Izhaja vsak četrtek UREDNI8TVO IN UPRAVA: T^st, Ulica Martin della Liberta M. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAR OČNINA: četrtletna lir 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoril Spedizione in abb. portale I. gr. St. 495 TRST, ČETRTEK 23. APRILA 1964, GORICA LET. XIII. NAJVEČJI PRAZNIK DEMOKRATIČNE ITALIJE Ob 20. < obletnici odporniškega g [ibanja Italijansko odporniško gibanje je hotelo vsaj delno oprati krivdo Italije - Predstavljalo je bojno koalicijo vseh protifašističnih političnih sil Dne 25. aprila vsako leto v Itailiji obhajajo praznik osvoboditve izpod fašističnega lji nacističnega jarma. Letos pa se za ta Jan pripravljajo posebne proslave, ker po-[cka 20. obletnica rezistence, ki je pome-n>la, kot sta napisala Luigi Salvatorelli in Giovanni Mira (Storia d’Italia nel periodo [ascista — Einaudi 1961) »končni zaklju-Cek 20-letne politične in moralne opozicije Proti fašizmu.« Demokratični Italijani sma-trajo rezistenco ali odporniško gibanje za svoj drugi risorgimento. Rezistenca je v 'osnici še širši pojem, kot je bil risorgi-•Bento, ker je poleg idealov narodne osvoboditve imela za cilj izgradnjo pravičnejše družbe po načelih svobode, demokraci-|e >n socialne pravičnosti. Nujno je zato U|iii italijansko odporniško gibanje ali rezistenca zajela neprimerno širše plasti ljudstva kot risorgimento v 19. stoletju in se spremenila v široko množično gibanje, v katerem so lahko plodno delovali in sodelovali ljudje različnih političnih prepričanj 111 Svetovnih naziranj. oživitev čuta za svobodo Kakšen je b,il položaj Italije v 21 mese-c,h-( ki gredo od padca fašizma (julija 1943) c*° konca aprila 1945? Luigi Salvatorelli Hiše, da je bila ta doba ena najbolj dramatičnih v modern.i zgodovini Italije. De-^'lo sta zasedli in si jo razdelili dve tuji ;>t'madi, obstajali sta dve italijanski vladi !n vsaka od teh se je naslanjala na eno '*tned tujih armad, nobena pa ni imela 1^’ave oblasti, »čeprav ni bilo nobenega c,vorna — pravi omenjeni pisec — katera ‘fmed vlad je bila zakonita in kateri izmed Veh nasprotujočih si taborov se je boječi za pravično stvar ter predstavljal za talijo rešitev, je ostajala strašna Skoda, ,1 sta jo povzročali državljanska vojna in ‘atska kri, ki so jo prelivali sinovi iste c°ttiovine. Protiutež tolikšnega zla pa je 'Odstavljala oživitev čuta narodne neod-lsnosti, svobode in pravičnosti, zaradi če-^ar je stotisoče ljudi prostovoljno pri, Jelo jn ncenak boj proti nacističnim ^Unpatorjem in njihovim pomagačem, ta-da so sc ti znašli v moralni izolaciji.« . Italijanska rezistenca je imela seveda l"ste ali podobne cilje, kot so jih imela od-°rniška gibanja v ostalih od nacistov za-_ edenih evropskih državah, vendar se je . a®aja1a v nekoliko težjem položaju, ker 0 bila Italija po krivdi fašističnega režima 0 8. septembra 1943 na strani Hitlerja in je zato pri zavezniških vladah in narodih kljub korenitim spremembam v jeseni 1943 j uživala veliko nezaupanje. Italijanski na-' rod je tako plačeval težko odškodnino, ker i je najprej dovolil nastanek fašizma in nato dopustil, da se je ta priključil Hitlerju in mu pomagal pri njegovih osvajalnih in | uničevalnih pohodih po Evropi. Zato je ! italijansko odporniško gibanje imelo tudi ■ za cilj, vsaj delno oprati krivdo Italije in ! ji zopet pridobiti ujgled pri zaveznikih in , v mednarodni javnosti. TEŽAVE EMIGRANTOV Kako je bilo to vprašanje kočljivo, najbolje dokazujejo težave, ki so jih imeli italijanski protifašistični politični emigranti, katerih najmočnejša skupina se je med vojno nahajala v Združenih državah. Avgusta leta 1942 je na pobudo znanega politika Carla Sforze bil v Montevideu kongres »svobodnih Italijanov« (političnih emigrantov, ki so bivali v številnih ameriških državah). Kongres se je izrekel za stvar Združenih narodov ter hkrati sklenil, razpisati v osvobojeni Italiji referendum, od izida katerega je kongres pričakoval ustanovitev demokratične republike. Emigranti so se nadalje izrekli za sestavo Narodnega sveta, ki naj bi ga priznali zavezniki, in za ustanovitev italijanske legije, ki bi pod poveljstvom poznejšega obrambnega ministra Randolfa Pacciardija z zavezniki sodelovala v boju za zmago svobode in demokracije. Noben teh sklepov, ki bi prav gotovo koristili stvari italijanske demokracije, pa ni bil izvršen, in sicer predvsem zaradi nasprotovanja s strani zaveznikov. Ti so med pogoji za sklenitev premirja z Badoglievo vlado (8. 9. 1943) postavili zahtevo po brezpogojni predaji, kar med drugim dokazuje, da niso upoštevali vloge tedanje italijanske politične emigracije. Središče in vodstvo italijanskega odporniškega gibanja sta bili v Milanu. Tu je imel svoj sedež Narodnoosvobodilni odbor za severno Italijo (CLNAI), ki je imel vrhovno politično in vojaško poveljstvo nad vsemi oboroženimi skupinami, ki so delovale na od nacistov zasedenem ozemlju. Vojaški poveljnik je bil general Raffaele jCadorna, njegova namsetnika pa Ferruccio ■ Parri, znan antifašist in ustanovitelj Akcijske stranke, ter Luigi Longo, predstav-jnik komunistične stranke, ki je, kot piše | Luigi Salvatorelli, »dala odporniškemu gibanju na razpolago največje število ljudi in svojo organizacijo ter ustanovila največ-jt število partizanskih enot.« Odporniško gibanje med primorskimi Slovenci Ne glede na vojaški pomen italijanske rezistence za dokončni zlom Hitlerjeve vojske in fašističnih vojaških sil, je bilo to gibanje predvsem moralne in politične važnosti, kajti prav množična udeležba italijanskega ljudstva pri tem gibanju je dokazala voljo Italije, da se za vselej otrese totalitarne miselnosti in se opredeli za svobodo in demokracijo. V tem obstaja zgodovinski pomen italijanske rezistence in zato pravilno poudarjajo vsi demokratični krogi, da temelji vsa povojna italijanska demokracija na idealih odporniškega gibanja. Odporniško gibanje med primorskimi Slovenci se je začelo že leta 1927, ko jim je fašizem zatrl vse politične, kulturne in gospodarske organizacije, razgnal zlasti slovenske izobražence, od katerih so mnogi prebili dosti let v ječah in konfinacijah, drugi so pa morali pobegniti čez mejo, da ne omenjamo smrtnih žrtev fašističnega posebnega sodišča (Tribunale Speciale, (ki je bil predhodnik zloglasne Hitlerjeve ju- stice) in drugih, ki so žrtvovali življenje v odporu proti totalitarnemu režimu. Kmalu po izibruhu druge svetovne vojne pa se je primorsko ljudstvo množično dvignilo v boj proti fašizmu in nacizmu ter tako doprineslo sorazmerno ogromen delež za zmago idealov, ki so so bili »skupni cilj vsega odporniškega gibanja v državah od nacistov in fašistov zasedene Evrope. Zato tudi zamejski Slovenci proslavljamo vse tiste številne borce in vse tiste ljudi; 'ki so v tem gigantskem spopadu med totalitarnimi in svoboljubnimi silami žrtvovali svoja življenja ali kakorkoli prispevali k zmagi pravice in svobode. Zmotno je mnenje raznih malodušnežev, da so bile ogromne žrtve našega ljudstva zaman, ker niso rodile sadov, o katerih je sanjalo. Moralni pomen odporniškega gibanja je neprecenljiv. Vzbudil je v našem ljudstvu zaupanje v lastne sile in v bodočnost slovenstva kot evropske komponente in kot moralno-politične kvalitete. RADIO TRST A Kongres jugoslovanskih sindikatov * NEDELJA, 26. aprila, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zbor »Jakob Gallus-Petelin« iz Celovca; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V skalnih gorah«, mladinska zgodba Rada Bednarika; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Urednik Mitja Volčič; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela: Andrč Theuriet: »Postrv«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Muoj poubič z uojske gre, ves ranjen jen krvav«; 21.00 Vabilo na ples, * PONEDELJEK, 27. aprila, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Lelja Rehar: »Muoj poubič z uojske gre, ves ranjen jen krvav«; 18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko; 18.30 Pianistka Enrica Caval-lo: Johann Sebastian Bach: Iz zbirke »II clavicem-balo ben temperato«; 19.15 Radijska univerza: Mar-cello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu (13): »Neposredno izvajanje zakonodajne oblasti«; 21.00 Hugo Wolff: Corrcgidor, opera v štirih dejanjih * TOREK, 28. aprila, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s .poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.30 Luigi Dallapiccola: Pesmi ujetništva za zbor in orkester - Simfonični orkester in Zbor Italiian-ske Radiotelevizije iz Rima vodi Lorin Maazel; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za naimlajše: 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josin Tavčar in Jože Peterlin: 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti: pianist Freddv Došek, Janez Matičič: Pet preludijev, Krešimir Fribec: Toccata variata. * SREDA, 29. aprila, ob: 11.45 Naš juke-bnx: 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 18.00: Znanstveni leksikon: 18.30 Italijanski operni pevci-»Carlo Galeffi«. pripravil Claudio Gherbitz: 19 00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije - Goriški. Polifonski zbor; 19.15 Higiena in zdravje: 21 00 Simfonični koncert orkestra tržaške Filharmonije. * ČETRTEK. 30. aprila, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Po društvih in krožkih: »Filatelistični klub Lovrenc Košir«; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert - Alberto Roussel: Koncert op. 36 za klavir in orkester - Orkester Ales-sandro Scarlatti iz Italijanske Radiotelevizije iz Neaplja, vodi Harrv Blech. Solist Carlo Bruno: 21.00 »Kjerkoli«, radijska igra, ki io ie nanisal Dieter Wellershoff, prevedel Ivan Šavli. leraio člani Radijskega odra, režira Jože Peterlin; 23.00 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963 * PETEK, 1. maja. ob: 9.30 »Jaše k nam Zeleni Jurij«, izbor slovenskih pesmi; lč.00 Oton Župančič: »Duma«, pripravil Martin Jevnikar; 12.15 Pomenek s poslušavkami: »Žena in delo«, pripravila Marjana Prepeluh; 15.10 Zbor Norman Luboff: 15.30 Koncert Simfoničnega orkestra Glasbene Akademije iz Linh Ijane. Vodi Uroš Prevoršek. Sodeluje pianist Milivoj Surbek - Slavko Osterc: Religioso iz. Suite za orkester - Dimitri šoštakovič: Prva simfonija v f-molu, op. 10; Franz Liszt: Koncert št. 1 v Es-duru za klavir in orkester - Gioacchino Rossini: Uvertura k operi Viljem Tell; 17.00 »Zadnje ure šimna Si-rotnika«. 18.55 »Himna delu«, spored zborovskih skladb; 19.15 »Poljedelske, industrijske in storitvene dejavnosti v preteklosti in v bodoče«, pripravil Fr. Jeza; * SOBOTA, 2. maja, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Podobe iz narave; 15.00 »Volan«, oddaja Piera Accoltija za avtomobiliste, s sodelovanjem Italiian-skega Avtokluba; 15.30 »Načrt Manhattan«, radijska drama, ki jo je napisal Nino Nillo; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (21) »Damaščan Dev skrbi za posvetno pesništvo«; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh; 20.45 Vokalni oktet »Francfe Prešeren«; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples; 22.50 Sodobna simfonična glasba. V ponedeljek se je začel v Beogradu 5. kongres jugoslovanskih sindikatov. Udeležuje se ga 1300 delegatov iz vse Jujgoslavi-je in okrog 50 sindikalnih delegacij iz tujine. Kongres je začel s svojim govorom predsednik republike Tito. V svojem govoru je ostro ožigosal pojave, ki ovirajo hitrejše dviganje življenjske ravni prebi-vavstva in razvoj gospodarstva. Kritiziral je miselnost nekaterih, ki menijo, da samo nove investicije naglo boljšajo življenjsko raven; poudaril je, da mine precej let, preden steče proizvodnja in se začno ka zati koristi. Opozoril je na dejstvo, da ima Jugoslavija že precej izgrajeno industrijo, ki pa je zanemarjena, ker' ima zastarele slroje, katerih niso pravočasno obnavljali »Od teh zdaj zastarelih industrijskih podjetij smo namreč jemali sredstva, ko smo morali ustvarjati akumulacijo, jemali smo jim, kadarko'i je bilo mogoče, celo tisto, kar je b;lo predvideno za amortizacijo,« je rekel Tito. »Zato so ta podjetja zdaj v ze- lo težavnem položaju.« Naglasil je, da delavci v teh industrijah napravijo, kar le morejo, toda produktivnost in rezultati niso odvisni samo od delavskih rok, ampak tudi od strojev. Slabo izkoriščena zmogljivost novih tovarn V nadaljevanju svojega govora je Tito Izjavil, da morajo glavno pozornost posvetiti zdaj investiranju v tiste objekte, ki bodo omogočili hitrejšo proizvodnjo blaga za široko potrošnjo, pri čemer pa se ne sme več dogajati, da bi gradiM brez že izdelanih načrtov, zaradi česar so doslej take gradnje stale več, kot bi bilo treba. Dviganje življenjske ravni zdaj ni odvisno več samo od dviganja produktivnosti dela, ampak od izkoriščanja »ogromne razpoložljive rezerve«, ki se skriva v ne dovolj izkoriščenih modernih tovarnah. »Zgradili smo na stotine sodobnih tovarn, toda žalostno dejstvo je, da slabo izkoriščamo njihove zmogljivosti,« je rekel Tito. »V te tovarne smo investirali na stotine milijard, dostikrat pa sc niti polovica vloženih sredstev ne rentira, kajti obrati oziroma zmogljivosti niso povsem izkoriščene. Te rezerve moramo aktivirati.* Tito je tudi grajal prevelik razpon med zaslužki strokovnjakov in drugimi delavci, čeprav je pri tem naglasil, da noče reči, da so strokovnjaki dovolj nagrajeni, 'ker so v drugih državah plačami mnogo bolje. Zato ne gre za to, da bi enim zmanjšali zaslužke, drugim pa jih povečali, ampak za izlkoriščenje vse proizvodne rezerve. Tito je potem udaril po »posredovalcih, ki se pojavljajo med proizvajalci in potrošniki in ki posnamejo smetano preko tako imenovane marže jn podobno.« G'avni referat na kongresu pa je imel predsednik centralnega sveta Zveze jugoslovanskih sindikatov Svetozar Vufcmano-vič, ki je obširno razčlenil misli, katere je nakazal že Tito, in kritiziral zlasti »ekstenzivno« (nerentabilno) gospodarjenje ter prezadolženost družbenega kmetijstva, neracionalno trošenje investicijskih sredstev, nesocialistične pojave v podjetjih, zastarelo tehnologijo v industriji, stanovanjsko poli-liko itd. Sindikalni kongres nudi tako kri-lično osvetljeno podobo jugoslovanskega gospodarstva. Zelo odkriti kritiki Tita in Vukmanoviča sta vzbudi'i vtis, da hoče kongres čisto realistično obravnavati kronične šibkosti jugoslovanskega gospodarskega sistema in pospešiti s tem njegov razvoj. TEDENSKI KOLEDARČEK 26. aprila, nedelja: Zdesilav, Dobra 27. aprila, ponedeljek: Bistra, Pcregrin 28. aprila, torek: Vi tal, Živam 29. aprila, sreda: Robert, Marina 30. aprila, četrtek: Katarina, Katja 1. maja, petek: Praznik dela 2. maja, sobota: Atanazij, živana EN KORAK NAPREJ Ameriški predsednik Johnson in Hruščov siti si že več mesecev dopisovala, kako naj bi se zmanjšalo jedrsko oboroževanje. V začetku tega tedna je prišlo že talko daleč, da sta oba voditelja podala izjave, da bosta Sovjetska zveza in Amerika znižali proizvodnjo urana v vojne namene. O tem sklepu je bila že prej obveščena tudi angleška vlada. Johnson je izjavil na ponedeljkovi tisov-ni konferenci, da se bo znižanje proizvodnje surovin za jedrsko orožje izvedlo postopoma v štirih iletih. Proizvodnja plutonija bo služila predvsem v civilne nametnie, proizvodnja urana za vojne namene se bo pa skrčila skoraj za polovico. Dodal pa je, da bo ostalo v zalogi še vedno toliko atomskega orožja, kolikor ga je potrebno za varnost držav zapadne skupnosti. Podobno izjavo je dal tudi Hruščov, ki je rekel, da ti sklepj ne pomenijo še dejanske razorožitve, ker bo tudi Sovjetska zveza ohranila dovoljno količino atomskega orožja za obrambo socialističnih držav. Pozdravil pa je obojestranski sklep kot važen doprinos k ublažitvi mednarodne napetosti. CASTRO OSTANE SAM V ponedeljek je podal zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva izjavo, da bo umaknila Sovjetska zveza svoje čete s Kube. Na otoku je še 3000 sovjetskih vojakov, ki so dodeljeni 24 postojankam za raketne izstrelke na velike daljave. Na Kubi naj bi ostalo le še 600 do 800 izvedencev, ki bi izvežbali Kubance v upravljanju omenjenih oporišč. V Washingtonu pa izražajo zaskrbljenost, da ne bi začel Fidel Castro, ko bo imel rakete v rokah, kar na lepem streljati na ameriška izvidniška letala »U-2«. Po dogovoru s Sovjetsko zvezo iz leta 1962. imajo namreč pravico nadzirati, ali so se res odpravile raketne postojanke. Kubanski zunanji minister je že protestiral v Washingtonu proti ameriškim nadzornim poletom z grožnjo, da bodo letala sestrelili. Ameriška vlada pa je grožnjo odbila. Skušala pa bo prepričati Sovjetsko zvezo, naj umakne še tista oporišča, da bi se Castro z njimi nevarno ne igral, ko bo ostal sam brez sovjetske vojaške pomoči. •________________________ De Gaulle se je moral podvreči operaciji, ki baje ni bila huda in bo kmalu pokoncu. Vendar je vzbudila mnogo pozornosti in komentarjev. Ves svet je radoveden, kaj se bo zgodilo v Franciji, kadar bo moral De Gaulle zapustiti politični oder. Bo s tem konec degaullisma in krize, ki jo je povzročil v zahodnem taboru? Ali bo našel dostojnega naslednika, ki bo peljal politiko »francoske veličine« naprej? •____ Danski kralj in kraljica sta prispela v po* nedeljek na uradni obisk v Rim. Spremlja ju ena izmed lepih danskih princezinj in zunanji minister. A Bo človeštvu zmanfhalo vode? Statistiki so izračunali, da 'se množi človeštvo v geometrični postopici (2-4-16...), medtem ko narašča proizvodnja prehrane le v aritmetični (2-4-6...). Zato bo baje za stalno množeče se zemeljsko prebivalstvo kmalu premalo živeža, če ga ne bomo začeli pridobivati iz morja ali na sintetični način. Ugotovili so pa tudi, da kmalu ne bo zmanjkalo samo živeža, marveč tudi vode za ljudi in za rastlinje. Do konca stoletja, tako računajo, se bo človeštvo podvojilo, uporaba vode pa kar potrojila. Zato se bo moralo človeštvo naučiti, kako bo najbolj varčeno uporabljalo vodo bodisi za pijačo, za 'kuho in za namakanje v poljedelstvu. Naša zemeljska obla ima od svojega začetka vedno isto množino vode, to se pravi: 1,4 milijarde kubičnih 'kilometrov. To je vsekakor ogromna množina. Vse zemeljsko površje meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od te površine je pa le 149 milijonov kvadratnih kilometrov kopne zemlje, vse ostalo prostranstvo pa je pod vodo. Torej imamo dovolj vode, bi kdo menil. Vendar ni tako. S.ladke vode, ki pride v poštev za človeka in namakanje, imamo na razpolago .komaj en odstotek vse vodne mase. Večina vode je namreč slane, v Kotlinah oceanov in morij, ali pa je strjena v led, ob tečajih in v gorskih ledenikih. Le majhen del morSke vode je mogoče kemično Predelati za pitje, nikakor pa ne v potrebnih koTVinah za druge potreb Količina vodne mase na našem planetu je vedno ista; tudi deževnice. Vrhu vsega pa je za enotno porazdelitev sladke vode nerodno tudi dejstvo, da vsebujejo velika jezera Severne Amerike, Afrike in Azije 75 odstotkov sladkovodne mase; v razsežnih pokrajinah je pa primanjkuje. Ne samo, da je količina vode vedno ista in da je neenakomerno porazdeljena, tudi Naslednji dan so pa komunisti protestirali, da se v zbornici omenja oseba, katero . . je obsodilo vodstvo odporniškega gibanja nosti, da le.ši človeštvo pred stisko s slad- na smrt Misinski poslanci so začeli vpiti, ko vodo. Prav te dni so Izraelci naznanili, cja se dalijo mrtvi, in so se že pripravljali, da so iznašli m tudi že uspešno preizku- da fizi5no napadej0) po starem vzgledu, sili napravo, ^ ki izredno poceni destilira ]<0munjstione zastopnike. Krepki zbornični sladko vodo iz morja. Dosedanji postopek sju„e ,so komaj razdvojili sovražna tabora, je bil namreč zelo drag. To napravo pa bodo gotovo še izpopolnili, preden bo po- —•— stala potreba akutna. Isto velja glede živeža. Če bi bila vsa Zemlja tako umno obdelana, kakor je v , Kot poroča italijanski tisk, Avstrijci še ni-/.ahodni Evropi, bi lahko preredila vsaj sto so dokončno zavrgli načrta, da bi zgradili milijard ljudi, kot mislijo strokovnjaki. Za i naftovod od Kopra do Dunaja, namesto iz to pa je potrebno le po vsem svetu čim-. Trsta. Toda italijanski gospodarski krogi me-bolj dvigniti izobrazbo in kmetijsko teh-1 nijo, da hočejo Avstrijci s tem samo priti-niko, kar bo možno, če bosta vladala na skati na svoje italijanske partnerje, da bi dobili večje ugodnosti pri upravljanju naftovoda. NOVICE IZ VSEGA SVETA svetu mir in mednarodno sodelovanje. —0— NEVARNE MEJE Med Sovjetsko zvezo in Kitajsko traja še vedno načelni spor in mrzla vojna; pravzaprav postaja vedno ostrejša. Mrzla vojna je namreč že prešla v prvo stopnjo vojne napetosti. Kitajska vlada je začela vzdolž rusko -kitajske in mongolske meje z velikopoteznimi utrjevalnimi deli. V severne pokrajine je nagnala cele armade delavcev, ki postavljajo barake za zasilna bivališča drugih skupin, katere bodo gradile okope in utrdbe. Vlada je tudi zasegla na tisoče motornih vozil iz tovarn in kmetijskih podjetij ter jih uporablja za utrjevalne namene. V severnem obmejnem pasu so se že začele zbirati tudi kitajske divizije. Manjka samo iskrica, da se vname ob meji velikanski vojni požar. IZZIVALNA KOMEMORACIJA 29. aprila se bosta poročila v Rimu holandska princezinja Irene in Carlo Ugo Bour-bone-Parma, ki stremi za španskim prestolom. Podjetni Ugo pa se je hudo zameril Holandcem, ki mu podtikajo, da hoče to poroko izkoristiti v politične namene. Tako princesinega poročnega dne na Holandskem sploh ne bodo praznovali. V bistvu pa se najbrž v tem kaže tipično puritanstvo, ki dela iz ljubezni mladih politične probleme. Padavine so povsod različne. Na pobočjih gore Waialeale na Havajskem otočju de- zlasti komunističnih odsotna, ritje kar neprestano. V kraju Calama, ki leži v čilenski puščavi Atacama, pa še ni Padla kaplja dežja izpod oblakov. Namakanje tal je odvisno tudi od propustnosti zemlje in temperature. V severovzhodni Braziliji izpuhti v zrak takoj 80 odstotkov V Laosu je prišlo v nedeljo zjutraj do dr-,žavnega udara skupine desničarskih vojaških poveljnikov, ki so odstavili nevtralnega ministrskega predsednika Suvano Fumo. Toda po »resnem pomenku« z ameriškim vele-, poslanikom so izpustili Suvano Fumo iz hiš-! nega zapora, ga prosili oproščen ja in mu spet izročili oblast. Škoda le, da so trije Malo je manjkalo, da ni prišlo zadnje ljudje pri tej »šali« zgubili življenje, dni preteklega tedna v rimski zbornici do . pravega pretepa med komunističnimi in1 * misinskimi poslanci. V četrtek je namreč Od 1. maja naprej bo stal telefonski ko-misin Guarra v začetku seje proslavljal vanec (gettone) v Italiji 45 lir namesto se-spomin bivšega fašističnega filozofa in pro- danjih 30. Za 40% se bodo zvišale telefon-svetnega ministra Gentileja. Ugovorov ta ske pristojbine, razen za medmestni promet, dan ni bilo, ker je bila večjna poslancev, To pa verjetno ne bo prispevalo k utrditvi vrednosti lire. Johnson obljublja svetu mir Lepe obljube je dal ameriški predsednik blokoma, čeprav s tem problemi med nji- Johnson časnikarjem na svoji običajni le- ma niso rešeni. q dežja, 16 odstotkov vlage odteče po rekah donski tiskovni konferenci, čez deset let, 70-LETNICA HRUščOVA in le štirje odstotki vlage prodrejo v tla ter je rekel, ne bo več veljala v Združenih dr- pu napačni napovedi njegove smrti je Pridejo praktično v poštev za potrebno žavah obvezna vojaška dolžnost. Ameriška predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita vojska bo obstajala iz samih prostovoljcev. Hruščov obhajal prejšnji teden 70-!etnico Na vprašanje časnikarjev je Johnson še svojega rojstva. Velikih zunanjih slovesno- močo. Geografi in meteorologi so sklenili v zveri z UNO, da bodo začeli v prihodnjih desetih letih preučevati prav ta vodni krogotok: izparevanje iz oceanov - dež - odtok ' namakanje. Sedanje svetovne zaloge živeža se more-J° z načrtno mednarodno socialno politiko Pravilno porazdeliti. Podobna, a dosti tež-1* naloga nas čaka, da bomo znali pravilno »vskladiščiti« in porazdeliti po vsej Kopni zemlji drugi najpotrebnejši element vodo. Vendar pa so vsa ta predvidevanja spri-silno naglega napredovanja tehnike najbrž preveč pesimistična. Dosedanje izkuš-nJe kažejo, da napreduje tehnika vštric s Potrebami človeštva, saj so jo te rodile. *ato bo nedvomno pravočasno odkrila mož- dodal, da se bo število vojaštva v bodočih sti ni bilo; bržkone jih sam ni želel, ker desetih letih močno skrčilo, ker se bo ublažila mednarodna napetost. Denar, ki ga danes požre oboroževanje, se bo porabil v socialne namene in za izboljšanje življenjske ravni vseh državljanov. je on začel boj proti kultu osebnosti. Prejel pa je čestitke od večine komunističnih strank z vsega sveta. Najbolj so se začudili nad prijazno čestitko iz Kitajske, ker sta si Hruščov in Mao hudo v laseh za prvenstvo v svetovnem komunističnem taboru. Večina komunističnih držav je podelila Hruščovu tudi svoja najvišja odlikovanja. Le Albanija ga je prav na njegov rojstni dan črtala iz seznama častnih meščanov glavnega mesta Tirane. V odloku o tem pi-Vendar pa je vzbudila ta izjava predsed- jej0 Albanci, da je Hruščov izdajavec so-nika najmočnejše in najbolj oborožene dr- j vjetskega ljudstva in prijatelj ameriških žave na svetu upanje, da smo končno izšli imperialistov. Hruščov si pa ni kaj preveč i/. akutnega obdobja napetosti med obema 1 vzel k srcu teh očitkov. ‘Johnson je pa povedal tudi eno bridko, namreč, da so narastli izdatki za oboroževanje za osem milijard dolarjev. Državljani se morejo potolažiti z obljubo, da bo čez deset let že bolje. Intervju s Kandidatom LSS dr. Jožetom Škerkom V okviru volilne kampanje smo se obrnili na nekatere glavne predstavnike liste »Slovenske skupnosti« z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo program in cilje slovenskih političnih skupin, ki sestavljajo to skupno listo. Tokrat smo se obrnili na kandidata dr. Jožeta škerka, ki je prvi na listi. Kaj menite o poteku volilne kampanje? Potek volilne kampanje na Tržaškem dokazuje politično zrelost prebivalstva. Volilni boj poteka v najlepšem redu, v demokratičnem spoštovanju vseh idej, struj in narodnosti. Po čem se lista Slovenske skupnosti razlikuje od ostalih list? Za listo Slovenske skupnosti so značilni razni momenti: je edina, ki ima slovenski napis, in že s tem manifestira prisotnost Slovencev v tem važnem volilnem boju. Vsi njeni kandidati so Slovenci, volilna propaganda se vrši v slovenščini tudi v samem mestnem središču in ob spremljavi slovenske glasbe. Program liste je izrazito narod-no-obrambnega in socialnega značaja. V čem so glavne ovire za razvoj širše volilne kampanje? Velike in bogate stranke, kot sta zlasti KD in KPI, razpolagajo z ogromnimi denarnimi sredstvi in zato lahko razvijajo najbolj intenzivno volilno agitacijo, zlasti s transparenti, z neonskimi napisi, z brošurami in revijami, da ne omenjamo lepakov in letakov. Slovenska skupnost si vsega tega sevedet ne more privoščiti, ker zbira sredstva le med svojimi somišljeniki. Kateri del programa se Vam zdi najaktualnejši za slovenske volilce? Najpomembnejši in najaktualnejši se mi zdi tisti del programa , ki govori o potrebi, da se izda državni zakon o zaščiti Slovencev v Italiji. Tak zakon je eden glavnih pogojev, da bo dežela v okviru svoje zakono-| dajne, upravne in izvršne oblasti lahko še podrobneje določila pravice slovenske manjšine in zaščitila njene koristi. Zelo pomemb-j na se mi nadalje zdi tista programatična, točka, kjer je rečeno, da bi morala omenje-1 ni zakonski predlog pripraviti komisija, ki ' jo sestavljajo predstavniki slovenske manj-! šine in parlamenta. Takih predlogov pa ne j najdemo v programih nobenih drugih list, I niti tistih, ki se potegujejo tudi za sloven- i ske glasove. Kaj mislite o vlogi slovenskega predstavništva v deželnem svetu? Naloga našega predstavništva ne bo lahka. Posebni statut na žalost ne vsebuje izree-1 , nih norm, ki bi zagotaljale ali opredeljevale narodnostne pravice slovenske skupnosti v Italiji, v čemer se ta statut bistveno razlikuje od statutov za deželi Doline Aoste in Tri-dentinsko-Južnega Tirola. Zaradi tega bo treba vložiti mnogo truda in izkoristiti vse , možnosti, da se z zakoni doseže zaščita vseh tistih pravic, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. V tej zvezi bo treba zlasti razčistiti pravno moč člena 3 posebnega statuta, kjer je le splošno in posredno omenjena naša manjšina. Katere so glavne točke socialnega in gospodarskega programa LSS? Slovensko predstavništvo se bo predvsem zavzemalo za prednostno zaposlitev domače delovne sile in za dodelitev stanovanj tudi slovenskm delavcem in uradnikom. Slovenskim kmetom je treba zagotoviti večjo pomoč pri modernizaciji in specializaciji njihove proizvodnje ter zagotoviti prodajo pridelkov po pravičnih cenah. Slovenskim obrtnikom, trgovcem in podjetnikom je treba nuditi ugodnejša posojila za obnovitev in okrepitev njihove dejavnosti. Predstavništvo se bo seveda zavzemalo tudi za izboljšanje bolniškega zavarovanja, znižanje davkov in za ustalitev cen predmetom široke potrošnje. KOMEMORACIJA ZA ŽRTVE OKUPATORJA V četrtek dopoldne je priredila tržaška občina slovesno komemoracijo za žrtve o-kupatorja v hiši v ulici Ghega, kjer je bilo leta 1944 obešenih ravno pred 20 leti 51 talcev, v glavnem Slovencev. Ma£o zadušnico v veži hiše je daroval mons. Marzari, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti in delegacij odporniških gibanj. Od Slovencev sta bila poleg drugih prisotna kandidata Liste Slovenske skupnosti dr. Jože Škrk in dr. Teofil Simčič. Komemoracijski govor je imel tržaški župan, ki je nato tudi položil lovorjev venec. Popoldne so položili venec ma spominsko ploščo žrtvam tudi predstavniki Spupne slovenske liste. VOLIVNA KAMPANJA V TRSTU Tudi v Trstu je volivna kampanja zelo mirna, da ne rečemo mlačna. Plakati na za to določenih pločevinastih ploskvah so močno stereotipni in ponavljajo v glavnem volivna gesla in fraze, ki jih pozna občinstvo že od številnih prejšnjih volitev, tako da se zdi, da uporabljajo stranke kar plakate, ki so ostali od zadnjih volitev. Skoro vse stranke se zadovoljujejo le z znakom in s kratkim geslom na plakatu. Samo mi-sovci so ina plakatih zgovornejši. Največ volivne energije pa kažejo tudi tokrat liberalci. Vse kaže, da niso v zadregi za volivne sklade. Najpogosteje je slišati iz zvočnikov avtomobilov, ki vozijo po mestu in bližnji okolici, glasove njihovih agitatorjev, ki skušajo odvrniti volivce od sredinske levice. Pa tudi komunisti in krščanski demokrati kažejo še precej živahnosti, čeprav so tudi njihovi shodi zelo slabo obiskani. To dozdevno brezbrižnost ali celo apatijo Tržačanov do volivnih shodov si lahko razlagamo s tem, da so si ljudje že utešili radovednost glede programa te ali one stranke — radovednost, ki jih je v prvih povojnih letih gnala, da se je zgrnila okrog vsakega govornika cela množica in ga zavzeto poslušala, ali pa mu žvižgala. Zdaj komaj kdo postoji in posluša. Toda s tem ni rečeno, da se Tržačani zdaj manj menij0 za politiko. Vendar zdaj že na pamet poznajo programe posameznih strank in skoro vsak je že dolgo odločen, kako bo volil, pri tem pa tudi pozna program svoje stranke, iz časopisja in televizije. Na izvirno idejo je prišla krščanska demokracija, ki vrti Ob večerih na trgih krat-kometražne volivne filme o svojih kandidatih v deželni svet. Filmsko platno je montirano na kamiončku. Seveda, preveč napeti ti filmi niso, zato se publika ravno ne drenja k tem predstavam. Pomenijo pa le novost sedanje volivne kampanje. Volivno kampanjo LSS pa seveda zelo ovira pomanjkanje finančnih sredstev. Zato so vsi zavedni Slovenci vabljeni, da prispevajo v volivni sklad. Prispevke je poslati ali osebno oddati na naslov: Lista Slovenske skupnosti — Trst, ul. Macchia-velli 22/11. PRED VOLITVAMI Naši volivci so te tedne kar pod nekim pritiskom od strani različnih strank in njihovih glasil. Kot je že znano, so vključile tri italijanske stranke: socialistična, komunistična i,rl demokrščanska po enega kandidata slovenske narodnosti na svoje liste. Na prvi je učitelj Černo Viljem, na drugi Izidor Predan in na tretji profesor Ciril Jussa, bivši špeterski župan. Vsaka teh strank upa, da bo dobila tudi slovenske glasove, čeprav ni gotovo, ali bo kdo izmed omenjenih troh tudi izvoljen. Kljub vabilom slovenskim volivcem, pa se berejo različni volivni članki, ki še zdaj ne priznavajo slovenske stvarnosti. Omenimo naj en tak slučaj. Glavno gasilo demokrščanske stranke »H Popolo« je dodalo svoji nedeljski števil^' posebno prilogo, posvečeno novi deželi in volitvam. V članku »Uno storico momento per le genti del Friuli« se na kratko bav? tudi s prebivalci Nadiških dolin. Pravi (str-6), da se »vprašanje manjšim v Furlaniji (misli na vso pokrajino — opomba) sploh ne postavlja, ker v Furlaniji ni manjšim Ljudstvo Nadiških dolin je že eno stoietje popolnoma vključeno v furlansko in italijansko tradicijo«. Dalje piše: »Seveda se ljudstvu Nadiških dolin priznava pravica do rabe družinskega dialekta; ni znano, da bi se ta zdravi demokratični princip kdaj izpodbijal. Toda — tako trdijo krajevnj politični činitelji — se ne sme ustvarja1' iz ljudske privrženosti na krajevne tradicije vprašanje dvojezičnosti.« Tako torej , slovenski jezik je samo reč j e za stare ljudi ob ognjišču?! Načelo do pravice materinega jezika se je izpodbijalo in še kako ter se iše danes I Pri pisci* zgornjaga članka in v krogih, ki jih pisec podpira, res ne vemo ali vlada zmešnjava pojmov ali zavestno potvarjanje dejstev. CENTA Strankarska 'nestrpnost včasih res pozna mej. Ne ustavi se niti pri sporne1*1' kih padlih in umrlih. Vso javnost naŠ&r okraja je presunilo vandalsko početje 4°' bro znanih zlikovcev, ki so oskrunili v C®11' ti spominske kamne padlih partizanov. &e' VOLILNI SHODI Volilno razpoloženje v mestu še ni preveč razgibano, čeprav manjkata le še dva dobra tedna do volitev. Po deskah na določenih mestih se že pojavljajo prvi volilni lepaki. Čez ulice so že razpeti transparenti različnih političnih skupin, med temi tudi Slovenske skupnosti. Ob sobotah in nedeljah pa vabijo zvočniki na shode političnih veljakov. V soboto med opoldanskim počitkom je govoril liberalni prvak Malagodi delavcem livarne v Stražicah. Na kraju zborovanja so delavci raztrosili letake, na katerih sprašujejo Malagodija, čemu se njegova stranka upira delavskim nagradam za proizvodnjo. Poslanec je ugovarjal, da je socializem prinesel samo 'bedo in pomanjkanje svobode; kjer pa se uveljavi liberalizem, tod da je svoboda in blagostanje. Kljub blestečim besedam je govornik le malokoga prepričal. Han a litlta c/o/m n janje je tem bolj sramotno, ker se prav za konec tedna pripravljajo po vsej državi na spominske svečanosti ob obletnici odporniškega gibanja. Pokrajinski odbor partizanske zveze je izdal proglas, v katerem poziva ob’asti, naj jzsledi zlikovce, ki so yrgli blato na spomin padlih za domovino •n za svobodo. Trbiž: STRAHOVIT POŽAR V nedeljo zvečer je izbruhnil na trbi-skem sejmišču ob cesti v Spodnji Trbiž tako hud požar, kakršnega zlepa ne pomnijo niti stari ljudje. Na stalnem tržišču je že nekaj let vse polno stojnic, Zlasti s čevlji in drobna rijo, katero hodijo zelo živahno kupovat sosedje izza meje. Ogenj je izbruhnil v neki stojnici proti °sm,i uri zvečer. Redki mimoidoči so začeh vpiti na pomoč. Zublji so pa kar skakali s stojnice na stojnico, vse založene z blagom in hrano, da je bil v hipu ves široki Prostor v plamenih. Prihiteli so gasilci celo z avstrijske strani in iz oddaljenega Tol-Jhezza. Tri ure so se potili, preden so redili spodnje mesto nevarnosti. Pri gašenju Je bilo 20 oseb ožganih. Škoda je velikan ska. Cenijo jo od 150 na 200 milijonov 'lir. Popolnoma je zgorelo 23 velikih stojnic z vsem blagom vred. Nekateri kramarji so na cesti, ker so zgubili prav vse. Županovo in prefektura sta naredili javno zbirko za oškodovance. Policija pa preiskuje vzroke hude nesreče. Ni izključeno, da je bil ogenj iiz maščevalnosti podtaknjen. GOZDNI POŽAR V BRDU Po navadi se radi pritožujemo nad neprestanim dežjem. Zadnji dež pa je rešil Prav našo okolico pred čim hujšim. V pe-lek je namreč nenadno izbruhnil hud po-Tar v gozdu na gori; tistemu kraju pravi-ljudje »Chiavalaria«. V plamenih je bi-.° nad 3 hektare gozda. Na srečo je bilo lstje na tleh od zadnjega deževja še po Polnoma mokro, sicer bi se bil požar hitro razširil. Tako pa so gasilci, ki so prihiteli Tumeča, in domačini požar kmalu pogani. Ogenj je pa izbruhnil najbrž zaradi neprevidnosti kakega izletnika, ki je odvrgel °gorek cigarete kar tja v en dan. V nedeljo dopoldne so imeli zopet liberalci svoj shod v bivšem Trgovskem domu; misini pa na nekdanjem Te'ovadnem trgu Oba sta bila te pičlo obiskana. Proti večeru so bili sklicani no isti trg socialistični somišljeniki. Pred začetkom je pa 'kandidat Marko Waltritsch naznanil, da je shod odložen, ker ni prisoten govornik, poslanec Boldrini. Večjo udeležbo je imel zvečer v mali telovadni dvorani demokrščanski zakladni minjister Colombo. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Danes teden so se zbrali občinski odborniki k redni seji, na kateri so razpravljali v prvi vrsti o avtomobilski cesti od državne meje pri Gorici do Vilesse s priključitvijo k cesti v smeri Benetk, župan in odbornik za javna dela sta posredovala v tej zadevi v Rimu pri pristojnih ministrstvih. Na isti seji so razpravljali tudi o kritju izdatkov za različne občinske potrebe. Med stroški je predvidena tudi nape'java plina in vode v kemično-fizjkalnem kabinetu slovenskega učiteljišča in nakup klavirja za glasbeni pouk na istem zavodu. Sovodnje: PROSTA CONA IN VODOVOD Prejšnjo sredo je odobrila parlamenlar-na komisija za finance posebni zakon, ki pooblašča sovodenjsko občino, da sme pobirati užitnino na uporalbo živil prostega pasu. Zakon je postal na podlagi tega izglasovanja pravomočen. Vprašanje, ki se je veklo že več let, je torej rešeno in naša občina bo mogla zvišati svoje dohodke za nfvai m'li jenov na leto. Dela za napeljavo omrežja »kraškega vodovoda« so se že pričela. Napeljavo stranskih cevi na Martinščino in na Vrh je dobilo na natečaju podjetje Dondi iz Roviga. Stroški za napeljavo so preračunani na 20 milijonov lir. Prvemu udarcu z lopato so prejšnji teden prisostvovali tudi tehnični voditelji vodovodnega konzorcija za Vzhodno Furlanijo. ŠTMAVER V nedeljo popoldne smo videli pri nas nekaj nenavadnih izletnikov. Po večernicah so se pripeljali pred cerkev goriški župan, odborniki turistične zveze ter nekaj povabljencev. Števerjanski odvetnik Forment,ini je kot odbornik turističnega društva »Pro-loco« pcvzcl besedo in je razložil, da se otvarja odcepek »Ceste vina in češenj«, ki vodi od Pevme skozi luknjo pij »štantu« v štmaver. Ljudje, ki so prihajali iz cerkve, so se začudeni spogledovali, kje neki je ta cesta, ker poznamo samo razriti kla-nec od Znarišča v luknjo. Gorjški župan je bolj stvarno povedal o lepi naravi in o dobrem vinu v teh krajih; sicer pa je bila še za to priliko odprta samo ena osmica. Na koncu je goriškj zbor »Seghizzi« zapet pod vodstvom Valentinčiča ml. nekaj furlanskih pesmi, nakar so gostje šli s »Bus dal Diane«, na dobro kapljico. — Ker je cesta že »otvorjena«, upamo, da jo 'bodo tudi v resmei naredil,! ali vsaj dobro pošodrali. Po daljšem času smo imeli tudi pri nas poroko. Pred oltar sta stopila 11. t. m. že- nin Feri Bruno, po poklicu mehanik, in Pintar Elica, zaposlena v tovarni; oba domačina. Vedno sta bila zvesta tudi domačemu pevskemu zboru. Na novi življenjski poti jima želijo vsi sosedje in znanci dosti srečnih let! ŠTEVERJAN Za deželnozborske valitve se tudi pri nas vztrajno pripravljajo. Transparenti z znakom Slovenske skupnosti z lipovo vejo že vabijo volivce naj opravijo pošteno svojo dolžnost. Volilnih shodov še ni bilo, če izvzamemo male sestanke italijanske socialistične stranke, na katerih govore slovenski agitatorji. Slovenska skupnost bo pa priredila nekaj shodov pred cerkvijo prihodnje nedelje. Za praznik 1. maja vabi Kat. prosvetno društvo na običajni majski tabor. V prijetnih borovcih bodo pevski nastopi zborov iz Gorice, Podgore in Števerjana, koncert gostov s Koroške. Domači igravci pa bodo priredili s sodelovanjem tržaških gostov igro »Dom« in šaloigro »Hiša strahov«. Prireditev se bo pričela ob treh in pol; zveza z avtobusi je vsako uro. V slučaju slabega vremena, se bo podajal ,isti spored v Kat. domu. Imeli smo tudi že volitve v novi odbor kmetijske bo’niške blagajne. Za predsednika je izvoljen Bajt Danilo, podpredsednik pa je Klanjšek Ciril. GABRIJE Po do'gem času zopet lahko čestitamo dvema mladima paroma, ki sta si podala pred oltarjem roke za skupno življenjsko pot. Poročila se je naša domačinka Jožica Pavletič, uslužbena v podgorski tkalnici, z Jožefom Jarcem iz Doberdoba. Ženin je brat doberdobskega župana. Drugi zakonski par pa sta Primožič Savo in Livija Volčič. Ženin je tudi naš vaščan, nevesto je pa pripeljal iz Štandreža. Vsem novičem kličemo: Dostj sreče in nič trnja na novi poti življenja in da bi ustanovili dve k rep k' slovenski družini! ZASLUŽENA KAZEN ZA PONAREJEVALCE MASLA V Gorici je ležala že nekaj časa obtožba proti dvema podjetjema, ki sta razpečavali ponarejeno maslo. To sta »Burrificio Alt o Isobzo«, ime, ki zveni, kakor da je maslo iz najbolj sočnih tolm'niških planin, in p ■ »Cremerie Isontine«. Prva masiarna je menda mešala v maslo vsak dan po dva kviin-tala loja. Zapora podjetja je pa trajala le 15 dni. Lastnik Piotti je vložil celo tožbo proti časopisom, ki so dvomili o pristnosti njegovega »soškega masla«. V četrtek ga je pa goriško okrajno sodišče le zašilo na globo 600 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. Trgovec Buliani, ravnatelj »Cremerie I-šontine«, jo je pa še huje skupil. Proti njemu je vložila ovadbo davčna policija zaradi tihotapstva nedovoljenih snovi, k so postale maslo za Goričane. Sodišče je obsodilo Bulianija kar na 26 milijonov lir V lobe. IZ KULTURNICO A ZIYL.JKN.JA 99 Umazane roke” v Slovenskem gledališču Uprizoritev Slovenskega gledališča je bila zelo korektna, v nekaterih pogledih celo blesteča. Nekateri prizori so sicer vplivali nekoliko preveč shematično, na primer prizori med Hugom in Olgo, ali prizor, ko Hoedererja obiščeta predstavnik desničarskega »Peterokotnika« in knez. Odlična je bila v mnogih drugih scenah, zlasti v scenah v Hoedererjevem skrivališču. K uspehu uprizoritve je zelo veliko pripomogel Rado Nakrst kot Hoederer. Lahko rečemo, da je bil sijajen in da je bil to eden njegovih najlepših likov. Hugo Silvija Kobala je vplival nekoliko nebogljeno: spominjal je bolj na zanešenjaškega in neuravnovešenega študenta kakor na pravega od notranjih bojev raztrganega intelektualca. Jessica Ive Zupančičeve je bila polna vitalnosti in prisrčnosti ter je dobro odgovarjala predstavi, kakršno smo si ustvarili o tem liku. Preveč šablonska in celo karikirana pa sta bila knez, ki ga je igral Jožko Lu-keš, in Karsky, predstavnik »Peterokotnika«, katerega je igral Edward Martinuzzi, čeprav je bila njuna igra in zlasti Martinuzzijeva zelo dobra in izrazita. Olga Mire Sardočeve je bila mrzla, včasih ledena, da je gledavca zazeblo, a kot igravska kreacija prav dobra, le morda nekoliko preveč elegantna za tip aktivistke, ki naj bi ga predstavljala. Louis Staneta Starešiniča je bil posrečen tip zagrizenega političnega aktivista. Izvrstna tipa navadnih politično topoglavih aktivistov sta bila Slick Lojzeta Miliča in Georges Dušana Jazbeca. Isto lahko rečemo o bolj inteligentnem tipu terorista Ivana, ki ga je igral Stane Razitresen. Režija Jožeta Babiča je bila v glavnem brezhibna. Na žalost pa ne moremo ničesar izjaviti o glasbi Pavleta Merkuja, ker glasbena spremljava skoraj ni prišla do veljave zaradi izredno slabih akustičnih naprav. Slišali smo iz zvočnika samo hrup. Odlična je bila scenografija Nika Matula. Probleme scenarije je rešil zelo domiselno, estetsko lepo in hkrati enostavno. Prevod Vide Sturmove bi bil lahko boli v skladu s pravopisom, vendar je v splošnem tekoč in živ. S to uprizoritvijo je Slovensko gledališče nadvse dostojno zaključilo letošnjo sezono, ker je bila to, kot slišimo, zadnja letošnja premiera. fj ik Rado Nakrst, ki odlično igra vlogo partijskega sekretarja Hoedererja v Sar-treovi drami »Umazane roke«. Slovensko gledališče v Trstu je eno izmed prvih, ki je uprizorilo to Sartreovo dramo, odkar jo je ta dovolil uprizarjati, kar se je zgodilo šele pred nekaj meseci. V kolikor je znano, je to bila šele druga premiera tega Sartreovega dela v Italiji, za turinsko uprizoritvijo na odru tamkajšnjega Teatra Stabile. To je dalo sobotni premieri Slovenskega gledališča v Avditoriju še posebno mikavnost. Sartreova drama »Umazane roke« je nastala v letih po drugi svetovni vojni, kot reakcija tega francoskega eksistencialističnega filozofa na epidemijo dozdevno »koristnih umorov«, ki je zajela komunistični svet pod Stalinom, pri čemer pa se je z dosledno in železno moralno logiko vedno spet pokazalo, da se politični zločin ne rentira. Kar se je zdelo po logiki dialektike koristno leto ali dve prej, je postalo nenadno zločin, in seveda tudi obratno, Proti tej kugi je napisal Sartre svojo dramo, v kateri je hotel prikazati tragiko človeka, ki skuša ostati v tem moralnem kaosu ideološko dosleden in čist. Sicer pa je težko spraviti probleme, ki jih načenja Sartre v tej drami, na isti imenovalec, ker je drama pravzaprav natrpana z njimi. Sartre postavlja v njej na zatožno klop tako meščanstvo in njegovo moralo kot utilitaristično moralo stalinistične partije, abstraktno in neživljenjsko okrutnost intelektualcev, ki so jim važne ideje, ne pa ljudje, pa tudi medsebojne odnose in človeško hladnost med partijci samimi, ki obračunavajo med seboj z bombami in revolverji. Seveda je postavil Sartre vse dogajanje v neko anonimno deželo, ki bi lahko bila medvojna Madžarska, Romunija, Bolgarija ali Jugoslavija. Toda jasno je, da je s svojo dramo protestiral proti stalinizmu nasploh. Drama je bila namreč napisana v letih najostrejšega stalinističnega kurza v mednarodnem komunističnem gibanju. In kot protest proti temu kurzu jo je javnost tudi razumela, zaradi česar so delo že po prvih predstavah iz komunističnega tabora silovito napadli, medtem ko je protikomunistični tabor pretiraval njeno protikomunistično ost in hotel videti v njej pravo protikomunistično delo, kakršnega Sartre spričo svojih znanih simpatij za komunizem, ali bolje rečeno za idejne osnove komunističnega gibanja, ni imel namena napisati. Da bi napravil tem nesporazumom konec, je Jean Paul Sartre leta 1948 prepovedal igrati to svojo dramo, in sicer že po prvih predstavah v Parizu. Ponovne uprizoritve je dovolil šele zdaj, zaradi predrugačenega mednarodnega vzdušja, kakor je sam _ , _ v. j- a :___i- j i posebej poudaril. Kljub temu, da je poteklo že to- Jb vendar so se tudi Opčine razgibale. | judi. Čeprav so igrali moderne melodije, liko let od krstne predstave dela, pa je to še vedno Odločila se je openska mladina, njeno je- smo videli, da naši tudi starejši, niso neaktualno in bo še mnogo časa tako ostalo, ker so j-q sq študentje, in je pripravila sebi in občutljivi zanje. Všeč je bila vsem zane- mofjaavtm1nnjšrme1rSotkileJt1ah l&Tovrh sS Opčinam nekaj presenečenj. Presenečenje j šenost in samozavest fantov, ki so jim pod problem tako imenovanih koristnih političnih umo- je bilo tudi v nedeljo, ko so s številnimi ] prsti zvenele strune. Skupina bo lahko še rov ni omejen samo na komunizem v določenih sta-.letaki in z izvirnim linorezom na njem (iz-! izpopolnila svoje igranje, uvrstila med na-dijih njegovega razvoja, ampak na vsa totalitarna dela1 a ga je Jelka Daneu), vabili v dvora-1 študirane skladbe še kaj domačega, in bo Polemika o nemščini V slovenskem tisku se je razvnela polemika o tem, če naj bi priredili po ljubljanski televiziji tudi učni tečaj nemščine ali ne, poleg tečajev nekaterih drugih velikih tujih jezikov. Nekateri so proti temu, češ da je nemščina jezik bivših okupatorjev in da jim samo vzbuja spomine na tiste hude čase. Ddrugi tudi menijo, da ni več tako vazna kot n. pr. angleščina. Toda spet drugi opozarjajo na dejstvo, da noben narod nima popolnoma čiste zgodovine in če bi se ozirali na to, bi se ne učili nobenega tujega jezika. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da živimo Slovenci na meji obsežnega nemškega jezikovnega območja in da nemščino v gospodarskem in kulturnem življenju takorekoč vsak hip potrebujemo. »Jezik je kulturen faktor,« je naglasil nekdo v pismu ljubljanskemu »Delu«. Nemščina ni samo jezik Hitlerja, ampak tudi Goetheja, Marxa in Thomasa Manna.« Razsodišče RAI že dela V ponedeljek, 20. t. m., je ob 19. uri ravnatelj tr žaškega RAI-a, dr. inž. Guido Candussi, umestil komisijo natečaja Italijanske Radiotelevizije za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Komisija, kateri predseduje poverjeni profesor za slovenščino na padovanski univerzi prof. Martin Jevnikai in jo sestavljajo prof. Jože Peterlin, msgr. dr. Lojze Škerl, prof. dr. Josip Tavčar ter dr. Zorko Harej, je ugotovila razveseljiv odziv na natečaj in je določila postopek za oceno 19 del, ki tekmujejo za razpisane nagrade. Opčine: Lep kulturni večer lahko še marsikdaj zabavala naše ljudi. Veselemu razpoloženju je bila namenjena tudi enodejanka Hiša strahov. Igravci so tako prepričljivo odigrali svoje vloge (posebno A. Korošic vlogo profesorja), da se je občinstvo od srca nasmejalo. Prireditev je priprvalljal z opensko mladino prof. Jože Peterlin. Ze'o smo bili ve- politična gibanja in kot tudi vsa druga gibanja, ki Mariianišča na nrireditev se poslužujejo terorističnih metod in so trdno od-,no MarijaniSCa na prireditev. ločena priti na oblast za vsako ceno. Prvi del je mladina posvetila našemu do- Sartre pe napravil iz svojega Huga predstavnia1 mUj kakor je v začetku poudaril Stanko intelektualcev Id se zaplete v dialektiko partije, ne Hrovati d j del večera pa je bil vese- more pa se odreči ne svojemu meščanskemu izvoru x • in njegovim usedlinam v svoji mentaliteti, ne last- značaja. nemu ideološkemu prepričanju, ki mu pomeni dni- Ob narodnih pesmih smo gledali projek-go naravo. Ta Hugo pride med dva mlinska kam-'.. na, med predstavnika toge, lahko bi rekli Stalini- “J®. naJlePslh krajev naše domovine, od stične struje v partiji, ki neživljenjsko prčsoja po-1 Opčin smo hiteli preko Krasa do Repen- , . nastnna in smo nrunričani loaj in zagrizeno, hkrati pa slop za resnično poli- tabra, Trebč, Devina in morja .s čudovitimi j , . i • • -r, x i ■ m * ’ tično problematiko beži samo za oblastjo, ter med ervnčnimi zatoni ki trotovo nail^nši oh' skupina »prireditev Še kje na Trza- partijskega sekretarja Foedererja, človekk, ki mu sončmmi Zatom- kl 50 gotovo najlepši «b m ponQvila BUo bi če bi je partija vse in mu nadomešča celo osebno živ- nudili tolike lepote in veselja tudi drugim Ijenje, vendar pa ostane človeški in ima posluh za lmntn rlnmo mo » ih.lc i resničnost določene situacije. Sam pravi, da ima ljudi rad, v nasprotju z intelektualcem Hugotom in Louisom (ki pa se imenuje v prvotni Sartreovi ver-ziji te drame Walter). Da bi dokazal svojo ideološko trdnost in zvestobo Na to lepoto doma pa je bila naslonje- . . na prva dramska slika: Sosičev dom na: -J . ’ ... .. , ... Ončinah Na Ončinah so Sosiči Homa zato Kot Sm° sIlšah’ se openska mladina pn- uptlfldll. i\d Uptlllall oU OL/altl CIOIIld. ZdlO 1 v j i • • 11 t> . • i* se je dotikalo vprašanje, načeto v igri, pr?vlja že za nadalJfJe del°- Ra7fu fish vsaketra doma Kako ho 7 niimb Ali ho vec smen svoJe8a delovanja: v športu, v Da bi dokazal svojo ideološko trdnost in zvestobo vsaKeSa a°ma- JS'aKo Do z n^m- Al1 petju in podobno. Za bližnjo bodočnost nepopustljivi partijski liniji, se Hugo javi, da bo' ostal tak, kot so ga zgradili naši predniki? nnčrt„ v: ^ Hoedererja, ki je iz političnega realizma in tudi Eni ga zapuščajo, a drugi, tudi mladi, iz človekoljubja pripravijen skkpati kompromise, I idealni, delavni ljudje, ga rešujejo in bo-ubil, nakar ga pošljejo kot njegovega novega tajnika .. J k njemu. Res ga ubije, toda ne iz političnih razlo- SaHJ°- gov, ampak da sam sebi dokaže, da nima kom-! Ij-avci SO zelo dobro rešili vloge in je pleksov, še bolj pa iz ljubosumja, ker njegova mla- igra zapustila močan Vtis. da žena končno v Hoedererju odkrije človeka, kate-, y dru,gem delu je najprej nastopil go- rega ima lahko rada. Na kratko povedati vsebino r . , . drame pa je nemogoče, ker je zelo zapletena in tudi c»ani kvartet. Ta je takoj razgibal pred- precej dolga. vsem mladino v dvorani. Pa tudi starejše ima v načrtu izlet vseh Opencev, ki so mladi in dobre volje. Organizatorjem želimo mnogo uspeha. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engclbcrt Besednjak « Odgovorili urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 telefon 29-477 GOSPODARSTVO Reorganizacija ,.Federconsorzi' Pred nastopom fašizma je v Italiji delovala močna »Zveza kmetijskih konzorcijev« v Piacenzi, od koder je v dobi fašizma prenesla svoj sedež v Rim. Dobila je novo ime in je postala znana pod imenom »Fe-derconsorzi«. Fašizem je razširil delokrog te zveze in okoli 30 let je bila središče zbiranja in razpečavanja kmetijskih pridelkov, predvsem po svojih zbiralnih skladiščih (ammassi), ki so iimela zelo važno vlogo v fašistični žitni bitki in aprovizaciji. Ustvarili so tudi finančno podlago zvezi kakor tudi posameznim kmetijskim konzorcijem, ki so bili ustanovljeni še v tistiih pokrajinah, kjer jih prej ni bilo. Osnovni kapital za te organizacije so morale prispevati občine, — sedeži posameznih konzorcijev — pokrajine in hranilnice (Casse di Risparmio) ter še druge ustanove, predvsem pa Banca del Lavoro. V konzorcijih in njih Zvezi — Federconsorzi — so se zbrala ogromna sredstva. O višini teh dobimo nekoliko pojma, če pomislimo, da še ni razčiščena pri Računskem dvoru (Corte dei Conti) postavka nad 1000 milijard lir, ki naj bi služila za krjitje stroškov in odškodnine, ki baje pripada »Federconsorzi« za njene služnosti pri urejanju in upravljanju ljudskih skladišč za zbiranje pšenice Xammassi). Razčiščeni tudi niso računi glede uvoza različnih živilskih predmetov, ki jih je Federconsorzi uvozila na račun države. čeprav ne upoštevamo vsega dela, ki ga je »Federconsorzi« opravila za državo, je delokrog njenega delovanja ogromen. Nad i/2 superfosfata, katerega letno porabi kmetijstvo v Italiji, proda Federconsorzi. To je več milijonov stotov, deloma iz lastnih in priključenih tovarn, deloma na podlagi dolgoročnih pogodb z drugimi. Vsa proizvodnja dušika družbe ANIC, ki je v tem ozi-ru največja v Evropi, je na razpolago samo »Federconsorzi.« in prav tako proizvod nja umetnih gnojil tovarne TERNI. Poi sebne dogovore ima Federconsorzi z druž bo SEIFA, ki ima razprodajo vseh umetnih gnojil firm Montecatini, Rumianca, Edi Son in še drugih. Z neko močno ameriško skupino za proizvajanje kemikalij je Federconsorzi ustanovila družbo SCIAPA, ki deloma proizvaja, drugače pa kupuje in ■prodaja skoraj vsa zaščitna sredstva za zdravje rastlin. Prodaja teh sredstev dosega milijarde. Glede kmetijskih strojev ima Federconsorzi izključno prodajo strojev znamke FIAT, posebne dogovore pa ima še z drugimi tovarnami- Nekakšna podružnica Federconsorzi je UMA (U-tenti M-otori A-gricoli), od katere so odvisne dobave goriv po nižjih cenah. — V sklopu Federconsorzi deluje tudi F.A.T.A., ki je posebna zavarovalnica. Razume se, da se Federconsorzi bavi tudi s semeni, predvsem pa z žitnim semenom in semenskim krompirjem. Za proizvajanje slednjega so v raznih višje ležečih krajih posebna središča za vzgajanje zdravega krompirja, tako imenovani CE.MO.PA. (CE-ntri MO-ltiplicazione PA-tate). Vsa ta središča so odvisna od Federconsorzi. Je pa še mnogo drugih torišč, kjer deluje Federconsorzi. Iz rečenega je razvidno, kakšna gospodarska sila je osredotočena v Federconsorzi, katere glavna opora je Bonomijeva organizacija neposrednih obdelovalcev (colti-vatori diretti) in Gaetanova zveza kmetovalcev. Ima pa Federconsorzi tudi svoje zagrizene nasprotnike, in sicer gospodarske in politične. Med gospodarskimi so skoraj vsi trgovci s kmetijskimi potrebščinami — semena, umetna gnojila, stroji, krrpila itd. Med poUtičnimi nasprotniki so predvsem komunisti in socialisti, katerim ni všeč, da deluje tako mogočna organizacija izven njihovega delokroga. Ker je niso mogli zavzeti, bi jim bilo ljubše, če propade. Zato so za Federconsorzi zahtevali imenovanje komisarja. Pred dnevi so prinesli časopisi vest, da bo vlada ustanovila novo podjetje, ki bo opravljalo vse posle, ki jih je do sedaj za1 državni račun vršila Federconsorzi. Ta se bo v bodoče bavila samo z organizacijo kmetijstva. TRAKTORJI IN MOTORNE KOSILKE V ITALIJI Lansko leto (1963) se je v Italiji povišalo število traktorjev za novih 38.991, od katerih je bilo 31.481 izdelanih v Italiji, 7.510 pa uvoženih. Traktorje gradi nad 50 italijanskih tovarn, na čelu katerih je družba FIAT s približno pol proizvodnje, lani s 16.881 ali z nad polovico novih traktorjev. Od ostalih so n j močnejši proizvajalci SAME s 4.624 traktorji, Landini s 3.151, OM (zopet FIAT) z 2.983, Lamborghini z 1.589 in Carraro s 634 traktorji, da omenimo vse tvrdke, ki izdelajo letno vsaj 500 novih traktorjev. Od inozemskih tovarn dobavljajo traktorje predvsem Angleži in Nemci. Angleška tovarna FORDSON je lani dobavila 2.344 traktorjev, angleška MASSEY FERGUSON pa 1.617, obe skupaj torej več kot polovico vseh uvoženih traktorjev. Od nemških podjetij dobavlja največ traktorjev družba DEUTZ (538) potem STEYR in PORSCHE. Z nekaj nad 400 traktorji so udeleženi Francozi (Renault) in ZDA (International). Med drugimi manjšimi dobavitelji so Čehi s traktorjem Zetor, lani 74 strojev. Motorne kosilnice Teh je bilo Janško leto izročenih kmetijstvu 27.126, od katerih je bilo 12.177 znamke BCS, 4.821 BERTOLINI, 4.718 LAVER-DA, 2.121 NIBBI B. & SIN. Ostale motorne kosilke so dobavile manjše italijanske tvrdke, med inozemskimi pa prideta v poštev le nemška AGRIA s 195 in švicarska RAPTD s 158 kosilkami. POZOR S KORUZNO SLAMO Do 15. aprila, ki je že daleč za nami, bi morala biti uničena vsa koruzna slama, ki je glavni pripomoček za širjenje koruznega črva. V sjami namreč škodljiv c prezimi. če kdo koruzne slame ni uničil in ga zaloti oko postave, bo strogo kaznovan. Torej napravite svojo dolžnost. Kmalu bo potrebna zaščita trt •RAKTORJI BEGUNCE NADOMEŠČAJO Z ZEMLJE V letu 1963 je bilo 39.000 novih traktorjev vključenih v kmetijslko proizvodnjo, fako da je celotno število traktorjev nara-stlo v Italiji na več kot 340.000. Računajo, da je za vsakih 7 beguncev z zemlje stopil ^ proizvodnjo en nov traktor. Rotacijski Letos je v splošnem rast zastala in tako so tudi trte v velikem zastoju z rastjo. To pa nas ne sme premotiti, da ne bi bili pripravljeni vsak trenutek nastopiti z zdravstveno zaščito trt. Mogoče bo ta trenutek nastopil prav kmalu, saj je dobro znano, da priroda navadno hitro prebrede ves zaostali razvoj. Tako lahko pričakujemo, da bo maja trta zelo bujno poganjala. Takrat pa je zdravstvena zaščita nujno potrebna. Dva sta huda sovražnika trtinega zdravja: oidij in peronospora. Najprej moramo začeti boj proti oidiju. Zato moramo imeti pripravljeno žveplo, da bomo žveplali, kakor hitro bodo novi brsti dolgi 5 cm. Takrat žveplamo z navadnim žveplom v prahu. Ne odlašajte s tem žveplanjem, ki zatre komaj nastajajočo bolezen, če s prvim žveplanjem zakasnimo, ne bomo oidi- so ASPOR, VITEX in druga, jih bodo tudi letos v enaki ali še v večji meri rabili, a dodali bodo sredi avgusta še eno škrop- . ljenje z bordoško brozgo, to je z mešanico raztopljene modre galice in apna. Istočasno s škropljenjem proti peronospori se bodo vinogradniki borili tudi proti oidiju in bodo zato na vsak hi škropiva proti peronospori primešali še po 100 gramov koloidnega žvepla. NE KRMI SEMENA HIBRIDNE KORUZE! Seme hibridne ali križane koruze je bilo ali je še podvrženo učinku strupov, ki naj preprečijo razširitev semenskih škodljivcev. Ti strupi so lahko lažji, lahko pa težji, tudi taki ki povzročijo smrt živali, katerim bi pokrmili morebitne ostanke semenskega zrnja. — Za razumnega človeka ja' več zatrli brez karathana, ki ga prepre- je s tem vse povedano, zato bo sejal se- čuje in uničuje. Boj proti peronospori začnemo pozneje, navadno sredi maja, ko je že toliko toplo, da ponoči toplomer ne kaže manj od 10° C. Poleg primerne toplote pa mora biti zal sklad je v zadnjih dveh letih rešil ugodno razvoj peronospore tudi primerna vlaga, . ?0.366 prošenj za 80.831 milijonov lir, in to je dež. — S čim pa bomo uničevali pe-Sicer 79% za mehanizacijo, 21°/o pa za na-1 ronosporo? čeprav so se lansko leto mar- ^akanje in ureditev stavb. 1 sikomu zamerila nebakrena škropiva, kot me hibridne koruze z rokavicami; nos in usta bo imel pokrita vsaj s kakšno ruto in bo čim manj vdihoval zrak iz bližine hibridnega semena; skušal si bo nabaviti točno količino hibridnega semena, kolikor ga pač potrebuje, in morebiten preostanek bo vrgel na ogenj ali ga ohranil za drugo leto, če z njim ne postreže kakšnemu sosedu. i VIRGILU SCEKU V SPOMIN DRUGI SKLEP Poleg predloga deželnega predsednika dr. Pettarina je stavil dr. Besednjak še sledeči predlog na glasovanje: Izredni deželni odbor v Goriško-Gradiščanski: 1. stoji na stališču, da se mora trajno priklopiti ono Italiji priključeno ozemlje, ki je 106. Dr. E. BESEDNJAK tvorilo prej del Koroške in Kranjske (trbi-ški, idrijski in postojnski okraj). 2. Na ozemlje, ki je navedeno pod točko 1., naj se raztegnejo vsi posebni zakoni, ki so veljavni za goriško-gradiščansko deželo. 3. Poziva se izvršilni odbor, da sestavi v izvršitev pričujočega sklepa točne predloge.« TRETJI SKLEP Senator Bombig je govoril o bodočem volilnem redu in stavil sledeči predlog: »Pri sestavljanju novega volilnega reda za gori-ško-gardiščansko deželo naj se upoštevajo sledeča temeljna načela : a) Število članov deželnega zbora (deželnih poslancev) naj bo 39.« b) »Radi izvolitve deželnih poslancev naj se razdeli goriško-gradiščanska dežela v dve volilni okrožji« (tu so našteti kraji okrožij). »V prvem okrožju naj se izvoli 20, v drugem 19 deželnih poslancev.« c) »Volitev naj se vrši po splošni, neposredni in tajni volilni pravici, ki pritiče vsem osebam, ki so dovršile 21. leto starosti.« »Izvršni deželni odbor se poziva, da izdela v izvršitev pričujočega sklepa potrebne predloge.« Po izvajanjih senatorja Bombiga je povzel besedo odbornik Bonavia, ki je rekel, da ne bo glasoval za nobenega izmed treh predlogov. Deželna avtonomija se mu zdi za italijansko državo nevarna, ker bo pospeševala in utrjevala iredentizem Slovencev. K besedi se je oglasil odbornik dr. Besednjak, ki je »izjavil, da mora vsakemu Slovencu zavreti kri, ko sliši, da nameravate v bodočem deželnem zboru upogniti slovensko večino pod gospodstvo italijanske manjšine. Predlog, ki ga stavite, bije v obraz vsem načelom italijanske demokracije. Če kljub temu ne bomo glasovali proti predlogu, bomo storili to le zato, ker vemo, da ni I druge poti, če hočemo rešiti avtonomijo. Toda vedite, da ste nam naložili žrtev, ki jo more prenesti le disciplinirano in politično 'zrelo ljudstvo. Krivico, ki nam jo nalagate, bodo Slovenci prenesli le tedaj, če ne bo v |deželnem zboru odločevalo število, temveč I razum- in pamet. Upamo, da se bo to zgo-| dilo.« DEŽELNA AVTONOMIJA NA GORIŠKEM Pri obnovi deželne avtonomije je bila naša prva skrb, da se vzpostavijo naše občine. | Poslanec Šček je pozval v Goriški straži moža in fante, naj izvrše pri občinskih volitvah (svojo dolžnost in postavijo na čelo občin može, katerim ljudstvo zaupa: »Občine so bile že leta v rokah občinskih komisarjev in delno orožnikov, v njih je vladala politična ali vojaška oblast. Mi moramo doseči, da bo županoval le župan. Mi moramo priti do tega, da se bo župan v polni meri posluževal vseh pravic, ki mu jih daje zakon. Županska oblast je zadnja, ki smo jo ohranili pod novim režimom, vse druge pravice se nam kratijo.« ! Primorci imamo župane, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti za blagor občine in ljudstva. Tem vsa čast; ti župani bodo zopet izvoljeni. So pa v naši sredi župani, ki so | smatrali za svojo prvo dolžnost, da so skr- beli za svoje zasebne koristi, zanemarjali županske dolžnosti, še več, so taki, ki so župansko oblast izrabljali v svoje sebične namene. Tudi izdajalce imamo v svoji sredi. Takih mož ne potrebujemo več. V občinski za-stop bomo volili samo poštenjake, nesebične može, ki so s svojim dosedanjim življenjem dokazali, da jim je pri srcu dobrobit občine in korist ljudstva.« ZA DISCIPLINIRANO ŽUPANSKO ZVEZO »Župani niso le poklicani, da varujejo Čast svoje občine in ščitijo pravice Občinarjev, ampak se morajo zavedati, da so člani slovenskega ljudstva. Zato je njih sveta dolžnost, da ščitijo pravice svojega naroda. Če pa hočejo dobro in dosledno vršiti to sveto dolžnost, je potrebno, da se župani združijo v močno župansko zvezo. Vsi, prav vsi naši župani bodo morali pristopiti k tej zvezi. Pa ni zadosti, da pristopijo. Držati se bodo morali navodil županske zveze, upogniti se vsakemu povelju zveze. Županska zveza bodi disciplinirana armada, ki se bo borila za pravice našega ljudstva in ki bo varovala čast našega naroda. To želimo, to hočemo, to moramo doseči.« USODA GLAVNEGA MESTA GORICE V boju za vzpostavo goriških občin ima Gorica svoj poseben pomen. V mestu tvorijo Slovenci manjšino, in odkar se spomnimo, vladajo na občini Italijani. Vsak odpor Slovencev je brezuspešen, ker nimajo v občinskem svetu svojega primernega zastopstva. Odkar so fašisti stopili v javno življenje Italije, so Italijani na občini njihovi zavezniki. Senator Bombig, dolgoletni župan Gorice, je njihov človek. Virgil Sček se za Gorico ni brigal in prepustil meni skrb za občinske volitve. Jaz sem prišel do prepričanja, da se Slovenci s svojim številom volivcev ne morejo uveljaviti in da tudi fašistom ne morejo do živega. (Dalje) »Joj, kaj bo z nami? Mama! Mama!« je hlipal. »Vidiš, zakaj si pa hotel z nama- Rajši bi bil ostal pri mami I« mu je očital Matija. Dospgel pa je samo to, da je Tinček še bolj zajokal. »Pusti ga no pri miru, Matija, saj vidiš, kako je revček utrujen,« je rekel Janez. »Noge me že bolijo! Ne morem več hoditi!« je tožil Tinček. Janez se je sklonil: »Zlezi mi na hrbet, nesel te bom štupo-ramo... Tako. Dobro se me drži. In nikar več ne joka j.« Tinček se je nekoliko potolažil in samo še poihteval: »Sa j ne bom ... več! Bosta videla, da ne bom več ... jokal...! Samo ko bi me ... ne bilo ... tako ... strah !« »Kaj te bo strah! Sa j sva midva pri tebi,« ga je tolažil Janez. »Dobro veš, da nam nihče nič ne more, če smo si dobri in lepo skupaj držimo.« »Kje pa bomo spali?« je vprašal Tinček, že bolj pomirjen. »Bomo že kje.« »Toda jaz sem tudi lačen!« »Misliš, da jaz nisem?« se je spet oglasil Matija. »Saj sem tudi jaz, a potrpimo še malo,« je rekel Janez. »Ko pridemo do kake kmetije, nam bodo gotovo dali tudi večerjo.« »Jaz bi rad mleka; in kruha bi si nadrobil vanj,« je sanja- ril Tinček. »Jaz pa bi najrajši kuhan neolupljen Ikrompir, tak da še peče v roke,« si je želel Matija. »Uh, kako je dober! Kar celo skledo bi ga zdajle pojedel.« »Kar hitro stop'mo, da pridemo čimprej do kake kmetije,« je rekel Janez. Hodili so in hodi'i, toda do nobene kmetije niso prišli. N' da bi bili vedeli, so bili zašli v najsamotnejšo in najbolj divjo pokrajino v vsej deželi. Nekje daleč spodaj je šumel hudournik Trije bratje gredo po svetu v. j. 6 - - - -- - PRAVLJICA in steza je postajala vedno ožja in v,edno bolj strma. Končno s o bili že tako trudni, da niso mogli več naprej. Ustav'1! so se, da bi si odpočili in se pomenili, kaj storiti. »Čevelj me žuli. In zaspan sem že,« je dejal Matija in sedel na skalo ob poti. I »Pa ti, Tinček?« je vprašal Janez. »Jaz bi rad spal,« je zamomljal Tinček z zaspanim glasom-Ko ga je nosil Janez na hrbtu, mu je naslonil glavo na rame in že malo zadremal. »Potem bo najbolje, da kar v gozdu prebijemo noč,« je reke! Janez. »Se bojita?« »Jaz že ne,« je dejal Matija. »In ti, Tinček?« »Če se vidva ne bojita, se tudi jaz ne,« se je opogumil Tinček- »Prav. Kar ponosen sem na vaju, da sta tako pogumna,« ju je pohvalil Janez. »Pojdimo s ceste v tgozd in tam si bomo uredili ležišče pod kakšnim velikim drevesom ali pod visečo skal°' če jo najdemo.« Nista mu ugovarjala in tako si je Janez spet naložil Tinčka na hrbet in krenili so v gozd. Janezu in Matiju so se noge vgfe) zale v mehki mah in samo tipaje s stegnjenimi rokami napili sta lezla dalje. Kljub temu se je zdaj ta zdaj oni spotaknil kako korenino ali prevrnjeno trhlo deblo. »Uh, kakšna črna tema je tukaj I Prav ničesar ne vidim. vaju dveh,« je rekel Matija. D ŠPOBTNI F* X? K G ]L E JD *ADNJ/ ODLOČILNI TRENUTKI ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Bo Inter vzdržal do Konca? V nedeljo so italijanske nogometne enajstorice “digrale 29. kolo državnega prvenstva. Strokovnjaki jn navijači nestrpno sledijo tekmam treh najboljših 'talijanskih ekip: Interja, Milana in Bologne. Inter j® z lahkoto odpravil moštvo Catanie z izidom 4-1, Bologna je prav tako porazila enajstorico Bari z rezultatom 3-1, Milan pa je moral oditi iz Bergama z eno samo točko (0-0). Po teh tekmah je vrstni red naslednji: 1. Inter 45 točk, 2. Bologna in Milan 43, ’• Fiorentina 37 in 5. Juventus 33. Ogledali si bomo spored tekem le prvih treh ekip, *er je na koncu lestvice položaj precej zamotan in j“e več ekip vneto bori za obstanek v družbi najboljših. Inter ima torej dve točki več od dvojice Milan in Bologna. Italijanski časnikarji, so z anketo Ugotovili, da večina časnikarjev in tudi večina tre-^rjev predvideva, da bodo črnoplavi iz Milana obdržali častni naslov državnega prvaka, čeprav jih £aka zelo težak spored srečanj tako za prvenstvo *°t za pokal prvakov. Soglasno trdijo, da Inter igra naJbolj učinkovit nogomet in da imajo vsi njeni 'Bravci čvrste živce. Inter je pravočasno dosegel' Polno moč in v pravem trenutku dosegel tudi vrh estvice. Herrerova ekipa je zelo moderno sestavina in vsi igravci so zelo nevarni, čeprav prevladuje obrambna 'težnja. Glavni steber ekipe je Špa-nzvita« ekipa, ki si opomore, ko si človek najmanj pričakuje. Zato nekateri mislijo, da je prav on glavni nasprotnik Interja. Milan je zabil 47 golov, prejel pa jih je 22. Najtežji spored tekem ima moštvo Interja, ki bo poleg povratnega odločilnega dvoboja z nemško ekipo Borussia za pokal prvakov po vsej verjetnosti igral na Dunaju finalno tekmo s španskim Real Madridom. Za italijansko nogometno prvenstvo bo Inter moral igrati kot gost tekme s Fiorentino, z La-ziom in Genovo. Fiorentina je v nedeljo zmagala v Torinu s kar 3-0, Lazio in Genoa pa sta v boju za obstanek v prvi ligi. Doma bo Inter odigral tekmi proti Juventusu in Atalanti. Strokovnjaki menijo, da bo Inter skupno nabral osem točk (eno točko proti Fiorentini, tri proti Laziu in Genovi, ter štiri doma). Tako Milan kot Bologna bosta verjetno osvojila devet točk. Milan bo verjetno porabil Sampdorio, Fiorentino in Bari na domačem igrišču, v tekmah proti Romi in Spalu pa bodo tdečečrni najbrž osvojili skupno tri točke. Bologna bo doma porazila Ca-tanio, Messino in Lazio; tri točke pa bo osvojila v tekmah kot gost proti Juventusu in Mantovi. Počakajmo še malo, saj bo morda že. v nedeljo, če Inter porazi Fiorentino, vse že odločeno. Otllo čitev pa bo gotovo padla prihodnjo nedeljo, ko bo Inter igral doma proti Juventusu, Milan v Rimu in Bologna v Mantovi. ZENA EH DOM Gojenje kaktusov Zbiranje in gojenje kaktusov je postalo v zadnjih ®sih vedno bolj priljubljen hobby, zlasti v mestih, Jer ljudje hočejo vsaj na oknih opazovati košček . ®rave. Razen tega pa je pred nedavnim neki bota-* Ugotovil, da kaktusi pomirjajo živce. domovina kaktusov se razteza od suhih tropskih bal pa vsc tja t(0 zaiedenelih andskih vrhov. Za-različnih življenjskih pogojev se je razvilo pra-0 bogastvo kaktusovih vrst. Botaniki so jih našteli ^jst tisoč. Med njimi so velikani in pritlikavci, °kriti z dolgimi bodicami ali mehkimi lasmi, ne-pa so celo popolnoma gladki; imajo obliko ^■kih rezin, visokih stebrov ali krogel in podobno. j56 te oblike niso nastale le slučajno, ampak v tr-boju za obstanek. (e^aktusi spadajo v družino sekulentov. Rastline iz »n (*ru*'ne imajo debela, mesnata stebla ter liste lahb° večinorna sestavljene iz zelo sočnih celic, ki . 150 vsrkajo velike količine vode. Spričo te svoje ne »v. 'čuvaju tvuiiLiut vuut. it avuji. s. °s°bnosti sekulenti brez škode prestanejo daljša Stla obdobja. ^ajbolje je, da imamo čez zimo kaktuse spravlje-jj[ v Prostorih od 6 do 10 stopinj Celzija. Zalivamo lUs e vsake dva ali tri tedne. Nekatere vrste kak-hlaHV uspeva-j° sploh samo tedaj, če so pozimi na *ač m 'n ^°be le malo vode. Spomladi jih lahko lim-6”10 zoPel malo pogosteje zalivati. Pred moč-s , ..Pomladanskimi sončnimi žarki jih zaščitimo v*lenim papirjem. sad'fStC kaktusov, ki cveto pozneje, spomladi prejem*1110' P^' tem pa r001"31110 Paziti, da ne poškodu-|(0 0 .starih koreninic. Pazljivo odstranimo le tiste v dr1"11'06’ k' SO oc'mrle- Nat° postavimo rastlino nje‘Ug !onec, ki ga napolnimo z zemljo. Z zaliva-m raje počakamo dva do tri dni, da koreninice, ki smo jih morda pri presajevanju poškodovali, ne začno gniti. Približno en teden pustimo presajene rastline na senčnem, a ne na temnem mestu. Primerno zemljo za kaktuse dobimo v cvetličarni ali pri vrtnarju, lahko pa si jo pripravimo tudi sami iz ilovice, grobega peska in črnine. Dodamo lahko tudi nekaj drobnih koščkov lesa. Mešanica mora biti rahla, da lahko dobro prepušča vodo. Za večje posode vzamemo bolj grobo zemljo, za manjše pa finejšo. Poleti je za večino kaktusovih vrst najbolj ugoden sončen in zračen prostor. Zemlja mora biti enakomerno vlažna, v hladnem in deževnem vremenu kaktusov ni treba zalivati. Cez noč ne sme na rastlini ostati niti kapljica vode. Čezmerno zalivanje je sploh najpogostejša napaka pri gojenju kaktusov. Na vrhuncu svoje rasti se kaktusi razcvetijo. Cveto v približno osemdesetih barvah. Včasih so cvetovi zelo različni — celo štirikrat tako veliki, kot je rastlina. Po cvetenju potrebujejo rastline najmanj mesec dni počitka. Zalivanje moramo v tem času precej omejiti. Po tem obdobju začenjamo kaktuse znova močneje zalivati, privoščimo jim tudi več toplote, dokler ne nastopi zopet čas zimskega počitka. Kaktusi pomirjajo živce, poleg tega pa so tudi lep okras na naših balkonih in oknih. Posvetovalna služba za rastlinske bolezni Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da nadaljuje s svojo dejavnostjo posvetovalni urad za rastlinske bolezni, ki jih povzročajo glivične bolezni in živalski škodljivci. Urad posluje pri Kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega št. 6, soba 2, vsak ponedeljek in soboto v dopoldanskih urah. Za vsa pojasnila prizadeti lahko pokličejo telefonski številki: 38-673 in 23-927. Sladkor v svetu Človek bi ne verjel, da ima talko nedolžna in sladka stvarca, kol je sladkor, tudi pri mednarodni politiki svoje prste vmes. Prvič se je to zgodilo za čaisa Napoleona, ko je bila razglašena celinska zapora. Francoski cesar je namreč prepovedal uvoz sladkorja in kave na vso evropsko celjno. Njegov namen je bil, uničiti vso angleško trgovino s kolonijami, da bi Anglijo gospodarsko prizadel. Celo v Trstu so morali zažigati na njegov ukaz vreče uvoženega sladkorja in kave kar javno na Velikem trgu pred mestno hišo. To je predvsem škodovalo Angliji, a tudi tržaški trgovini. Napoleonov ukrep pa je nehote koristil svoji tihi nasprotnicj Nemčiji, kjer so začeli na debelo saditi sladkorno peso. Nekaj podobnega se godi s sladkorno politiko tudi danes. Amerika je izdala splošno prepoved za uvoz sladkorja s Kube, ki je tam poglavitni pridelek in obenem prvo izvozno blajgo. S temi gospodarskim,i sankcijami je nameravala vreči Fidel Castra na kolena. Skoraj bi ga tudi bila, če bi tudi Sovjetska Rusija ne potrebovala sladkorja. Podpisala je z bradatim Castrom pogodbo, da mu odkupi ves sladkor, kar ga zraste na plaintažah sladkornega trsa. Nič za to, če ga morajo prevažati 8000 kilometrov daleč in če se cena silno zviša. Politika je pač politika tudi pri sladkorju, samo da sj ohrani zaveznika pred nosom Amerike. Enako pa mora tudi Amerika nabavljati svoj sladkor po dragi ceni in od dal-č. ima ga takorekoč pred svojimi vrati, a žara dj politike, ga hodi kupovat na drugo stran zemeljske oble. Fidži - otočje v južnem Pacifiku ima obširne sladkorne farme. Približno 106 večjih in manjših otokov .štrli iz morja; največji je Viti Levu s 400 | lisoč prebivavci. Otočani so živeli revno, I borili so se skoraj z lakoto. Pred petdese- i timi leti so na rodovitni in namočeni zem-j I ji posadili velike sladkorne plantaže. Kaj je pomagala rodovitna zemlja, ko pa niso mogli prodati svojega prjdelka? Samo s kokosovimi orehi in sladkorjem niso mogli živeti. V skrajni stiski jim je nehote pomagal Fidel Castro, oziroma Amerika s sladkorno zaporo proti Kubi. Severna Amerika je začela naročevali sladkor od doslej revnih farmarjev na Fidži-otočju. Kar čez noč so postali bogatini. Samo lansko leto je pokupila Amerika za 25 milijard lir tega sladkega blaga. Že ma- li sladkorni obdelovalci so zaslužili lani povprečno po šest milijonov lir; zanje že kar nepojmljivo bogastvo. Pozna se pa tudi na zunaj. Denar je revne polinezijske prebivavce na mah dvignil v razkošje civifeacije. Pred še vedno revnimi kočami, spletenimi iz palmovih listov, stoje dragi ameriški avtomobili. V kočah pojejo zvočniki, otočanke pa spravljajo blago v hladilnike ameriških znamk. Kaj je torej bolj naravno, kot da molijo vsi otočan,i na Fidžih, naj Bog še dolgo ohrani Fidel Castra, pri življenju, da ne bo konec kubanske sladkorne zapore, od katere imajo oni take lepe dobičke. ŠOLSKO OBVESTILO Osnovna šola v Sv. Križu priredi 7. maja ob 15.30 \ prosvetni dvorani »Albert Sirk« zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je mladinska igra v petih dejanjih Pavel Golia: »Princeska in pastirček«. Po povesti 0. Curwooda riše Miki Muster 31. Na smrt prestrašen se je Baree stisnil med debele korenine. Se nikoli ni slišal takega trušča, kakor je bilo hrumenje poletne, nevihte Ognjeni bliski so ga slepili in begali. Zdelo se mu je, da se zemlja trese od glasnega grmenja in da bo ves svet zgorel v bliskih. Tiho, boječe je cvilil in bridko pogrešal varno domačo votlino. 32. Zavlekel se. je pod največjo korenino, ki ga je vsaj nekoliko varovala pred močnimi pljuski dežja. Stemnilo sc je in le včasih so bliski razsvetlili okolico. V bližini je stalo staro suho drevo. Nenadoma je na njegov vrh sedel modrikast plamenček in spolzel po deblu do zemlje. Med glušečint gromom se je drevo zvrnilo poleg Bareejevega zavetja. 33. Ko je nevihta uničila drevo, se je umirila. Začelo je enakomerno deževati. Jama, v katero se je bil Baree skril, je bila že polna vode. Barecja je. zeblo, zobje so mu šklepetali, toda ni se upal ganiti do večera. Takrat je prenehalo deževati in Baree je videl zvezde nad vrhovi dreves. Vso noč je v nemirnem snu prebil v zavetišču pod smreko. 34. Ko je zjutraj nadaljeval svojo pot, ga nihče od njegovih znancev ne bi spoznal. Ves ubog je bil, z oteklim nosom in ušesom, blatna dlaka se mu je lepila na telo in upadel je. Prvič v življenju je spoznal, k'j je lakota. Kako je pogrešal dom, Sivo in Kazana! Doni' "c je bilo še hujše kol lako- ta. Hodil je s povešeno glavo in žalostno cvilil. 35 Gozd se je redčil in tudi potok je postajal speit plitev. Voda je veselo žuborela čez kamne. Baree je prevohal vsako stopinjo in iskal hrano. Našel je nekaj velikih rečnih školjk, •toda lakote si z njimi ni potešil Vse so bile pretrde za njegove majhne zobe. Kakor jih je obračal in grizel, nobena se ni hotela odpreti. 36. Skoraj poldne je že bilo, ko je ulovil majhnega, kot pJ's* velikega rečnega raka. Drobni zalogaj je vzbudil v njem &e večjo željo po jedi. Popoldne je ulovil še dva raka. V prveh1 mraku je prepodil zajčka. Ko bi bil le malo starejši in izkh" šen, bi ga ulovil. Tako pa si je moral le priznati, da so tri' je rakci res preskromen obrok.