prazniku žensk razstavo ročnih del šolarjev in tovarišic
rr\ • a • v
Turistične
naloge
Mozirski Turist biro se bo skupaj s Kompasom udeležil letošnje Turistične borze v Sarajevu. Tam bodo ponudili dolind v celoti, tako zimsko kot letno sezono. Povedali so nam, da tokrat tudi Kompas ponuja vse vrste turističnih zmogljivosti, ki so na voljo vdoli-ni. Sicer pa že sedaj prodaja na vseh svojih prodajnih mestih vse, kar nudijo naši turistični ponudniki.
Zanimiva postaja tudi naša turistična ponudba raznim sindikalnim podružnicam, zato so pripravili posebno ponudbo velikim kolektivom, ki prirejajo razna tekmovanja in druga srečanja.
Skupščina občine o našem obrtništvu
Izvršni svet je temeljito razpravljal o stanju obrtništva v naši občini. Strokovne službe so izdelale izčrpen prikaz sedanjega stanja in v gradivu opozorile na vrzeli, ki zavirajo hitrejši razvoj.
Na temelju takšnega gradiva in priporočil svojega izvršnega sveta, je Skupščina občine sprejela tudi sklepe, ki naj bi omogočili spreminjanje razmer na tem področju gospodarstva. Spet se je pokazala izredna pomembnost povezovanja obrtništva z večjimi proizvajalci. Posnemamo vsebino gradiva IS SO Mozirje, ki govori o skladnosti razvoja obrtništva s splošnimi družbenimi potrebami. V nadaljevanju pa so sklepi skupščine.
Razvoj obrtništva na vseh področjih ni v skladu s splošnimi družbenimi potrebami in interesi občine. Proizvodna obrt se še vedno premalo povezuje z združenim delom v občini, niso izkoriščene možnosti zaposlovanja delavcev ipd. Poudariti moramo, da nekatere OZD, ki jim je dana možnost kooperacijskega sodelovanja z zasebnim sektorjem v preteklosti niso izrazile večjih interesov do takšnih oblik dela. Med glavnimi razlogi nezainteresiranosti so bila prav gotovo izredna konjunkturna gospodarska gibanja. Danes je temu drugače. Medtem, ko so nekatere obratovalnice izkoristile maksimalno možnost zaposlovanja in jih to ovira pri nadaljnjem razvoju, so druge, ki bi sicer imele še možnosti razvoja in zaposlovanja, pa imajo samo po enega' do dva zaposlena delavca.
Vzroki za to so med drugim tudi v nezainteresiranosti nosilcev dejavnosti za nadaljnji razvoj.
Gostinstvo se premalo razvija v smeri kompletne ponudbe, predvsem ni zadov- ^ oljivo stanje glede priprave hrane, saj v posameznih krajih v občini take ponudbe sploh ni.
Več kot je potrebno, imamo avtoprevoznikov, za katere še posebno v sedanji situaciji ni dela in perspektive, to pa po drugi strani še bolj vpliva na to, da se povezujejo z raznimi prekupčevalci z lesom ipd., ali pa se s to nedovoljeno dejavnostjo ukvarjajo tudi sami.
Lesarska obrt v smislu količinske predelave lesa in nizko stopnjo predelave se je razvila do meje, ko nadaljnja širitev te dejavnosti ni več v skladu z interesi občine, glede na že sedaj kritično pomanjkanje osnovne surovine.
Prav gotovo pa bomo razvijali to dejavnost v primerih, ko gre za višjo stopnjo predelave lesa in kooperacijsko povezovanje v smislu dopolnjevanja proizvodnje z združenim delom.
Zelo deficitarne so storitvene dejavnosti, kjer se stanje ne izboljšuje, ampak na posa-
meznih področjih celo slabša. Gre za dejavnosti, ki imajo značaj osebnih uslug, pri katerih je problem tudi pomanjkanje poklicno usposobljenih ljudi (čevljarji, krojači, šivilje ipd.).
Izvajanje davčne politike in davčna politika sama se razmeroma hitro prilagaja interesom razvoja drobnega gospodarstva. Potrebne pa bi bile določene spremembe v sistemu, ne samo davčnem, ampak tudi pri vrsti drugih predpisov.
S samo davčno politiko lahko vplivamo na razvoj samo pri tistem malem delu obrtnikov, ki ustvarjajo takšen dohodek, da plačujejo davek iz dejavnosti.
V osnovi so zgrešene vse razprave o razvoju drobnega gospodarstva, ki se začenjajo z „davčno politiko”. Prvič iz prej omenjenega razloga, da to zajema manjši delež obrtnikov in drugič zato, ker take razprave pomenijo v bistvu delitev oz. način delitve ustvarjene vrednosti, morali pa bi izhajati iz tega, da je določen dohodek treba najprej ustvariti, šele nato ga lahko delimo. Sam obrtni zakon bi moral omogočati občinam, da bi imele več vpliva oz. pristojnosti pri izdajanju obrtnih dovoljenj in da bi lahko omejevale razvoj tistih dejavnosti; ki še negativno vplivajo in imajo škodljive posledice (primer Podlesnik — dopolnilna dejavnost).
Osebni dohodki delavcev zaposlenih v obrti niso vedno samo v razmerju z ustvarjenim dohodkom, kar je posledica nedoslednega izvajanja kolektivne pogodbe in manjkajočih izvedbenih aktov. Tako se dogaja, da so OD delavcev višji, kot pa OD nosilca dejavnosti. Če bi bili OD delavcev odvisni od izkazanega dohodka obratovalnice, bi le-ti tudi vplivali na realnejše prikazovanje dohodka. Nosilcem obrtne dejavnosti se tako kot pri njih zaposlenim delavcem priznava OD in delovna doba glede na čas prijave in odjave obrti oz. delovnega razmerja. Ker posamezniki potem, ko ustvarijo določen dohodek prenehajo delati oz. zmanjšujejo obseg poslovanja, bi morala biti dana možnost, da bi se tako OD kot delovna doba takih obrtnikom priznavala samo za čas aktivnega dela, ker bi jih tudi s tem izenačili z delavci v združenem delu. V to problematiko bi se morala vključevati delovna inšpekcija, vendar tovrstne aktivnosti ni.
Oblik oz. pojavov bogatenja, ki ne izvirajo iz dela je prav gotovo tudi v zasebnem sektorju. Ocenjujemo, da jihje največ pri lesni in avtoprevoz-niški stroki, kjer gre za razno prekupčevanje z lesom. Pri nekaterih drugih dejavnostih pa ne gre sicer za neposredno obliko bogatenja, ki ne izvira iz dela, ampak bolj za prikrivanje z dejavnostjo ustvarje-
nega dohodka in s tem za izogibanje plačilu družbenih obveznosti, kar pa je v končni posledici isto. Tu gre predvsem za tiste dejavnosti, kjer je poslovanje vezano na individualne storitve in usluge občanom, ki se plačujejo z gotovino. Manj je teh pojavov v proizvodni obrti, tam kjer gre za kooperacijski odnos in za poslovanje z družbenim sektorjem, v nekaterih dejavnostih, kjer gre za izdelke, ki za privatno prodajo niso zanimivi, pa do teh pojavov ne more prihajati.
Prijavljen dohodek od zasebne obrti je praviloma višji v dejavnostih, ki so navedene kot tiste, pri katerih ne more prihajati ali težje prihaja do prikrivanja dohodka.
Primerjava med združenim delom in zasebnim delom v SRS kaže, da je delež materialnih stroškov v celotnem prihodku v zasebnem sektorju nižji kot v družbenem v dejavnostih kovinske, plastične in lesne stroke, višji pa pri frizerskih storitvah in gostin-. ski dejavnosti.
Čisti OD predstavljajo v sestavi celotnega prihodka v samostojnem osebnem delu višji delež kot v združenem delu v vseh dejavnostih.
Delež čistega dohodka v celotnem prihodku je v zasebnem sektorju višji kot v družbenem pri izdelavi kovinskih izdelkov in predelavi plastičnih mas, nižji pa pri izdelavi lesnih izdelkov, gostinski dejavnosti in frizerskih storitvah.
Te navedbe potrjujejo gornjo trditev, da je v posameznih dejavnostih možnost prikrivanja dohodka višja, pri drugih nižja ali pa je praktično ni.
Višji odstotek materialnih stroškov in manjši čisti dohodek v določerph dejavnostih v primerjavi z družbenim sektorjem kaže nedvomno na prikrivanje dela ustvarjenega dohodka.
Za dobršen del davčnih napovedi lahko trdimo, da niso v razmerju z materialnim stanjem, ki se dejansko kaže pri obrtnikih.
Ker pa gre tako kot pri delavcih v združenem delu tudi pri obrtnikih za socialno mešano sestavo družin, je jasno sliko težko dobiti. Ni namreč malo obrtnikov, ko je eden od zakoncev zaposlen ali ima kmetijo ali pa ima družina dohodke celo iz vseh teh naslovov. V takih primerih je • samo s kontrolo dejavnosti težko uspeti dokazovati, da prijavljeni dohodek v primerjavi s trošenjem ni realen.
S prenosom pristojnosti ugotavljanja in odmere davka na nenapovedani dohodek v Upravi za družbene prihodke, ko bo možno v tem postopku ugotavljati in ponujati dohodke iz vseh naslovov, se bodo razmere na tem področju spremenile, seveda ob ustrezni kadrovski in strokovni us-
posobljenosti Uprave za družbene prihodke.
Po sedaj veljavni zakonodaji odvzem obrtnega dovoljenja zaradi nizkega dohodka ni možen.
IS je ob obravnavi določene problematike v zvezi z davčno politiko predlagal, da naj se zakonsko določi neki minimalni dohodek, ki ga obrt mora doseči, kar je nedvomno bolj sprejemljivo in lažje izvedljivo, kot dokazovanje preko inšpekcijskih služb.
Zbori Skupščine sprejemajo oceno razmer na področju drobnega gospodarstva v občini s podanimi predlogi ukrepov za njegov hitrejši in družbeno usmerjeni razvoj.
Razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem in družbenem sektorju moramo smatrati kot pomemben dejavnik celotnega gospodarskega razvoja in ne le kot trenutno potrebo za odpravljanje strukturnih neskladij v gospodarstvu. V OZD, KS, družbenopolitičnih organizacijah in upravnih organih je zato nujno hitreje razčiščevati in odpravljati še prisotne idejno—politične in druge ovire pri razvijanju enot drobnega gospodarstva.
OZD so dolžne pri oblikovanju svoje poslovne politike globlje proučiti ekonomski interes za poslovno sodelovanje z drobnim gospodarstvom in ga jasno opredeliti v svojih razvojnih programih, v praksi pa dosledno izvajati preko čvrstejših oblik dohodkovnega povezovanja oz. kooperacije.
Skupščina občine bo preko štipendijske, kreditne in davčne politike nadaljevala s pospešenimi prizadevanji za hitrejši razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti, pa tudi takih proizvodnih obrti, ki bi dopolnjevale industrijsko proizvodnjo, se vključevale preko OZD v izvoz ali v nadomeščanje uvoza, z atraktivnimi proizvodi povečevale ponudbo izdelkov in storitev na domačih in tujih tržiščih ter odpirale možnosti novih zaposlitev.
Preko delegatskega sistema bo dajala pobude za čimprejšnje spremembe in dopolnitve zakonskih predpisov, ki zavirajo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ali onemogočajo upravnemu organu večje pristojnosti za izdajanje in odvzemanje obrtnih dovoljenj v skladu z družbenimi plani in interesi občine.
Uprava za družbene prihodke mora izvajati realno, toda dosledno davčno politiko, ki naj pospešuje razvoj družbeno potrebnih obrti, preprečuje neupravičeno bogatenje posameznih nosilcev na račun dela drugih ter učinkoviteje odkriva in sankcionira davčne utaje in šušmarstvo.
Pri izvajanju nakazanih družbenih usmeritev in sklepov je dolžno aktivno sodelovati in pomagati tudi obrtno združenje!
Konferenca mozirskih komunistov
Občinski komite ZKS je na zadnji seji, 2. februarja 1984 sklenil, da bo občinska pro-gramsko-volilna seja 14. aprila 1984.
Na tej seji bomo mozirski komunisti' ocenili delo in dosežene rezultate v letu 1983 ter se dogovorili za delo v naprej. Posebno pozornost bomo posvetili spremembam na področju gospodarjenja in uresničevanja gospodarske stabilizacije, delovanja in uveljavljanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in utrjevanju in krepitvi družbene samozaščite. Dogovorili se bomo tudi o nekaterih notranjih vprašanjih, ki zade*-vajo prganiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v zvezi komunistov.
Namen seje je predvsem, da se čvrsto dogovorimo o tem, katerim vprašanjem posvetiti največjo pozornost in na kakšen način doseči hitrejše spreminjanje neustreznih razmer.
Letošnja konferenca bo obenem tudi volilna, ter bomo izvršili tudi kadrovske spremembe v organih občinske or-
ganizacije. Opravili bomo tudi volitve predsednika Občinskega komiteja in sekretarja predsedstva Občinskega komiteja ZKS.
Kadrovska komisija je predlagala, da še nadaljnji dve leti opravljata te dolžnosti Anton BORŠNAK in Mirko STRAŠEK.
Konferenco bodo tvorili delegati OO ZK, kijih izvolijo OÖ ZK, ter vsi člani organov občinske organizacije ZKS in bo v soboto, 14. aprila 1984 s pričetkom ob 7. uri v prostorih Delavskega doma v Nazarjah.
Konferenca bo imela naslednji dnevni red: izvolitev organov konference, sprejem poslovnika o delu konference, poročilo verifikacijske komisije, obravnava in sprejem poročil o delovanju občinske organizacije ZKS v preteklem obdobju, ocena sedanjih samoupravnih, družbeno-eko-nomskih in družbeno-politič-nih razmer v občini, razprava o poročilih in oceni, volitve, sprejem programske usmeritve za prihodnje obdobje in zaključek konference.
Svež veter v telesni kulturi
Na področju športne rekreacije, telesne vzgoje in športa smo v preteklem letu dosegli pomemben napredek. To je najpomembnejša ugotovitev iz ocene delovanja telesnokultur-nih društev, ki jo je pripravil 10 ZTKO Mozirje.
Težišče dela je bilo predvsem na samoupravni preobrazbi telesne kulture, kakor tudi na razvijanju športne rekreacije. IO ZTKO je organiziral tudi dve atraktivni prireditvi. V Gornjem gradu sta se srečali občinska košarkarska selekcija in veterani Olimpije z Ivom Danevom na čelu, v Mozirju pa so se pomerili nogometaši Elkroja in Zlata selekcija, ki jo vodi TOF in v kateri igrajo nosilci številnih medalj s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Čisti dobiček te tekme-je bil namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije.
IO ZTKO seje v lanskem letu sestal na sedmih sejah. Udeležba članov je bila 80%, kar lahko ocenimo za dobro in je še en dokaz, da je bila izbira članov premišljena in učinkovita.
Med društvi, ki razvijajo množično športno rekreativno dejavnost, moramo na prvem mestu omeniti komisijo za planinstvo, ki združuje šest planinskih društev iz naše občine. Preteklo leto je bilo za njih še posebej delovno. Avgusta je namreč preteklo 90 let, od kar je nadučitelj Franc Kocbek v Mozirju ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Proslave so se vrstile skozi celo leto. Najpomembnejše pa soseve-
alpinistov povzpelo na Mt. Blanc.
Dobro so delovale tudi občinska strelska zveza, taborniška zveza, kegljaški klub, ki v prvi regijski ligi dosega lepe uspehe, radio klub, lokostrelski klub in ŠD Smreka.
Tega pa ne moremo trditi za konjeniški klub in šahovski klub, ki‘v tem trenutku več ali manj obstajata le na papirju.
V	naši občini deluje 12 osnovnih telesnokulturnih društev, kamor štejemo športna društva iz KS in društva Partizan. Ugotavljamo, da so z minimalnimi finančnimi sredstvi omogočila krajanom kvalitetno športno rekreacijo. Srečujejo se predvsem s kadrovskimi problemi, nekatera društva pa tudi s prostorsko stisko. V letošnjem letu bo potrebno izdelati boljše kriterije za ocenjevanje in vrednotenje dela teh društev.
Šolska športna društva vključujejo vse svoje učence v športne programe. Iz teh društev prihajajo mladi športniki, ki se kasneje vključujejo v delo ostalih športnih društev.
Uspehi nogometašev so na nivoju prejšnjih let. IO ZTKO je ocenil delo Nogometne zveze Mozirje za zelo slabo, zato je bilo ob koncu leta imenovano novo vodstvo.
V	še večji krizi je alpsko smučanje. Zgornjesavinjski smučarski klub je lani organiziral občinsko prvenstvo, druge aktivnosti pa ni bilo zaznati.
Zato pa je slika pri smučarskih skokih povsem drugačna. Klub deluje s
da bile otvoritve kar treh novih plantTF—polnim zagonom, rezultat tega pa so skih postojank: Koče na Klemenči ja-mi. Koče Pristava na Menini planini in Zavetišča gorske reševalne službe na Mozirski planini.
Iz leta v leto so aktivnejši tudi alpinisti iz naše občine. Septembra se je pričela alpinistična šola, ki jo obiskuje 9 tečajnikov. Obiskali so Paklenico in opravili 40 vzponov, julija pa se je 12
dobri rezultati na republiških in državnih prvenstvih.
Odbojkarice z Ljubnega so zadovoljne z rezultati, katere dosegajo. Po lanskem izpadu iz druge zvezne lige delo ni zastalo in so v letošnji sezoni na najboljši poti, da se vrnejo v družbo najboljših klubov Jugoslavije.
Prof. RAJKO PINTAR
Ornitološki krožek OŠ Ljubno
Pred dvema letoma smo na naši šoli ustanovili ornitološki krožek, v katerem spoznavamo ptice in zanje tudi -skrbimo. Ta krožek deluje v vseh letnih časih, zlasti pa spomladi, koje pri nas največ vrst'različnih ptic. Mimo naših krajev potekajo številne selitvene poti, po katerih se ptice selijo iz severa na jug in spomladi nazaj. Med potjo Se ustavljajo tudi na naših poljih, kjer se hranijo in prenočujejo. K nam vsako pomlad priletijo ptice, ki nato tukaj gnezdijo in se jeseni zopet selijo v toplejše kraje.
Člani ornitološkega krožka ptice spoznavamo, jih sistematično opazujemo in skušamo zaščititi njihov življenjski prostor, ki se zaskrbljujoče manjša zaradi večanja človekovih naselij in gradnje raznih gospodarskih objektov. Ko zgubljajo ptice svoja mesta za gnezdenje, domovanje in zavetje, postanejo plen raznih roparic, kot so skobci, mačke... Ptice pa streljajo tudi nekateri občani in celo šolarji, ki se ne zavedajo, kaj pomenijo ptice za naše življenje. Ptice ne razveseljujejo samo človeka s svojo lepoto, akrobatskimi leti in veselim žvrgolenjem, temveč so za človeka tudi zelo koristne, ker v poletnem času pospravijo največ mrčesa in imajo tako velik pomen v biološkem ravnote-
žju narave.
V preteklem letuje naš krožek naredil veliko za ptice v naši okolici. Pozimi smo izdelali 22 gnezdnic in jih pos-tavili.na najbolj primerna mesta. Spomladi so bile že vse gnezdnice naseljene. Jeseni pa smo izdelali in namestili 15 ptičnic. Vso zimo smo jih redno polnili s hrano za ptice. Ker želimo, svoje delo razširiti in čimbolje pomagati in varovati še več ptic, vas vabimo dragi bralci, da se nam pridružite s svojim delom tudi vi. Vsak od vas naj si doma izdela gnezdnico. Najbolje izdelane gnezdnice iz vsake šole bodo nagrajene. Gnezdnice morajo biti izdelane tako, da bodo koristile pticam in ne bodo samo za okras. Gnezdnice naredite takoj, jih namestite vsaj do 20. marca in to poročajte mentorjem bioloških dejavnosti na svojih šolah. Gnezdnice bo pregledal naš ornitološki krožek, jih ocenil in nagradil. Ker je zelo koristno in humano skrbeti za ptice, vas vabimo, da se pridružite našemu krožku, da boste tudi vi spoznali številne čudovite in tudi koristne ptice pa tudi druge živali. Ptice so naše bogastvo, zato jih ohranimo v čim večjem številu.
Mitja Hofbauer Osnovna šola Ljubno/Sav.
Na razstavi Lize Lik vMozirju seje zbraloveliko ljubiteljev njene umetnosti. Uvodne besede o umetnici je povedal dr. Ivan Sedej (na sliki v ospredju), ki je poudaril uspešnost in marljivost slikarke. O Lizi Lik smo pisali v našem glasilu že obširno.
Sindikalni občni zbori
Sekretar občinskega Sveta sindikatov Mozirje Franc Boršnak je podal oceno sindikalnih občnih zborov in konferenc v naslednjem:
V samih pripravah nismo naleteli na odpore pri sprejemanju funkcij za predsednike IO OO ZSS oz. je prišlo do odklanjanja funkcij samo v eni OO ZSS (iz nepojasnjenih razlogov).
Iz samih poročil o delu OO ZSS v preteklem obdobju veje, da je aktivnost OO ZSS v večini primerov v porastu, da pa je aktivnost padla le tam, kjer je bila kadrovska rešitev predsednika oz. IO OO ZSS slaba. Tudi takih primerov je nekaj.
Iz poročil o delu OO ZSS ter iz programov, ki so bili realizirani, je opaziti precej pestro aktivnost sindikalnih organizacij. Naj navedemo nekatere bistvene aktivnosti:
—	Socialna politika — večina OO ZSS je izdelala oceno socialne ogroženosti svojih delavcev, predvsem tistih z najnižjimi OD in pa tistih, ki si s svojim delom ne morejo zagotavljati socialne varnosti.
Pri tem obstajajo v OO ZSS določena sredstva, ki se slednjim dodelijo ob morebitnih nesrečah, dolgotrajni bolezni, invalidnosti ipd.
—	Posebej je bilo v poročilih poudarjeno, da so se OO ZSS ukvarjale tudi z nedisciplino in neodgovornim ravnanjem- Skoraj praksa je že, da za neodgovorno ravnanje delavcev vse primere obravnava tudi OO ZSS pred zasedanjem disciplinske komisije.
Zastavili smo si nalogo, največjo ter najbolj odgovorno, ki jo
je imel in jo še prav gotovo ima sindikat, ta pa je nagrajevanje po delu. Tega pa odkrito povedano (vsaj to je splošna ocena) nismo izpeljali. Na tem področju je še veliko nedorečenih stvari. Povedati je potrebno, da se večina organizacij to zaveda in so samokritični, predvsem do slabega dela. Drugače pa je, ko je potrebno to slabo delo tudi odpravljati, takrat se pojavlja vse preveč solidarnosti. Dogaja se (to je splošna ocena), da so tista dela, ki niso količinsko izmerjena, ovrednotena povsem enako, ne glede na kvaliteto pa tudi na količino, prizadevnost, ustvarjalnost in druge faktorje. To pa prav gotovo ni stimulativno in pa v skladu z usmeritvami. Zato so si OO ZSS v nove programe dela zadale nalogo, da je to glavno področje, na katerem je potrebno storiti največje korake, pa ne samo pri nas, to potrebuje celotna naša družba. Potrebno bo lomiti zabetont^ma pravila in zakoreninjeno miselnost, skratka iz OO ZSS je prišla pobuda, daje potrebno „tistemu, ki dela več in bolje, dati več”.
Ugotovljeno je, da smo na občnih zborih izvolili 70% novih predsednikov izvršnih odborov in tudi sama struktura izvršnih odborov se je menjala v takšnem procentu.
Delež članov ZK je v IO OO ZSS nekaj procentov manjši, delež žensk pa se ni bistveno spremenil.
Obstaja ocena, da sekadrovske strukture OO ZSS niso bistveno okrepile, vendar so nova vodstva OO ZSS pripravljena in voljna delati.
Novo v Lučah
Blok bo. V Lučah so potrebe po stanovanjih velike. Gradnja stanovanjskega bloka je bila že načrtovana na določenem mestu, vendar lastnik zemljišča ni privolil vgradnjo. Tako je padlo vse v vodo in tisti, ki so se že videli stanovati v bloku, so bili ponovno razočarani. Pa se krajevni dejavniki niso dali. /Iskali so druge možnosti in poklicali strokovnjake na pomoč. Komisijski ogled je končno razčistil, da se bo stanovanjski blok gradil na mestu kjer stoji zgradba v kateri je prej deloval krajevni urad. Na tem mestu po vsej verjetnosti ne bo preprek in tako bodo Luče vendarle dobile stanovanjski blok.
TV pretvorniki. Tudi tu se premika.
Tako je RTV Ljubljana pripravila načrte za območje Podvolovljek. Tudi lokacija je odobrena, tako je pričakovati, da bodo ob ugodnem vremenu pričeli z deli. Za Struge pa se pripravlja lokacijska dokumentacija.
Letni načrt KS potrjen. V Lučah so imeli skupščino krajevne skupnosti, na kateri so obrazložili letni načrt. Ta je bil potrjen in vse kaže, da so ga člani skupščine in krajani dobro sprejeli. V svetu KS so se odločili, da izdajo bilten, v katerem bodo podtpbno prikazali načrt dela. Dostavili ga bodo v vsako gospodinjstvo, tako bodo krajani dodobra seznanjeni z delom krajevne samouprave. To je zelo primeren način obveščanja krajanov o delu krajevne samouprave.
Gradbena dela na zdravstvenem domu v Nazarjah napredujejo kljub slabemu vremenu. Upati je, da bodo zaključena ob roku, saj si občani in zdravstveni delavci zelo želijo, da bi končno dobili potrebne prostore.
Pohod po poteh XIV. divizije
Letošnji pohod Po poteh XIV, divizije je potekal y dneh od 12. do 14. februarja. Datum pohoda je bil za našo OK ZSMS dokaj neugoden, saj je vključeval dva delovna dneva, zato tudi število pohodnikov ni bilo tolikšno, kot bi bilo sicer. Pohodniki, bilo jih je okoli 50, so se 12. februarja zbrali pred Kulturnim domom v Mozirju, kjer so si ogledali spominsko sobo. Po ogledu lete so pred SO Mozirje formirali pohodne enote in se odpeljali v Zavodnje. Tam so jih pričakali pohodniki III. etape, mladinci iz Titovega Velenja. Po krajšem kulturnem programu in predaji prapora, sta naša in velenjska delegacija položili venec k spomeniku v Zavodnjah. Tu so se našim pohodnikom pridružili tudi vojaki iz Postojne, pa tudi nekaj pohodnikov, ki so prehodili vso traso pohoda. Na pohodu so prvi dan sodelovali tudi mladinci iz Mozirja in osnovne šole Mozirje.
Pohodniki so nato krenili proti Žlebniku, kjer je bila proslava, ki so ji prisostvovali tudi borci XIV. divizije, ki so pred štiridesetimi leti prehodili to pot v, seveda, popolnoma drugačnih razmerah. Marta Pavlin—Brina je bila članica kulturniške skupine XIV. divizije in je mladim pripovedovala o delovanju te skupine in o njenih vtisih o Kajuhu. Poleg tov. Brine sta bila prisotna še Marušič Edvard—Blaž in Lamovšek Ivan. Nato je delegacija položila k spomeniku venec in z enominutnim molkom počastila spomin na padle
borce in Karla Destovnika— Kajuha.
Pot so nadaljevali proti Belim vodam. Tam so jih pri spomeniku pričakali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po njihovem pozdravu je sledil kulturni pfbgramv ki so ga pripravili učenci OS v Zavodnjah. Na spomenik so položili venec. Pohodniki so se potem namestili v OS v Belih vodah, kjer so prenočili.
V ponedeljek zjutraj so pohodniki ubrali pot proti Smrekovcu. Pot je bila veliko bolj naporna, kot prejšnji dan, saj so morali gaziti približno meter visok sneg, poleg tega pa je snežilo in je pihal močan veter.
Okrog poldneva so utrujeni in premočeni prispeli na Smrekovec. Ob prijetnem vzdušju, ki je vladalo v koči na Smrekovcu pa so kaj kmalu pozabili na utrujenost.
Na Smrekovcu so pohodnike pričakali predstavniki ZRVS Kolar Janez, Slapnik Franci in Pungartnik Dani.
Zadnji dan pohoda so pohodniki odšli proti Rastkam, kjer so se jim pridružili pionirji in mladinci iz OŠ Ljubno. Po kratkem kulturnem sporedu so položili venec k spomeniku. Po kosilu so se odpravili proti Ljubnem, kamor .so prispeli okoli 16.00 ure.
Zaključek pohoda je bil pred spomenikom na Ljubnem.
Na letošnji četrti etapi pohoda je sodelovalo skupaj 106 pohodnikov, od tega je celotne etapo prehodilo 71 pohodni-
ANDREJA JERK
Cebelaiji so zborovali
Strahu, da bi čebelarstvo, ki ima v naši dolini že stoletno tradicijo, zamrlo, ni. Ohranjene panjske končnice z značilnimi poslikavami nam pričajo, da so naši pradedje že davno čebelarili in to tradicijo prenašali iz roda v rod. Negovali so to živalico, simbol pridnosti, delavnosti in redoljub-nosti, ki jim je to naklonjenost včasih bolj, drugič manj obilno vračala.
Zagotovilo, da se bo čebelarstvo še nadaljevalo, je potrdila tudi letna skupščina občinske zveze čebelarskih družin, kije bila
10.	marca 1984 v Nazarjah. V izčrpnem poročilu odbora, ki ga je podal tovariš Lamut, je razvidno, da so čebelarji dobro organizirani in povezani ter da jim ni vseeno, kako se ta humana in družbenokoristna dejavnost razvija. V občinsko zvezo je včlanjenih 6 družin z 207 čebelarji, ki posedujejo preko 2660 panjev. Vse kaže, da se jim bodo letos priključili še lučki čebelarji, tako da bo ta organizacija pokrivala celotno dolino. Število članstva je zadnja leta stalno naraščalo. Računajo, da je neorganiziranih le še okrog 25 čebelarjev.
Iz poročila o gospodarjenju se kaže skrb za napredek tudi v tej panogi. S sredstvi, ki sojih dobili kot pomoč SIS za intervencije v kmetijstvu, so regresirali nakup panjev „Grajš” ter čistokrvnih matic. Kljub slabši letini so lansko leto pridelali okrog 15 ton medu in s tem pripomogli kmetijski zadrugi do prepotrebnih deviz. Z Zgornjesavinjskim študentskim klubom so se dogovorili, da bodo
le-ti v okviru raziskovalnega tabora pristopili k izdelavi pašnega katastra. Čeprav prevladujejo sta rejši čebelarji, se med njimi kaž: izredno prizadevanje za pomla ditev. V skrbi za vzgojo mladih čebelarjev so že na treh šolah organizirani čebelarski krožki, kjer vsa mentorska dela opravljajo izkušeni in predani čebelarji. Plodovi teh prizadevanj so že vidni, saj se s to plemenito in družbeno-koristno dejavnostjo ukvarja že vse več mladih. Mnogi otroci, ki so se za čebelarstvo navdušili v teh krožkih, so pritegnili še starše. Zelo uspešno je sodelovanje z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, medobčinsko in republiško čebelarsko zvezo.
Poleg uspehov se srečujejo tudi s težavami. Poleg noseme in pršice, ki sta že dolgotrajni nadlogi, jih najhuje pesti varooza, kateri se izredno težko zoperstavljajo in grozi nevarnos't, da bo napravila pravo opustošenje, če ne bodo pravočasno in enotno nastopili proti njej. Zaradi tega je prav zdravstvena zaščita čebel ena izmed osnovnih nalog čebelarjev. Prizadevajo si tudi za vzpodbujanje medovitih rastlin, da bo čebelarstvo še močneje zaživelo, saj poslanstvo čebel koristi tako pri oprašitvi kakor pri donosu medu.
Ob uspehih, ki jih dosegajo čebelarji, želimo, da bi bili še naprej tako zavzeti za razvoj te koristne panoge, da bi svoje bogate izkušnje še naprej prenašali na mlade, bili še naprej tako vzgled-no organizirani, kar je zagotovilo, da se nam za prihodnost čebelarstva ni bati.
ZDRAVKO NOVAK
V zadružni enoti Šmartno
Zadružna enota Šmartno ob Dreti zajema kmete v predelu samega Šmartnega in v Kokarjah. V pogovoru s pospeševalko Marijo Mikek, kmetijsko inženirko, smo zvedeli, da povezujejo v Šmartnem.55 in v Kokarjah 53 kmetov. V proizvodnem pogledu prevladuje živinoreja, kar potrjuje številka, da so lani oddaji kar 650.000 litrov mleka v predelu Šmartno in okoli 550.000 litrov mleka v predelu Ko-karij. Seveda pa je v Zadretju še nekaj ribeza in številni so tudi čebelarji. Zato so v Šmartnem odkupili lani 4100 kg ribeza in 4800 kg medu. .Odkup živine v obeh predelih pospeše-
valnega okoliša je približno enak, le da so v Šmartnem odkupili še 146 ovac.
Pospeševalka Mikekova pripoveduje tudi o naporih, kijih vlaga zadruga v izobraževanje kmetov. V hribovitih predelih, kjer so sicer dobri živinorejci, še ni dovolj uveljavljen način siliranja, zatoso v Rovtu predvajali postopek siliranja pod folijo. Sploh se ti kmetje uveljavljajo tudi v pašništvu, saj so sami poskrbeli za urejanje planinskih pašnikov na Pikljevem in se povezali v pašno skupnost. Zanimivo je, da so kmetje na Rovtu domala vsi tržno usmerjeni.
Sindikati o zaključnih računih
Obravnava zaključnih računov potekala na temeljnih kandidacij-za leto 1983, predvsem pa poudarek skih konferencah, ki so potekale od na poslovnih poročilih, ki bi naj bila 1. do 10. februarja v prisotnosti vseh vsebinsko glavni del akcije zaklju- vodstev družbenopolitičnih orga-čnih računov za preteklo leto, je nizacij, članov delavskih svetov in potekala že v januarju in se nadalje-	članov delegacij za zbor združenega
vala v začetku meseca februarja. dela in SIS. Po teh konferencah so Gospodarjenje leta 1983 je zahte- šla (ne povsod) poslovna poročila v valo mnoge napore naših delovnih obravnavo na samoupravne delovne organizacij, TOZD pa tudi posa- skupine.
meznih služb in posameznikov. Izpustiti ne smemo ene grenke re-Prineslo je mnoge dobre rezultate,	snice. Tam, kjer nam samoupravne
pokazale so se mnoge slabosti, kijih	delovne skupine delujejo in od
je potrebno opraviti. Skratka kazal-	poslovodnih organov zahtevajo poči so sami poslovni izidi.	datke, oziroma je dogovor jasen in
Mnogokrat se sprašujemo, zakaj	akcijski, kaj mora vsebovati poslov-
akcija „zaključni računi”. Odgovor	no poročilo, tu je obravnava pote-
je kratek in več kot jasen. Obravna-	kala kot smo si zamišljali in kot naj
va zaključnih računov je in mora še	stvarno poteka. Tam, kjer pa
bolj postati ena od temeljnih pravic	imamo samoupravne delovne sku-
odločanja delavcev o dohodku,	pine zgolj na papirju, pa je še zmeraj
njegovem ustvarjanju in o njegovi	vse po starem in prav tu se bo v
delitvi ter pri odločanju pri obrav-	bodoče izpostavila odgovornost, ki
navi zaključnih računov.	je v zakonu o združenem delu jasno
Samo sprejemanje zaključnega	zapisana in ki je za nekatere
računa na szborih delovnih ljudi	poslovodne strukture še zmeraj pre-
koncem februarja pa ni samo tisto,	malo jasna. Poslovodni organ je tiskar naj delavec odloča pri sami deli-	ti, ki odgovarja ne samo za finančni
tvi. Obravnava rezultatov gospo-	rezultat, ki je enkrat takšen, drugič
darjenja in njen vsebinski del je	drugačen, odgovarja tudi za delo
poslovno poročilo, ki ga je dolžan	celotnega delegatskega sistema, ob-
pripraviti svojim delavcem vsak	veščanja, za delovanje družbenop-
poslovodni organ. Poslovna poroči-	olitičnih organizacij in je njihova
la, ki so prvi in vsebinski del zaklju-	prva opora. Povedati moramo še
čnih, čez leto pa tudi periodičnih	nekatere misli samih poslovnih por-
obračunov, morajo in ponekod je to	očil, poudariti moramo, da so ne-
tudi že primer, vsebovati in poveda-	katera vsebinsko bogata ter pa neke
ti delavcem vse probleme, nanje	misli delavcev, ki so bile izražene na
opozoriti, analizirati napake, na-	obravnavah teh poročil, ter mnenja
praviti primerjave s sorodnimi	samih delavcev o gospodarjenju,
panogami...	hjasploh je potrebno povedati, daje
Kako je potekala akcija zaklju-	ocena rezultatov gospodarjenja pri-
čnih računov za leto 1983 v naši	lično ugodna, žal pa spet nastajajo
občini, predvsem pa obravnava	novi problemi in v celoti le ne
poslovnih poročil, ki smo jim rekli	moremo biti zadovoljni,
vsebinski del obravnave zaključnih Gospodarjenje kot ga ocenjujejo računov? Poslovna poročila in	poslovna poročila in obravnave
njihova vsebina je bila letos pri-	leteh bomo ocenili morda brez
pravljena precej bolj kvalitetno kot	dokončnih finančnih pokazateljev,
leto nazaj. Pa tudi sama obravnava	vendar smatramo, da poslovna por-
in razprava po samoupravnih sku-	očila kažejo dokaj jasno sliko, kako
pinah je bila nekoliko bolj živahna	se je gospodarilo v letu 1983.
kot nekaj časa nazaj. Še enkrat pa je	Zaostreni pogoji, v katerih se je
potrebno poudariti, da se predla-	znašlo celotno naše gospodarstvo je
gane obravnave niso držali povsod	nedvomno vplivalo tudi na poslo-
in ne more se reči, da iz objektivnih	vanje naših OZD. Tudi pokazatelji
razlogov. Poslovodni organi so pri-	kažejo, da problemov kot je popravili poslovna poročila v večini	manjkanje surovin oziroma repro-
primerov že do konca januarja in so	materiala, deviznih sredstev pa ne
Šla v obravnavo v začetku februarja.	nazadnje tudi derivatov ni bilo malo
Prva obravnava teh poročil je	tudi pri nas.
MGA prodira v svet
Folklorna skupina OŠ Ljubno žanje velike uspehe
Tesno na pošti Moziije
Upravnik mozirske pošte je v kraju zelo znan, ni le poštar, kot pravimo, je tudi zelo dejaven v kulturnih organizacijah, v zadnjem času pa je predsednik KK
Slavko Žager
SZDL Mozirje. Odveč bi ga bilo predstavljati, saj vsakdo pozna Slavka Žagerja. Na mozirski pošti dela nad 15 let, zato ve marsikaj povedati iz preteklosti svoje pošte.
Nekoč, pred letom 1964 so bili že na tesnem, takrat so delali v Kolenčevi hiši na trgu. Preselili so se v nove prostore, ki so takrat obetali zadovoljivo površino za dolga leta. Vendar je razvoj šel hitreje, če je takratna pošta zaposlovala 7 ljudi, jih je danes 15. Hišnih številk so imeli le 219, danes pa jih je preko 400. Tudi
telefonske zveze so se zelo zgostile, tako so še leta 1975 razpolagali s 400 priključki, leta 1981 jih je bilo že 800, še to leto pa računajo, da jih bo 1000. Seveda je dostava pošte postala zaradi hitre rasti prebivalstva zelo zahtevna. Samo v kraju samem je preko 550 gospodinjstev. Okoliš pa je velik, saj vključuje tudi Lepo njivo, Šmihel in Loke, tako da je vseh gospodinjstev preko 1300. V okolici so se najbolj povečale Loke, ki so v času, ko Slavko Žager vodi pošto, kar podvojile število hiš. Mozirska pošta ima določene naloge za vso dolino. Tako posreduje telegrame za vse pošte v dolini in je hkrati vozliščna centrala za telefonske zveze.
Kolektiv je vključen v TOZD PTT Titovo Velenje, ta pa v DO Celje. Če je potrebno nadomeščanje na kateri od pošt v dolini, poskrbijo to iz Mozirja.
Sedanje delovne možnosti so zaradi utesnjenosti zelo neprimerne. Tako se opravljajo nekatera dela pred javnostjo in ni zagotovljena ustrezna mera tajnosti. Tudi prostor za telefonsko centralo je daleč pretesen, Zato so vključeni v referendumski program, da bi zagotovili sredstva za novogradnjo, oziroma povečavo poslovnih prostorov. Kot kaže, bodo z gradbenimi deli pričeli leta 1985.
Iz razgovora z v. d. vodja TOZD, Gorenje, Mali gospodinjski aparati, Markom Pur-natom povzemamo naslednje: Doseženi razultati proizvodnje kažejo, da smo lani izdelali 940.165 malih gospodinjskih aparatov ali 8% več kot v letu
1982.	Iz tega je razvidno, da smo letni fizični plan proizvodnje presegli za 2%. Skupna vrednost proizvodnje znaša 657 milijonov dinarjev ali 55% več kot prejšnje leto. Za izvoz smo proizvedli 426.920 aparatov v vrednosti 320 milijonov dinarjev, kar je 15% več kot v letu 1982. Kljub temu
Marko Purnat
»
nismo mogli izkoristiti vseh možnosti in potreb trga, kar lahko pripišemo predvsem slabi oskrbi z elektromotorji. Stalno skrb smo posvečali zmanjševanju uvoza, kar nam je le delno uspelo, saj smo še vedno morali uvoziti za 77 milijonov dinarjev različnega materiala, predvsem plastike.
Ob koncu leta je bilo v našem tozdu zaposlenih 372 delavcev-. Med letom smo na novo zaposlili 39 delavcev, zaradi uvedbe troizmenskega de-
la v oddelku plastike. Izredno visoka je bila odsotnost zaradi bolniške, ki smo jo uspešno nadomeščali z delom režijskih delavcev v proizvodnji.
Kljub temu, da smo plan realizirali) smo še vedno izgubljali preveč časa zaradi slabše kvalitete vhodnih materialov in zakasnitev pri njihovi dobavi. Prekinjati smo morali serije, premeščati delavce in spreminjati delovni čas. Vse to je negativno vplivalo na pro-duktivnosL dela. Precej težav smo imeli v oddelku plastike, kjer smo morali iskati alternativne materiale, kar pa dostikrat ni imelo željenih učinkov. Neenakomerno je bil obremenjen strojni park, več je bilo izmeta, kvaliteta polizdelkov pa slabša. Večkrat nam je zmanjkovalo časa za kvalitetna popravila že močno iztrošenih strojev. Težave v tem oddelku so še dodatno vplivale na proizvodnjo v montaži.
V	preteklem letu pa nam je uspelo uresničiti tudi pomembne naloge. Tako je stekla proizvodnja podstavka za mešal nik, izdelali smo prvo serijo vakuumskega varilnega aparata, osvojili nova tržišča Kanadi, Ameriki in na Irskem, izboljšali smo izhodno kakovost naših aparatov.
V	letnem planu smo si že zastavili tudi nove naloge. Doseči moramo popolno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, izboljšati strokovno znanje in. delovno, organizacijsko ter tehnično disciplino, zmanjšati izmet, osvajati nove proizvode, čimveč izvoziti ter vsaj delno posodobiti strojni park. Vse to pa bomo seveda dosegli le z boljšim delom ter odpravljanjem vseh notranjih slabosti, ki se kažejo v celotni verigi od razvoja pa vse do prodaje naših proizvodov.
V Šmartnem so bile še pred vojno kar tri gostilne, v bližnji okolici pa še dve. Danes je v krajti ostala od nekdanjih gostiln le še Rojtnova. Taje bila že od nekdaj osrednja in zbirališče lesnih delavcev, pa tudi splavarjev. Skratka, domačaje bila inje še danes ostala prijetna! Ce bi jo želeli opisati, bi najprej rekli, da gre za izrazito vaško gostilno, ki je središče zbiranja vaščanov.
Franc Remic—Rojtn je tisti, ki gosta sprejme s prijetnim smehljajem in po domače vpraša, kaj bi želel. Morda je to tisto, kar imamo ljudje rajši, kot „polizane” natakarje v raznih gostinskih lokalih, ki govore včasih zvišeno z gostom in največkrat gledajo nanj kot na nujno zlo. Takšen odnos srečujemo pogosto v velikih hišah, ki nosijo tudi po 5 zvezdic-na durih!
Pri Rojtnu je torej domače, domače pa so tudi posebnosti, ki ti jih ponudijo, bodisi, da gre za želodec ali domače salame. Včasih „birt” ponudi tudi kakšnd'vino in ga oceni, kot dobro, lahko mu verjamemo, saj bi slabega
sam ne pil.
V tej gostilni so.se od nekdaj zbirali tudi domači športniki, kar pričajo slike in tudi sam Rojtn je bil nekoč med njimi.
Hiša je med vojno leta 1944 pogorela, pa so jo zasilno obnovili že leta 1947. Kot pove gostilničar, je v hiši gostilniška obrt že preko 200 let in vseskozi seje reklogostilni pri Rojtnu. Rod Remicev izvira sicer iz Nazarij od Toničev.
Beseda da besedo, radi rečemo. Tako je tudi prišel na dan gnev obeh zakoncev Remic ob zakonski zahtevi po uvedbi registrirnih blagajn. Smatrajo, da takšni prijemi niso ustrezni sedanjim prilikam, ko se mora tako mala gostilna že sama težko prebijati. Sedaj pa še takšne novotarije, ki pomenijo nič drugega kot velike izdatke, posebno za takšne, ki so že dosedaj dajali državi, kar je zahtevala. Skoraj razumljivo zveni misel, da bi kazalo opustiti gostilno, prej kot pa nabaviti aparat (blagajno), ki bi zahtevala dodatne skrbi in stroške.
V gostilni Rojten v Šmartnem ob Dreti
Klubsko brucovanje
V soboto, 30. marca, ob 20. uri vas Zgornjesavinjski študentski klub vabi na slovesnost sprejema brucov v študentske vrste, in sicer v Bočno v dvorano zadružnega doma. Poskrbljeno je za prijeten program, še posebej glasbeni, saj
bo za ta namen na jrrizorišču skupina Song iz Luč. Žejni in lačni ne
boste, zaspanost vas ne bo preganjala, saj boste lahko dobili kavo, plesali pa boste ples s srčki in pomarančami.
Torej: zadnjo soboto v marcu ob osmih zvečer v Bočni v dvorani zadružnega doma v oblekah za zabavo in ples na krst zelenih brucov.
ŠTUDENTSKI RAZISKOVALNI ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
TABOR
Poročilo delovne skupine za agronomijo
Veliko je bilo stvari, ki so nas kot bodoče agronome zanimale, vendar je bilo premalo časa, da bi se lahko z vsemi seznanili bolj podrobno. Toda ostali so vtisi, ki že sami po sebi povejo mnogo in ki nam bodo v prihodnosti koristili — upam, da ne samo nam. Zanimala so nas predvsem tri področja.
Klasifikacija kmetij po metodiki Zadružne zveze Slovenije je bila v bistvu anketa, ki je zaokroževala več kategorij. Nanašale so se na težavnost obdelovanja, nadmorsko višino, tržno usmeritev in intenzivnost proizvodnje. Seštevek točk naj bi bil odločilen pri ukrepih, s katerimi bi za višinske kmetije s težjimi delovnimi pogiji uvajali določene olajšave (npr. glede davka). Zdelo pa se nam je, da je bila anketa pregroba, presplošna, da bi odgovorila na vprašnja, zaradi katerih je bila postavljena.
Zbiranje starega semenskega materiala je temeljilo na pobiranju vzorcev semen predvsem žit. Ti vzorci, ki smo jih uspeli zbrati, so pomembni kot informacija o starih sortah, ki so rastle na tem območju, in o njihovi genetski dediščini in da bi jih kasneje lahko uporabili za prenos ugodnih lastnosti na nove sorte. Vzorci so shranjeni v genetski banki v posebnih pogojih (temperatura 4°
kmetijstvo postavljajo ravno te, administrativno načrtovane zahteve.
Opazovali smo pospeševalno službo in bili smo presenečeni, ko so nam povedali, da je ena izmed najboljših v Sloveniji. Postavlja se nam vprašanje o njeni učinkovitosti, če bo še naprej takšna, kot je sedaj. Ali res ni mogoče drugače? Težko je delati z zvezanimi rokami, ne gre za to, da bi kdo koga osebno onemogočal, ampak za to, da lahko pospeševalci v glavnem le govorijo in razmišljajo o tem, kako bi bilo treba, drugega pa ne morejo narediti — ker ni denarja. Tudi kmetje sami se danes že kar bojijo kreditov, tako vsaj pravijo nekateri. Tudi v prihodnje bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti.
Potem pa je tu še kmečki turizem. Morda ga nihče ne vidi kot problem in morda to tudi ni, pa se nam vendarle postavlja vprašanje o upravičenosti vlaganja v takšen kmečki turizem, kot smo ga videli vsaj na nekaterih kmetijah. Vsekakor bi bilo čisto v redu, vsaj kar se tiče povezovanja kmetij z ostalimi in s tem premagovanja občutka osamljenosti, pa vendar to ni čisto prava rešitev, ker se kljub vsemu razvija kar nekako „kakor pač pride” ali „bo že šlo”. Tega bi se bilo treba bati. In konec koncev:	ali ne bi bilo bolj
pametno vlagati v primarno kme-

S predstavitve rezultatov študentskega tabora Zgornja Savinjska dolina 83 na Biotehniški fakulteti 11. januarja letos
C, relativna vlažnost zraka 8%), kjer čakajo, da jih bomo, ko bo zbranega dovolj materiala, posejali in opazovali njihove lastnosti.
Socialno-sociološki pregled je obsegal najširše in morda najzanimivejše področje. Problemov in -vprašanj, ki so se nam poslavljala, je bilo toliko, da jih šele sedaj, ko smo vse skupaj že dodobra premislili in premleli, dojemamo kot celovito sliko življenja in dela v Zgornji Savinjski dolini. Na nekatera se bomo lahko šele na naslednjem taboru pripravili tako, da bomo zavzeli kritično stališče do obstoječega. Radi bi bili koristni do te mere, da bi nekatere stvari, če že ne pomagali spremeniti, pa vsaj postavili pod vprašaj in z našimi ugotovitvami in namigi morda odprli širšo družbeno razpravo, saj se življenje v Zgornji Savinjski dolini tiče predvsem Zgornjesavinjčanov, vendar pa tudi drugih.
Problemov je veliko, tako tistih, ki se nanašajo na samo kmetijsko proizvodnjo, kot tudi tistih, ki so povezani z življenjem ljudi, ki se počutijo osamljene in izrinjene. Premalo je upoštevano dejstvo, da je to območje višinskih kmetij, razgibanega terena in težkih delovnih pogojev.
Bili smo začudeni in presenečeni nad vrsto administrativnih določil, ki preprečujejo, da bi kmetijska proizvodnja gladko stekla. In vendar bomo morali v prihodnje ravno takšne reči odpravljati, če hočemo uloviti cilj, ki ga pred
tijsko proizvodnjo in s tem zagotavljati razvoj? Ali ni žalostno, da se življenje spreminja zato, ker prihajajo turisti, in ne zaradi prebivalcev samih. Za kaj nam torej v resnici gre? Za izboljševanje kvalitete življenja kmetov ali za to, da bomo zaslužili čim več in, če se le da, v devizah?
Saj v tem ni nič slabega, bo rekel kdo. Kratkoročno gledano morda res ne, ampak kaj bo temu sledilo? Ali se ne skriva odgovor ravno v tem? Bo že kako, si bodo kmetje že pomagali, kakor so si do sedaj še vedno. Ali je morda to tisti adut, ki ga držimo v rokah? Če je, potem je to sila žalostna zadeva. Morda pa so to le izmišljene zle slutnje? O tem bi morali vsekakor Zgornjesavinjčani več vedeti, ker živijo tam že leta in leta, vsekakor več kot mi, ki smo bili tam le teden dni. Zelo bi bili veseli, če bi se kakršno koli mnenje znašlo med nami, da bi vedeli, če smo na pravi poti.
In na koncu ne moremo mimo ljudi, ki so nas teden dni gostili. Vsi smo bili neverjetno prijetno presenečeni nad prijaznostjo kmetov in vseh, ki so imeli kakršne koli stike z nami. S svojimi izkušnjami in težavami, ki se pojavljajo v njihovem življenju, so nam precej pomagali ne samo pri taboru, ampak tudi za naprej (če nas bo služba zanesla v te vode). Tudi sami bi radi pomagali in vse, kar lahko rečemo, je: na svidenje letos.
Suzana Marolt
Še bi bila kmetica...
Malo stran iz Gornjega grada, ob cesti proti Radmirju stoji ugledna kmetija pri Pečniku. Ze na zunaj je videti velik napredek, saj stoji blizu stanovanjske hiše sodoben hlev, oziroma gospodarsko poslopje. Tudi okolje daje slutiti dobrega gospodarja.
Tokrat smo se namenili razgo-varjati z gospodinjo, ne toliko zaradi marčnega vzdušja, bo(j zaradi tega, ker o kmečkih ženskah premalo vemo. Vedno merimo razne gospodarske uspehe, o njih govorimo, pri tem pa pozabimo, kakšen je delež gospodinje.
Prvi pogled v stanovanjsko hišo je potrdil naša pričakovanja. Povsod red in urejenost, čistoča na prvem mestu! Prav to je že samo po sebi govorilo, da bomo tu srečali dobro gospodinjo, ki zmore ob tolikem delu še skrbeti za tako vzoren red v hiši.
Ana Pečnikova je doma v Bočni, tudi tam je živela na kmetiji, zato je dobro poznala dela in
Ana Pečnik
vedela je, da bo njen dan deloven od jutra do večera. Vsaj začetka je bilo tako, danes je marsikaj lažje, ko je kmetija urejena, posodobljena in s stroji dobro založena. Prijetna sogovornica pove, da so nekoč imeli kurjerejo, kokoši ne-snice, da pa je to delo bilo le prezahtevno, vendar pa je pri-
neslo gmotne temelje sedanji preureditvi kmetije v živinorejsko smer. Preusmeritev je terjala seveda veliko vlaganj, ki so bila mogoča s pomočjo zadruge, kjer še danes najdejo dobrega svetovalca in načrtovalca. Tako bo ob pridnih rokah družine Pečnikov kmetija, na kateri je to ime že preko 300 let, živela in uspevala. Sin Janez, eden od štirih otrok družine, se je šolal za kmeta in bo gospodaril doma, tudi to je porok za nadaljevanje kmetovanja.
Pripovedovanje Ane Pečnik o njenem delovnem dnevu, ki prične poleti v ranih jutranjih urah, pozimi pa ob pol šestih, ko mora v hlev. Pred tem pa je treba še marsikaj postoriti za družino. V hlevu stoji 18 molznic in 5 telic. To seveda zahteva pridne roke, ki jih v družini k sreči ne manjka. Že številka, da so lani oddali preko
62.000	litrov mleka, je po svoje zgovorna. Anino jutro se torej rano začne in dan se pozno konča, saj je delo gospodinje potrebno še takrat, ko že drugi ležejo k počitku. Ob tem pa mora kmetica najti še čas za pletenje, razna druga dela in še za delo v zadružni enoti. Tam namreč Ana Pečnik sodeluje v odboru Žena zadružnic. Seveda je čas za takšna srečanja le pozimi, ko se dobijo tudi na raznih tečajih, ki jih prireja ZKZ Mozirje. Tudi letošnje srečanje zadružnic, ki je bilo v Gornjem gradu ob Dnevu žena, je bilo izredno dobro obiskano, kar kaže, da je povezava žensk kmetic še kako potrebna.
Ob koncu razgovora je Ana Pečnik obudila še nekaj spominov iz prvih časov na Pečnikovim. Takrat je bilo treba poskrbeti za povečanje obdelovalnih površin. Pozneje je kurjereja zahtevala izredne napore zakoncev Pečnik ob malih otrocih. Vsi napori so poplačani s tem, da so gospodarsko uspešni in da je družina zdrava, Otroci pa pridni. Tako pač misli mati, ki se s srečo v srcu zaveda, da je plačilo ža trud najbolj iskati v lastnem rodu, ki raste in nadaljuje trud staršev. Ko vprašamo gospodinjo Ano, kaj bi želela biti, ko bi se -še enkrat rodila, smeje reče, da bi bila spet kmetica...
A. V.
Pismo iz Kanade
O poškodovanem kužnem znamenju v Ljubiji je bilo prelito že dosti črnila. Tudi mi smo obširno obveščali občane o poteku prizadevanj, da bi zgodovinsko obeležje ohranili. Znano je, da je Odbor za varstvo kulturne dediščine pri kulturni skupnosti Mozirje s pomočjo lastnika zemljišča na katerem stoji kužno znamenje, kmalupopoškodbi spomenika obvestil postajo milice in ustrezni upravni organ pri SO Mozirje. Slednji je takoj obvestil še Pokrajinski zavod za spomeniško varstvo v Celje. Tudi krajevna skupnost Mozirje je o zadevi razpravljala in ukrepala. Dogovorjeno je bilo, da se znamenje strokovno posname in poruši, nato pa nanovo postavi. Seveda šo delo opravili strokovnjaki, tako, da bo izgled spomenika po obnovi popolnoma veren današnji podobi. Resnici na ljubo, je zima prehitela pričetek del za katera se je obvezalo domače komunalno podjetje, ki bo opravilo rušenje in pozidavo.
Zakaj ponavljamo vse to? .Pred nedavnim je prispelo pismo iz Kanade, ki ga je napisal naš rojak in v njem opozoril na izredno pomemb-
nost propadajočega znamenja. Priložil je dve sliki o poškodovanem kužnem znamenju. Odbor za varstvo kulturne dediščine pri KS Mozirje, je rojaku v Kanado sporočil namero in zagotovilo, da bo znamenje spet popravljeno. Ne bi bilo dobro za naš kulturni ugled, če bi se v kakšnem časopisu tam pojavil članek o propadanju kulturnih spomenikov pri nas.
Vse skupaj bi nekdo ocenil kot obrobno stvar, ki ji morda ne kaže pripisovati toliko pozornosti. Vendar to ni tako! Smo turistična dežela, ki mora poleg dobrih gostinskih uslug nuditi še kaj več. Torej med . tisto „kaj več” spada pa tudi kulturna ponudba, med nje pa sodijo tudi podobna znamenja. Pismo iz Kanade nas torej opozarja na občutljivost obiskovalcev in občudovalcev naše krajine. Če že nekdo, ki takšno znamenje poškoduje ne čuti dolžnosti in pripravljenosti pomagati pri obnovi, potem naj vsaj skupnost ravna drugače. Dolžni smo ohraniti zanamcem vse tisto, kar so nam zapustili predniki, pa naj gre za sakralno umetnost, narodopisne znamenitosti ali za spominska obeležja NOB.
Prijetno srečanje
Zgornjesavinjska zadruga pripravi ženam zadružnicam vsako leto ob praznovanju žensk srečanje. Tokrat so še osmič sestale in to v Gornjem gradu. Najprej je zbrane nagovoril direktor ZKZ Anton Vrhovnik. Sledil je spored narodnih plesov, predvajan od mladih iz Trnave. Nato je igralska skupina domačega prosvetnega društva predstavila igro Krefli. V prijetnem in zabavnem delu so igrali mladi zadružniki z Gornjega grada in V
Ljubnega.
Kako so takšna srečanja med kme-kimi. žemkami priljubljena, kaže tudi udeležba, kar 340 se jih je zbralo. Prišle so tudi lažje, saj je zadruga zagotovila prevoz z avtobusi iz vseh smeri.
Veselo vzdušje povezuje ženske iz vseh predelov naše doline. Kmečka žena nima pogosto prilike praznovati, zato je to bila prilika za dobro razpoloženje in izmenjavo misli.
Mladi in kmetijstvo
V soboto, 10.3. 1984, je bil na Rečici ob Savinji regijski kviz „Mladi in kmetijstvo". Na kvizu je sodelovalo 9 ekip iz Celjske in Koroške regije. Organizator kviza je bila ZKZ Mozirje in OK ZSMS Mozirje, ob pomoči DO in naše občine.
Ekipe so bile zelo izenačene, tako, da je prišlo do delitve mest*. Zmagal je
l akšen je mednarodni znak na parkiriščih, kjer naj bi stala vozila paraplegikov.
Mednarodni invalidski znak
za parkiranje
V Celju je od poletja dalje na nekaterih parkirnih mestih opaziti mednarodni invalidski znak (na modri podlagi bela stilizirana silhueta na vozičku), katerega smo se paraplegiki zelo razveselili. Na pobudo Obč. komiteja za urbanizem in varstvo okolja iz Celja je Komunalno podjetje — Cestna signalizacija Celje opremilo nekaj parkirnih mest v Celju in s tem zagotovilo invalidnim osebam boljše gibanje po mestu. V tujini je takšna signalizacija že dokaj pogosta, pri nas pa je šele začetek. Celje je tako postalo eno izmed redkih mest v Sloveniji, ki imajo te oznake.
Marika Šerbela—Rupnik
Mladi na Lepi njivi
Na Lepi njivi je veliko mladih, žal pa jih le del dela v mladinski organizaciji. Tisti pa, ki se vključujejo v krajevno delo, se znajdejo včasih pred velikimi težavami.
Takole piše mladinec iz tega zaselka, kjer je predvsem kulturno delo zelo živo:
„Soočamo se s težavami, kijih sami ne moremo reševati. V začetku letošnjega leta bi morali plačati osnovni šoli Mozirje prilično visok znesek za potrošeno toko-vino, če tega ne bi plačali, nam grozi zaprtje dvorane v šolskem poslopju. To smo namreč sami opremili z denarjem, ki smo ga prislužili s ■ prireditvami. Doslej smo pripravili že 3 igre, to pa ni ravno malo!
Razumljivo je, da sami tega stroška nismo mogli pokriti, zato smo skupaj preko SZDL in vaškega odbora krajevne skupnosti, zaprosili svet KS Mozirje za pomoč. Obljubljena je pomoč in razumevanja smo veseli, saj je treba vedeti, da naš kraj ni ob glavni cesti, zato so ljudje zelo veseli, če jim pripravimo kakšno razvedrilo! Krajani torej ne bi mogli
Pionirska zadruga
Pionirska zadruga deluje na O. Š. Blaža Arniča dve leti. Člani zadruge so vsi pionirji šole. Mentor ’ zadruge^je tov. Ela Veninšek. V okviru pionirske zadruge deluje več •krožkov: vrtnarski, gozdarski, foto krožek, likovni krožek, pletilski, hranilnica, zbiralne in delovne akcije.
Izredno uspešni pa so bili zbiralci odpadlih surovin. Razredne skupnosti so zbirale odpadle surovine po določenih mesecih. Nekateri razredi so akcije že zaključili. Tako je 8. razred zbral 1475 kg papirja in 14280 kg starega železa, v vrednosti 41.600,00 dinarjev. Oba 7. razreda sta zbrala 1130 kg papirja in 11380 kg starega železa v vrednosti 34.335,00 din. Prav tako je bil uspešen
Priznanje Lučam
Lučki turistični delavci so pripravili občni zbor turističnega društva. To je nekakšen obračun z delom preteklega obdobja in pokazal je, da so v Lučah pridno delali. Sicer se pa ta kraj ponaša z dolgoletno uspešno turistično dejavnostjo.
Res je bila lanska bera nekoliko slabša od prejšnje, vendar pa je to delo pripisati razmeram doma in v svetu. Takšni pojavi so tudi v najbolj znanih letoviških središčih zaznavni. Res pa je tudi ugotovitev, kije bila glasna na zboru, da turisti postajajo vse bolj zahtevni, da lepa krajina ni več dovolj, tako pa tudi ne dobra hrana. Vse bolj bo treba misliti na takoimenovani „aktivni” dopust. Se pravi, treba bo za goste ponuditi tudi kaj drugega, kot to, kar smo jim doslej. Prav v tej, kot pravimo izvenpenzionski ponudbi pa smo v' dolini na sploh zelo šibki. Dejstvo je, da gredo tokovi razvoja hitro naprej, da je treba njim slediti, ali pa se sprijazniti z manjšim obiskom.
Ko so govorili o prireditvah, ki jih društvo pripravlja že vrsto let, so menili, da je zadnji Lučki dan pokazal premalo povezanost dejavnikov v kraju. Takšne prireditve, ki niso le društvena zadeva, morajo najti sodelavce v širšem krogu krajanov, sicer ostane na posameznikih, da odločajo in de-
razumeti, da bi se preprečila dejavnost mladih zanesenjakov. Da je tako, kaže tudi neverjetno število gledalcev na naši zadnji igri Zares čuden par. Tudi sicer pripravljamo razne proslave, ki so kraju potrebne, končno ne gre zapostavljati odročne kraje, kjer živijo ljudje na dokaj oddaljenih domačijah. Seveda ni misliti, da bi ti ljudje bili deležni vsaj podobne kulturne ponudbe, kot denimo meščani Ljubljane, ali drugih središč. Zato jim zagotovimo vsaj delček tistega, kar sicer oznanjamo v raznih zaključkih posvetov, simpozijev in podobnih srečanj.
Mladi imamo veselje, pa tudi ljubezen do kulturnega dela, zato upamo, da bomo deležni podpore tudi zunaj našega kraja.”
Pripis urednika: Pisca prosimo, da se v bodoče podpiše. Ker je vsebina uredniškemu odboru znana, smo sestavek objavili, sicer bi ga ne. Rekli smo, da h>hko pisec izrazi željo, da se njegovo ime ne omeni, načelno pa ne objavljamo nepodpisanih člankov!
pri zbiralnih akcijah 6. razred, ki si je prislužil 16.140,00 din. V naslednjih mesecih bodo zbiralne akcije izvedli še vsi ostali razredi.
Vsi pionirji se zavedajo, da imajo take in podobne akcije velik pomen, saj koristijo industriji, ki ji primanjkuje odpadlih surovin. Ker so zbrali-do sedaj več kot 25.000 kg starega železa in pločevine, ki so jo vozili od blizu in daleč, so imenitno čistili tudi okolje.
Razredne skupnosti bodo namenile prisluženi denar za ekskurzije, pionirska zadruga pa bo lahko pomagala tudi pionirjem, ki bodo potrebni pomoči..
Novinarski krožek O. Š. Blaža Arniča Luče
AMZ Tabor iz OK ZSMS Žalec s 36 točkami, pred Laškim 32 točk. Slovenj Gradcem in Šmarjami s 30 točkami, Šoštanjem in Slovenskimi Konjicami ter Šentjurjem z 28 točkami, Prevaljami 27 in AMZ Ljubnoz26to-čkami. Kviz so popestrili s svojim programom mladinci iz Nazarij, Ljubnega in Solčave. Anlonija §porin
lajo. To pa seveda ni dobro, niti ni prav. Načelo, da več ljudi več vein da vsi vse zmoremo, je še vedno veljavno! Treba bo torej v okviru krajevne skupnosti posvetiti temu več pozornosti.
Nekateri menijo, da sodelovanje s Turist birojem v Mozirju še ni na željeni ravni. Očitek, da so se tam bolj zavzeli za prodajo kmečkega turizma, je bil tudi tokrat glasen. Navzoči predstavnik naše turistične zveze in vodja Turist biroja Stanko Podsedenšek je obrazložil stanje in poudaril, da se trudijo dolino celovito predstaviti in tudi ponuditi, da pa seveda stvari ne gredo preko noči. V biroju se zavedajo, da so turistična društva v krajih temelj razvoja tujskega prometa, da pa jih je treba tesneje povezati.
Predstavnik Celjske turistične zveze profesor Zoran Vudler je najprej izrekel vse priznanje lučkim turističnim delavcem za njihovo prizadevno delo. Posebno je poudaril, da so tudi lani bile Luče proglašene kot najlepši turistični kraj v celjski regiji. Nato je predal diplome Turistične zveze Jugoslavije društvu, nato pa še Olgi Siljar in KS Luče. Bronaste značke Turistične zveze Slovenije so dobili: Emika Selišnik, Ela Veninšek, Anton Breznik, starejši in Leopold Supin. Zlati znak pa je od Turistične zveze Slovenije prejela Olga Siljar.
Za dobro oskrbo
V delovni organizaciji Savinja je prišlo zaradi odhoda bivšega direktorja Rudija Gabrovca na drugo delovno mesto do spremembe v vodstvu. Novi direktorje Jože Vrtačnik, diplomirani inženir organizacije dela. Je sicer do-
Jože Vrtačnik
mačin iz Radmirja, delal pa je kar 24 let na Gorenjskem. Tako je prišel iz Loških tovarn hladilnih naprav, kjer je vodil splošni sektor. V razgovoru z našim urednikom je Jože Vrtačnik
poudaril pomembnost delovne organizacije, v katero je prišel, za celotno občino. Gre ža oskrbovanje naših potrošnikov v drobni prodaji, gre pa tudi za vrsto nalog, kijih ima Savinja še poleg tega in so širšega pomena, kot sodelovanje z malim gospodarstvom in podobno. Seveda ni mogoče dajati kakšnih ocen že po nekaj dnevih, me-. ni naš sogovornik, najprej mora spoznati tokove znotraj delovne organizacije, razmere v dolini, potem pa bo lahko kaj več povedal o načrtih, ki jih namerava predlagati. To je povsem razumljivo, saj so naloge s katerimi se bo srečal zelo obsežne in jih bo lahko šele proučil od primera do primera. Vendar pa je že sedaj jasno, da so težave prav pri oskrbi, kjer pač vsega ni dovolj, ali vsaj ne v zadostnih količinah. Ponekod pa oskrba sploh šepa, saj je na prvem mestu izvoz. To pa zahtevajo sedanje okoliščine na domačem trgu in seveda v gospodarstvu. Trgovina je na sploh v težkem položaju, saj je pod lupo nadzora cen in administrativnega določanja prodajnih pogojev. Dohodek je treba zagotoviti, zato so napori tem večji. Kolektiv se v opisanih okoliščinah le stežka prebija med številnimi ovirami današnjih razmer in prav zato zasluži širšo podporo, seveda pa tudi razumevanje potrošnikov.
Niso nas pozabili
Ob Dnevu žena smo bile ločke žene prijetno presenečene ob pozornosti, ki so nam jo izkazali ločki mladinci. Poslali so nam čestitke m nam na ta način dokazali spoštovanje.
Pišem tudi v imenu moje matere, stare 92 let, ki leži težko bolna in ni pokretna. S to čestitko ste ji mogoče prižgali še zadnjo iskrico življenja, zato vam iskrena hvala!
Želim vam mladincem Lok in celo-
tni organizaciji veliko uspehov pri nadaljnjem delu, da bi uživali v miru in svobodi v naši lepi domovini.
Ana Remic, Loke 10
Pripis uredništva: Veseli nas, da so se ločki mladinci domislili takšne pozornosti, dokaz več, kako se da brez velikih in hrupnih prireditev razveseliti delovne ženske
Mladinci MGA spet aktivni
V splošno prizadevanje pri reševanju stabilizacijskih in vsakodnevnih težav se zelo aktivno vključujejo tudi mladi delavci v TOZD MGA Nazarje. Ker nastajajo zaradi večkratne težave z dobavo raznih materialov in drugih polizdelkov v proizvodnji manjši zastoji, izdelki so včasih nekompletni ali neembalirani. Da bi se to delo opravilo brez nadurnega dela, se v to delo organizirano vključujejo mladi z prostovoljno organizirano akcijo. Tako so člani mladinske organizacije MGA dne 2. februarja z dvajsetimi
člani zaembalirali preko 1000 kom gotovih izdelkov in opravili še nekaj predmontažnih del. To ni bila njihova prva delovna akcija, obljubljajo pa tudi, da ni bila zadnja.
Da pa ne bi bilo vse samo delovno, so 16. februarja na odlično pripravljeni sankaški progi na Poljanah pri Rečici organizirali sindikalno prvenstvo v sankanju. Zmagal je Kolenc Stane, drugo mesto je zasedel Kaker Ciril, tretje pa NadlučnikSlavko. Najboljšim so podelili tudi diplome.
SLAVKO NADLUČNIK
Lučki šolarji so zbrali lep kup starega železa. Kaj ko bi njihovemu zgledu sledili še drugi, pa ne le šolarji...
Z odsevnim obeskom je varneje
Obveščamo vse udeležence cestnega prometa, da je z dnem 20. februarja 1984 pričelo veljati zakonsko določilo, ki nas obvezuje, da morajo pešci ponoči in ob zmanjšani Vidljivosti med hojo po cesti izven naselja nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Prav tako morajo biti otroci ha cesti opremljeni s kresničko in rumeno ruto ponoči in ob slabi vidljivosti, neglede na to ali hodijo v naselju ali izven naselja.
V Sloveniji je tovarna Saturnus izdelala in dala v prodajo svetlobne odsevne obeske že znanih oblik, tako da so pfimerni tudi za odrasle. Obeski so v prodaji pri Avtomotorju v Mozirju, kjer jih lahko interesenti kupijo.
Milica bo v.začetnem obdobju pešce brez teh obeskov le opozarjala, kasneje pa tudi sandcionirala. Zato občinski svet priporoča vsem pešcem uporabo obeskov v vseh pogojih zmanjšane vidljivosti.
K	SVET ZA PREVENTIVO IN
VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Neuresničene obljube — samo sanje!
za II. TV program na posameznih lokalnih pretvornikih pa bi bilo treba naročiti posebej in seveda tudi plačati.
Pri izvajanju dogovorjene akcije v Zadretju je resda nastala precejšnja časovna, zamuda in to zaradi povsem nepredvidenih zapletov. Izgradnja pretvornika v Florjanu je namreč pogojena z ojačanjem kritično nizke električne napetosti v tem zaselku, to pa bi bilo možno doseči le z izgradnjo novega elektrodaljnovoda od transformatorske postaje v Zagradišču preko Križa do Florjanskega vrha. Ker je bila s strani Elektra Celje začrtana najkrajša možna trasa tega novega daljnovoda so se prizadeti lastniki zemljišč pritožili, da ne dovolijo postavitve drogov po njihovem zemljišču. Večina jih je na številna pregovarjanja kasneje popustila, eden pa še vedno trdovratno vztraja pri prvotni odločitvi (Matevž na Križu!). Vsa prepričevanja s strani občine pa tudi KS Gornji grad so bila doslej zaman!
Krivda za to, da še gradnja daljnovoda in pretvornika v Florjanu ne premakne z mrtve točke, torej ni pri odgovornih funkcionarjih pač pa pri krajanih Križa oz. sedaj le še enem posamezniku, ki tudi proti ponujeni odškodnini za potrebni gozdni posek ne podpiše odstopne izjave. V tako zapleteni situaciji, ko osebni interesi posameznikov onemogočajo uresničevanje širših družbenih interesov, bi bil po mnenju mnogih občanov primeren izhod edinole s prisilo, t.j. z razlastitvijo. Ali smo res tako nezreli, da se v krajevni skupnosti ne moremo dogovoriti za sporazumno rešitev na osnovi med-sosedske solidarnosti? Prisila še nikoli ni rodila drugega kot odpor, zato seje skušamo kar se da izogibati.
Krajevfie skupnosti Gornji grad. Bočna in Šmartno ob Dreti bodo v letošnjem letu z 'združenimi sredstvi zgradile pretvorniške hišice, opremo pa bo RTV dobavila šele potem, ko bo zgrajen daljnovod. Po vseh.dosedanjih zapletih je težko predvideti, kdaj bo to, ker je ključ za razrešitev problema, kot že rečeno, še vedno v rokah prizadetih KS. Občinski upravni organi jim bodo še nadalje nudili vso možno pomoč!
Glede predloga, da tudi savinjski gledalci solidarnostno prispevajo del sredstev za izboljšanje vidljivosti II. TV programa v Zadrečki dolini, pa pripominjamo, da bo ta medsebojna solidarnost 'izražena v sredstvih III.» samoprispevka, ki so po programu namenjena za sofinanciranje TV pretvorniške mreže in bodo v skladu z odločitvijo Referendumskega odbora na razpolago še v tem letu.
—------------------:-------j	1	\
Obrambno usposabljanje
Konec meseca marca 1984 bomo pričeli z izvedbo predpisanega programa, o katerem smo pisali že v zadnji številki Savinjskih novic.
Program zajema temo „RA DIOLOŠKO—BIOLOŠKO— KEMIČNO OROŽJE IN ZAŠČITA PRED NJIM”.
Predavanja se bodo izvajala v vseh KS naše občine v trajanju po 2 šolski uri, pričetek pa bo zaradi prehoda na poletni čas vsakokrat ob 18.30 uri.
Urnik predavanj:
SOLČAVA — Zadružni dom, 28. in 29. 3.
LUČE — Osnovna šola, 26. — 28. 3.
LJUBNO — Osnovna šola, 26. — 30. 3. ter 2.4.
NOVA ŠTIFTA — Gasilski dom, 26. — 28. 3.
GORNJI GRAD — Osnovna šola, 26. — 28. 3.
BOČNA — Zadružni dom, 26. — 29. 3.
ŠMARTNO/D. — Podr. šola, 26. — 28. 3.
KOKARJE — Gasilski dom Lačja vas, 28. in 29. 3.
NAZARJE — Delavski dom, 26. — 28. 3.
REČICA/S. — Podr. šola, 26. — 28. 3.
POBREŽJE — Gasilski dom, 29. 3.
ŠMIHEL — Podr. šola, 29. 3.
LEPA NJIVA — Podr. šola, 26. in 27. 3.
LJUBIJA — Sejna soba ZKZ, 26. in 27. 3.
MOZIRJE — Sejna soba SO, 26. — 30. 3. ter. 2 — 6. 4.
Vsi delovni ljudje in občani so vabljeni, da se pouka polnoštevilno udeležijo.
Kdor bi se pouka ne mogel udeležiti iz opravičenih razlogov na dan, ko ima razpored za predavanje v svoji KS, se lahko udeleži predavanja tudi kateri drugi dan po zgoraj navedenem razporedu.
ODDELEK ŽA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE
V_____________________________________________________J
Ko sem prebiral Savinjske novice od meseca februarja 1980 sem med drugim opazil naslov: „Delegati sprašujejo.” V tem vprašanju je delegacija KS Šmartno ob Dreti postavila vprašanje sprejema I. in II. televizijskega programa. Odgovor je posredovala RTV Ljubljana. V marčni številki istega leta zasledimo članek pod naslovom: Odmev na II. TV program. V tem članku pisec I. S. K. piše, da se je sprejem I. programa močno poslabšal. Bil je vgrajen v pretvornik II. programa, katerega smo solidarnostno finančno podprli vsi gledalci zadrečko-savinj-skega področja. Kljub temu, da imamo sedaj Zadrečani slabši sprejeifkl. programa, da o drugem sploh ne govorimo. No, potem je vse zamrlo, vse do lanskega leta do meseca oktobra, oziroma do novembra, ko je izšel v Delu članek, da bo začel delovati nov pretvornik.
Sedaj smo že v sredini februarja 1984 pa še vedno gledamo nekvalitetno sliko I. programa, da o II. programu sploh ne govorimo. Obljubljeno je bilo, da se bo postavil nov pretvornik in to samo za
I.	program. Če je res tako, predlagam, da tudi savinjski gledalci solidarnostno priskočijo na pomoč in da lahko vsi gledamo I. in
II.	televizijski program.
Vprašal pa bi odgovorne, kaj so
napravili v tem času, v času štirih let in jim zato polagam na srce samo* tri besede: Uresničite svoje obljube!!!	I. s. K.
Občina odgovarja:
Uvodoma želimo pojasniti, da območje KS Šmartno ob Dreti ni edino v občini Mozirje, kjer je sprejem TV signala zelo slab. V krajevnih skupnostih Ljubno, Luče in Solčava so še številni zaselki, kjer ne vidijo niti I. niti II. TV programa. Da bi se te nevšečnosti odpravile v čim krajšem času, je bilo med SO Mozirje in RTV Ljubljana že v letu 1981 dogovorjeno, da bi do konca tega srednjeročnega obdobja s skupno akcijo zgradili najnujnejšo pretvorniško mrežo v najbolj prizadetih krajih naše občine. In sicer: v Florjanu pri Gornjem gradu za območje Za-drečke doline, v Savini pri Ljubnem in v Lučah pa za zgornji del Savinjske doline. Po.tem dogovoru so območne KS dolžne zgraditi na izbranih lokacijah pretvorniške hišice in do njih speljati elektrovod, RTV pa seje obvezala izdelati načrte in dobaviti ter montirati antenske stolpe s pripadajočo pretvorniško opremo za I. TV program. Antensko ’opremo
Obrtniki v športu
Naše bralce smo že večkrat obveščali o raznih tekmovanjih, ki jih je pripravila komisija za šport in rekreacijo pri Obrtnem združenju Mozirje.
Letos so ustanovili tudi žensko tekmovalno vrsto v kegljanju. Trenutno tekmuje 8 tekmovalk vceljski regijski ligi. Doslej so pokazale veliko znanja in so se tudi dobro uvrstile. Skupino vodita Viktor Kovač in Peter Koren.
Sicer pa se v okviru združenja uveljavljajo še druge športne zvrsti. Na zadnjem tekmovanju smučarjev v Kranjski gori, 7. veleslalom obrtnikov in delavcev Slovenije, so tekmovali z močno skupino. Nastopilo je kar 18 tekmovalcev iz naše doline.
Razvoj športne dejavnosti v obrtniških vrstah se torej krepi, obeti za naprej so tudi dobri.
IVIed obiskom pisatelja Antona Ingoliqi na šoli v Gornjem gradu (levo pisatelj Ingolič). O Kulturnem dnevu na tej šoli smo že pisali.
40 let Denarnega zavoda
V galeriji mozirskega Kulturnega doma smo si lahko od 4. do 17. februarja ogledali zanimivo razstavo, ki jo je ob pomoči Društva računovodskih in finančnih delavcev Mozirje in Občinske . matične knjižnice postavil Aleksander Videčnik. Razstava je posvečena 40. obletnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije in ponovno potrjuje, da programske usmeritve mozirskih kulturnih delavcev presegajo občinske meje. Mnogi njihovi kultuni dosežki odmevajo tudi v širši slovenski javnosti in tako kažejo, da Mozirje postaja pomembno in prav nič provincialno slovensko kulturno središče.
To še prav posebno velja za razstavo „40 let Denarnega zavoda Slovenije”, ki v našem poznavanju razvoja narodno osvobodilnega boja na Slovenskem zapolnjuje pomembno vrzel in opozarja na neraziskana področja. Slovenski zgodovinarji, ki proučujejo obdobje od leta 1941 do 1945, so se doslej posvečali predvsem vojaškim in političnim dogodkom medtem, koje bogata in edinstvena gospodarska, tehnična in kulturna dejavnost v NOB šele v zadnjih letih vzbudila več zanimanja. Tak premik v vrednotenju posameznih plati našega narodnoosvobodilnega boja kaže tudi mozirska razstava, ki prikazuje razvoj gospodarskega in finančnega poslovanja v času NOB. Razstava je sicer že druga te vrste (prva je bila leta 1974 v Celju), vendar to njene tehtnosti in pomembnosti prav nič ne zmanjšuje.
Ob pazljivem ogledovanju in branju zbranih fotografij in dokumentov vstaja pred nami impresivna podoba razvoja slovenske OF, ki je že v prvem vojnem letu razvila tudi gospodarsko in finančno poslovanje in tako v resnici zaslužila naziv „država v državi”. Razstavljeni dokumenti nam pričajo, da je nemški in italijanski okupator že v maju 1941 z enostranskim tečajem razvrednotil dinar, odpustil slovenske finančne uslužbence in oropal ogromen del slovenskega narodnega bogastva. Slovenski narodno osvobodilni svet (SNOS) ’ je temelje svojega finančnega in gospodarskega poslovanja postavil že septembra 1941 z odlokom o narodnem davku in o razpisu posojila svobode. Sprva so posojilo vpisovali s t. i. števnimi lirami, že v aprilu 1942 pa so bile natisnjene prve obveznice posojila svobode. Naslednjo pomembno stopnjo finančnega poslovanja označuje razstavljen dokument iz septembra 1943 o ustanovitvi odseka za finance v okviru Upravne komisije za osvobojeno slovensko ozemlje.
Najpomembnejšo prelomnico v razvoju partizanskega finančnega poslovanja pa prav gotovo pomeni sklep o us-
tanovitvi Denarnega zavoda Slovenije, ki ga je 12. marca 1944 sprejelo predsedstvo SNOS. Isti odlok je hkrati Denarni zavod Slovenije pooblaščal za izdajo prvega slovenskega denarja — lirskih bonov. S tem smo Slovenci dobili svojo prvo emisijsko banko, ki je bila hkrati tudi prva svobodna emisijska banka v Evropi pod nacistično zasedbo! Denarni zavod Slovenije je takoj ustanovil svoje podružnice na Primorskem, Štajerskem in Goriškem, oživel poslovanje različnih kreditnih ustanov na svobodnem ozemlju, poenotil materialno in finančno poslovanje in izobraževal finančne kadre ter tako postavil temelje kasnejšemu razvoju denarništva na Slovenskem. Pomembna naloga Denarnega zavoda je bila tudi izdaja slovenskega partizanskega denarja. Po mnogih težavah smo v juliju 1944 dobili svoj prvi slovenski denar — plačilni bon za 10 lir — septembra in oktobra 1944 pa še za 5 in I liro.
Največjo pozornost obiskovalcev razstave zato upravičeno pritegnejo razstavljena partizanska plačilna sredstva ter osnutki in klišeji zanje. Skoraj nepojmljivo je, kako je bilo mogoče v vojnih razmerah in v primitivnih ilegalnih tiskarnah izdelati toliko tehnično najzahtevnejših tiskovin — različnih priz-nanic, obveznic posojila svobode, partizanskega denarja itd. Vendar so bile vse tehnične težave premagane, še več, partizanska plačilna sredstva predstavljajo prave drobne mojstrovine, ki sijih je vredno ogledati. Vanje je vloženo delo in vnema mnogih slovenskih umetnikov — Božidarja Jakca, Ive Šubica, Nikolaja Pirnata, Alenke Gerlovič, Eraneeta Miheliča, arhitektov Branka Simčiča, Saše Sedlarja, Vlada Jordana in mnogih drugih znanih in neznanih partizanov, ki so sodelovali pri pripravi osnutkov in tiskanju. S takimi dosežki se v tem času ne more pohvaliti noben drug evropski narod, ki je bil pod nacistično okupacijo.
Sklenimo ta sprehod po razstavi „40 let Denarnega zavoda Slovenije" z mislijo avtorja razstave Aleksandra Videčnika: „Revolucionarni, osvobodilni boj je zajel vse panoge in vse oblike dejavnosti. Razvoj financ in denarništva na Slovenskem med NOB pa še posebej potrjuje izredno sposobnost ljudstva in njegovega političnega organizma ter izredno sposobnost vodstva pri opravljanju neposrednih, a tudi dolgoročnih nalog in priprav za družbeno— ekonomski razvoj po osvoboditvi."
prof. Jože I ludales. Muzej, litim» Velenje
Obletnica osvoboditve
Zveza združenj borcev NOV občine Mozirje je predlagala, da bi glede na pomembnost Gornje Savinjske doline v času vojne, pripravili republiško proslavo 40 letnice osvoboditve v naši občini. Sklicali so posvet na katerem so sodelovali predstavniki vseh partizanskih enot, ki so se borile v dolini, da bi skupaj začrtali spored prireditev. Na tem sestanku je general Dolničar v imenu RK SZDL poročal, da bo republiška proslava v Mariboru, kjer načrtujejo prireditve pod naslovom Štajerska v borbi in prihod XIV. divizije na Štajersko.
Glede na potrebo po varčevanju, so se dogovorili, da bi v okviru prireditev ob mozirskem občinskem prazniku vključili tudi nekaj takšnih, ki bi obudile spomin na čase osvoboditve naše doline. Z vrsto že ustaljenih prireditev bi želeli opozoriti na leto obletnice osvoboditve.
Tako vključujejo že smučarski tek v Logarski dolini, lovsko tekmovanje za pokal XIV. divizije, srečanje aktivistov NOB naše občine, koncert na katerem bi izvajali Gobčevo Večerno, kantato, kije bila leta 1944 prvič
v	Gornjem gradu predstavljena, predlagali so dalje poimenovanje šol v Mozirju in na Ljubnem po enotah, ki so osvobodile dolino, odkrili bodo spominsko obeležje na mestu kjer je delovala SVPB „C”, mladina bi se pomerila v kvizu na temo osvobodilnega boja v dolini, pripravili bi razstavo slikarskih del Lojzeta Zavolovška in hkrati spominski
pregled NOB v Gornji Savinjski dolini, predvajali bi film oŠlandro-
vi	brigadi, vendar pa so to kot rečeno le predlogi, zato ne moremo govoriti o dokončnem sporedu tistega dela. ki naj bi spominjal na osvoboditev doline.
Mrliško vežico so gornjegrajski pusti kar enostavno pripeljali na prikolici, seveda pa bo do gradnje resnično treba še veliko truda...
Veseli ljubenski godci
DAN. kol vsak drug, pa Se četrtek, sredina tedna torej. Pred ljubensko kinodvorano pa se je trlo ljudi. Ob visokih grebenih odrinjenega snega je bilo kar težko najti prostor za precejšnje število konjskih sil. Ril je H. marec, praznovali pa smo dan žena. Prireditev je vsako leto zelo obiskana, toda letos ni nastopala množica otrok, ki jih pridejo gledal njihove mame in babice in tete... Nasprotno, letos se je pred nabito polno dvorano zvrstilo precejšnje število domačih godcev, ki so na tako prisrčen in topel način prispevali k resničnemu, iskrenemu vzdušju ob praznovanju tega našega, včasih že kar razvpitega dneva.
Najbrž bi se morala kol velika ljubiteljica in privrženka ljudske umetnosti, folklori in vsemu, kurje slovenskega, domačega in še posebej ljubeljskega, v tem trenutku razpisati o načinu, kako ohraniti to našo pristno glasbo, k i počasi jemlje slovo. Pa bom to storila kdaj drugič. Danes sem preveč razvnela da bi opustila željo po hvali! Moram spregovoriti o teh ljudeh, ki so nas vrnili daleč nazaj, ko so naši starši pripovedovali o veselih običajih, o premnogih ohcetih, gaudah, jajčneah na katerih so „drušno gor držali." priljubljeni godci, ki so bili tudi šaljivci in pevci. Človek sc pri tem vpraša, le kdaj so se utegnili zaljubili in si nagovoriti dekle! Nedvomno je moral tudi za to biti čas. saj smo na naši prireditvi srečali zanimiv in v trgu silno priljubljen par Ido in Ivana Volerja, ki sta na svoji harmoniki urezala jtrccej poskočnic. Kogovški Jože in Zovnov Janez pa sta pripeljala že svoja sinova Jožeta in Ivana in dokazala, da rod ne zvodeni kar tako. -Pravzaprav bo beseda le o sorodnikih, suj je bilo na odru skoraj vse „v žlahti". Zastopani šo bili vsi okoliški vrhovi pa še sosednja krajevna skupnost. Iz Savine so bili Ida in Ivan Voter. Kogovški Jože in sin Jože. iz Primoža Žovnovi Janez, liane in Ivan. Lenko Janko in Scdlski Andrej, iz Planine Pelkov Ivan. iz Tera pa Toslovr-šnik Dani. TužirjdV Maks in Borošekov Lojz. Z Lučke meje pa sta pomagala še Kramer Janko in Vido. Kar cehi revija ljudskih godcev seje zvrstila pred nami.
S svojimi skladbami so posegli daleč nazaj v dvajseta leta in nam polepšali te popoldanske urice. Navdušena dvorana se ni mogla zadržali, da ne bi zaploska-
Mrliška vežica
V Gornjem gradu je tajnica krajevne skupnosti Dušanka Hrovat. Kot vodja krajevnega urada dela že 6 let, tako seveda dodobra pozna težave s katerimi se srečuje krajevna skupnost.. Na vprašanje katero delo je zahtevnejše, ali krajevni urad, ali tajniškodelo v krajevni skupnosti, takoj pribije, daje težje ’ in daleč zahtevnejše tajniško delo. Posebno za žensko in mater je hudo, saj je sestankov na katerih mora sodelovati kar veliko, dejansko pa mora biti povsod navzoča. To pa zahteva čas in oVakern delovnem času, ki bi ga lahko omenili tudi kot poslovni, ne more biti govora. Kadar imajo ljudje čas, se sestanejo in takrat mora biti tudi navzoča Dušanka Hrovat. Ko tako potarna, pa hkrati pove, da je delo zelo pestro in zanimivo.
Krajevna samouprava se največ ubada s komunafnimi težavami in nalogami. V zadnjem času je veliko hude krvi okoli telefona. Razpoložljivih številk je daleč premalo in tuku jc presoja komu da. komu ne. zelo težka. Dobili bodo torej 18 novih priključkov, rabili hi jih pa najmanj 80! V svetu KS so se /ato dogovorili, da bodo tokrat dali prednost invalidom in oddaljenim kmetom. Zaradi razdalje,med priključki bodo tudi visoki stroški. Tako bo številka stala do 16 starih milijonov din.
Potreba po mrliški vežici \ kraju postaja velika nuja. saj je vse več ljudi v blokih in stanovanjskih hišah, kjer ni primeren kraj /a mrliški oder. Pase je spet zataknilo, namreč pri zemljišču. ki je med lem poslalo predmet zaščite po zakonu o obdelovalnih zemljiščih. Imajo sicer načrt, imajo tudi denar, pa ne morejo pristopiti h gradnji na mestu, kjer so načrtovali. Da pa ne bi denar ležal neizkoriščen so se odločili popravili oba mosta v Šoka-tu. Gradbenik Ljubno bo pripravil
la kar sredi nastopa, pa luiTt pesem se je zaslišala. Kuj se ne bi, saj smo vsi vse znali, pa tudi noge niso bile pri miru!
In kdo je pripravil to prijetno druščino za nastop? To je bila Jelka Marovlova, ki*ji žilica ne da nikoli miru. ko steče razgovor o narodnih običajih. Vsa polna je idej, polna lepih ljudskih pesmi, če jih vseh ne zna pa izvleče vedno prisotno knjižico ljudskih pesmi in petje teče dalje. Zbrala je podatke o ljudeh, jih povabila na razgovor in prireditev je bila tu. Pravi, da bo iskala dalje, da bo še zbirala in vzpodbujala ljudi k ohranjanju starih viž in običajev.
Najbrž je zdaj čas za tisti skromni hvala!
Hvala vsem. ki ste nam priklicali s staro vižo in prisotnostjo roso v oči, hvala Jelki za idejo in uresničitev Ic-te. Pri ohranjanju iskanju in zapisovanju naših domačih običajev ji žetim mnogo uspeha in ponujam svojo pomoč.
Pa nikar ne mislite, da smo te godce zadnjič srečali na našem odru! Ne! Zdaj se bo šele začelo!
Lenka Krali
Med številnimi godci sta bila tudi brata Brglez iz Primoža
in še kaj
predračun, poleni pa bodo videli, kaj, je možno postorili / razpoložljivim, denarjem.
.lavno razsvetljavo so vsaj zasilno* rešili, vendar pa še ostajala načrt in obveza za ureditev te naloge.
Krajevna skupnost si je zelo priza-,r deva la za ureditev spominske sobe \ Steklu. Io se je zavleklo, ker so se medtem kadrovsko nekoliko zamenjali v svetu KS. Vendar pa so odločni nalogo izpeljati, saj so pogoji za to dani. Končno vedo pristojni, da je ta naloga bila že pred časom v načrtu in da si kraj želi takšne nujne turistične ponudbe.
To je seveda le nekaj, od številnih nalog, ki jih obrav navajo v KS Gornji grad.	. i
Dušanka Hrovat
Upokojenci pozor
Zveza društev upokojencev v občini Mozirje OBVEŠČA vsa društva upokojencev in zainteresirane upokojenke in upokojence v občini Mozirje, da bo v novem stanovanjskem bloku I. faze v Nazarjah v kratkem na voljo pet vseljivih stanovanjskih enot, primernih površin, v trajno uporabo upokojencev.
Društva upokojencev v Mozirju, Nazarjah, Rečici, Ljubnem, Gornjem gradu, Lučah in Solčavi bodo vloge upokojencev za dodelitev teh stanovanj sprejemala od dneva te objave dalje.
Predstavniki društev bodo seznanjeni z vsemi podrobnostmi, od upravičenosti pa do zahtevanih pogojev pristojne samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Mozirje, za pridobitev teh namenskih stanovanj.
Pozivamo upokojenke — upokojence — interesente, da se pri področnih društvih zglasijo, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije.
VLOGE ZA DODELITEV TEH STANOVANJ BODO SPREJEMALA LE ZGORAJ OMENJENA DRUŠTVA!
Zveza društev upokojencev v občini Mozirje
Lokostrelsko tekmovanje v Gornjem gradu
Naši bralci so bili seznanjeni zde-javnostjo lokostrelcev v Gornjem gradu. Sedaj imajo svoj klub in začrtano delo. zato je pričakovati, da bo kraj večkrat prizorišče zanimivih srečanj lokostrelcev.
V našo dolino je prinesel ta zanimiv šport gornjegrajski učitelj Vojko Čolnar, ki je sam znan tekmovalec v meddržavnem merilu. Najprej sodelovali v okviru tabornikov.
Kot rečeno, ustanovili so klub, ki mu predseduje Stanko Bric. Že sedaj je vključenih okoli 40 članov, zanimanje pa je tudi drugod, veliko. Velika ovira za hitrejši razvoj tega sodobnega športa je nedvomno v opremi. Ta je zelo draga, ker je doma ne izdelujemo v zadostni kakovosti in tudi ne vse. Za začetnike pa zadošča lok, ki ga izdeluje domač izdelovalec v Radovljici. Za zahtevna tekmovanja pa je potrebno misliti na sodobno opremo.
Lokostrelska organizacija Jugo-
slavije je uvrstila v svoj načrt tekmovanj državno odprto prvenstvo in zadolžila za njegovo izvedbo prav lokostrelce iz Gornjega grada. Vneto se pripravljajo na to srečanje, ki bo na Počrevinovem griču in bližnji okolici. Proga; je dolga 6 km, vmes pa so tarče, na katere spotoma . streljajo, teh je 28. V vsako od teh tarč’mora tekmovalec ustreliti po 4 puščice. Organizatorji pričakujejo dobro udeležbo iz države in tujine. Menijo, da bo kar 70 tekmovalcev, med njimi tudi Italijani in Avstrijci.
Lokostrelstvo je sodoben šport, ki se hitro razvija, zato bo ta dejavnost v Gornjem gradu kaj lahko tudi nova zvrst turistične ponudbe. Da pa ne bi bil ta športni užitek prihranjen le izbranim, so v Gornjem gradu poskrbeli za srečanje, ki ga bodo pripravili za krajane. Tako želijo seznaniti s svojo dejavnostjo širši krog ljudi in jih na ta način privabiti v svoje vrste.
Na Ljubnem bodo skakali tudi poleti
Na vsakoletnem obračunu dela so se zbrali skakalci in člani SSK Ljubno ob Savinji. Občnega zbora se je udeležilo veliko članov, še posebej pa so občni zbor pozdravili številni gostje iz družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in društev. Že ti podatki nam povedo, kakšno zanimanje velja za to atraktivno športno zvrst tako na Ljubnem kakor tudi v celotni mozirski občini. Seveda je zanimanje pogojeno tudi z dobrimi rezultati skakalcev, ki tekmujejo na najrazličnejših nivojih. Že nekaj sezon zapored vzgajajo nov rod mladih skakalcev, ki že sedaj posegajo po vidnih rezultatih na republiških in državnih prvenstvih. Ti rezultati so plod sistematičnega in zazvetega dela trenerjev in uprave kluba, ki za svoje delo ne prejemajo nikakršnega nadomestila. Morda sojih ravno zaradi takega načina dela mnoge delovne organizacije in društva vzela za svoje in jim finančno pomagajo pri delu. V tem trenutku je ta
pomoč še toliko bolj pomembna, ker bo že letos spomladi klub dobil skakalnico iz umetne snovi. Takšna naprava je nujno potrebna za vzgojo mladih skakalcev, saj je za doseganje dobrih rezultatov potrebno skakati celo leto in ne samo v zimskih mesecih.
Kakšna je popularnost smučarskih skokov med mladino, najbolje ponazori podatek, da se je.letos na tekmovanju cicibanov pomerilo i 1 otrok do sedmega leta starosti, na šolskem prvenstvu pa kar 30 otrok od sedmih do štirinajstih let. Klub, ki ima takšno zalednje, ima resnično vse možnosti za doseganje tudi najvišjih rezultatov.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo, ki mu bo predsedoval Franc Jakop z Ljubnega.
Ob koncu pa so ZTKO Mozirje in Osnovni šoli Ljubno podelili plakete za dolgoletno in uspešno sodelovanje.
R. P.
Sindikalno tekmovanje v veleslalomu
Dne 24. 2. 1984 je bilo na Golleh občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu.
Komisija za šport in rekreacijo pri OSZS je poverila organizacijo tekmovanja Gozdnemu gospodarstvu Nazarje,tehnično izvedbo pa je opravila ekipa RTC GOLTE
Ker v letu 1983 tekmovanja ni bilo, veljajo rezultati /.a leto 1983, za letošnje leto pa bo tekmovanje 17. 3. na Golteh.
Rezultati: Ženske posamezno — 1. kategorija: 1. Poznič Cveta, Glin— DSSS, 2. Purnat Anica, Kovinarstvo,
3.	Pavlin Miia, DPO Mozirie. II. kategorija: 1. Ježovnik Marija, DPO Mozirje. Moški posamezno — L kategorija: 1. Stefanovič Andrej, OŠ Mozirje, 2. Fedran Ivan, Smreka, 3. Bizjak Stanko, Glin—Energetika, II.
kategorija: 1. Šinkar Anton, Smreka,
2.	Podkrižnik Jože, Kovinarstvo, 3. Pečovnik Peter, GG Nazarje, III. kategorija: 1. Podmeninšek Stanko, Glin—Stavbeno, 2. Nenat Jože, Kovinarstvo. Ekipna uvrstitev — ženske: 1. Glin — DSSS I (Poznič. Finkšt), 2. DPO Mozirje (Pavlin. Planovšek), 3. Kovinarstvo Ljubno (Vovk, Purnat),
4.	Smreka -{Lončar, Fedran) Ekipna uvrstitev — moški: 1. Smreka 1 (Fedran, Romšak), 2. Glin—Iverna I (Urtelj, Hanžekovič), 3. Smreka II (Štorgelj, Šinkar), 4. GG Nazarje 1 (Kaker, Kaker), 5. Kovinarstvo 1 (Bezovnik, Knapič)
Nastopilo je’71 tekmovalcev in tekmovalk, uvrstilo se jih je 65, 6 tekmovalcev pa je odstopilo ali pa so bili diskvalificirani.
Ivan URANK
Pa tako lepo sem to organiziral...
Mladi člani Prosvetnega društva iz Nove Štifte so nam predstavili komedijo Marjana Marinca z naslovom „Komedija o komediji”. Predstavo je postavil na oder režiser Jože Petek, dobitnik letošnje nagrade za kulturno udejstvovanje.
Komedija je sodobno literarno delt». Direktor podjetja, ki se ukvarja s prometom kož (igra ie debitant Ivo Rihter), nam pripoveduje o svojem življenju. Kaže nam, kakšne napake je počenjal, koje sprejemal svoje nameščence. Veliko bolj je verjel karakteristiki, pa čeprav lažni, kakor pa besedam človeka.
Delo nam prikazuje življenje sodobnega družbenega delavca, direktorja, pa tudi moža in očeta. Vse svoje sile in moči usmerja v opravljanje svojih šestindvajsetih funkcij, nima pa časa za ženo in dom. Ivo je dobro odigral vlogo direktorja Medveda. Pri tem so mu bile v veliko pomoč igralske sposobnosti režiserja.
Desna roka direktorja Medveda je njegova tajnica Sonja (Marta’ Tajnikar), ki postane njegova
Na občnem zboru mozirskih gasilcev je predsednik Stanko Podsedenšek razdelil tudi priznanja. -
Drobne iz Solčave
Razstavo ročnih del pripravlja domače prosvetno društvo. 15. in 22. aprila bodo sprejemali ročna dela v dvorani. Po razstavi jih bodo pa takoj vrnili. Zamisel je taka, da bi razstavo raznih ročnih izdelkov pripravili za prvomajske praznike. Takšne razstave veliko pripomorejo k spoznavanju domače spretnosti, včasih pa že kar umetnosti. Zato je pričakovati, da bodo krajani, ki jim je ročno delo v veselje, pokazali, kaj znajo.
Zbor Vinarske je tudi letos dobro uspel. Prosvetno društvo je tokrat sklicalo pustni zbor že osemnajstič! Da se krajani zanimajo za široko razpravo o raznih dogodkih in vprašanjih Solčave, je potrdila prepolna dvorana. Posebne oblike spodbude za postavljanje vprašanj imajo v Solčavi že udomačene, saj je na voljo nabiralnik, v katerega krajani vržejo svoje pisne „vloge”, te se pa potem na zboru obravnavajo. Seveda tudi tokrat ni manjkalo tako pikrih, kot veselih. Prvič pa so krajani spoznali domačo vokalno skupino Diamanti. Gre za zelo mlade glasbenike, zato so obeti, da bo kraj sčasoma dobil svojo lastno glasbeno skupino, ki bo nastopala na prireditvah. Že sedanji uspehi Diamantov dajo slutiti dober začetek in še boljši napredek.
Dan žena so praznovali v znamenju strelskih veščin. Osnovna strelska organizacija je pripravila tekmovanje, na katerem so se najbolje odrezale Marija Roban, Anica Podbrežnik in Marta Orešnik. Nameravali so pripraviti še sankaško tekmovanje, ki pa zaradi neugodnega vremena ni bilo mogoče. Tako bodo sankanje za ženske pripravili ob ugodnem vremenu. Progo so določili od kmeta Icmanka do lovskega doma. Sindikat v Iskri pa je organiziral strelsko tekmovanje žensk iz te delovne organizacije. Tudi to je bilo na strelišču v Solčavi. Pomerili sta se skupini iz Ljubnega in Solčave.
Tekmovanja v sankanju se je udeležilo 40 tekmovalk v starosti od 18 do 58 "let. Prva je bila Boža Podbrežnik, druga Nada Prodnik in tretja Marija Klemešek. Po tekmovanju so se srečale na družabnem delu prireditve v Lovskem domu,
kjer so podelili nagrade zmagovalkam.
Male elektrarne burijo duhove. Ne le po naši dolini, temveč kot je čutiti tudi drugod v Sloveniji. Se vedno ni jasno, kdo ud uradov naj da razna potrebna soglasja. V javnih občilih je bilo že dosti prelitega črnila, tudi televizija kdaj pa kdaj prinese kakšne zamotane primere. Izvršni svet naše občine si prizadeva, da bi občanom pomagal iz zagat birokracije, sklical je ponovno sestanek v Solčavi, vendar ni zavora v naši občini. Na republiški ravni očitno ni vse jasno, zato se graditelji znajdejo pred neznankami, ki jih niti sami, niti kdo drug trenutno ne more razrešiti. Dovolj zgovoren je primer nekega krajana izSolčave, ki je že pred tremi meseci priklical komisijo iz Podjetja za urejanje hudournikov. Strokovnjaki so obljubili poslati soglasje v nekaj dneh, pa ga že tri mesece ni! V Solčavi so ustanovili posebno zadrugo bodočih graditeljev malih elektrarn, da bi v takšni obliki hitreje prišli do cilja, ki ni le interes posameznika, ampak tudi skupnosti. V dolini bi bilo najbrž veliko takšnih, ki bi ob ustreznih pogojih kreditiranja in poenostavljenih postopkov pristopili k ureditvi male elektrarne, tembolj ker so takšne že nekoč marsikje stale. Pred nedavnim je eden vidnih strokovnjakov za energetiko dejal, da takšne male elektrarne za velike potrošnike ne pomenijo kdo ve kaj, da pa so zelo zanimive za potrošnjo po vaseh, kmetijah in še kje, saj razbremenijo razpoložljive količine električnega toka za gospodarstvo. Ne na kraju je treba poudariti njih pomen v okviru SLO. Morda pa bodo tisti, ki odločajo, vendar našli naslov, kjer se bodo dokončno dogovorili kdo, kaj in kako.
Smučarski prireditvi. 25. marca bo množičen tek na smučeh v Logarski dolini. Prireditelja sta Zveza vaditeljev in učiteljev smučanja iz Celja in domače športno društvo. L-aprila pa bo v organizaciji ŠD Solčava občinsko prvenstvo v smuških tekih, prav tako v Logarski dolini. Start bo ob 11. uri pred Planinskim domom. Vabijo k udeležbi vse smučarje tekače!
žena. Vloga Sonje se Marti odlično poda, saj iz poslušne in dobre tajnice prehaja v zaljubljeno dekle kakor tudi v hudo in jezno ženo. Marta je vse, te različne situacije, ki jih je vloga narekovala, dobro podala avditoriju.
Za reševanje zapletenih situacij je bil vedno dobrodošel stric Pavle, ki je s primerjavami s svojim zakonom miril sprta zakonca in jima dajal pametne nasvete. Strica Pavleta je odlično zaigral Ivo Tesovnik. Ta vloga je bila temu igralcu „pisana na kožo.” Komedija o komediji je obširno delo. Igralci so se ga lotili iagnano in tudi uspešno. Uprizoritev je povsod naletela na dober odziv. Gledalci so s ploskanjem in smehom nagrajevali igralce za uspešno in večkrat tudi prehitro izvajanje.
Komedija je torej odigrana. Gledalci so iz dvoran odhajali zadovoljni in vedrejši. To pa je bil na vse zadnje tudi namen tega dela. Škoda je le to, da ni tega kvalitetnega dela videlo več ljudi, kajti predstava je bila vredna ogleda.
TONE SOVI N ŠE K
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Uprava za družbene prihodke Delovna skupnost
OBJ A VUA
naslednja prosta dela in naloge
t'
1. Referenta za kaznovanje davčnih prekrškov in ugotavljanje
nenapovedanega dohodka
2. Davčnega inšpektorja
za nedoločen čas
Poleg splošnih pogojev,Jti jih določata 156. ih 157.člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), morajo kandidati izpolnjevati še'naslednje pogoje:
— pod 1. in 2. končana višja ali visoka šola pravne, upravne oz. ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Pismene prijave je treba poslati v roku 20 dni po objavljenem oglasu prostih del in nalog na naslov: Delovna skupnost upravnega organa Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Mozirje.
Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v roku 30 dni po preteku oglasnega roka, kateri poteče 10. 4. 1984.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
ZBOR OBRTNIKOV
Obrtno združenje Mozirje bo pripravilo v kratkem zbor obrtnikov in skupščino združenja v Mozirju. Ker bodo na zboru sprejemali važne odločitve, opozarjajo že sedaj na udeležbo. Vsi člani združenja bodo o datumu pisno obveščeni!
MONTAŽNA GRADNJA „SMREKA” Gornji grad p.o.
Komisija za delovna razmerja
Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1.	Priprava obrokov
1 izvajalec
Pogoji: — zahteva se IV. oz. III. stopnja znanj, gostinska smer (kuhar), 6 mesecev delovnih izkušenj in poskusna doba 60 dni.
Komisija ponovno objavlja prosta dela in naloge:
2.	Cepljenje žaganega lesa in podelovanje okrajkov na cepil-ni tračni žagi
1 izvajalec
Pogoji: — zahteva se II. stopnja znanj lesarske usmeritve, delovne izkušnje 2 meseca, poskusna doba 30 dni.
3.	Dela v sortirnici žaganega lesa
5 izvajalcev
Pogoji: — zahteva se 1. stopnja znanj, delovne izkušnje 1 mesec. Delo je primerno tudi za ženske.
4.	Dela na skladišču hlodovine
1 izvajalec
Pogoji: — zahteva se I. stopnja znanj, delovne izkušnje 1 mesec.
5.	Odjemanje od hlodovne in cepilne tračne žage
1 izvajalec
Pogoji: — zahteva se 1. stopnja znanj, delovne izkušnje 1 mesec.
Za vsa objavljena prosta dela in naloge se obračunava akontacija osebnega dohodka po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen-čas. Rok za zbiranje prijav je 8 dni od dneva objave.
Kandidati naj svoje prošnje v objavljenem roku 8 dni pošljejo na naslov: MG „SMREKA" Gornji grad, za „Komisijo za delovna razmerja”.
Po sklepu
Komisije za delovna razmerja in družbeni standard v DO AVTOTEHNIKA Celje
razpisujemo prosta dela in naloge
NAJBOLJ ZAHTEVNA AVTOMEHANSKA DELA v servisni delavnici Mozirje
Pogoji za zasedbo del in nalog:
—	KV delavec avtomehanske stroke
—	do 2 leti delovnih izkušenj
—	izpit B kategorije
Prijave sprejema Komisija za delovna razmerja in družbeni standard v DO AVTOTEHNIKA Celje 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Obvestilo
DELITVE BONOV ZA BENCIN IN DIESEL GORIVO ZA OBDOBJE APRIL—MAJ—JUNIJ 1984 BO PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V ČETRTEK 29. 3. 1984 OD 7. — 18. URE IN V PETEK 30. 3. 1984 OD 8. — 15. URE NA SEDEŽU OBČINE.
PO TEM DATUMU SE BODO BONI DELILI VSAKO SREDO OD 7. DQ 16. URE.
Cepljenje psov
Vse lastnike in rejce psov na območju občine Mozirje obveščamo,da bo obvezno cepljenje psov proti steklini od 31. 3. do 7. 4. 1984. Cepljeni morajo biti vsi psi, stari nad 4 mesece.
Pristojbina za registracijo in vakcinacijo psa v znesku 375,00 din se plača ob cepljenju.
Pse pripeljite na vrvici, popadljive pa z nagobčnikom na najbližje mesto cepljenja. S seboj prinesite izpolnjeno popisnico, ki je na zadnji strani obvestila.
Razpored cepljenja psov:
1.	sobota, 31.3. 1984
ob 7.00 Ljubija, veterinarska' postaja ob 10.00 Trnavče, pri Pečniku ob 11.00 Šmihel, pri gostilni
2.	torek, 3. 4. 1984
ob 9.00 Struge, pri gostilni ob 10.00 Luče, pri zadružnem domu ob 12.00 Solčava, pri zadružnem domu
3.	sreda, 4. 4. 1984
ob 8.00 Ljubno, pri zadrugi ob 10.00 Rečica, pri zadrugi ob 12.00 Šentjanž, pri Majerholdu ob 14.00 Radmirje, pri gostilni
4.	četrtek, 5. 4. 1984	»
ob 8.00 Nova Štifta, pri zadrugi
ob 9.30 G. grad, pri zadružnem domu ob 11.00 Bočna, pri zadrugi ob 12.30 Šmartno, pri Rojtnu
5.	petek. 6. 4. 1984
ob 8.00 Kokarje, pri zadrugi ob 10.00 Sp. Pobrežje, pri Fleretu ob 12.00 Prihova, pri Kovaču
6.	sobota, 7. 4. 1984 od 7.00 do 9.00
cepljenje psov-zamudnikov na veterinarski postaji v Ljubiji
SŠ VETERINARSKA POSTAJA MOZIRIE
J
preživela otroška leta, da vsaj malo pobrskam po najlepših sanjah tistih časov.
V tem taborišču mi je prvikrat-omenila Dragota. Dejala je: „Da je zelo privlačen to sem vedela v trenutku, ko sem ga prvič zagledala. Že tedaj, ko še nič nisem vedela o njem mi je bil všeč. Zdaj, ko pa malo več vem o njem, mi je pa še bolj všeč!” Kmalu potem pa je bil zajtrk in zbor bataljona za odhod.
Naša II. četa je šla naprej v kolono. Tudi predhodnica je bila iz naše čete.
Tako je bataljon v zgodnjih jutranjih urah razvrščen v kolono krenil po sečnem kolovozu v smeri Borsečke kmetije oz. Mozirskih planin.
Pri prvem počitku je Nada, kije preje pešačila v sredini kolone prihitela na čelo kolone. Prisedlaje k meni, položila roke na puško mitraljez, ki sem ga držal na kolenih, me pogledala in me vprašala, če bi kadili? Seveda bi, če bi le kaj imel, sem dejal. Pobrskala je po trobici v kateri je nosila sanitetni material in mi ponudila cigareto. Pokadila sva jo z drznim mitraljezcem Koprivnikar jožetom-Brunotom,
Pustne duhovitosti
V dolini so ponekod pustne no-	Lučanom ste ga prepustili, vi pa
rčije že kar udomačene. Ponekod	po gostilnah pili, ko vsak bi bolj
pa si šele utirajo pot. Znano je za-	agilen bil, medved Zadrečko bi
kaj so letošnji mozirski pustni	krasil... Vsem, ki obirajo neko
obhodi odpadli, izdali pa so	firmo, so Novice svetovale: Ut-
„ugledno” glasilo Pustni kurir. Že	išajte zdaj svoje gobce, in zavite
v sami glavi omenjajo, daje bil iz-	jih v robce, da ne čuje se nič več,
dan v letu krize. Med sočne spa-	kar ni res, to je odveč... Osrednja
dajb mali oglasi. Tako poziva	tema pustnih obravnav je bila
pustna skupščina vodilno in Vod-	nedvomno mrliška vežica, to so
stveno strukturo v občini, kiše ni-	pusti tudi pripeljali že narejeno v
ma samostojne obrti, naj to stori	Gornji grad, Tudi bodočega
dne 6. marca do 24. ure v pustni	muzeja so se lotili v glasilu,
pisarni... Pustni kurir sije „privo-	Posebno poglavje so namenili tu-
ščil” tudi nameravano gradnjo tu-	ristom, tako so vsebino svojega
ristične vasi v Mozirju. Ugotavlja glasila dopolnili! namreč, da v Mozirju ni ustrezne V Solčavi je Zasedala spet Vi-lokacije, saj povsod nekaj manj-	narska. V nagovoru je njen
ka... Vodovodni inštalater se išče	predsednik nakazal nekatere teza potrebe pustne komunale. Naj	žave kraja, društev in ljudi. Med
ima dober „letkolm” s katerim bi	drugim je povedal: „Se ena Vrsta
odmrznil cene komunalnim stori-	športa se bo uvedla. Krajevna
tvam... V pustnem mimohodu so	skupnost me je naprosila, da naj
zbrane novice, oziroma dogodki	povem, da je nabavila nov mrtva-
po časovnem razporedu. V njem	ški voziček inče kdo želi, ga lahko
so razna priporočila, kot tole	preizkusi na poskušni vožnji. Po-
„poročenim damam priporočam	sameznike bodo spuščali v predobro masko — dragi moj ali si	sledkih od štarta pri farovškem
že doma? pričakovala sem te šele	hlevu pa do Redkača. Startnina
jutri!”. Kurir pa ne pove kakšna bi	bo namenjena za pokrivanje iz-
naj bila oblikovna rešitev maske.	. gub Sončne uprave za leto 1983.”
Glasilo pustov v Gornjem gra-	V Solčavi niso pozabili niti na po-
.du, Zadrečke pustne novice 1984,	pravek himne Vinarske. O tem
je tudi vsebinsko zelo na tekočem,	vprašanju je predsednik govoril
Ze v napovedi, da je pust med	takole: „Naši člani so tudi mne-
ljudmi, je brati tudi tole kitico:	nja, da je naša himna zastarela. V
Občanke in občani, bodite zdaj	njej imamo še zapisano, d.a je liter
tdliko zbrani, preberite te vrstice,	vina po šest jurjev. Moramo pa
razvedrite si betice... Kar lepo va-	zanj odšteti kar trikrat toliko!
bilo! jSeveda niso pozabili na	Predlagam spremembo in takoj
„razsajajočega” medveda. Tu je	vajo novega besedila — sladko
brati tudi tole: Lovci manj so ga	vince piti to me veseli, zanj dvajset
iskali, izredno srečo je imel, če za	jurjev dati, preveč se mi zdi...”,
njim so se podali, jim prav vedno Baje je vaja odlično uspela! je ušel... V epilogu pa očitajo:	Ä. V.
Bila je
ottečena v svetlo zeleno uniformo inaftuta v črne boksaste škornje, naroetlih kodrastih laseh pa je nosila titovko z rdečo zvezdo.
Ne glede na pogoje v katerih smo živeli, je vedno našla čas in možnost, da se je uredila.
Čeprav je bila večkrat utrujena in lačna ni nikoli ugovarjala, ali pa kazala nejevoljo. Vedno je bila pripravljena pomagati drugim. Bila je družabna, prisrčna in vedno prijateljsko razpoložena.
Njeno prvo vprašanje, ki mi ga je zastavila tisto jutro je bilo, od kod poznam tako dobro v tem kraju kolovoze, pota in druge steze po katerih je bataljon hitel na Pohorje.
Povedal sem ji, da sem doma iz te doline in, da je bila že v moji rojstni vasi, ko smo se vračali z II. bataljonom Šlandrove brigade iz Nazarij, kjer smo bili v akciji pred nekaj tedni.
Popravila si je lase, ki so ji preveč silili na oči, se nasmehnila in nadaljevala. Ne veš Aki kako rada se vračam, z mislimi v kraj kjer sem shodila in v kraj, kjer sem
kateremu sem pomagal nositi mitraljez. Med tem pa je komandant bataljona Bogdan že dal povelje, da nadaljujemo pot.
Šli smo po stezi, ki seje vijugala skozi bukovje, kot bi hoteli obiti Bursečko domačijo. Ker smo vedeli, da so nam naklonjeni smo se pa odločili, da smo se oglasili pri njih. Glavnina bataljona je ostala v koloni na poti.
Bursečnikovi so nam dali nekaj hrane. Potem smo jih pa še pregovorili, da so nam dali njihovo najljubšo žival oslička. Ta je bil potem našemu intendantu v veliko pomoč, ker mu ni bilo treba več nagovarjati borcev, da bi mu nosili hrano. Od tega dne dalje jo je nosil Borsečki olsiček.
V številki I je v podlistki: prišlo do napake, ki jo želimo popraviti. Podpis pod sliko glasi pravilno: Silva Drame—Nada, bolničarka II. bataljona. Danes objavljamo drugo nadaljevanje, ki sledi vrstnemu redu po rokopisu. Bralcem in piscu se opravičujemo
Od njih smo se poslovili in krenili po strmi poti, ki je sekala zemeljske drče in pobočja. Pot je bila zapuščena in že malo prerasla z grmovjem.'Tu pa tam pa so preko poti ležala debla, ki jih je položil na tla vihar ali pa zob časa.
Imeli smo še en počitek potem se je pa začela kolona počasi toda vztrajno vzpenjati proti vrhovoma Mozirskih planin.
Še enkrat smo se s pogledi in mislimi ozrli in poslovili od Zgornje Savinjske doline. Obšli shto Medvedjak, sekali pobočje Smrekovca in nadaljevali pot po Kalskem grebenu do Kramariče.
Planoto smo obšli in držali bolj poti, ki so peljale skozi gozd, da nas ne bi presenetil sovražnik.
V Križišče na Kramariči smo poslali patrolo, daje preverila, če
ne držijo slučajno Nemci zasedo. Na tem kraju za kapelico so zelo radi postavljali močne zasede.
Po tem smo kmalu prepešačili v Zarazborje.
Tu so nas nekam boječe sprejeli. Ko pa je naš pevski zbor zapel nekaj slovenskih in partizanskih pesmi je ta boječnost splahnela.
V bataljonu smo namreč imeli pevski zbor v katerem so peli v glavnem fantje iz Zg. Savinjske doline. Vodil pa ga je izkušen pevovodja Florjan. Zbor smo ustanovili že v Savinjski četi. Ubran zbor mladih partizanov je na pohodih zapel na desetine partizanskih in drugih slovenskih pesmi.
Tako so partizani — pevci mnogokrat vse naše težave in trpljenje prelivali v pesem in prijetno razpoloženje.
Petje je v našem bataljonu spletlo globoke vezi med borci in prebivalci kjer se je bataljon mudil.
Na obrobju Plešivca smo obstopili komandanta Bogdana, ki nam je razkazoval in opisoval kraje, ki nam jih je nudil pogled.
Pred nami je bil Razbor, razo-rane in obdelane krčevine na katerih so stale koče, majhne kmetije večina krite s skodlami, ki sta jih že dež in sonce napravila sive. Okrog kmečkih poslopij pa sosta-la gola sadna drevesa.
Nekoliko nižje smo videli Bele vode, Graško goro,-goro jurišev in Ravne.
Poteni je tov. Bogdan s prstom pokazal planinske grebene Pohorja in dejal: „Tja moramo priti in to čimpreje!” Tako nam je naročeno, sedaj gredo tja tolči sovražnika, ko bo pa svoboda, bomo pa hodili na Pohorje na počitnice, kjer se bomo sprehajali pod šumečimi jelkami in planinskih travnikih zelenega Pohorja.
(Nadaljevanje)
Materi Menini
Ko tujec nam razbil je vrata, brezdomcem nudila si streho, pregnanim dajala uteho, branila sina, moža, brata.
Hvaležna ti je domovina za žrtve, ki v nedrih tvojih globačah in kamnitih rebrih njim dom poslednji si, Menina.
Za vso dobroto srčna hvala,» naj toplo sonce nate sij?, v želji tej nam srce bije, da mati zvestim bi ostala.
Mogočna tvoja veličina prijazno gleda v širjave, na griče, polja in nižave, veš, mati si nam ti, Menina.
Nam režeš kruh že davne čase, ob vznožju žejnim daješ vodo, da usta hrane sita bodo, ti kmet po grbi čredo pase.
Premnog te gornik rad obišče se zraka zdravega nadiha, omami ga lepota tiha, si dom postavi in ognjišče.
Znani kulturni delavec Alojz Mavrič iz Gornjega grada odhaja v pokoj. Polnih 36 let je delal v gozdu, zato ni naključje, daje Menino vzljubil in ji posvetil pesem, ki smo jo objavili. Kulturni delavci v Gornjem gradu upajo, da bo še naprej sodeloval v njihovi skupini, vsi mu pa želimo še obilo zdravja.
Avguštin Stegenšek (1875 — 1920)
Slovenska umetnostna zgodovina ga šteje.za svojega začetnika, za nas pa je pomemben, ker je izdelal prvi natančni — in doslej najboljši — popis in opis cerkvenih umetnostnih spomenikov Zgornje Savinjske doline.
Stegenček je bil rojen 7. julija 1875 v Tevčah (v laški občini). Obiskoval je gimnazijo v Celju (1887—88)	in Mariboru
(1888—95), kjer je maturiral in študiral bogoslovje (1895—99), v letih 1899—1902 pa še arheologijo in umetnostno zgodovino v Rimu. Nato je bil suplent za cerkveno zgodovino in patrologijo (to je veda o življenju, delih in naukih cerkvenih očetov) na bogoslovnem učilišču v Mariboru (1902—05), leta 1906 pa je bil v Gradcu promoviran za doktorja filozofije (obenem je dobil profesorski naslov).
Leta 1909 ga je Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju imenovala za častnega konzervatorja na Štajerskem (za nekatere okraje). V zvezi s topografskim raziskovanjem je Stegenšek leta 1913 preživel 2 meseca v Palestini. Od leta 1916 dalje je na mariborskem bogoslovnem učilišču predaval tudi cerkveno pravo.
Stegenšek je začetnik slovenske spomeniške topografije (to je opisovanja spomenikov po posameznih krajih). Namenil ji je posebno knjižnp zbirko Cerkveni spomeniki lavantinske (danes mariborske — P. W.) škofije, v kateri sta izšli dve knjigi: Dekanija gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909).
Osnoval in urejal je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti (1914), toda izšel je le prvi letnik, nadaljevanje sta preprečili prva svetovna vojna in Stegenškova bolezen. V glasilu je Stegenšek obravnaval vrsto vprašanj iz domače umetnostne zgodovine.
Celotno Stegenškovo delo, kije bilo usmerjeno sicer samo v cerkveno umetnost, kaže, da je obravnaval domače umetnostno gradivo kot široko razgledan strokovnjak z odličnim znanjem in z veliko osebno zavzetostjo (obe topografiji je sam začel in izpeljal, prispeval je lastne fotografije in risbe, sam je knjigi tudi založil in izdal).
Stegenšek je objavljal zgodovinske in umetnostnozgodovinske članke v Voditelju v bogoslovnih vedah (1901 —12); zgodovinske pa tudi v Časopisu za zgodovino
in narodopisje (1909—13); obe reviji sta izhajali v Mariboru. Ena najboljših Stegenškovih zgodovinskih razprav je O nastarejši zgodovini gornjegrajskega okraja, ki je izšla v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1910; v njej je do potankosti izčrpal vse obstoječe vire in tako v marsičem dopolnil zgodovinarja Ignacija •Orožna. Znamenita je tudi razprava o zgodovinskih portretih na oltarni podobi cerkve na Ptujski gori, ki je izšla po Stegenškovi smrti (leta 1922).
Od leta 1911 dalje je proučeval zgodovino jeruzalemskega križevega pota in zgodovinsko topografijo Jeruzalema. Prešel je na alegorične razlage svetega pisma, oddaljeval se je od domače umetnostne preteklosti in se usodno zapletel v nerešljive probleme v proučevanju svetega pisma, kar je v zvezi z vojno in napredujočo boleznijo (zbolel je za kostno tuberkulozo) povzročilo, da je — šele v 45.letu življenja —
26.	marca 1920 v Mariboru umrl.
Čeprav bo od izida Dekanije gornjegrajske, ki je za naše kraje izredno pomembna knjiga, kmalu minilo že 80 let, je še vedno naj-popolnejše umetnostnozgodovinsko delo s področja Zgornje Savinjske doline. Obsega 240 strani,
izredno bogato je opremljeno, dobro dokumentirano in vidi se, da je avtor res obvladal tudi mejna področja umetnostne zgodovine, zato je npr. dodal posebno poglavje o „svetnikih, ki se časte v gornjegrajskem okraju”. Težko je verjeti, da bi kdo danes lahko napisal kaj popolnejšega.
Iz novejšega časa imamo za isto področje, kot ga je obdelal Stegenšek, Sakralne spomenike na področju občine Mozirje izpod peresa Ivana Curka (izšli so leta 1967 kot 5. del Topografskega gradiva). To delo je neprimerno bolj naštevalno od Stegenškove-ga, nekak inventurni zapisnik brez slik ali prilog, z morda nekoliko boljšo dokumentacijo napisov. Upoštevati je treba, da je tehnika, ki je na razpolago danes, neprimerno bolj razvita od tiste, ki jo je imel na razpolago Stegenšek. Zato je njegovo delo enkratno in — kakor kaže — za naše kraje že končno, kajti težko je verjeti, da bi ga kdo presegel.
Stegenšek ni bil Zgornjesavi-njčan; z našo dolino pa seje ukvarjal toliko,daje to v nekem pogledu postal, saj ji je daroval del svojega kratkega življenja in izredno knjigo — Dekanijo gornjegrajsko.
Peter Weiss
Tamburaški zbor iz Radmirja v letu 1929. Vodil ga je Janez Ročnik iz Podhoma
Varujmo gozdove pred požarom
.....Kol bližina gozda sc šteje razdalja petdesetih metrov ali manj do roba gozda.
Prepovedano je sežigali ledine in travišča na območju, k jer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje.
Sežiganje lubja in vejevja v gozdu in njegovi bližini zaradi zatiranja škodljivega mrčesa, požiganje sečnih odpadkov, grmovja, dračja in plevela zaradi priprave zemljišča za obnovo gozda ter požiganje na planinskih pašnikih je dovoljeno samo pod nadzorstvom strokovnega delavca organizacije; ki gospodari z gozdom.
...Vsak, ki opazi začetni požar, pa ognja ne more sam pogasiti, mora
o požaru obvestiti najbližjo izmed telile organizacij: gasilsko enoto, postajo milice, obrat organizacije, ki gospodari z gozdovi ali katerikoli občinski organ.
Spoštujemo zakonske predpise, da bomo obvarovali naše zeleno bogastvo! Nespoštovanje predpisov ima za posledico kazenske sankcije!
GG Nazarje
Veterinarsko dežurstvo
26. 3. do 1. 4. Kralj Ciril dipl. vet., vet., Ljubno, tel. 840-179 Ljubno, tel. 840-112	16. 4. do 22. 4. Kralj Ciril,dipl. vet.,
2. 4. do 8. 4. l ešnik Marjan, dipl. Ljubno, tel. 840-1 12 vet., Ljubija, tel. 831-017	23. 4. do 29. 4. Lešnik Marjan, dipl.
9. 4. do 15. 4. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017
Kino Moziije v aprilu
3.	VZPON IN PADEC IDI AMINA — unglcško-kenijski film
5.	RIKI TIKI TAVI — rusko-indijski film
7.,	X. RJOVENJE — ameriški film 10. VLAK ZA KRALJEVO —
jugoslovanski film
12.	PSICA — angleški film
14.,	15. NEW YORK 1997 —ameriški film
17. MANAOS—BEG IZ PEKLA
Kino Ljubno v
3. IV. SERVANTES IZ MALEGA MESTA — domači film 7,—X. IV. DESET ZAPOVEDI I. del. — ameriški film
K). IV. SAFARI EXPRES — italijanski film
13.	—14. IV. DESET ZAPOVEDI 11. del. ameriški film
17. IV. DOBRODOŠLI MISTER CHANGE — ameriški film
DŽUNGLE — ilal/španski film
19. POSLEDNJI METRO — francoski film
21..	22. SEDEM GLADIATORJEV — ilal/španski film
24. VARIOLA VERA — jugoslovanski film
26.	RAZBI LO OGLEDALO --ameriški film — kriminalka
2X., 29. KUBA — ameriški film
aprilu
21. IV. AVANTURE BORIVOJE ŠURD1LOVIČA — domači film
24. IV. EVA — slovenski film
27.	IV. NEUNIČLJIVI MINI MORIS — avanturistični film
28.	—29. IV. VAMPIRJEVE LJUBIMKE — angleški film
3». IV. POBESNELI MAKS — avstralski film
Novosti v občinski knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Giovagnili: Spartak, Winlerbotham: Nacistična znanstva, Pavlovič: Vonj telesa. Zidar: Dve postelji, Malraux: Upanje, Kafka: Amerika, Borges: Izmišljanja, Kla-bund: Borgia, Hunter: Matere in hčere
II.	STROKOVNA LITERATURA:
Kržišnik: Patrulja zvestobe, Ambrožič: Petnajsta brigada, Sardoč: Tigrova sled, Koekbek E.: Sodobni misleci, Boncelj:	Zavarovalna ekonomika.
Matična kronika za februar
POROKE:
LETNAR Ivan, star 31 let, skladiščnik iz Luč in ZAMRNIK Albina, stara 27 let, ekonomski tehnik iz Luč. ŽUNTAR Ivan, star 22 let, finomeha-nik iz Brezja in OREL Jožica, stara 21 1«, ekonomski tehnik iz. Brezja, ŽUNTAR Štefan, star 27 let. kmet iz Brezja in NOVAK Milena, stara 21 let, ekonomski tehnik iz Rečice, SEM-. PRI MOŽNI K Rafael, star 62 let, upokojenec iz Bočne in 1 IRŠT Ana stara 52 let, upokojenka iz Bočne, PODR1-ŽNIK Ivan, star 23_ let, avtoklepar iz. Sp. Kraš in ZAGOŽEN Bernarda. sta-% ra 21 let, adm. tehnik iz Vologa, ŠEKORANJA Jožef, star 38 let,strojnik iz. Brežic in KOKOVN1K Jožefa, * stara 26 let, delavka iz. Potoka, RAKUN Jožef, star 27 let, kmet iz Radmirja in RAKUN Fanika, stara 21 let, kmetovalka iz. Poljan
SMRTI:
PODBREŽNIK Ana, stara 85 let, upokojenka iz. Radmirja, IRMAN-ČN1K Anton, star 61 let, upokojenec - iz Rečice, PODBREŽNIK Vincenc, star 67 let, kmečki upokoj. iz Raduhe, JANKO Silvester, star 2 leti, - iz Ljubije.
Bunc: Marketing v združenem delu, Ribarič: Delegatski skupščinski sistem, Maver: Smučati z. užitkom, Sruk: Na temo družbenost mladih, Hoffmann: Otroška oblačila. Zbornik poročil delovnih skupin študentskega raziskovalnega tabora Zgornje Savinjske doline
III.	MLADINSKA LITERATURA: Vegri: To niso pesmi za otrokeali kako se dela otroke, Lobel: Regica in Skokica, Pravljice od blizu in daleč
V. >4
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
'