Natisov 15.000. va nego ISO N ::: :o Kurje arjcr, 6 k jah ra ter $e 1, im 6 minu iijerc" izhaja vsaki iik, datiran z dnevom raslednje nedelje. JmCnina velja za Av-za celo lelo za pol in Četrt ra/merno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ;za Nemčijo stane Itelo leto 5 kron, za uriko pa 6 kron; itago inozemstvo se fini naročnino z ožina visokost postit. Naročnino je pla-naprej. Posamezne i.seprodajajopo6v. dniStvo in uprav-Iro se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. ;■,.: ft »ji, Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. UredniSki zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za •A strani K 40, za lU strani K 20, za Ve strani K 10, za Vi« strani K 5, za Vii strani K 250, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 35. V Ptuju y nedeljo dne 31. avgusta 1913. XIY. letnik. ena doza diskretno. -ggasse 17/1 :karna „M» ar pri „ilal čevelj o. 'Ovzelju. d. Izmen Naprej pa ne gre! [C. in k. pijonirji od „sokolov- pretepavani! Daleč smo prišli, res daleč! Gotovi v rdeče ijce oblečeni pobalini hočejo menda že res iti nekako razbojniško in tolovajsko vlogo v ijski okolici. Človek že kmaln ne bode smel ker je vedno v nevarnosti, da ga ne de od te ali one pijane veselice prihajajoča avo ali či šolska" drnhal ... In ti napadalci niso iz-njata po &>', nad vsakim mirnim človekom hočejo svojo po štev. o stresti. Dokaz naravnost sramotne p o-ifjanosti so pa podali ptujski „so-i" in njih ednakovredni civilni spremljevalci teklo nedeljo, ko so brez vsa a vzroka nekega c. in kr. pijonirja Jpadli, na tla pobili, pretepavali in vla-po cesti kakor živino ter ga hudo li, tako da leži zdaj v vojaški n i š n i ci. Kakor smo poizvedeli, leži cela stvar tako-Gasilno društvo v S v. J a n ž u dr. p. je ,«dDJih društvenih volitvah podleglo prvaški ji ter plava zdaj popolnoma v vseslovanski V nedeljo priredilo je neko veselico, na iro se je namesto poštenih gasilcev-tovarišev mlečozobe „sokole" ter zagrizene prvaške jikače povabilo. Ptujski „sokoli", pri katerih la ni manjkalo dra. Fermevca in par kih inteligentnežev, so Be pripeljali na lojna vozn, na katerem se drugače teleta vozi, Janž. Tam so se rdečosrajčniki bržkone ;o močno napili, da so zdivjali. Najhujše je hnilo njih divjaštvo na poti proti domu. ivili so se seveda v krčmi g. Graharja ini, kjer so pričeli naprej piti. Pri Grail nahajal se je tndi c in k. pijonir Z u-i č 4. kompagnije. Zupanič je rojen Slo-: in domačin v ptujski okolici. On torej »o ni dal prav nobenega povoda za prepir. lb temu je nakrat cela tolpa „sokolov" in prijateljev napadla Zupančiča ter ga la na nečloveški način pretepavati. 80 pijonirja na tla, ma hodili po ih in trebuhu, zbijali po njem or zverina, tako da ima vojak, ki niti poni, da bi se cele tolpe ubranil, po vsem ■ Yrllwipln hude rane in poškodbe. Lili I Jtem je vlekla pijana drnhal vojaka kakor a proti mestu in ga je seveda tudi na psovala, suvala ter pretep a-Cez most in v mesto samo peljala sta i baje slovenski učitelj Vinko S e r o n a 'OF (dovenski uradnik južne železnice H a 1 a d e a. v mestu sta ta dva junaka pričela vojaka rega k 1 o f u t a t i. Ali zdaj je pijonir po- tega iii 'lne, 'graje, n k; 5ni in že schek nišnice. Ci (rot blago tegnil bajonet in se pričel braniti, pri čemnr je učitelja Serono tndi ranil. Zdaj sta jo jnnaka raje urnih krač popihala v Mahoričevo krčmo „pri srbskem Petru." Pijonir Znpanič je šel ves krvav v mestno stražnico ter je policiji vse naznanil. G. stražmojster Z e n t r i c h podal se je takoj z enim stražnikom in z vojakom k Mahoriču, da popiše imena tolovajskih napadalcev. Poslal je preje vojaka v gostilno, češ da naj pogleda, je-li se dotičniki še tam nahajajo. Res so sedeli še skupaj pri rnjni kapljici in so se bržkone bahali s svojim junaštvom. Komaj pa je krčmarica gospa M a-h o r i č opazila vojaka, ko ga je že pričela iz lokala poditi kakor psa!! Takoj je skočil tudi za vojakom „sokolski" S en carje v komi Heinrich Kreft, ki je hotel itak ranjenega pijonirja še enkrat napasti in pobiti. K sreči je stopila policija vmes in je pretepaškeinu ,sokolu" štreno zmešala ... G. Zentrich popisal si je potem imena pretepačev. V krogu te junaške gospode, ki pobijSj.-slovenske vojake, nahajal se je seveda tudi novi ptujski odvetnik dr. Tone Gosak, ki si je s tem prve svoje prvaške lovorike v Ptuju prislužil . . . Ranjenemu pijonirju pa se je drugi dan stanje tako poslabšalo, da so ga morali v „Maro-denhaus" odpeljati. To je torej dogodek pretekle nedelje! Gotovo bodejo prvaki na vse mogoče načine lagali ter zavijali. Ali resnica se ne da zakriti! I n ta resnica govori, da SO „SOkoli" in njih. prvaški pomagači napadli ter pretepavali c in kr. pijonirja, da so ga valjali po tleh, gnali kakor živino, da so ga potem spodili iz gostilne, da so hoteli hudo ranjenega še enkrat napasti in da leži žrtev tega slovensko-prvaške-ga divjaštva v vojaški bolnišnici. Pribi-jemo to dejstvo, ki bode imelo seveda tudi pred s o d n i j o svoje nasledke! ,,Sokoli" in njih pomagači predrznih so se, napasti vojaka. Vsi pijonirji čutijo to sramoto in si tega ne bodejo pustili dopasti. Med pijonirji, zlasti med onimi slovenske narodnosti, vlada velikanska razburjenost nad srbofilskimi narodnjaki, ki napadajo z naravnost balkanskim divjaštvom posamezne vojake. Pa tudi drugo prebivalstvo je razburjeno nad tem pobalinstvom. Tako daleč še nismo, da bi smela nahujskana drnhal, ki išče svoje vzore čez srbsko mejo, tolovajsko napadati c. in kr. naše vojake! Vojak ni in ne bode nikdar igrača za „sokole" in ed- nake otročje snroveže! Ptujski slovenski hujskači si bodejo ta dogodek za dolgo časa zapomnili ! Politični pregled. Politični položaj je zopet docela zavožen-Naj prve je vse nezadovoljno z dolgočasno politiko grofa Berchtolda, ki je z neverjetno potrpežljivostjo skozi dolga meseca balkanske krize zunanje naše zadeve vodil. Vse je prepričanja, da ne stojijo velike denarne žrtve naše monarhijo v nobenem razmerju z uspehom. Preveč dobrosrčna, preveč nesebična je bila Berchtol-dova politika. In zato se mu zdaj prorokuje rano politično smrt. Še Žalostnejši pa je pogled na notranjo naSo politiko. Večina deželnih zborov vsled obstrnkcije ne deluje. In vlada grofa Stiirgkha se ne upa državnega zbora sklicati, ker je tudi tam pričakovati obstrnkcije. Žalostno . . . Medtem pa narašča gospodarska beda, revščina in draginja presegata že vse meje, lakota trka na naša okna in biriči nimajo niti kaj za rubiti . . . Taka brezuspešna politika mora peljati do katastrofe! Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand bil je s cesarjevim lastnoročnim pismom imenovan za generalnega inšpektorja vse oborožene sile. Tudi se mu je podelilo vodstvo velikih manevrov. V sili zaklana žival davka prosta. Glasom nove in potrjene postave je žival, ki jo živinorejec v sili zakolje (recimo zaradi pričakovane bolezni ali zaradi nezgode ali iz katerega koli druzega vzroka, ki bi zamogel kmetu vrednost dotičnega kosa živine odvzeti) — prosta za klanje in prodajo mesa določenih davkov. Klanje V sili tudi ni treba gosposki naznaniti. Grozovita vojaška nesreča se je dogodila v Poli. Pri poskusnem streljanju iz težkega topova (30'A cm kalibra) se je zgodila razstrelba, pri kateri so bili trije vojaki takoj ubiti. Nadalje je bil viceadmiral Kari Lanjus pi. Wellenburg tako težko ranjen, da so mu morali obe nogi odrezati. Vkljub temu je moral tudi čez par dni umreti. Nadalje sta bila dva civilna delavca težko, mnogo drugih pa lahko ranjenih. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni, ali gotovo je, da se ni zgodila nobena lahkomiselnost. Slovensko hrvatski shod so priredili, seveda ob velikanski udeležbi, v Ljubljani. Že naprej povdarjamo, da je najpodlejša laž, ako se proglaša to prireditev kot nekako manifestacijo katoliške misli. Ne, ta se ni šlo za kato-ličanstvo, pač pa za politično z 1 o- 'seh ,kavar tki er čet V velik erban] Bi BR/ zalogah. mm Za "lz t & lahki, vsakdo prepričanje, da ni pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej črez noč s pralnim izvlečkom ..Ženska hvala". Saj se mora tudi sladkor prej raztopiti, predno kavo premešate. Zakaj torej nočete temeljito odmočiti nesnage s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", da odide potem skoraj sama od sebe s Schichtovim milom in toplo vodo? Straschill'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja v in najbolj uspešnih korenin. Straschill'ova grenčica is xelenJaT ji vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujočl prebavni liker, i rahljanje katoličanstva vnazad-njaško-klerikalne namene. Dokaz temu je že dejstvo, da so igrali pri tem dirin-daju politični voditelji klerikalne stranke prve gosle. Seveda v prvi vrsti dični glavar kranjski dr. Šusteršič, mož, ki ima ožlindrane roke in ki si tudi še umazanih očitanj gospice Ka-mile Theimer ni opral. Ta Šusteršič se je delal zdaj nakrat zopet za dobrega avstrijskega patriota, kar je seveda v tem okvirju le gnusno vplivalo. Pred par meseci šele so hoteli slovenski klerikalci avstrijsko domovino Srbiji in Rusiji prodati; zdaj, ko se jim to ni posrečilo, pa so se zopet pobarvali s črno-rumenimi barvami. Ej, gospodje, ali smatrate javnost za tako krat-komiselno? Stranka, ki je izjavila, da ji je pravoslavni Srb ljubši nego katoliški Albanec, ki se je rogala srbskim morilcem, ko so davili katoliške duhovnike, ki je v času vojne nevarnosti zastopala sovražnikove interese, katere duhovni zasramujejo cesarsko pesem, — taka stranka naj nikdar ne hlini katoliškega ali avstrijskega mišljenja. Kajti vso njeno „prepričanje" je edino skrb ter hrepenjenje po vladanju . . . Zato je bil slovensko-hrvatski shod v Ljubljani le prazna komedija! Prvaški Škandal, ki smrdi naravnost do neba, se je zdaj na Kranjskem pojavil. Neka gospica Kamila Theimer je namreč na podlagi dokumentov in pisem objavila serijo člankov, v katerih se očita slovensko-klerikalnim voditeljem tako gorostasno umazane stvari, da bi morali takoj iz javnosti izginiti, ko bi se le trohica teh očitanj dokazala. Zlasti hudo prizadeta sta deželni glavar kranjski dr. Šusteršič, kateremu so očita naravnost zlorabo javnih denarjev v osebne namene, ter duhovnik dr. K r e k, katerega celibaterske navade so prav neprijetno razsvetljene. Namesto da bi slovenski voditelji z vsemi močmi pomagali, da se zadeva pred sodnijo pojasni, se muzajo in skrivajo, — odgovorni urednik klerikalnega „Slovenca" pa je celo pobegnil pred roko pravice. Ta škandal slovensko-klerikalne stranke je tako velik, da bode imel gotovo hude posledice za to črno stranko, ki je do kosti kornmpirana in živi najraje v močvirju, kakor gnusna golazen. Dopisi. Sv. Marjeta dr. polje. Pri zadnji občinski volitvi je napredna stranka propala. Zakaj ? pozneje. ^Slovenski gospodar" je prinesel slavospev o izidu volitve. On piše, da so k' izida volitve pripomogli krščansko misleči možje. Kaj misli „Slov. gosp.", da mi naprednjaki nismo krščanski možje? Tukaj pribijem, da smo krščanski, a ne klerikalni možje, kateri ne poznamo hi-navščine, ne nasilstva, ki trezno in pošteno mislimo ter se ne udarno nasilstvu hujskajoče duhovščine. Ali o volitvi! Največji in najboljši zastopnik „Slov. kmetske zveze" je bil šentjanžki kaplan Kramaržič. Sem že videl pijanega in vsled tflca razburienesa človeka. A besnost tega Kri- stusovega naslednika je presegla vse meje. Ne vem, ali je bil kaplan ob 8. uri zjutraj že pijan ali ne. Samo to sem videl, da je poštene kmete s svojo surovostjo in strastno agitacijo tako razburil, da je le še ene besede manjkalo, da bi jih ne dobil po hrbtu. Polovil je pri davkopla-čevalnih vdovah in devicah skoraj vsa pooblastila, ter ta razdelil med svoje špane. No kaplan Kramaržič, drugače so Vam Marječani trn v peti, pooblastila Marječank Vam pa le dišijo. Kaj ste pa delali z glasovnicami ? Niste zadnjih trgali volilcem iz rok, jih popravljali v hasek Vaše stranke in s tem razburili volilce tako, da jih mnogo ni šlo volit ? Kaj poreče k temu d r-žavno pravdništvo? Lagali in farbali ste Vaše ovčice, da je bilo joj! Vaša agitacija je bila vsestransko nepoštena in za duhovnika sramotna. Vi sami ste bili „Slov. kmetska zveza", ki si s tem ni pridobila nikakega lovorja. Vložil se je proti izidu volitve ugovor in upamo trdno, da bode oblast ne-stransko celo zadevo preiskala in razsodila. A tudi kaplanu Kramaržiču kot zastopniku „Slov. kmetske zveze" se ne na uho, ampak javno pove, da ne bode „Slov. gospodar" po prihodnji volitvi imel priložnosti nepoštenosti, nasilstvu in gnjusni agitaciji peti slavo. Sv, Janž dr. p. Kaplan Kramaržič divja. Zadnji teden, ko 80 bile volitve pri sv. Marjeti d. p. je tako strastno agitiral, da jih je skoraj od kmetov nalezel in da bode najbrž še imel pri sodniji opraviti. Zadnjo nedeljo je udrihal po naši požarni brambi, katera priredi veselico in jubilej 25 letnega obstanka. Na prižnici je tulil, da smo mislili, da je zmaj v cerkvi. Lasi so mu stali po koncu, z očmi nas je hotel pre-bosti in zijal je, da smo se pomaknili proti vratom s strahom, da nas ne požre. Pesti ga najbrž še danes bolijo. To pa vse zaradi tega učinkuje, ker se vrši veselica v naprednem duhu. (Zal da se ni veselica vršila v naprednem, marveč v izzivalno sokolskem duhu, kar seveda kaplana istotako nič ne briga! Op. uredn) V šoli obljubuje taisti deci podobe, katere stariši se veselice ne udeleže* Fantje vabi v drugo krčmo in jim obeta, da jim bodo zaigrale „Ma-rijine device." Tistim, ki se dajo vloviti, dober tek ! Kaplanu Kramaržiču pa zagotovimo, da smo bili požarni brambovci naprednih mislij in. da bodemo za naprej ostali verni in napredni. K večjemu bi se znalo pripetiti, da nas Vi spravite ob vero. O vera, ti vir vsega obstanka, ti pešaš, ker te taki ljudje oznanjajo, kakor so hujskajoči kaplani. Kaplan Kramaržič pa dela najbrž skušnjo za Gradec 47, drugače bi nas poštene fante in možje v miru pustil. „Orel." Balkanske zmešnjave. Po sklenjenem miru. — Turki hočejo obdržati vijalet Adrianopel. — Albanci se pripravljajo na nove boje. — Kakšnja bode bodočnost? Res, več kot potreben je bil sklenjeni mir na Balkanu, kajti zdaj se pričenja med udeleženimi državami pojavljati grozovita opešanost, zdaj pričenja na vseh koncih in krajih primanjkovati hrane, denarja in ljudi . . . Dokler so se vršile še parade z donečimi govori in slavnostnim pokanjem topov, živelo je tudi še navdušenje. A zdaj, ko so vojaki v Belgradu in Sofiji, v Saloniku in Cetinju odložili puško in se vrnili k domači peči, zdaj pričenja trkati revščina na okna. Na vseh krajih kolera, bolezen, lakota, — državne blagajne pa prazne in izčrpane. Krvavi del vojne je končan, ali dolga desetletja bode trebalo, predno se zacelijo vse ran« . . . Pogajanja za končni mir so končana in posamezne komisije izdelujejo že natančne meje. Edine turško vprašanje je še nerešeno. Turki so zasedli preje izgubljeni vijalet Adrianopel s trdnjavo vred in imajo zdaj okoli 350.000 vojakov pod orožjem, da branijo svojo posest. Kdo jim bode zdaj Adrianopel vzel ? Nikdo! In res se pričenja Bolgarija že pogajati, ker vidi, da nobena velevlast ne bode šla zanjo v ogenj. Po prvi balkanski vojni so bili Turki tako rekoč izEvrope vrženi; druga balkanska vojna pa jim je zgradila zopet mostu vrnitev vAdrianopel. Kismet Tudi v Albaniji raste razburjenoi| med posameznimi skipetarskimi plemeni, kateril deželo se hoče oddati Cmogori. Gotovo je, di bode prišlo še do grozovitega klanja in vanja krvi, predno bode kralj Nikita posted svoj škorenj na albanski tilnik. Z a to it prav dolgo ne bode tam doli miru. Velevlasti so se sicer pomirile in nev«r-1 nost evropejske vojne je vsaji sedaj odpravljena. Zato so prišli tm zdaj po dolgih mesecih težke službe ob srbsl meji naši avstrijski rezervisti nizaj. Vrle branitelje domovine se je velikim navdušenjem pozdravljalo. Evropejske vojne ne bo, — za sedaj! i razvitek na balkanskem polotoku ni raz Končna beseda se na Balkanuži n i g o v o r i 1 a. Ko bi se bilo v tej nesreč« vojni vpoštevalo edino pravilno stališče balkanskim narodom, to se pravi: vsakemu bil kanskemu narodu tiste pokrajine, v kateri živi, — potem bi bila bodočnost mirna! it kakor stojijo razmere sedaj, je čisto gotovo, di bode v par letih na Balkanu knv vi ples iz novegapričel. Pomisliti je sledeče številke: Glasom mirovne pogodbe ii Bukarešta pridobila bi Bulgarija Traoijo, v h Pri ] vun i stov „ naši p dej o lego ne me svoje ,Gral nirja voj a trebne več pi ; c Šer c bila t v ned to je pred ; hotel delati. bolje balkai enemi nek da da bi službe teri živi poleg 200 000 Bulgarov še 250.0« romai Grkov in 500.000 Turkov. V južni Makedonij ki jo dobijo Grki, živi 250.000 Bulgarov. ¥ p* krajinah, ki so jih Srbi pridobili, živi koni 40.000 Srbov, pač pa 467.000 Bulgarov vzbodni strani zopet pride pod srbske žedi skoraj 5 milijonov Albancev. Rumuni so prit bili Dobrudšo, v kateri živi tudi le 7500 Ei munov poleg 300.000 Bulgarev. Te številke m dokazujejo, da b odeje zopetni notri nji nemiri v posameznih balk* škili državah na dnevnem red Vrelo bode naprej v tem peklenskem kotijo. ravna ček! valci zovitt je nj. Dela Sram z net fija Senči ki in: čepra vend; šta. Morski VOlk se je pojavil zopet pri Trs: Drng 5 oseb se je peljalo v čolničku par kilometri nje; v morje. Slučajno se je čoln prekucnil in n so padli v vodo ter se hoteli s plavanjem rešit da j€ A nakrat se je pojavil morski volk (Haifiach) ležil ki je potegnil eno plavalk, 20 letno kontoristii Marijo Neumann pod vodo. Neko drago stareji vičev žensko je zadela vsled strahu srčni kap ioji tudi vtonila. Ostale tri so se komaj rešile. Grozni umor. Dunajski hauptman imel je v svojem stanovanju obisk neke Novice. [Vršili ljuds koroi Kar nakrat skoči v sobo njegov vojaški s!a j}a j, Jakobovič in ustreli hauptmana ter ženBko, tem pa rani še nekega na pomoč prihajajoi feldvebla. Bržkone hipno znoreli Jakobovič skff čil jo potom iz druzega nadstropja in oblea težko ranjen Povoden na Ogrskem se je v zadnjem tu| zopet pojavila. Od marca lanskega leta bila okolica mesta Bodrog-Keresztur 14 kratpfl vodo. Njive in travniki v občinah Olasz-Lirf Czegilong, Bodrog-Kisfalud, Bodrog-Keresstu Tokaj, Timor, Zaltod in Rokomac stojijo it tednov pod vodo. Ali oblak se je odtrgal in voda tudi celo vrsto drugih občin preplovila.| vasi Alsovadasz pogreznilo se je vsled vode 1! hiš, v Szikszu 50, v Bakti pa 16 hiš. Vasi j sokaszmark in Felsokaszmark sta vsled v« popolnoma uničeni. Mnogo oseb izgubilo je valovih svoje življenje. Občina Abanj Szanto sfl deloma pod vodo in seje pogreznilo 8 hiš;vol je železniško progo v dolgosti 300 metrov at rušila Obupanje kmetskega prebivalstva je velib Velika razstrelba se je zgodila v Tumbayu. Neki voz cestne železnice trčil jI namreč z vozom, ki je bil naložen z dinamitoi Seveda se je dinamit vsled tega razstrelil. Yi poslopij je bilo popolnoma razrušenih. Istotol: je bilo okroglo 100 oseb ubitih, mnogo število pa težko ali lahko ranjenih. Iz Spodnje-Štajerskega. Pijonirji, pozor! Kot c. in kr. vojaki brigate za nobeno politiko. Ali zapomnite si I le: KrČmarica Mahorič nagnala je ranjenega \ Šega tovariša pijonirja Zupaniča kakor psa i nik ; k6rn Sch drž. gih : gime je vi dere: jansl imel kate preb vini je d dil < voj v čez nad' šope brilj stu lico. odli. odpi zani mot m i bole skoi bav na za pred svojega praga, ko je prišel svoje „8okol- nost &e" mučilce iskati! To je treba zapomniti! ;erih Pri Mahoričn se torej pijonirje da tnn meče, ako ne trobijo v politični rog go- ireli- stov „črnega Petra!" Prepričani smo, da imajo tavil naši pijonirji dovolj časti v sebi, da ne bo- ) š« de j o več krčmarice Mahorič n a d- oli lego val i. Kdor pijonirje čez prag meče, ta ne more zahtevati, da bi mn pijonirji zopet - a r- svoje krajcarje nosili! Isto velja od gostilne j za Graharja vHajdini. Tam se je pijo- tudi nirja pretepavalo in skoraj pobilo. Dolžnost rbski fojaške oblasti je, da nkrene tn vse po- n a- ttebno, da se taki sramotni škandali ne bodejo od z več pripetili. Svaka sila do vremena! j Dva stara naša znanca, nčitelj Vincenc Ali Serona in železniški uradnik Haladea sta eljiv. bila torej voditelja med onimi pretepači, ki so n še t nedeljo pijonirja Zupaniča napadli. Serona, — ročni to je tisti dolgonogi nčitelj Serona, ki je bil dlkan pred par leti na neprijetni način zmočen, ko je bal- kotel na kolodvora s svojo kozjo brado zgago iterih delati. To človeče, ki pozna gostilno desetkrat Affl bolje nego šolo, pokazalo je zdaj nakrat svojo >, d a balkansko korajžo, zdaj, ko jih je bilo sto proti r v a- enemu! In Haladea, uradnik južne železnice, treba nekdanji učitelj, mu je pomagal. Bolje bi bilo, be iz k bi se Haledea intenzivneje brigal za svojo v ka- službo! Povedati bi mn znali v tem ozira cele O.000 romane! Opozarjamo šolsko oblast kakor tudi loniji, ravnateljstvo južne železnice na ta čedni par-V po- (ek! Za pretepavanje ne plačujejo davkoplače-iomaj nlci učitelje ter uradnike ! - N* Trgovec Senčar v Ptuju se dela vedno gro-žeslo [ovito nedolžnega, kadar se pove javnosti, da prido- je njegova trgovina pravo gnezdo prvaške gonje. Rn- Dela se slepega in gluhega v takem slučaja. i nam Sramuje se menda, da visi še vedno njegova ) t r a- i nemško-nacionalnim trakom ozalšana fotogra-k a n- Sja v nemškem telovadnem društvu. Trgovca Senčarja pa zagovarjajo tudi gotovi drugi ljudje, li imajo svoj bastardski nos tudi v vsaki zadevi, ir»v jih niti za mišjo dlako ne briga ... In Ajz/dar ponavljamo zopet, da je S e n č a r j e v a lilacuna gnezdo prvaške gonje. Trstu. jDragača bi ne mogel Senčar trpeti, da je metroT ||j e g 0 v komi Heinr. Kreft glavni ro-in TBiBjo v i 1 e ž pri ptujskih „sokolih", rešiti. Ida ja pretepač, ki se je v nedeljo istotako ude-.iiisch), jijiji pobijanja pijonirja Zupaniča. Radovedni ristinjo l|m0] na kak način se bode Senčar zdaj opra-itarejšoBijčeval. Radovedni smo, res radovedni! 3 m je I Otvoritev novega mostu v Mariboru se je •°- liršila preteklo nedeljo ob velikanski udeležbi ;enkolb ljudstva. Kot zastopnik cesarja pripeljal se je s ženske. Sioriškim brzovlakom nadvojvoda Friderik. slagafca kolodvora so ga pričakovali m. dr. namest-ko, po-Ink grof Clary, deželni glavar grof Attems, ajočegafejrm komandant Leitner, župan dr. rio sko-jgohmi,} er erj okrajni glavar pi. Weiss, obležiljjr§i jn deželni poslanec W a s t i a n, več dru-jih žapanov, nadalje častna kompagnija 26. rein času jimenta itd. Po kratkem pozdravu odpeljal se bila jt f visoki gost v spremstvu župana dr. Schmi-rat pod jerer io podžupana Wastian ter ' drugih dosto-Liszka, imenikov v automobilih k mosta. Tam je resztutj Bei župan dr. Schmiderer znameniti nagovorov jo že katerem je zlasti udanost in patriotična čustva al in i lebivalstva napram cesarju in avstrijski domo-Dvila T ,ini naglasa!. Tudi škof dr. N a p o t n i k imel )de 12 ši govor v nemškem jeziku, nakar je ure- Vasi Al- fl eerkveno blagoslovljenje novega mostu. Nad- sd yo< ojvDda šel je potem v spremstva gostov prvi lilo je a most. Na oni strani mosta pozdravila je ito stoj lajvojvodo gdč. Bi bus, ki mu je podarila iš; voc jpjt cvetljic. Nadvojvoda dal ji je v spomin .rov ra2 ifljantno brošo. Jako dopadel je visokemu go- e veliki [j krasni pogled na Maribor in njegovo oko- v mest (Q Nadvojvoda nagovoril je potem celo vrsto trčil j diinih oseb in se je kmala nato v antomobilu lainitom idp«lja.l v Gradec. Vsa slavnost je imela impo- ulil. Ve mien vti8 jn 8e je vršila brez pomembnejšega Istotafe BteDJa. Mesto je bilo seveda okrašeno z za-igo večj stavami. Na ljudstvo je vplivala otvoritev globoko. Novi most je torej otvorjen; dal Bog, da bi prinesel mnogo gospodarskega napredka kmetskemu kakor mestnemu prebivalstva! Velikanski dirindaj napovedali so slovenski klerikalci in narodnjaki za dan otvoritve novega mariborskega mostu. Pa ves dirindaj je padel v vodo ... To je pač dokaz, da nimajo slovenski voditelji prav nobenega vpliva nad slovenskim ljudstvom, da so torej lažniki, ker se delajo za komandante slovenskega ljudstvu, da se jim doslej ni posrečilo zastrupiti srca ljudstva . . . Najprve so komandirali slovenski prvaki, da naj razobešajo ljudje v Mariboru belo-plavo-rdeče zastave. Za katoliški shod v Ljubljani so slovenski klerikalci sami te panslavistični zastavi proč vrgli; v Mariboru pa so hoteli s tem , ruskim" barvam prebivalstvo dražiti. Ali ljudji jih niso poslušali, marveč so raje cesarske, avstrijske ter štajerske zastave razobesili. Ljudstvo je pozdravilo člana cesarjeve družine, nadvojvodo Friderika s cesarskimi, ne pa z ruskimi barvami ! In slovenski voditelji so bili blamirani . . . Na kolodvor so postavili orehovskega Pišeka, enega najduhovitejših slovenskih voditeljev, češ da naj ta nadvojvodo v slovenskem jeziku pozdravi. A Pišek ne zna ne slovensko ne nemško; potrpežljivo poslušal je nadvojvoda njegove nerazumljive besede in mu je dal potem par nemških besed kot odgovor. Kajti nadvojvoda ne zna orehovskega dialekta . . . Knezo-škof dr. Napotnik je uvidel, da bi bilo govore-nje v nadvojvodi neznani slovenščini le prazna demonstracija; zato je imel tudi daljši nagovor v izključno nemškem jeziku . . . Ljudstva samega se je seveda tudi iz dežele prav veliko zbralo. Ali to ljudstvo ni bilo tako neumno, da bi se pustilo od prvaških hnjskačev zlorabljati v politično gonjo. Ljudstvo ni hotelo pred cesarskim zastopnikom demonstrirati srbofilskih idej. Zato je bilo mirno in je skupno z nemškimi Mariborčani pozdravljalo nadvojvodo. In prvaki, ki so preje tabo grozili z nevoljo prebivalstva, so bili zopet blamirani ... Ja, ja, časi še niso blizo, ko bodejo slovenski voditelji na razvalinah avstrijske domovine zgradili „ju-goslovansko" deželo . . . Klofute niso ravno priporočljivo sredstvo v javnem delovanju. Posebno ne, ako se dotaknejo blagoslovljenega lica kakšnega političnega duhovnika. Pa kaj hočemo, — v hipni razburjenosti se marsikaj zgodi! Pri mostnih slavnostih v Mariboru je hotei neki politični fajmošter iz okolice (znan je vsem, ali iz prijaznosti zamolčimo njegovo ime!) škandale delati in ljudstvo do demonstracij pripraviti. Imel pa je smolo; kajti naletel je na napačne ljudi, ki so mu takoj na lici mesta precej občutljivo dokazali nedolžnost takih demonstracij. Oujemo, da si je kupil ta fajmošter flajšter za obraz. Tak flajšter pa bi potreboval tndi neki slovensko-zagriženi učitelj iz mariborske okolice, ki jih je tudi dobil po ustih ... Mi gotovo nismo za tak način boja, ali ta dva možica sta jih res zaslužila! Dobro povedano 1 V Brenčičevi hiši v Ptuja otvoril je novi slovensko prvaški advokat (pardon: odvetnik) dr. Tone Goeak svojo pisarno, obenem pa Lojze Brenčič svojo trgovino z mannfaktur-nim blagom. Ko je nekdo to zbranim kmetom sporočil, dostavil je hudomušno : „ Veste kmetje, eden vas bode oblačil, drugi pa slačil" . . . Bravo! Zaradi škandala v sv. Lenartu si. g., ki ga je povzročil zagrizeni župnik ob priliki cesarske maše, blnje prvaško časopisje brez razlike stranke ogenj in žveplo. Tako delajo ti gospodje, kakor da bi bil nemški nadučitelj g. Flory vsega kriv. Ej, kako pa stoji stvar? Nepobitna resnica je, da je fajmošter v prvaški zagri ženo s t i petje cesarske pesni motil in daje nemške domačine iz c e r k ve spodil. Cez to dejstvo ne pomaga prav nobeno zavijanje! Sicer pa naj se ne pere .zamorca" fajmoštra, katerega „patriotična" čustva poznamo prav dobro. V vseh avstrijskih kronovinah mora se šolska mladina dne 19. novembra udeležiti žalovne maše po umorjeni cesarici Elizabeti. V sv. Lenartu se to že več let ni zgodilo. Fajmošter je namreč vedno žalovno mašo odpovedal. Kakšen je torej ta fajmošter? Cesarske pesmi noče poslušati, maše za pokojno cesarico noče citati, — ja za sto vragov, zakaj pa ne gre tja na Balkan s svojo zagrizenostjo ? . . . V sv. Lenartu slov. gor. imajo seveda tudi „sokole", ki se jih zlasti na tem pozna, da ponoči okrog rogovilijo in talijo. Temu škandalizi-ranju pijanih prijateljev srbske „kulture" bo treba konec napraviti. Zanimivo je, da ni niti eden tamošnjih „sokolov" v sv. Lenarta domačin ; vsi so pritepenci iz najrazličnejših krajev. Zakaj se ti rdeče-srajčneži ne odpeljejo na Balkan? . . . V SV. Jurju SlOV. gor. imajo nadučitelja Pavlina, ki menda misli, da je plačan edino za prvaško hujskarijo. Vkljnb temu, da je uslužben na ntrakvistični ali dvojezični šoli, kaže ob vaaki priliki na najnesramnejši način svoje sovraštvo proti nemškemu jeziku. Niti v službenem občevanja noče rabiti nemščine, čeprav bi moral kje na Pohorju k6ze pasti, ako bi ne znal nemščine. Raje pasti nemško pisane nradne akte v Gradec pošiljati, da se tam od deželnih uradnikov prevajajo. S tem napravlja Pavlin seveda deželi, to se pravi davkoplačevalcem velike stroške. Ali imamo res učitelje samo zato, da tlačijo vboge, revne davkoplačevalce še hujše v blato vsakdanje mizerije? In taki učitelji, ki delajo davkoplačevalcem le škodo, bi potem še radi svoje plače zopet na troške davkoplačevalcev zvišali! Priporočamo Pavlina, naj poskusi pamet rabiti, drugače bodejo kmetje njegovi prvaški trmoglavosti kmala konec napravili! V Konjicah priredili so narodnjakarji pred kratkim neko »veselico." Namen jim je bil seveda hnjskarija zoper domačine, ki Be ne vdajajo srbofilskim sanjarijam. No, gospodje v „na-rodnem domu" so postali kmalu krotki. Proti prirediteljem in zlasti proti nekemu predrznemu odvetniškemu kandidata se je napravilo kazensko naznanilo. Okrajni zastop v Konjicah je oblast zaradi notranjih prepirov razpustila. Upati je, da bode z novimi volitvami vse nesoglasje odpravljeno v prid gospodarskemu delu vsega prebi--valstva. Hitra smrt. V. Ptuju je zadela kap soprogo izdelovalca dežnikov gospo Scharner. Bila je pridna, splošno spoštovana žena, ki je dolga leta bolehala, a vkljub temu vedno svojo dolžnost kot gospodinja izvršila. — Na Bregu pri Ptuju pa je zadela kap komaj 28 letno soprogo trgovca I g 1 i t s c h. Revica je bila takoj mrtva. R. i. p.l Umri je pri Konjicah lastnik tovarne g. Eduard Hafe n rich ter. Bil je splošno spoštovan in jako delaven mož zvestega naprednega mišljenja. L. m. z.! Tretja žrtev krvave žaloigre v Ptuju, pri kateri je dragonec Dengschwert ustrelil gostil-ničarko Preuz ter sebe, je zdaj tudi umrla. V bolnišnici v Gradcu je namreč izdihnila hčerka Olga Preuz, ki jo je bil morilec trikrat v hrbet ustrelil. Vlom. V Hotenju pri Šoštanju vlomili so bržkone cigani v kočo Johana Kočevar, pokradli so mnogo obleke, mesa, špeha, več ur in tudi večjo svoto gotovega denarja. Obesil se je zaradi previsoke starosti neki 84 letni vžitkar v Bezini pri Konjicah. V Otrobih zadušilo je delavca Johana Ahtik v Majdičevem mlinu pri Celju. Bržkone je pri delu zaspal, otrobi so se suli nanj in ga zadušili. Poboj. V ptujski okolici napadla sta dva snroveža spečega fanta Ludvika Lenert in ga z ki se te si nega psa t( va -'!■ Lenoba vedno samo slaba lastnost, marveč večkrat i pojav, in v tem slučaju je njen vzrok ij vedno slabo prebavljanje. Kdor ne pre- ivlja hitro in lahko, je večinoma slaboten in krvi reven, kajti uresničenje nove krvi se vrši prepočasi. Takim ljudem primanjkuje potem seveda tudi moč za delo in svežost, ki jo najdemo pri ljudeh z mormalno prebavo. Staro priznano, sigurno vplivajoče, milo sredstvo, olajšati prebavo, so Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice." One pospešuje- jo apetit, prebavo, odpravijo krč, uredijo odvajanje in izboljšajo kri. 6 škatljic za 4 krone pošilja franko apotekar E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko), kjer se dobi tudi znameniti Fellerjev sElza-fluid", en poizkasni tacat za 4 krone. Si - - - -. nožem ter sekiro smrtno ranila. Vzrok tega div-jaštva doslej ni znan. Srebrno poroko praznoval je v Slov. Bistrici mesar in gostilničar g. Štefan F i 11 i p i t s c h s svojo soprogo Amalio. Čestitamo vrlemu para prisrčno! Nepoboljšljiv tat je komaj 17 letni Jože Strahovnik iz Št. Janža pri Šoštanju. Komaj je prišel iz več mesečne ječe, ke je že zopet svojemu svaku Lesjaku 200 1 vina, več steklenic žganja ter 3 šunke, nadalje pa še večjo svoto denarja ukradel. Iz Koroškega. Kaplja na Dravi. Piše se nam: Psovanje je tistemu potreba, kateri nosi jezo v srcu. Ali da se ta jeza sproži nad popolnoma nedolžnim, to zadnjim gotovo ne bode prav. Tako tudi v tem slučaju, ko je neki gospod, ki je začasa občinskih volitev napredno mišljenje hlinaril, da bi prišel v napredni občinski zastop, ki pa na drugi strani slovensko-klerikalno šolsko društvo podpira in ki se mu je postavilo vsled tega stol pred vrata, — vso svojo jezo pred svojimi posli in otroci strosil. Napadal je cele korporacije, pa tudi osebe, ki niso imele sreče, da bi (kakor on) podedovali mastno posestvo, ki si morajo torej z oranjem in delom svoj kruh prislužiti, da skrbijo za-se in za svojce. Ako dotični gospod o teh ljudeh meni, da nimajo časa niti za jesti, da bi prišli ja hitreje v gostilno, potem naj si zapomni, da nima vsakdo tako blagoslovljeni apetit, da bi snedel dva stara funta svinjske prate ali pa celega purana s solato; drugim ljudem morajo ravno manjše porcije zadostovati. Sicer pa ti ljudje tudi ne reflektirajo na tako telesno obsežnost, kakor ta gospod; veselje mu prav radi privoščijo, da pelje špaci-rati po svojem veleposestvu mogočno ,, pokopališče" pečenih piščancev. Kar se pa tiče sedenja po krčmah, je itak znano, da ta gospod ravno ni sovražnik gostilen; samo zaradi tega ne privošči drugim gostilne, ker mu je vaški gostilničar svojo hišo prepovedal. Končno pa opozarjamo še tega gospodeka, naj se ne norčuje iz besed „Bog ohrani ..." Bistrica V Božu. (Stoletnica in razkritje spomenika). Pišejo nam: Lansko leto izvoljenemu odboru za vojni spomenik se je s pomočjo raznih visoko stoječih oseb posrečilo, uresničiti nov spomenik v Rožni dolini v spomin na slavne boje leta 1813. Razkritje tega spomenika se vrši dne 14. septembra 1913 dopoldne. Prvi boji za osvoboditev naše koroške domovine so se, kakor znano, v Rožni dolini vršili in so pričeli dne 29. avgusta 1813. J)ne 6. septembra 1813 se je vršil krvavi boj čete hrabrih Avstrijcev proti več kot 10 krat močnejšemu sovražniku Francozu pri Bistrici v Rožu. Še danes se vidi sledove mnogoterih krogelj sovražnika, to pa zlasti na nežni, prijazni cerkvi sv. Križa v Bistrici. V bližini te cerkve, na daleč vidnemu gričn, dviga so veliki križ, ki ga je postavil pred 70 leti nepozabni tovarnar Gustav grof Egger. Ta križ je tekom časa hudo trpel in se je zdaj ob stoletnici nanovo postavil. Hvala mnogoštevilnim darilom, vsled katerih se je zamoglo z okoli 4000 kron izdatki trajen in lep spomenik postaviti. Delavni odbor se pošteno trudi, da priredi slavnost odkritja primerno in častno. Mnogo visokih funkcijonarjev, zastopniki dotičnih vojaških oddelkov, mnogo domačih društev (tako bojnih društev, pevskih, gasilnih in strelskih društev) naznanilo je svojo udeležbo. Upati je, da se bode tudi vso prebivalstvo, katerega predhodniki so na teh poljeh svojo srčno kri prelivali, te slavnosti udeležilo. Kajti s tem se bode častilo junaške branitelje domovine ! BilČOVS. V zadnji številki smo bili prisiljeni, sprejeti ^popravek" od g. župnika. Zdaj so nam dali naši zaupniki mnogo nadaljnega materijala na razpolago. Ker smo pa obenem izvedeli, da bode ta župnik Bilčovs zapustil, ne bodemo za sedaj tega materijala objavili; to pa sicer z na-do, da nas župnik ne bode še naprej s „ popravki" zabaval. Nezgoda. Hlapec Schaunig v Keutsbachu padel je iz hruške na plot. Kol se mu je zadri v truplo in ga je težko ranil. Zaprli so hlapca Johana Rock iz Sel na jezeru. Dolžijo ga, da je povzročil nalašč zadnji požar v Selah. Rock bil je že svoj čas enkrat — 4 — zaradi suma požiga v preiskovalnem zaporu. — Istotako so zaprli direktorja Moritscheve fabrike v Beljaku, ki je pred kratkim pogorela. Tudi njega dolžijo požiga. Govori se pa tudi, da je bila fabrika iz maščevanja zažgana. Veliki požar se je zgodil v znamenitem romarskem kraju Maria-Saal. K sreči ni bilo vetra, drugače bi vsa vas, ki je deloma s slamo krita, pogorela. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju dr. pi. Weiss-Ostborn, ki je s hišo vred in drugimi poslopji pogorelo. Gasilci iz domače vasi in sosednih vasi ter tudi iz Celovca so vkljub pomanjkanju vode ogenj omejili in še večjo nesrečo preprečili. Sodi se, da je tudi tukaj nekdo iz maščevanja zažgal. Veliki vlom. Iz zaprte pisarne advokata dra. Messiner v Celovcu ukradel je neznani tat okoli 1000 kron denarja in za 60 K kolekov. Tat. Fabrikantu Hatheyer v Celovcu ukradel je njegov sluga Emil Moser 258 K denarja ter je potem zbežal. Zaprli so v Beljaku že hudo predkaznova-nega Julija Bader, ki je izvršil celo vrsto vlomov po Koroškem in Štajerskem. Pobalinstvo. Pijani fantje metali so kamenje na poslopje opekarne kneza Porzia. Pobili so 87 šip in več peči. Predrzni tat. V gostilno Maier v Lieser-brticke vlomil je neznani tat in pokradel mnogo zlatnine. Ko ga je domači hlapec zasačil, skočil je nanj z velikim nožem, tako da je moral hlapec zbežati. Požar. V Lendorfu a. L. gorelo je pri posestniku Simonu Gratschnig. Gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo, z njim pa tudi vso žitje, krma, mašine in drugo orodje. Škode je za 12.000 kron, medtem ko je posestnik komaj za polovico zavarovan. Gasilci in vojaštvo rešili so sosedna poslopja. Zažgal je neki 13 letni deček, ki se je z užigalicami igral. Moža umorila? V bližini Reiden-kovačnice v ev. Štefanu našli so kovača mrtvega. Ker se je mož v pijanosti rad prepiral, sodilo se je, da ga je neki vojak v prepiru zabodel in ubil. Napravilo se_ je strogo preiskavo med vojaštvom in zaprlo enega vojaka, ki je imel bajonet umazan. Zdaj se je dognalo, da je vojak nedolžen. Pes žandarskega stražmojstra g. Niederdorfer je namreč zasledoval sled, ki je vodila do hiše umorjenega. Tam so našli s krvjo oškropljeno suknjo kovačevega učenca, ki je bil medtem pobegnil. Sumi se, da je kovačeva žena s pomočjo učenca pijanega moža z kladivom ubila in v gozd zavlekla. Preiskava bode dognala, koliko je na tem sumu resnice. Pobegnil je iz Beljaka agent Gustav Etn-oder; preje je 155 kron poneveril. Ravnanje s hmeljem. Hmeljar hoče — in ima tudi popolnoma prav — za svoj velik trud in mnogobrojna svoja dela v hmeljišču ne samo odvaliti veliki riziko, ampak tudi prodati pridelek za ugodno ceno, tako da bi se mu dobro izplačali stroški in trud. Na drugi strani pa se ravnotako ne sme odrekati kupcu pravico, da zahteva za svoj denar ponudbam primeren, dober produkt, — blago, ki je uporabno za nadaljno kupčijo in pivovarne. Kajti le tedaj, ako blago najde priznanje, osvoji si lahko svetovni trg ; skoro bi rekel — glede Avstrije in Nemčije — obdrži svetovni trg. Nezadostno pa se uvažuje daleko-sežnost kakovosti hmelja. Marsikteri hmeljar podpira kupčijo s hmeljem v toliko premalo, da spravlja v promet tudi skvarjen pridelek. Po izkušnjah se dogaja seveda to le v pokrajinah, kjer si stojita nasproti pridelovalec in kupec liki sovražnima bratoma, ali pa vsaj ne sodelujeta tako, kakor bi trebalo. Toda pustimo zadeve z barantači v stran I Opozoriti hočem tukaj v kratkih stavkih na nektere pomanjkljivosti pri spravljanju hmelja za prodajo. Ako se držimo poznej navedenih naukov, spoznali bodemo, kako moremo priti v okom v interesu hmeljarjev, kupcev in pivovarnarjev raznim nedostatkom, ki še se žalibože zmiraj dogajajo. „Ako hočemo, da nam pridelovanje hmelja donaša tudi dandanes še zadovoljive dohodke, baviti se moramo s tem delom po vseh pravilih izkazane tehnike in naukih znanosti" (kakor se je izrazil dr. Wagner, profesor in naš konzulent v hmeljarstvu iz Weihenstephana v nekem članku o hmeljski kulturi v tedniku kmetijskega društva na Bavarskem) „ali pa pridelovanje te rastline naravnost opustiti." Žalibože je marsikteri hmeljar polo-vičar, žalibože pa so nekteri res opustili hmelj. Jaz za svojo osebo pa bom vkljub temu zmiraj zopet podvzbu-jal kmetovalce k nadaljnemu pridelovanju hmelja, kajti poznam pokrajino — v svoji domovini na Bavarskem, v Hollerdau — kjer ljudje še niso obžalovali, da so zameniali zelenjadnik s hmeljiščem. Že pri nabiranju hmelja se morajo takoj odstraniti češulje je treb na dru labe barve in o , — če kontrola ig način, eventual bljubami, — opo: posebej Dabirati. >d drugega hmelj. ste hmelj nižjo kupi ilitetne c dosego fcvskim gn. češulj ceno take nasprotno tud e, ki niso doraščene. Obini ni mogoča ali pa nič ne iili 3 na ..najboljši način" ■riti na to, da se morajo tabK&Uo Po sušenju se morajo tudi 1» prodati. Boljše je, dobiti no, za kvalitetno blago ne' Hmeljski pridelek je hmeljev prašek, ker rature. Višje nego 35 stopinjah ne sme toplot; če bi bile priprave za z določi dostikrat tudi ča: je domnevanje, da se voda z visoko temperatt sušenja. Ravno zmerno se žalibože dostikrat prežge, K abe las ga spravimo v preveike tem[* celzijevih stopinj pri največ i iti v sušilnicah, kjer se k race nje še tako izborne. Hme ; za suknje prekratko. Napad hmelju hitreje in bolje odvzaol iro in primerno kratkim časa: topel, toda rr.okrotnotopel nI 26—35—40 celzijevih stopinj, ki piha po sušilnici vzame češuljam največ vode. Celo Linhartova sušila«! ki mi je znana kot najboljša, potrebuje vkljub tem šest ur za sušenje, da dobimo najboljši hmelj. V< drugih zistemov potrebuje 8—12 in še več ur. Več sušiti je toraj treba pri zmerni toploti hmel; zlasti sortah, ki imajo močne žibce; kajti iz teh ne spra1 tako hitro vode in bi slabo posušene pozneje neugi vplivale na kvaliteto. Razume se samoobsebi glede ramo pa sušenju hmelj našipati v t tako dolgo, da se tovano pregrebst: posušene. Ako to delo za ne plesen, in češulje zgube svojo na jaj. Pomniti je tudi treba, da t; dobro posušil in s kterim se ni plasti, ne smemo prezgodaj in naphati v vreče, ker se hmelj jam sake sorte Dke plasti tudi žilice i, naseli s o lepo bi kega hmelja, racijonalno i la trdno nabasati J že po nekterih od vo in s idec, dn dne I (5—16) začne segrevati, in se potem dobrot uro zmanjša, tako da je hmelj konečno res popolnorj neuporaben. G:ede vprašanja, ali svojo mnenje naravnost : pečal s tem. V takih kri običajno žveplati hmelj, sklenili b no, da bodo tudi v bodoče opustili posebno zaradi tega, ker si pridelov ma utrdijo zaupanje pri kupcih, ak nakup v takem stanju, kakor je zrastel. Kup tem dana prilika, da lahko popolnoma poljubno no zažvepla hmelj. Na vsak način pa je napač se naj žvepla hmelj, povK Hmeljar bi se naj sploh jih, v kterih do sedaj ni I aj hmeljarji soj to delo, in si lci pridobijo 0! hmelj ponudi} :u je mešati deloi zvano „zboljša kteri hmeljarji. nima nobeneg; pokrajine. Na nost, ali kakoi kteri hmeljarji hmelj z žveplanjem, t povzroči kislo vretje, piano, deloma žveplano, o blago", kar še sploh radi storij Mešati hmelj boljSe in slabejše kva" smisla, pač pa škoduje slove: žveplanje polagajo ljudje preveliko pravim jaz, preveliko zdravilno moč 10 maenia, da zbol.šajo slabo p da ravno narobe I Z žveplan n hmelj dobi smrdeč duh e dobro pc pačno je, tem tudi ni za pivovarno. Tak hmelj je brez vsake brote, ker »gubi tudi barvo. Ako pa se hmelj že £«* la, držite se pravila: Pri žveplaoju naj bo hmelj tih ■ušen, da bi se držal tudi brez žveplanja I Nt ikoj hmelj sušiti na solncu, kar še je tudi po II kod v navadi, kajti pridelek zgubi na solncu svoje barvo in postane bled. Lističje češulj se zdi že p< no, medtem ko so žilice dostikrat le zgolj na pol sni posledice takega ravnanja sem opisal v prejšnjem stavku. Tudi shrambe puščajo ljudje preveč v nemar. Al imamo potem tudi shranjen dobro spravljen hm boljše letine, trpimo občutno škodo. .»Če postane deževno in mokrotno, moramo zapreti okna in okeoa pa tudi če pripeka skozi okenca vroče solnce v sta-bo, zapreti jih je treba. V prvem primeru se hmelj preveč mokrote, v drugem zgubi barvo. V nekterih krajih je običaj, prav suh hmelj posto^"*"1*'! Pcnzije i3K vd0 prvič eče. Tod eje, drugič pa me prav, če kupec no suhega hmelj lahko postanejo piti, piedno se spravi i hmelj v vreči močno se tudi pomisliti, da to i vodo mesto hmelja. R shranjevati v prostorih, ki krotni; kajti posebno rad nega smradu. Dostikrat slabem mokrotnem vreme ko preložilo na drug dan moramo varovati hmelj z tami. Najboljše pa je, če sploh ne odpošiljamo nem vremenu hmelja. Še na nekaj hočem opozoriti hmeljarji sem enkrat na znanem hmeljskem trgu to-li uou ne mM »v se navleče mokrote in ntBJ se odpošlje prodan hmelj tiu, čeravno bi se to delo \i Pred dežem, meglo in m jyg za dobrimi nepredomimi plafc i^j ieniti staro, 4000 K iarstv Ml Ji -so že o loj prod se je piav živahno povpraševalo cenah. Hmeljarji pa so vsled t vili jako visoke cene. Kaj je bil so bore malo prodali. „judje" p; sedne pokrajine in tam nakupili no skleniti kupčijo I Predprodaje so jako riskirane. Bodisi prid bodisi kupec, eden pa ima gotovo škodo; v primerih konrument. Kmetijski učitelj Stcpps („Gosp. gl: po hmelju pri dobri ga kar naenkrat nas posledica f Prod; jo udarili v di hmelj. Toraj p; N kdo ne ve sam, ak povedo. Slab duh iz ust je naj bi se to zaradi tega vedi čim zeliščnim esenc-lluidom tudi zobobol, kakor sploh vs prepiha, mokrote, prehtajenja franko. Ako prihaja slab dut: o diši iz ust, in drugi mu t mnogokrat posledica zobr.eg . negovalo s Fellerjevira di zn. „Elzafluid." To sredst« bolečine, ki si jih pridobimo td. 12 steklenic stani le 5 z želodca, jemati se mara Fi ■fluid idvajalne, prebavo pospešujoče Rhabarbara-krogljice krogljicc." 6 škattjic za i krone pošlje istotako kako E. V. Feller, Stubica, Elzaplatz št. 2« (Hrvatska). Slabe letine kmetovalec lahko prepreči. V praksi se j kazalo, da so zimsko setve, ki so se krepko gnojile s Ti moko, mnogo bolje prezimilc, splob, da so se bolje upiral — 5 - Dbira ie iz goto-J jo udi lo-biti za | 'go m SO| n sic > oziri udijo y! je popravil- no, po- , tako- ijo :valite dotične^ ko važ-J oč. Nsi D OSUŠI njem! in ike e žre lj tak ja ! Na po .jo le posu .1 suhe; ;m od- šli naj-j : vrem« jkenca; shran navle pošl pot vendi plači smem« i že mo-J in hmelj elo li in roso| li plah-7 dežev-i ni in škodljivcem. Poleg hlevskega gnoja je gnojenje s i moko k jesenskim setvam v razmerju 400 kg za hek- Ifcsego najvišjih dohodkov izredne važnosti. Brez gnojenja " i gnojem se bode dodatek Tomaževe moke na 500—600 obenem pa se bode dalo primerno gnojenje dušika in »lastnosti „lebertrana" so v Scottovi emulziji premagane. i tran, čeprav tako vredno okrepčevalno sredstvo, neprijetnost', da se mora njegovo rabo mno- I opustiti. Odrašeni kakor otroci imajo mnogokrat i opravičeni stud proti okusu lebertrana, marveč ivsDo tudi ne morejo prenesti zaradi njegove \ prebavljivosti. Povsem drugače je s Scottovo „lebertrana", ki ni nič druzega, nego okusno fin lahko prebavljivo pripravljeni „lebertran". Po prehlajenja. oslabljenjn, težkem dobavljanja zob, v časn ozdravljenju, pri šibkih kosteh otrok, pomanjkanju apetita itd. služi izborno ze desetletja priznana Scottova emulzija. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 50 h v znamkah na Scot t & Bo wne, z. z o. z., Dunaj, VII, in s sklicevanjem na ta list se vrši enkratno dopošiljanje po-skuša potom apoteke. 28 Loterijske številke. dne 20. avg. as 27. avg.: 80, 64, 45, 9, 41. 73, 28, 19, 57, 15. ittljivi, trezni 825 hlapec ~W sprejme pri Josef špediter v ^Ptuju. Zanesljivi 826 |hači sluga # [k pri Simon Hatter v Ptnja. 11'eniije zmožni 829 vdovec ~-# | heme plače se hoče niti z osebo ne pod ^itar), brez otrok, ki E za malo kmetsko ro. — Pisma pod $t\J hauptpostla- I gernd, Maribor. 831 Mlin j proda za 12000 K. m iprava „štajerca." a za dva mlina pulim razven ka* pada 2*60 m, se vrednosti takoj Vprašanja na Antona bsutik mlina, Selca-45 pošta Sv. Lenart llsv. gor. 830 Jpazoval na trgu i dobrih t nasta- -odajaici|pjniati možnarji ruge so- M (j,;, m0{neje |(0 pre. ravočas- fcnt-r nevarni železni llihko i njimi strela brez dovalec, JESS Komad mnogih =ppes. llasnik.") -ale slabe- .Naročila sprejema: t Co., Sv. Jakob v pr. — Preprodajalcem roa:cn popust. 833 ■h k dobro idoča čina *^®i •o odpravi io koncesijo in tobak-imo vsled je 7 ravnem kraji za ediaa v vasi, s po-1 vr?d, obstoji iz njiv, lin gozda, dobro goto poslopje. Cena 6800 h odgovor se prosi se je iz- l Naslov: G. Re«ner, Tomaževo IWiach (Steiermark) Zelo lepo in rodovito veliko kmečko posestvo t Johannisbergu p. Slapah blizu Ptujske gore, obstoječe iz velikega lepega sadonosnika. njive in gozda, kjer se po 7 glar goveje živine redi, S'> takoj pod roko do prihodnje nedelje, dne 7. avgusta zaradi preselitve za samo 9500 kron preda, skupaj ali pa na polovico. Natančneje od Franc Peteline, Zgornja Potekava ali pa po upravniStvu „Štajerca" v Ptuju. (Peteline bode Krivčevo posestvo na Johanni*bergu pri Slapah pod Ptujsko goro na licitiringo t nedeljo 7. avgusta popoldne od 2. do 9. ure za vsako ceno razprodal. Kdor pa hoče pod roko kupiti, se pa naj od 1. do 2. ure dopoldne v nedeljo 7. avgusta na KrivČcvcm domu zglssi, kjer jaz čakam. Petelinz iz Zgornje Pohkave. 83* Priden, delaven 837 !• Žagar "^fl :s.c restante. T5M dobi dobro plačano trajno službo pri R. Kunze, Sv. Juri na J. žel. Trezni Žagar naj se tam oglasi. Lepo posestvo obstoji iz 5 sob, kuhinje, pe-rilne kuhinje, vodnjak, klet, svinjski hlevi in lep vrt, se za 6400 K proda; 2000 je vdele-ženih; pri Fr. Terstenjak v Pobrezju, Fraustaudnerstraase 67 pri Mariboru. 835 Hlapec, zanesljiv in trezen, se sprejme takoj k 2 konjema pri firmi Vinz. Leposcha, Ptuj. 840 Občinski stražnik sprejme se v sv. Trojici slov. gor. Več se izve pri občin-_______skem uradu. 836 Trgovski pomočnik mešane stroke, izučen na deželi, želi radi daljeiasnega bivanja v eni trgovini premeni ti službo takoj ali pozneje. Naslov pove uprava „Stajerca" pod štev. 200. 848 Ameriko Od 846 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi šravbami Red Star Line Prvorazredni parnlkl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linle, Antwerpen, Dnnaj IV., Wiedenergurtel 20, Julius Popper, Innsbruck, SUdbahnstrasse 2, Frano Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. iS ČAJ po „Koller" pri prebavnih in črevesnih težavah 12o Cena K 160 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite r.aravnost na izdelovalca W- J. EICHLER "99 apo'.eka „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBe 6. Naročite, Werndl-infanterijske puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 860; 60 pa-tronov K 8'—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12' —. 60 patro-nov K 6'—. Friedrich Ogris. puSltar, St. Margarete! i m Rosental. na Koroškem. Orožje in kolesa 410 na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. P. Ilušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opečno n. drž. železnici št. 2062 (Češko). Pekovski učenec sc3 močen in iz dobre hiše se takoj sprejme pri gosp. Josef Ornis v Ptuju. 808 Hiša na prodaj. 807 Nova, z gostilniško koncesijo, tobak-trafiko: pripravna za trgovino, tudi vrt in celo gostilniško opravo, blizo tovarn pri Celju; poizve se pri Fr. 1'išnik, (labirje 86, Celje. Proda se pod ugodnimi pogoji lep popolnoma novo opremljen mlin *"•• s tremi tečaji (1 Selbst-scharfer) s konstantno vodo. Vej pov6 Franc Koropec, Studenice pri Poljtanah. 810 Lepo posestvo soo z gospodarskim poslopjem in 4 orali zemljišča, obstoječega iz 8adonosnika, njiv ter travnika, na Ptujski gori, se takoj proda. NatanČneja pojasnila daje družina Kroschl, Gradec, Doninikanerriegl 7. 2 viničarja 796 trezna, pridna, poštena, eden s 3, drugi z 2 pomožnima močmi, se iščeta. Zgorajšni pogoji se morajo strogo izpolniti in le taki, ki jim odgovarjajo, naj se tekom 14 dneh osebno oglasijo pri Josifovič, Franheim-Fram. Navadna kuharica starejša, ki zna samostojno navadno domačo hrano kuhati, se sprejme. Plača po dogovoru. Vpraša se pod ,,0rd-nangsliebe" na oprave „Sta-jerca." 817 Gostilna „Brauhaus" v Ljutomeru 820 se pod ugodnimi pogoji takoj za 20.000 K proda. Naplaček K 6.000—. Vpraša se pri lastniku Math. Stermann v Ljutomeru. 1 mlinarskl učenec ~ ter 1 pekovski učenec se takoj sprejmeta pri Kari Wesenschrgg v Konjicah. Prodajalka sie za trgovino z manufakturo in šlrikanim blagom, ki je zelo pridna in zna s kupci občevati, zmožna nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pod dobrimi pogoji. Vstop najkasneje do 1. oktobra t. I. Vpraša se pri Adolfu Orel, Šoštanj pri Celja. Zvesti, krepki 776 trgovski sluga se takoj sprejme proti dobr plači v trgovini z mešanim blagom Hans Zottel v Konjicah. 2 učenca 773 ki sta zmožna nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejmeta pri Francu Drofenig, trgovina z mešanim blagom v Policanah. Posestvo, 770 ki obsega hišo s 5 sebami, 4 kuhinje, lepo klet, hlev za štiri govedc, svinjske hleve, črez dva orala zemlje, vse za stavbene prostore, od katerih je že nekaj prodano, nabere se črez dva polovnjaka vina, Sri veliki stezi, '/, ure od laribora, pripravno za vsako obrt, se zaradi bolezni proda. Lembacherstrasse 21, Brunn-dorf bei Marburg. Pridni 774 oglar (Kohler) se sprejme. August LiischoigJ Sv. Lovrenc pri Mariboru. Trgovski učenec iz boljše hide z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z meSanim blagom Franz KančiČ, Stndenice pri Poličanah. 779 Pozor! b 60.000 parov čevelj 1 4 pari čevelj samo K 8'60. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-Čevelj, usnje ruj. ali črno ga-lo5. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po štev. Vsi 4 pari koStajo le K 8.60. — PoS'je po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov fit. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Reparative na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in »trokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplalz 1. Največje in najstarejše podjetje za Šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in franko. 868 Priporočam slavnemu občinstvu mojo bogato založeno lončarijo z visokimi pečmi, Štedilniki (šparherd), kmečkimi pečmi, vse sorte posode; sprejemam vsa naročila in se izvršujejo točno in po zahtevi. Kdor bi bil rad dobro in ceno postrežen, naj se poda v lončarijo h Ungartorgasse 16, Kelcn, PTCJ. 778 E§3 2 majerja in |§3 H3 2 viničarja ^ vsak z 4 delavskimi močmi se spremejo pri vinogradniškem oskrbništvu „A n n e n h o fu Franheim-Krauichsfeld 763 Usnjarski učenec 707 se takoj sprejme pri Felix Ueiischko, Št. Lovrenc nad Mariborom. i Grozovito j visoke cene se mnogokrat za 824; možko in žensko blago j * plačuje. To vsak zasebnik lahko prepreči, ako . ■ krije svojo potrebo na tem blaga kakor tudi'. ■ šlezijskem platnenem ter pralnem blagu d i-: J rektno pri tovarni. Zahtevajte tedaj brezplačno ' ; pošiljatev moje bogate kolekcije vzorcev za; J jesen in zimo. Oddajam le prvorazredne izdelke, j Razpošiljalnica sukna IFranz Schmidt,: ■ Jagerndorf Nr. 210, (avstr. Šlezija). ■ I rabi vedno dr. Oetker prašek za pecivo k 12 h Popolno, higijenično, od zdravnikov priporočeno nadomestilo za kvas, oz. germ. Vse močnate jedi in peciva postanejo z njim večja, lažja in bolj prebavljiva. Dr. Oetker vaniljini sladkor a 12 h kotnajplemenitejša primes za mlečnate in močnate jedi, za kakao in čaj, šokolado in kremes, pogače, torte, puddinge in šlagobers; nadalje s finim ali puder sladkorjem pomnožen za po-trošenje vseh vrst peciva in močnatih jedil. Nadomesti popolnoma 2—3 kose dobre va-nilje. Ako se zmeša '/. zavojčka dr. Oetker vanilnega sladkorja z 1 kg finega sladkotja in se da od tega 1—2 čajski žlici na ča*o čaja, dobi se aromatično, polno okusno pijačo. Dr. Oetker praške za pecivo in vanilj'ni sladkor dobi se v vseh kolonialnih itd. trgovinah. Natančno navodilo za rabo na vsakem zavoju. Sezoamki receptov zastonj. .Pazi naj sbHalo, da sapristne fabrikate dr. Oetker 777 \posteljno perje in ptLtl 1 kila sivo, slišano K 2-—, boljše K 2-40, napol belo prima K 2-80, belo K *•—, prima mehke kot daune K 6 -, vele-pnma K 7-—, 8— in 960. Danne sive K 6—, 7-— bele prima K 10'—, prsni pnh K 12'— od 5 kil naprej franko. Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega, rumenega ali belega in-leta (nanking), 1 tu lina. cirka 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima blazinama, vsaka cirka 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena s sivim, pubastim in (rajnim posteljnim perjem K 16'—, napol pob. K 20—, pnh K 24-. Posamezne tnline K10-—, 12—, 1*—, 16-—. Posamezne glavne blazine K 3—, 3-60 *•—. Tuhne 200 : 110 cm velike K 13'—, 16-—, 18'—, 20-—. Glavne blazine 90 : 70 cm velike K *50, 6'—, 6-60, spodnje tulinc iz najboljšega posteljnega gradla 180 : 116 cm velike K 13— in 15'- razpošilja od K 10*— naprej franko proti povzetju ali naprej-plačilu Max Berger, Deschenitz štev. 215]4 (Btih-mervvald. 795 Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogati ilustrirani ceuik vsega posteljnega blaga zastonj. Tiseča žarnica (Hangegliih-licht), suha žarnica, gori brez tekočine, goreči kamen. Petrolejska, plinska, špiritna in acetilenska žarnica. Se lahko povsod rabi; si napravi plin sama; okr. 100 sveč moči. Svetilni troški 2|3 vin. za nro. Kompletna svetilka od 13 K naprej. Cenik zastonj. SCHWAB, Dunaj, Wiedner-Hanptstrasse 122. Elektro-mehaničua posebna delavnica za popravila elektro-motorjev, dinamo, aparatov, motorjev, novih in popravil. 818 36 — 6 — I z bogato štikarijo, krasna facija, z gumbami na pazduhi, se dobi v raznih okroglich, postranskih ali štirioglatih izrezkih. Garantirano Rumburško močno platno! Zaradi opustitve velike fabrične zaloge se dobi po tej smešnji ceni. Ako se najmanj e 3 kose odvzame stane K_ # _ ^ Kdina razprodaja po JL aj ^* povz. pri: 805 M. SWOBODA, Dunaj, III|2, Hiessgasse 13—114. Lepo kmetijsko posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, meri 7 oralov njiv, 6 oralov gozda, 14 oralov travnika in sadonosnika, se v celem pa tudi razkošeno po lahkih plačilnih razmerah proda. Cena za oral 720 K; tudi se Beboj odda vso letošnjo zrnje. Oglasiti so treba pri lastniki Jakobi Senekovifc v Šitancih (Žitence) h. št. 19, pošta sv. Juri slov. goricah. 821 en kos Murbodenski sejem za plem-sko živino se vrši 9. septembra v St. Michael na Zgornjem Štajerskem. Prignalo se bode okoli 150 bikov in ravno toliko telic od 6 mesecev do 27s let starosti. Polovica jih ima dokazila o potomstvu po živalih iz „Herdebucha." Več pove 882 Viehverkehrsstelle des in Steiermnrk reg. Gen. m. b. H. St. Michael in Obersteiermark. iz dobre hiše pri najboljši oskrbi se sprejmeta. Pomoč pri študiranju in nadzorstvo zastonj. Vpraša se pri J. Copetti, Maribor, Kasern-gasse 11. 827 kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Copetti, Maribor, Kaserngasse 11. $28 T vsaki množini kupi po najboljši ceni HtXasc Sir as chill, Ptuj. Mlekarnar (Kuhmajer od. Schweizer) se pod ugodnimi pogoji in dobrem plačilo takoj sprejme pri ,.GutsverwaltuBg Rogeishof" pri HoČah. Mora razumeti mlekarsko stroko ter biti v kravarstvu dobro izurjen. Želi se, da ima več odrazih delavskih moči. Najbolje osebna predstava Ponudbe na 818 .Rogeishof Gutsverwaltung', Post Kotsch. [ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. jČaa za kopanje) ob delarnikih od 1 ■ ure do S. ure popoldne (blagajna je odi 13. do 1. ure zaprta); oh nedeljah in praznikih od 11. do 19. ure dopoldne, j tto&m zrakom, paro TTo. „Brause •d" i rjuho K—-70 ILTeslišsm© 11 7110 kosu samo KI Ena krasno pozlačena prec. anker-ura z verižico, pi«| zakar se 3 leta garantira, 1 moderna zidana kra»ata a k 3 k. najf. žepnih ropcev, 1 krasni prstan za gospode i iatj rom, 1 krasni kolie iz orient, biserov, moderni temo! patent-zaklučjem, 1 par bonton-uhala s pravimi srebrn«! in Simili briljanti, 1 krasno Žepno toaletno zrcalo, 1| denarnica, 1 par gumb za mansete, 3 gradno duble-riatoj zatvorom, 1 veleelegantni album za razglednice, najleti« sveta, 3 šaljivi predmeti, vel. veselost za mlade in stare, J respondenčnih predmetov in še 600 rabnih predmetov,? obhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama stane samo K 380. Se pošilja po povzetju ali napi Wiener Central-Versandhaua P. Last, K rakova št. 550. ' dopade, denar nazaj. Safer (Schaffer) se takoj sprejme za „Gut BrandhoP' pri Maribotil hteva se, da mora biti nemške narodnosti, oženjaj tičen v vseh s strokah veleposestva, v poljedelst^ stvu, mlekarstvu in svinjereji. Prednost imajo ( dovršili kojo poljedelsko šolo ter razumejo ski. Pogoji jako ugodni in plačilo dobro po i govoritvi. Ponudbe s prepisanimi spričevali niiihle Gustav Scherbaum & Sbhne in Marburg. 1 najtrajDejši vseh! s 1300 klaftrov zemljišči! vrt za zelenjavo, polja, dana kakor vila, okoli Vi mesta oddaljena, se zaiadij ja smrti ped jako u{ goji in po najnižji ceni Zlasti priporočljivo za pei sta. Prijazne ponudbe na] Josefa Purga Studenice pri Mariboru, strasse št. 28 ali pa v tobak-trafiki Drli štev. 15. Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem a . : vstreže. ■;, , s m m m $ Obženje g£ ^ z avst. »ser»ko $! & banko. Ot « Ravnateljstvo, m m i Giro-konto podružnici ogerske v Gradcu, Uradne ure za poslovanje! strankami 0| delavnikih oi 8—12 art »m iim h ni i Vse bolezni organov za dihanje plj-u-cne "bolezni oslovski kašelj, kašelj, katari, influenca In astma "od mno*0X'"rnn.kov ,n pro,e,or- SIROLIN „R0CHE" zdravi, lzborni, dobro učinkujoči vpliv preparata se pokaže prav hitro. Tako neprijetni ponočni pot mine. Tek in teza trupla se dvigneta. — Zdravilna moc E= Sirolin nRoche" je že 15 let priznana. Manjvredna posnemanja in takozvane nadomestne preparate naj S3 odločno zavrne in zahteva izrecno v orig. zavoju. Sirolin „Roche" »e dobi v vseh apotekah po ceni K 4"— Sirolin -Roche" 308 �931 !a, Koli imaževa žlindra SternS^larke (vpisana varstvena znamka) |je odlično važno gnojilno sred-) za vse plodove in na vsaki Ji zemlje. Poviša dohodke na pičkanosni način. Njena raba hi rezana na noben letni čas. je kot izvrstno blago brez na-Ipačne sestave priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec ajti zvezda na vreči in plomba aje jamstvo za čisti in polni izdelek. Pozor! Tomaževo žlindro ..zvezalo znamko" oddajajo v originalnih vrečah : Franz Frangesch, Maribor. Josef Ka8imir, Ptuj. F. Kerschischnig, Radgona. Alois Matschek, Maribor. Ed. Suppanz, Pristova. jer se ne dobi, naj se obrne neposredno na LZ0.LttW.35. I Pr»d manjvrednim bUgum se »vari. J za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte 1 velikem izbiru se de W?a v veliki trgovin Johann Koss CELJE aa kolocrrerekom prostor« cenik). Zajamčeni uspeli He denar nazaj! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobile pri rabi 722 ned. dr. A. Rix kreme za prša. heno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost ffigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza 13-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. 3r. A. Rix Ladoratorlum Dunaj IX., Berppasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. iyMiriboru: lekarna pri ^angelju varuhu", lekarna „Marija ■j" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri »zlatem ' lenuH, v diiavi A. KauČ, in »Adria Drogerie." iooo kron plačila za take, ki 80 plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzami povzroSiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obraSenih oseb v rast. .... . Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju m je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brado (tudi pri starcih) povzroSiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. . ,.' , '»- i u Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in aoB se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo 99" IOOO kron uetto IV vsem osebam, ki s« plešaste, brez brade ali redko obraSčene in ki 80 Čara baliam brei uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: ODS. dlSkretnl ZaVOJ, Ker jc moj prijate|j z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo" rast brada dosegel, prosim, da mi pošljete en Daket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Hauo, Kopenhagon. Josef Silhany, Erszebetfalva, Oorska. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 1Ž dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.m zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to Bredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš 0. V. H. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. §11% (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). 741 ■■■■■■■■■■a■■■■■■■■ Langen & Wolf! Dunaj X, Laxenburgorstr. 58 inženirska pisarna: Gradec. Annenstrasse štev. 10. Originalni „OTTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo olje s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troSkov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 873 ' Hjjr- Doslej prodanih motorjev je 117.SOO z 1,212.000 I konjskimi silami. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■! na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svoj« calago: Otročjih igrač, raenifc vrst usnatega blaga kakor kofre, talke za iole :» nakupovanja in za denar, toaletno reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago Iz celuloida hi roga, kako tad. pletarsko blage npr. korbe za potovanje vsei Trst. Razno blago iz otekla ta porcelana, talarje $skre, skledo, flaio, giažo bi druge v to stroki spadajoče reči. •azarnl oddelek i« od 20 vin naprej. Posebne lepe reči pa za 16 d@ PC 1*28 ia m se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adelfu Wesiak, Maribor, FreibausgassB-riaBystraBs do novega Hauptplatza proti ^Narodnem domu") v novo zgrajeni .Warenhalle.'' 116 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v našla prodajalnah ali skozi —• našo agente. = Singer Go, akc if. a siyaine stroje Ptuj, Haoptplat* 1. Svaril« pre« pwoeUII Tm *4 *«** »rodajalen šivalnih strojev fod imenom >6in(*t< ••aabai (Mi M izdslaui po imenu naaia »tvojlih »iitemov, ki uot&ja v lajMati, delazmotaosti in koa- •tntkciji ialaf »a mMMi aovejaimi zistemi. Na >r. vprašanj« veakakrat laieljeno pojasnilo 1 Viarci roanja, Sivuja Ia tUpfcuja iMtenj in franko — Repa-ratan «hA« mte M aaafaty« tutro in obračunajo najceneje. prav dobra, domača, se nadomesti skoz naturno sredstvo ..Muskatin." „MQskatin" je žlahtni na-turni preparat za naredbo dobre domače pijače. Z Maskatinom nareta pijača da moč, poživi in krepča živce. Muskatinove pijače pride en liter na 4 do 5 helerjev. Mnskatin se vsaki dan po pošti in vlaka pošilja po povzetja. Muskatin se samo dobi v glavni zalogi Hans Andraschitz v Mariboru, koroške ulice. 721 Priporočljiva domača sredstva. 279 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin- — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balsam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. ttrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi T živalski vodi a 1"60. — Izvrstni Strup za podgane, miii, ščurke a K V— Razpošiljatev L. HerbSt, apateka, Bleiburg na Koroškem. Namesto K 12*— samo K 5«— 15.000 parov žnornastih čevelj glasom slike, popolnoma iz dobrega usnja in močnim podplatom, ki so bili določeni za Turčijo, so mi vsled vojne nazaj ostali. Moram to zalogo v kratkem oddati in prodam vsled tega čevlje pod izdelovalno ceno za samo 5*— K ■— za par. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošiljatev po povzetju skozi: 809 EKspoil Perlmutter. Dunaj. VIL. Heustiftrjasse 137128. veliko trgovino Mann Koss, Celje i M\ njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar t le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, buke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, — grobne vence in trakove, z eno besedo vse. - na* 11 54 - 8 - dobiti le na sekundo natančno regulirano, tesno proti prahu zaprto, zanesljivo švicarsko uro za naš denar, varujemo najbolje, ako le v slaro-renomirani, zaupanja vredni Ljubljana St. 701 St. 410. Nikel-patent-Roskopf-ura, gre SB ur . .K 410 St. 1. Nikel cilinder-rem. K 6 — St. 719. Srebrna cilinder-rem. K 7-80 St. 723. Prava švicarska srebrna, fant. cifern. K 1180 St. 866. Niklasta ureka verižica s priveskom K 1 — St. 865. Srebrna urska verižica 30 gram. tezka K 4-40 St. 851. 60 gr. . . . .K 6 — Št. 878. Duble-zlato s priveskom .....K 770 Posije po povzetju ali naprej-plafiilu evote. f* Za kar ne knnvrnira. se vrne denar. ^ 679 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t ajer 5eve" u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Najcenejšo in najboljšo streho daje Prva štajerska tovarna za izdelovanje umetnega škriljevca in elektrarna r. z. z o. z. v Laškem. Kameni t skril j. Cena vožnja, ker je domači izdelek. Dolgoletna garancija. Kwizda fluid (znamka kača) turistovski fluid Staroznano. aromatlono mazilo za okrepcanje in osveženje kit ter muskeljnov. Se rabi uspešno od turistov, kolesarjev, lovcev In jezdecev v okrepcanje In zopetno okrepcanje po daljših turah. - Nadalje proti glhtu, revmi, Išias, hekscnSusu itd. Cena I steklenice 2 K, >/, steklenice KI 20K. Kwizda fluid se dobi pristen le b poleg stoječo varstveno znamko v lekarnah. Vsakodnevna poštna razpošiljalev po glavni zalogi: FRANC JOH. KWIZDA c. in kr. avstr., kr. rumunski in bulg. dvorni lifcrant, okrožni lekarnar 317 KOltSEUBUR« PRI DTJSAJU. Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabrifinih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, precizno pristreljene v zistemih »Browning", BSteyer", „M«useru in „13ayatda. Rcvolvri v najbogatejši izbiri že od K 6*60 naprej. Flobcrt-pufike in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patroae, ovitke patronov itd. Cenik zastonj in franko._______3i Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. m 698 STYRIA" Gene za gotovi denar: Elegantno kolo (Tourenrad) . . . K-130-Specialno kolo (Spezial-Tourenrad) K|150-— Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Styria-Strassenrad) .... Ki 80 — Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 Bicikelni so s „freilanfom" in z najmočnejšim pnenmatikom (Gebirgsmantel) &53 Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka zvonci nadalje „Laufmautel" in aLuftslauhi" se dobijo po najnižji ceni. Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styi*la" kolo (največja fabrika v naši državi 1) Obiščajte našo veliko zalogo alispišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgasse, K 3 — K J- ura m priveskom in filter stane moja prava an ska anker remontoar-i« finejše zaniklana, 36] dobro regulirano aula lesje, skupaj z lepo d verižico, priveskomin i lom, dokler traja zaloj skupaj le ,3 leta pismen«! Pošiljatev p« | Max Bobnel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse[ Originalni fabrični cenik zastonj. Blaimschein „Unikum"-margarina je edino polno-j vredno nadomestilo putra in se rab. stalt.o | največjih kuhinjah. Blaimschein „Unikum"-marfj-rina je za polovico cenejša nego navadni pol«. Nskupni viri v vsakem mestu ali vsaki ias J Avstrije naznanijo na vprašanja edinega ieo valca svetovne znamke Blaimtchpin n|]nikum'. margarine. Združene fabrike margarine in puln ooo Danaj, XV. Najboljša pemska razprodaja^ Ceno perje za posi( 1 kg sivih slišanih 2 K; L 2 K 40 h; na pol belih UI belih i K; belih mehkih M 1 kg najfinejših sneženo bel, sanlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kri (Daunen) sivega 6 K, 7 K; 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem I WBP- Gotove postelje 'Sag iz krepkega, rdečpga, plavega, belega ali rumenega nsnl tuhent, 180 cm dolg, 120 cm Širok, z 2 glavnima vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim,! trajnim in fiamnastim perjem za postelje 16 K; pol-daunri daune 24 K; pnaamnni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K;j( blazine 8 K, 3 K 60 h, i K. Se poSljc po povzetju od UD prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena, bi ne dopada denar nazaj. S. BBIliSCh, DOSChenitz Nf,| češko (Bohmen) Cenik gratis in franko. (Wohnung- und Dienstvermit! za službe, učence, stane Tanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (te Letna produkcija čes 2000 Lokomobil. HE1NRICH Naslov la brzojavke: LANZFIUALE DUNAJ. Vročeparne-Lok z zaklopnim krmilom ,jSistem Lentz" LANZOVE vroceuarne Lokotnobile z naravnost vezano Dynamo Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 P S. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. ■R.b.1. ur ni...v, . Phri, 71 A6B 000115 70