JRKDKIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. S •»sbarna I. nadsfr.). Uradne ure za s'ranke so od 10. do 11. •opoldne in od o. do 6. popoldne vs:'k dan r;wcn nedelj in Kaaoikov. Rokopisi se ne vračajo. NctVankirana pisma se ne
• • :	_	sprejemajo.	: : :
Naročnina : ecioietna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2!'60, polletna K 10 HO, četrtletna
• 6'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 2S-40; za
• :	ostalo inozemstvo in Ameriko caloletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelj« in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	•.	\
UPRAVNI ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
——..........— Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■■■■.....
Štev. 271.
V Ljubljani, v sredo dne 1. majnika 1912.
Leto II.
Svoboda dela je svoboda človeštva
človeštvo v razrede, ki so si tuji kakor različne živalske pasme. Za enim zidom je večen užitek, za drugim delo brez konca in kraja; na eni strani nikdar ne mine svetli dan, na drugi je večna noč.
Kdo je dvignil te zagrade in pregrade, kdo je udaril človeštvo s prekletstvom vzajemnega nepoznavanja in nerazumevanja ?
Tako je bilo pač od nekdaj — pravi trudna nevednost, ki ponavlja z brezkrvnimi ustnicami, kar so brez sodbe poslušala topa ušesa. Kakor da je bil ob začetku časov nekje hudoben bog, ki je ustvaril svet, da se bo vso večnost lahko naslajal ob trpljenju in mukah milijonov. In kdor se ne upa pomisliti nekoliko dalje in ločiti pravljico od resnice, je izgubljen; zanj ni poti, ki bi ga povedla izza plota.
One množice, ki danes praznujejo 1. majnik, so se pa s krepko kretnjo otresle teh najhujših spon, s katerimi so bili uklenili njihovega duha, pa ne verujejo na ukaz. In zato praznujejo današnji dan. Ej, tistih plotov ni bilo od začetka — ne takrat, ko je Adam z Evo užival vse slasti in krasote raja, ne takrat, ko so tolpe predzgodovinskih, komaj iz živalstva se pov-spelih ljudi branile svoje burno življenje brez pomoči ponosne današnje tehnike. Teh plotov ni zasadilo nobeno božanstvo, in zrastli niso iz semena sovražne prirode. Postavili so jih ljudje.
Steber, ki ga postavi in palačo, ki jo zgradi človeška dlan, lahko poruši človeška pest. Pa da ne bi mogla podreti onih plotov človeška roka?
Ali one pregraje so trdne, zakaj dolga tisočletja so jih utrjevali vsak dan in vsako uro. In branijo jih kakor trdnjave, zgrajene zoper sovražnika. Toda najsilnejše trdnjave se vdajajo zmagovalcu ali pa padajo pod njegovo silo. To vedo oni, ki danes praznujejo prvi majnik.
Ali si rojen suženj? Ali je neizpremenljiva usoda določila, da si prišel kot uboga živali ca na svet, da moraš živeti kot tovorna žival, dokler je kaj moči v tvojih mišicah, da moraš nazadnje poginiti kot nerabna žival, ki dela na svetu le napoto?
Če veruješ, da je taka večna božja volja, stalna in nedotakljiva, če misliš, da morajo biti tvoje oči vekomaj obrnjene ▼ tla, ker sije solnce le za druge, če si uverjen, da nimaš druge pravice kakor ponižno prositi za nekoliko milosti, tedaj nisi dozorel za nas, in danes te ne bo v naših vrstah, ko bomo pod bleščečo rdečo zastavo boja in življenja korakali s povzdignjeno glavo, da povemo svetu: Naš praznik je danes!
Ti boš majal z glavo in ne boš razumel.
Naš praznik — to se pravi dan, ki ga praznujemo, ker je naša volja taka in ker hočemo s tem nezapovedanim praznovanjem izraziti vse, kar sili iz globočine naših duš na dan kakor se dviga pomladni sok v rastlinah, kakor si cvetje odpira popke, kakor si solnce črta svojo visoko pot.
Naš praznik — to se pravi javno izpovedanje naše vere v svoje človeštvo, v svojo moč, v svoj veliki poklic, v svoj boj in r svojo končno zmago.
Naš praznik — to se pravi začetek naše bodočnosti.
Zakaj mi ne verujemo, da nas je kakšna sovražna nebeška ali peklenska sila obsodila na večno, brezpogojno hlapčevanje, temveč se zavedamo, da smo z žuljevimi rokami in v oguljenih suknjah ljudje kakor vsi drugi, ljudje kakor oni, ki uživajo lepoto sveta z očmi in ušesi, z občutjem in razumom, ljudje tudi, ki so se prenaužili vsega lepega in dobrega in nimajo več druge skrbi, kakor da izmišljajo nove in nove načine za preganjanje dolgega časa, za ubijanje dni in tednov v svoji nesposobni lenobi. Dokler ne čutiš sam, dokler ne veš, da si človek, ne moreš biti naš.
Dvoje lip ni enakih, ne dvoje volkov, dveh rož ni in ne dveh metuljev, da se ne bi razlikovali; ali vsaka lipa je lipa in vsak metulj metulj. Med človekom in človekom je razlika; ali kakor je mož, ki se odeva s škrlaiom, človek, je človek tudi tisti, ki je izdelal blago za ponosni plašč in ki ga je sešil; človek je tisti, ki zapravlja neizmerna bogastva, podeč se od mesta do mesta in iščoč še kakšno priliko, ki bi podražila njegove otopele živce; ali človek je tudi tisti, ki je po malem ustvarjal bogastva v neizprosnem boju s prirodo v temnih globočinah pod zemljo in na pustih goličavah, v okrutni enakomernosti tovarne ali pa v živce in možgane prenapenjajočem bliskovitem vrtenju največjo nepopusl.no paznost zahtevajočega kolesja čudežnih mehanizmov.
Da si človek, tega se moraš zavedati predvsem; če ne kivi v tebi ta plamteča zavest, padeš in se pogrezneš^ med živino, in še treba ni, da bi te drugi pahnili do), in nič ni treba strmeti, če ravnajo s tabo kakor z upreženim volom in kakor s plazečim psom. Osel pod tovorom in konj pred vozom ne razume, zakaj plapolajo danes rdeče zastave po zraku, zakaj se zbirajo pod njimi tisočeri in milijoni, zakaj done ponosne pesmi po zraku. In človeška živina, ki je uklonila svoj tilnik brez ponosa in volje, se čudi in maje z glavo in ne razume, ko korakajo mimo njenih hlevov daleč sprevodi pogumnih ljudi, ki so delavci in trpini, pa vendar ne sužnji in ne živina.
Prvi majnik praznujejo možje in žene, ki se ob krutem delu bojujejo za vsakdanji kruh. Zdaj je maj, a največ jih je med njimi, ki ne vedo, kje bodo v jeseni delali in kako bodo po zimi prehranili in odeli družino. Pač pa vedo, da bi tem silnejši udarci padali po njihovih hrbtih, čim bolj bi jih krivili; in zato stopajo pokonci, njih kolena se ne šibe in oči jim gledajo bistro v pomlad. Zakaj zavedajo se, da so ljudje in da Rosijo vse človeško dostojanstvo v sebi.
Gotovo — tudi vi, ki ostajate danes doma, čutite bedo, čeprav je marsikomu med vami že otopelo srce v njej, pa vam njena groza ni tako grozna, njena gnusoba ne tako gnusna kakor nam. Kadar pade osamljen žarek v otohli zrak vašega ponižanja, se spomnite, da je visoko nad vami solnce, ki vzhaja drugim vsak dan žarko in plamteče. Ali hrepenenje ostane neplodno in zamre kakor žarek, ki se je ustrašil črne brezupne otožnosti, v katero je padel.
Kam gre vaše pričakovanje, kam se dvigajo vaše nade ? Majhne in slabotne se čutite, pa je tudi vaše upanje slabotno; zbegane oči iščejo in iščejo, kje bi se vprlo, ušesa pa napeto poslušajo, če se ne oglasi odkod glas milosti, ki bi vam z drobtino dobre duše nekoliko ublažila trpljenje. Milost je mrtva, in v svojem grobu ne more reševati sveta.
Naše upanje pa je veliko, ker vstaja na trdni podlagi našega spoznanja. Nobene milosti ne pričakujejo naše duše; ker ne verujejo vanjo, jih ne more prevariti. Nabrušen meč vihti naše upanje s krepko roko, ne prosi za drobtine, temveč se bojuje za pravico.
Mi močni in vi slabotni — ko smo vendar enako rojeni in pahnjeni v enako življenje? Tudi mi režemo svojim otrokom kruha le tedaj, kadar delajo naše roke; gospodar upravlja mošnjo, iz katere plačuje mezdo, pa jo lahko zadrgnejo njegovi prsti. In vendar! Vi ste slabotni, mi pa smo močni. Zakaj mi smo armada. Naša roka šteje miljone rok, našo dušo sestavljajo miljoni duš. Mi smo delavstvo, ne posamezni delavci. In to je naša moč, ki se danes bojuje; korak za korakom si osvaja svet, kamen za kamnom kruši iz zidov visoke temne ječe in si krči pot v svobodo.
Prvi majnik — danes dan boja in upanja, bo jutri praznik slave in zmage. Svoboda pa bo plod naše volje, naše solidarnosti, ki jo poje danes trpeči miljon, zavedni miljon!
Prvi majnik — dan zavednih delavcev, postane dan in praznik osvobojenega človeštva, dan novega sveta, sveta svobode! %
Plotovi in zidovi se dvigajo med ljudmi in ljudmi, visoki ebeli, da ne vidiš čeznje iti ne slišiš skoznje. Razdelili so
Brez dela ni kruha, brez boja ni zmage
Pesem žebljarjev.
OTON ŽUPANČIČ:
Od štirih do etie. od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, iantje, možje in dekleta in žene od štirih do ene že vsi smo izmučeni.
Voda nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene. od štirih do ene.
Pol treh, pol treh — spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh. do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cveto —
poglej v nebo:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...
Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o. kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene. do osmih od treh! Od štirih do ene. od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.............................K 21 60
polletna . . . )........................... 1080
četrtletna .	.	 ....................„5 40
mesečna .	.	. . •................„	180
Za Nemčijo:
celoletna.............................K 26 40
polletna................................... 1320
četrtletna...............................,6 60
mesečna  ................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „ Z a r j e “ v Ljubljani.
Pod zakrivljeno palico.
Časi, ko je delavstvo verjelo pobožnim besedam, da mu ni treba večjih mezd in ne napornih bojev za lepše življenje, ker so naši dnevi na zemlji le pregrešna predigra blaženosti v večnem paradižu po smrti, so za nami. Kapitalistična šiba, ki poje dan za dnem po proletarskem hrbtu, je izmodrila poslednjega delavca. Trpin, ki mu je trdi boj za vsakdanji kos kruha oslepil možgane in mu zastri oči, začenja razmišljati in uvideva svoj nekrščan-ski položaj v človeški družbi in spregledava nepremostljiva razredna nasprotja, ki ovladu-jejo sedanji življenski red. Fatalistično zaupanje na razkošje onkraj groba se v žarkih socialističnega nauka urnika zavednemu spoznanju. da si mora delavstvo, sklenjeno in združeno v trdih razrednih organizacijah, na tej zemlji in v tem življenju osvojiti svoj paradiž.
Najbolj so s svojimi strupenimi, resnično delavsko gibanje ovirajočimi pajčinami pre-pregli lažnjivi krščanski preroki delavske glave na Nemškem. Dočim so v ostalih deželah krščanske in katoliške delavske organizacije večidel le na papirje, le nedolžno igračkanje z neresničnimi številkami, se je katoliškim organizatorjem na Nemškem posrečilo zbrati precej nezavednega, razredno neprebujenega delavstva okolo cerkvenega bandera. Res je, da so te katoliške organizacije v primeri z razredno bojnimi organizacijami nemškega delavstva kakor muha proti slonu; ampak nič manj res ni. da so na tisoče delavstva odtegnile delavskemu razrednemu boju in ga odtujile socialističnemu spoznanju.
V	poslednjem času pa so se pojavila v nemških katoliških organizacijah razveseljiva znamenja. V delavstvu, zbranim pod njenim okriljem, se je začela dramiti razredna zavest, pričela je revoltirati proti lažnjivemu in delavstvu sovražnemu, sistemu, ki ga je škof Beurle s sirovim cinizmom spravil v bavarski zbornici v svetopisemski stavek:	Hlapec	ostani
hlapec, dokler ga gospodar ne odveže od hlapčevanja! Simptoni drameče se delavske zavesti. dolgo potlačevani in skrbno pritajevani, so stopili na plan: v hlapčevskem duhu vzgo-jevani proletarci so se naveličali hlapčevanja, pa so svojim vodnikom odpovedali pokorščino. Občuten poraz, ki ga je doživel katoliški centrum pri volitvah v nemški državni zbor inv bavarsko zbornico, je sad delavske revolte proti hlapčevskim naukom katoliških delavskih voditeljev. In prav tako je sad rastoče delavske nezadovoljnosti vedenje katoliških rudarjev ob stavki na Porenskem. ki so se v velikih množicah uprli insinuaciji katoliških voditeljev, da bi s svojim delom na ljubo in v korist rudniškemu kapitalu kazili stavko in razdirali boj svojih tovarišev-sotrpinov.
Kako resni in obstoju klerikalne delavske organizacije nevarni so ti razpori. odseva že iz dejstva, da se jih v Rimu prav hudo boje. Papež se je obrnil na vratislavskega in kel-morajnskega škofa po informacije o razmerah v katoliških delavskih organizacijah in namerava poskusiti, da privede zmotljene duhove nazaj v naročje matere cerkve. V Fuldi, ob grobu sv. Bonifacija, ki je bil raznesel katoli-čanstvo po nemških deželah, je bila pred časom čisto na tihem zaupna konferenca nemških škofov, ki se je pečala z vprašanjem delavskih nepokornežev v lastnih organizacijah. Ampak nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. in tako imamo tajne in zaupne sklepe nemških škofov v rokah prav tako kakor papež. kateremu so bili namenjeni.
Sklepi so sledeči:
»1. Od strokovnih organizacij, prikladnih za katoličane, je terjati, da od katoliških svojih članov ne zahtevajo v zasebnih, javnih in gospodarskih vprašanjih, dotikajočih se verske ali nravne strani, stališča ali ravnanja, ki po sodbi cerkvenih pastirskih uradov niso združljivi z verskimi in nravnimi dolžnostmi katoliškega kristjana.
2. Od odborovih organizacij je zahtevati, da omeje svoje delovanje na praktično reševanje vprašanj strokovnega značaja.
3. Neobhodno je, da so katoliški člani takih organizacij, ki obstojajo poleg krščanskih delavskih društev, hkrati tudi člani cerkveno organiziranih katoliških delavskih društev.
Iz življenja žuželk.
Znamenitega francoskega entomologa (žu-želkoslovca) Fabrea so nazvali »Virgilija žuželk.« V njem se je zlilo dvoje velikih sposobnosti: dar kar najbolj točnega opazovanja, ki odlikuje učenega prirodoslovca in dar slikovitega opisovanja, lasten pesniku. Nedavno je izšel nov zvezek od njega izdajanih »Spominov žuželkoslovca« (»Souvenirs entomologiques««.
Fabre opazuje žuželke na svojem domu. v mestecu Serignanu, v Provansi. Njegova skromna hišica je obdana z razkošno vegetacijo blagodejnega francoskega juga. To je pravi raj za žuželke, raj tudi za njihovega zvestega prijatelja, častitljivega učenjaka. Hrošči, gosenice, metulji, ose. muhe, ščipavci (škorpijoni) tvorijo okolo Fabrove hišice celo živo zbirko, zoologičen vrt, in mu treba iti daleč, če se hoče prepustiti svojim opazovanjem. Izbira lahko kar na mestu, okolo sebe, kar rabi za proučevanje.
Tam je na primer bogomoljka in njen plen
—	cvrček. Fabru jih je samo treba poiskati okolo sebe, in gotovo jih dobi. Če hoče na primer proučiti prijeme, kakor se jih poslužuje roparska bogomoljka. da obvlada ta mastni plen. Fabre posadi lovca in divjačino v prostorno žičasto kletko, a kletko postavi na zemljo, tako da obe žuželki uiti ne zapazita, da sta vjeti. Bogomoljka (Mantys religiosa) je kobilici sorodna žuželka, ki se nahaja po celem jugu Evrope. Nazivlje se tako vsled tega, ker se pri hoji giblje, kakor da bi se prekriže-vala in klanjala — mplila. Slovencem je znana tudi pod imenom hinavka — menda ker se njeni čini premalo vjemajo z njenim pobožnim videzom. Je namreč zelo roparsko bitje ta bogomoljka, ki po navadi žre cvrčke. Tako - le opisuje Fabre sam spoprijem bogomoljke s cvrčkom:
»Ko je zapazila bogomoljka cvrčka — debeluha, se je krčevito stresla in si dala v trenutku kar najbolj strašen videz. Zdi se, da bi električni tok ne mogel stresti tako hitro in tako energično. Gibanje se vrši tako naglo in mimika žuželke je tako grozna, da bi se drug raziskovalec — novinec morda prestrašil in stopil nehote nazaj, vznemirjen vsled neke ne-
Od katoliških članov strokovnih društev je pričakovati, da se z mirno odločnostjo postavijo po robu vsem poizkusom, da se oslabi vpliv katoliške cerkve na vse versko in nravno življenje katoličanov in da odkrito razglašajo svojo zvestobo cerkvi.
4.	Odločevanje o tem, če sestava ali delovanje katerekoli strokovne organizacije vstre-za cerkvenim načelom je stvar cerkvenega pastirskega urada. Zatorej ne smejo katoliška delavska društva (s sedežem v Berlinu) rvati drugo proti drugemu in proti krščanskim strokovnim organizacijam; v spornih vprašanjih imajo opuščati slednje žaljivo in razburjajoče ravnanje.«
Na podlagi teh pravil namerava poseči papež v razdrapano krščansko organizacijo in napraviti red. S kakšnim uspehom, ni težko uganiti, če pomislimo, da je vsa nezadovoljnost v krščanskih društvih naperjena ravno zoper duhovsko komando, ki jo hoče papež s svojo avtoriteto še okrepiti in učvrstiti, in da gre vse gibanje za tein, da se tudi krščanske organizacije postavijo na stališče odločnega razrednega boja. ki pa po cerkvenem nauku ni v skladu s katoliškimi verskimi in moralnimi načeli — ker škoduje posvečenim interesom velikega kapitala.
Nam se vse zdi, da papež in nemški škofje grade tesno kletko za nemško »krščansko« delavstvo; ampak zgoditi se jim utegne, ko bo kletka gotova, da ne bo kalinov, ki bi se dali vanjo zapreti!
znane nevarnosti. Celo jaz. star in sličnih stvari vajen človek, začutim nekako osuplost. Pred nami se v trenutku pojavlja strašilo, pravi zlodej — kakor škratelj iz škatljice. Vrhnja krila bogomoljke se nekoliko razprostrejo in padejo poševno po bokih; krila se raztegnejo na vso dolžino in se zravnajo v dveh vzporednih jadrih nad hrbtom. Trdno se upirajoč na štiri zadnje noge, drži žuželka sprednjo polovico telesa skoro navpično. Roparski sprednji šapici se razprostirata v vso širino razmaha in izpod njih se vidijo telesni okraski, biserni in črni z belo prižo. Te podrobnosti je pa mogoče opazovati le tiste trenutke, ko se pripravlja žuželka na boj, ko mora biti grozna in veliko-lepna. Ne da bi se zganila v tej strašni pozi, straži bogomoljka cvrčka in ga ne izpusti iz oči. samo njena glavica se vrti. sledeč vsakemu gibljaju plena. Cilj vse te mirnične igre je očividen. Bogomoljka mora prizadejati grozo ogromni divjačini, ohromiti jo mora s to grozo: če se ji ne posreči, privesti jo v stan strahu in groze, tedaj bi celo ne bil morda položaj zanjo brez nevarnosti. Cvrček vidi. kako je zrastla pred njim strašna prikazen z razprostrtimi šapami, gotovimi spustiti se nanj; vidi pred seboj neizogibno smrt. Se ima čas. da ubeži, vzlic temu ne beži. Tako izvrsten skakač je cvrček in na svojih dolgih nogah bi lahko odskakal od teh grozečih šap; toda kakor bedak stoji vedno na enem mestu, včasih celo korakne po tihem naprej. In glej, že je blizu svojega očarovitelja. Tedaj se spusti dvoje sekal, kremplji zgrabijo plen. njih dvojna žaga se sklene. Zastonj bije okrog sebe nesrečni cvrček: njegove krepke čeljusti hlastajo po zraku, zastonj so njegovi obupni skoki. Ne more uiti usodi, treba se ji je pokoriti. Bogomoljka zloži svojo bojno zastavo — krila, privzame svoj vsakdanji videz in se pripravi k pojedini.«
Sicer bi pa cvrčka tudi drugače ne bilo mogoče premagati, kakor da se zahipnotizira z grozo. Tudi ni izmed teh bitij, ki se rada umikajo sovražniku: je hud pretepač in hraber borec. Fabre je često opazoval cvrčke za časa ženitve, ko imajo kavalirji med seboj najkrutejše dvoboje. Dama. zaradi katere prekrasnih očesec lomijo ti šesteronogi vitezi kopja, priso-
JNOVlDJi.
* Demonstracija žena proti nečloveški materi. V nekem praškem predmestju je hotelo 400 žena linčati strežajko Prchlik, ker je svojega štiriletnega sina Franca neprestano mučila in trpinčila. Policija je nečloveško mater komaj ohranila. Proti Prchliki so uvedli kazensko postopanje.
* Nove nevarnosti pred ledeniki. Parnik družbe Canadain Pacific Company je kakor poročajo iz Halifaxa s težko silo ušel usodi »Titanica«. Vladala je gosta megla in ladja se je nahajala kakih 380 kilometrov vzhodno od mesta, kjer se je potopil »Titanic«. ko so pred njo opazili naenkrat velikanski ledenik. Stroje so takoj naravnali »nazaj« in ladja se ognila na stran. Peljala je za las mimo ledenika ne da bi se ga bila dotaknila. Kapitan javlja, da je atlantski ocean v vseh smereh pokrit s stoterimi ledeniki. »Empress of Bri-tain«, kaor se parnik imenuje, je hotel prvotno v Montreal, je pa vsled ledenikov izpre-menil svojo smer in krenil proti Haliiaxu.
+ Vpliv draginje na razvoj in zdravje človeka. Pred kratkim je predaval o tem predmetu na Dunaju zdravnik dr. Osvvald Byk. Predavanje se je predvsem sukalo okolo vprašanja: Koliko velja dandanes hranjenje delavca s srednjo telesno težo? Predavatelj je izračunal, da rabi krepak delavec okroglo 3 K vsak dan za hrano. Ako vzamemo delavca s petimi kronami dnevne mezde, tedaj mu ostaneta samo 2 K za stanovanje, obleko in druge neobhodne potrebščine. Dokler je delavec sam in zdrav, se še kolikortoliko pretolče skozi sedanjo draginjo. Če pa ustanovi družino, kakor se največkrat zgodi, potem se pojavijo o[3Z ui 201B33S ojjoqo[3 o[euu i>j “elun^tuBiuod
škodljiv vpliv na človekovo zdravje. Ker mleko slabo hranjene matere nima dovolj redilnih snovi in ker je kravje mleko zlasti po mestih predrago, tedaj posežejo matere po škodljivih surogatih. med katerimi je žal tudi alkohol. S tem se pospešuje mnogo razširjena angleška bolezen, škrofuloza in zlasti tuberkuloza. Draginja tudi silno slabo vpliva na stanovanjske razmere. Vsled slabe plače si delavec ne more preskrbeti zgdravstveniin predpisom odgovarjajočega stanovanja, v tesni sobi je časi
nabasanih po 8 do 10 oseb in vsled pomanjkanja zraka in luči se pouajajo takozvane stanovanjske bolezni: revmatizem, bolezni na dicah, prehlajenje sapnih organov, vnetje oc» in ušes in slednjič vsled naglega razvitka bakterij cela vojska infekcijskih bolezni. Mračna stanovanja vplivajo melanholično tudi na duh, povzroča mnogo zločinov med bednimi ljudskimi plastmi. Dokler se delavcu ne omogoči zdravo stanovanje za ceno najemnino, so vse higijenične odredbe brezplodne. Predavatelj je končal s pozivom: Dajte dobro in ceno hrano, dajte dobra in cena stanovanja delavskemu prebivalstvu v blagor porajajoče se. sedanje in bodoče generacije. — Predavatelj dr. Osvvald Byk je višji štabni zdravnik. Njegova >z" vajarija so trda obtožnica hudodelskega izkoriščanja. ki delavcu ne da niti toliko plače, da bi se mogel preživljati, kakor bi lo potrebno za njegovo in njegove družine zdravje. Zato pa je boj kapitalističnemu izkoriščanju v m*e' resu vse človeške družbe, ki se hoče obvarovati telesnega in dušnega propada.
*	Lakota na Ruskem. Knez Kropotkin. znani ruski človekoljub, je poročal odboru za odpomoč proti lakoti, da bo vsled lanske iz" redno slabe letine trpelo lakoto 15 do 20 nu-lionov ljudi. V dvajsetih gubernijah trpe ljudje naravnost grozno. Veliko kmetov je pr°' dalo za nekaj rubljev svoja posestva. Nato so šli v mesto, kjer takorekoč umirajo od lakote. Vročinska bolezen in skorbut tirjata velik0 žrtev. Zdravniki poročajo, da v nekaterih okra* jih ni hiše, kjer bi ne bila ena izmed teh bolezni. Neki vaški pop je pisal škofu na Volin-sko:	»V Kristusovem imenu mi pomagajte-
Rešite vsaj nekaj družin iz moje župnije pre(J smrtjo od lakote! Nepopisno strahoten je naS položaj. Srce se krči človeku, ko vidi, kaj s® godi v družinah. Starši molijo, da bi umnj otroci čimpreje, ker ne morejo gledati ni1*1 muk. Obupani so tako, da mislijo le na sa©°' mor.«
Ledene gore.
Vožnja po Atlantskem morju je skoraj * celi prvi polovici leta ogrožena po ledeni® gorah, katerih žrtev je postal »Titanic«. Le' dene gore prihajajo od velikega grenlandskega otoka, katerega pokrivajo neizmerni ledenik'-Ledeniki se pomikajo od suhe zemlje vedno bolj proti morju in deli ledenikov, ki vise če* obrežje v morje, se odtrgajo. Brez cilja p}^ vejo po morju, dokler ne zaidejo v gorkeJ^ morske toke, ki jih vlečejo seboj proti južu-Več kakor 100 m visoko se vzdigujejo leden® gore nad morsko gladino, a pod njo so p|aS.:!’ ki segajo 600 do 700 m globoko. Največ 1”! vidijo v aprilu in maju. 24. maja 1882 je n®" nemški parnik na svoji vožnji naštel v Z4, urah 351 ledenih gor. Seveda se ogibljejo rn°r' narji kolikor mogoče tem velikonomi. Ali v meglenih nočeh nimajo drugega sredstva. d« spoznajo bližino ledenih gor, kakor termometer. Mraz, ki prihaja od te ogromne ledene ma-s e. je tako silen, da pada toplina rapidnO' ko se bližajo ledene gore. Iz ladje se čujei0 neprestano varnostni signali, ki čudno zamoj' klo buče v temno noč in tudi nazpogumneis1 se ne more ubraniti strahu in groze.
V	jasnih dneh, kadar žarka solnčna I111 obliva ledene gore. je pogled narije nenavadno lep. Oblike ledenih gor so silno različne. Ostr' vrhovi in robovi se menjavajo z razpokanim1, razklanimi stenami, vmes so visoki oboki 111 širne votline. Mostovi se raztezajo med PoS^ meznimi plastmi, na katerih vise v mrzlefj* vremenu dolge ledene sveče. Po navpični" stenah bobni voda v prepad, bele pene PrS na vse strani. Solčna luč pričara nežne. PeS*r® barve na belih ledenih stenah. Ena se blišči v vseh barvah mavrice, druga zopet je modf® kakor pomladno nebo. Velike jate ptic. ki
stvuje boju čisto blizu, usede se kjerkoli v senco listkov in čaka mirno, kako se bo končal prizor, naslajaje se ob njem. Obupno energično delata nasprotnika s svojimi krepkimi čeljusti. Čez dolgo ali kratko preneha boj. in premaganec se spusti v sramoten beg. Vendar se zmagovalec ne trudi, da bi žel sadove svoje zmage: žejen je pred vsem lavorik, in ker manjka pri cvrčkih rodu pevcev — bardov, si prepeva kar sam svojo hvalo. Trobi veliko zmagovito pesem in šele potem, ko se je dovolj napel, položi svoje srce k nogam ljubljenke.
Kdo ne pozna basni o kačjem pastirju in mravlji, v kateri je prvi predstavljen kot postopač. a druga — kot skrbna in varčna gospodinja. V prirodi pa se ta basen nič kaj ne opravičuje in Fabre je na podlagi osebnih opazovanj pojasnil, da preje drugi izkoriščajo kačjega pastirja, negoli ta njih. »Obnašanje mravelj napram kačjim pastirjem — pravi Fabre
—	je popolnoma nasprotno onemu, kakor sc opisuje v basni: ne prihaja kačji pastir k mravlji. proseč jo za košček, temveč mravlja se brezvestno okorišča s studencem, ki ga je ta navrtal zase. V suhi, vroči čas. ko tare žeja vse stvari, se usede kačji pastir, kjerkoli na sočno vejico in si izvrta s svojimi krepkimi čeljustmi v njej studenec, iz katerega priteče okusni drevesni sok. Cele množine žejniii žuželk, predvsem mravlje, letajo in begajo sein-intja, iščoč takih studencev, in se okoriščajo z njih viago.«
Videli smo, kako je bogomoljka požrla cvrčka. V svetu žuželk je to požiranje — kar najbolj navaden pojav. Je mnogo vrst najezd-tiikov in os. ki love preden ležejo jajca, pajke, gosenice, jih ohromijo s svojim strupom, tako da se nesrečna žrtev ne more gibati, a vendar ostane živa ter se spremeni v živo mumijo, v živo konzervo. Nabaviteljica te konzerve pa leže vanjo svoja jajčka, a iz njih izlupivši sc mladiči se hranijo s svežim, dobro ohranjenim mesom svoje žive zibelke. Priroda se ne ustavlja pred nikakimi grozovitostmi.
Fabre opisuje na običajni mojsterski način na primer zakone ščipavcev (škorpijonov). To so prave idile, pastoralke. vsaj po Fabrovih opisih. Zaljubljeni parčki se nežno tipajo s kleščami, in hodijo dolgo, včasih celo uro, paroma
prav kakor da bi plesali slovesen poročni pl^j Koncem tega, recimo, svatovstva. se par*^ podajo v samoto svojih jamic kot srečni n°.y0o poročenci. Toda kako se konča ta nežna i4'*aa Cirozno je govoriti o tem. Nežna gospodiči
—	škorpijonka se izpremeni v požrešno UndOj jedko gospo-škorpijonko. Nekaj ur po P°r°.a že zahteva razporoko, in to s tako eneržijo. ostane od soproga samo nekaj koščekov ,,e' opredeljene oblike, na podlagi katerih more . večjemu izkušeno oko žuželkoslovca spoznat'« kakšnemu bitju pripadajo ti ostanki. Zena sJ1t/ vse. kar le dobi užitnega v osebi svojega in0/'aa A med tem, kako je prav ta škorpijonka neZ" s svojimi mladiči.	„
lstotaka usoda zadene kavalirja znane**• tudi pri nas bivajočega hrošča — zlatokril1-* (Carobus auratus). Domnevati je treba, a proizvaja pri žuželkah zakonsko razpoložen) nekakšen prav poseben, slabeč, skoro hrome vpliv na kavalirja. Pomisliti je treba na prim0 ' da pri zlatokrilcih samec nikakor ni manjši 0 samice in da je oborožen prav tako kakor on»-Dvoje takih bitij, ki bi se spoprijeli v smrt n e* boju. sta drugo drugemu enako nevarni. valir bi se mogel braniti, odstraniti se. ali /1* usmrtiti damo, kadar gre že stvar za živijc/1^ in smrt. Toda ne, glupo bitje stoji pred njo. kakor bi bilo leseno, in ona ga je počasi in ni"11/ Če pa je že mati priroda uzakonila P0^ ranje moža po ženi. ne da bi jo pekla vest. daj ji gotovo ni ostalo nič pomislekov, uzako
niti požiranje oseb druge vrste. Zakaj konusi to dovoljuje tudi sam car prirode. Kačji l’ stir. o katerem smo že govorili višje. PoS L0 navadno žrtev kobilice. Ona napade ot*va^ra ta, zanjo zelo velik plen. prevrne ga. raZP mu telo, iti poje vsebino. Toda priroda je_ eneržiji iztrebljanja protipostavila eneržijo r innoževanja. To dela često. Kačja pasta znese 300 -400 jajček, — kakšno številno v tomstvo enega samega para kačjih past'1 Samica kačjega pastirja si običajno izber^ lezenje jajec suho, tenko vejico in ji zaupa potomstvo. Zanimivo je. da nikoli ne leze ' taj# na visečo vejico, zlasti ne. če se dotiK temveč vedno le na tako, ki štrli navzgor.
svojem potovanju počivajo na ledenih gorah, oživljajo s svojim kričanjem ves prizor.
Kako varljive so oblike ledenih gor kaže sledeči slučaj. Pred nekaj leti so se peljali z jadrnicami izseljeniki v Avstralijo. Med vožnjo so prišli mimo ogromnih ledenih plasti, ki so imele obliko črke »J« in so bile zaraditega Posebno nevarne. Mornarji so namreč mislili, da vozijo med dvema vzporednima kosoma in so zašli med oba dela. Daljša stran je merila 60 milj. krajša 20. med obema je ležal, seveda le navidezno, širok zaliv. Tako je zašla ladja v zagato in se potopila z vsemi potniki. Druge ladje so z največjim naporom prišle zopet na odprto morje.
Po mednarodnih določbah je dolžnost vsake ladje, da obvesti pristaniške oblasti, ako je na svojih potih vozila mimo ledenih gor. Za taka poročila uporabljajo sedaj brezžični brzojav. Tudi ladje, ki se srečajo, si z znamenji dopovedujejo o preteči nevarnosti. Vsa ta opazovanja se morajo brzojaviti pomorskemu Pazovališču v Hamburgu in hidrografičnemu uradu v Novem Jorku, ki izdelava na podlagi teh opazovanj karte, na katerih so označeni nevarni kraji na morju. Vsaka ladja dobi pri svojem odhodu tako karto. Ali kakor kaže nesreča »Titaniea«. ne morejo varnostne odredbe Preprečiti nezgod. Ledene gore so parnikom zlasti usodepolne, ker nalete parniki na ledene Plasti, ki so pod morsko gladino in ki segajo veliko dalje nego vidni del ledenih velikanov.
Razen ledenih gor so parnikom tudi zelo nevarni ostanki ponesrečenih ladij. Ledene gore so v morju le od februarja do avgusta. Izognejo se jim tudi s tem, da vozijo bolj v lužni smeri. Ob ostanke razbitih ladij se parniki zadenejo lahko vsak čas in povsod. Ame-rikanske oblasti so dognale tekom petih let ^ed 52 stopinjo dolžine zahodno od Green-'vieha in amerikansko obaljo, 975 ostankov ladij. Ti ostanki krožijo navadno zelo dolgo Po morju. Amerikanska ladja »Fannywolsten« ?e je razbila leta 1891. ob amerikanski obali *n v maju leta 1894. so jo zapazili zadnjikrat nedaleč od mesta, kjer se je ponesrečila. Angleška ladja »Siddarthra« je ponesrečila pokadi leta 1899. Moštvo jo je moralo zapustiti Jn ladja je blodila po morju. Nič manj, kakor 44 kapitanov je poročalo o njej angleškemu trgovinskemu uradu. — Na vožnji iz Liverpoola v San Francisco je ponesrečila ladja ^HueresJeld«, ker je izbruhnil požar na njej. ^gnja niso mogli pogasiti, ladjo je moštvo zapustilo. To se je zgodilo 18. oktobra 1892. zadnjikrat s jo videli v decembru 1895. — Tako Velikih nesreč, kakor ledene gore. seveda ne Povzročajo ostanki razbitih ladij.
Strankin znak kupi, kdor ga še nima, zanesljivo vsaj do 1. maja!
Ljubljana in Kranjsko.
,	— Prvi maj in »Zarja«. Delavski praznik,
*° kuje delavstvo vsega sveta orožje,za nove ^°je, mora slovenski proletariat, zbran pod Praporom revolucionarnega socializma, posve-uti obsežni agitaciji za »Zarjo«. Naš dnevnik, Kije arzenal slovenskega delavstva, mora v ?pso slednjega slovenskega proletarca. Častna "dolžnost je vsakega, kdor še ni naročnik »Zar-,e*’ da posveti delavski praznik z naročilom na delavski dnevnik. Vsi dosedanji naročniki naj p odnehajo prej, da tekom dne pridobe vsaj po ^nega novega naročnika »Zarji«. Častna naloga . ares ni težka in vsak jo lahko izpolni, kdor se -*e zaveda in kdor občuti v svojem srcu pomen socialističnega tiska. Vsak zaveden slovenski delavec naj vpraša svojo vest: Ali sem že izpolnil svojo dolžnost do »Zarje« ?Ali sem ji že Pridobil naročnika?
,	— Na miljonski sklad, ki je živo merilo de-
'^Vske požrtvovalnosti, opozarjamo sodruge, 2brane na majskih veselicah.
Za ljudski koncert, ki ga priredi »Vza-lettinost« v Ljubljani v sredo, dne 1. majnika, v |reni »Narodnega doma« s sodelovanjem mednega tamburaškega zbora moščanske podruž-j‘.Ce in pevske podružnice »Vzajemnosti« v ^ubljani je določen sledeči spored: 1.) * »La jarsellaise«, 2.) * »Ruski ciganski valček«, iz-aja tamburaški zbor. 3.) A. Foerster: »Go-«>ci«, zbor iz opere »Gorenjski slavček«, poje Sel ' zl)0r- 4.) F. Leliar: Arija iz operete »Ve-£1	vdova«, izvaja tamburaški zbor. 5.) Iv.
2Z Zajc: »Večer na Savi«, izvaja tamburaški ?K°r‘ ^ V- Vogrič: »Lahko noč«, poje pevski l)P°r' ■ Klaič= »Svračanje«, (Misli moje), stSem, izvaja tamburaški zbor. 8.) Etbin Kri-Vean: »Stroj«, deklamira sodrug Jakob Velio-; c-.9.) Leo Fali: »Dolarska princeza«, valček, bil aia tamburaški zbor. 10.) J. Kocijančič: »Va-o«, poje pevski zbor. 11.) P. Mascagni: Inter-hi>ZiZo Vl opere »Cavalleria rusticana«, izvaja f. ii llraški zbor. 12.) O. Fetras: »La Barca-(jj e<<> valček iz Offenbachove opere »Hoff-13 \n?ye Pripovedke«, izvaja tamburaški zbor. H) v	lpavec: »Oblaček«, poje pevski zbor.
va'j. ;• Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, iz-sodr am^uraški zbor. Dirigent pevskega zbora $t jU*J	tamburaškega zbora sodrug
Uin-To, mer' Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop-a oO vin.
r~ Občinske volitve v Spodnji Šiški. Ali je
tičrio avstvo važna zmaga socialno demokratu 1 ste ,)ri občinskih volitvah? Vsak zave-tfebn	volilec	ve, da je neobhodno po-
Pora ?•’	pr‘tle delavstvo v vseh javnih kor-
Zadev-1 1 veljave. Občina odločuje o stoterih del-, a"’ se dotikajo življenskih interesov ^tirinv ^ato se. on‘eiena purgarija z vsemi ^ranii' 0jepa> da bi delavskim zastopnikom za-biij ‘‘a dostop v občinski odbor. Gospodje bi riŠčhr 1 Sani> med seboj, da bi nemoteno izko-^ote 0 11,0 v sv0]e osebiie svrlie, da bi nebela,/^111' nova bremena na delavske hrbte. Sledni ' zastopnikov se boje, ki jim bodo bi 0j“^. »atanko na prste, ki ne bodo pustili, da D0s "lna ^i,a orodje zoper delavstvo, pašnik za Drekj^nike, temveč ustanova v prid vsega li$te ^a.lstva. Zmaga socialno demokratične Pri nedeljskih volitvah pomenja zmago ce-
lokupnega prebivalstva nad samopašno ho-terijo.
— Naša agitacija v Spodnji Šiški. Liberalni agitatorji lazijo okolo ter lažejo, da nabirajo pooblastila za socialno demokratično stranko. (Cenjene volilce prosimo, da vsak tak slučaj takoj naznanijo v naši volilni pisarni, v hiši konzumnega društva!) Liberalna agitacija je razumljiva, kakor nečedna je in ostudna. Propadajoči kliki, ki nima načel, ne programa, gre za to, da ohrani občino v svoji pesti, da ji mastni plen ne zdrkne iz rok. V nasprotju z lažnji-vo in neznačajno agitacijo naših protivnikov mora biti naša agitacija načelna, progmatična, vredna socialno demokratične stranke. Volilno gibanje je najlepša priložnost, da razložimo so-občanom socialistične težnje, da predramimo nezavedne osebojnike iz njih letargije, da jih asen-tiramo za armado socialističnega delavstva in da jih pridobimo za naše politične, strokovne in gospodarske ustanove. Pred vsem pa uporabimo dragoceni čas volilnega gibanja za razširjenje »Zarje«. Delavsko dnevno glasilo je najostrejše orožje v vsem delavskem boju. Torej oborožimo se!
— Kandidatje za občinske volitve v tretjem razredu so: za odbornike: Nežič Avgust, posestnik, št. 144; Miškot Anton, posestnik, št. 160; Jerin Albin, kotlar juž. žel., št. 132; Tarman Florijan, posestnik št. 118; Franzot Anton, stavec, št. 66; Kopitar Franc, delovodja juž. žel., št. 118; Tarman Mihael, posestnik, št. 212; za namestnike: Muhar Josip, strojevodja drž. žel., št. 268; Linhart Josip, stavec, št. 180; Sterle Franc, čevljar, št. 47; Zalta Vekoslav, strojevodja drž. žel., št. 169.
— Imena naših kandidatov si da vsakdo lahko napisati na svojo glasovnico v našem volilnem lokalu. Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56, kjer so volilcem naši zaupniki ves dan na razpolago.
— Aviatik Widmer v Ljubljani. Znani avi-atik Widmer namerava — v mesecu maju — prirediti nekoliko poletov v Ljubljani. V ta namen pride prihodnji četrtek v Ljubljano, da si ogleda Tivoli, kjer naj bi bil prostor za polete.
— Most pri prisilni delavnici bo danes zopet odprt prometu.
— Ideal. Novi spored je dosegel popoln uspeh. »Za rdeči križ«, drama s tripolitanskega bojišča, je po svojih učinkovitih scenerijah uprav senzacijska. »Zermak, največji rušilec ledu« je znamenit naravni posnetek. Za smeh skrbita »Moric« in »Parna kopelj«. Zvečer senzacija Nordiskfilm Cie »Predrzna igra«. Za petek se pripravlja novost: Ugrabitev pariškega avtoapača Bonnota.
Štajersko
— »Inteligentna« smrkavca. Iz Hrastnika
nam pišejo: Ze dolgo časa smo opazovali, da se nam trgajo lepaki, a paglavcem nismo prišli na sled. Za majsko slavnost smo zopet nalepili lepake, pa so bili večinoma potrgani; a pri tem smo zasačili smrkavca, ki se pečata s tem pobalinstvom. V nedeljo je šel sodrug Malovrh ob 11. dopoldne na vlak in zalotil deset korakov pred seboj uradnika rudarske bratovske sklad-nice v Hrastniku Amorja in učitelja Krenna pri nečednem opravilu. Vmes sta še kričala: Pfui, slo\venisch! Poba za svoje smrkolinstvo ne zaslužita drugega kot petindvajset po zadnji opiati!
— Majdičev mommient. Pred nedavnim časom je bilo čitati v listih opis monumenta, ki ga je celjski industrijec g. Majdč postavil svojim staršem na grob. Lepo! Ampak še lepše in nujnejše bi bilo od g. Majdiča, da bi postavil spomenik v srcih svojih uslužbencev — delavcev in uradnikov — ki so naravnost sramotno plačani. Ako g. Majdič tega rahlega opomina ne bo upošteval, se mu utegne zgoditi, četudi gre
postava po njegovih mislih samo ko S ,
da postane opomin krepkejši!
— Kamenje proti vlaku. Prejšnji četrtek je vrgel blizu Zaloga dvanajstleten deček kakor jajce debel kamen proti osebnemu vlaku št. 76, ki je vozil proti Zidanem umostu. Kamen je razbil šipo iti priletel z veliko silo v oddelek drugega razreda, kjer je sedela gospa s štiriletno hčerko. Na srečo ni kamen nobene zadel.
— Nož ji je zagnal v usta. Pred par dnevi je prišel dninar Anton Šekoranja v Pišecah od dela domov. Ko je bil še predhišo, je slišala njegova žena klice na pomoč. Šla je takoj vun in videla, kako je posestnik Janez Šušteršič prete-paval njenega moža. Šla je in sunila Šušteršiča od moža. Ta pa ji je z vso močjo zagnal nož v usta, da je zadobila smrtnonevarno poškodbo. Nato jo je vlačil še za lase po tleh. Končno so prišli na njene klice sosedje, ki so ženo iz rok divjaka rešili.
Goriško.
—	Pred vratmi ženske bolnišnice v Gorici je umrla oSleina Ana Lenardon iz občine Pieris v Furlaniji. Njo in njenega moža, ki je star 71 let, so pupeljau na vozu skupaj v Gorico v bol-mši ico. Peljali so ju skupaj do ženske bolnišnice, tam sla se imela ločiti. Starko, ki je bila že tako slaba, je to tako prevzelo, da je izdihnila svojo dušo pred vratmi bolnišnice. Njega sc. odpeljali k usmiljenim bratom; ne želi si drugega nego hitro smrt.
Trst.
—	Predavanje na Kontovelju. Pretečeno soboto je priredilo »Delavsko izobraževalno društvo na Kontovelju« svoje prvo predavanje. Predaval je sdr. Regent o postanku delavskega vprašanja. Udeležba je bila bogata in so sledili navzoči govornikovim besedam z izredno napetim zanimanjem. Govornik je najprej pojasnil. kaj je socialno vprašanje in kako je delavsko vprašanje del splošnega socialnega vprašanja. Očrtal je zgodovino starega veka in tedanje domačo gospodarstvo, v katerem je bil kapital še neznan in neznan tudi dobiček v današnjem pomenu besede. V srednjem ve-smo imeli domače gospodarstvo le na kmetih, dočim je zavladalo v mestih mestno ali denarno gospodarstvo. V tem veku so bili sužnji že odpravljeni, družba se je že delila v stanove.
Delo je bilo že razdeljeno in pričelo se je zamenjavanje blaga. Natančno je pojasnil pojem fevdalizma, ki je imel politično moč. in cehov, v katere so bili združeni obrtniki in ki so delo in proizvajanje blaga nadzorovali. Toda prišlo je odkritje Amerike, odprla se je pot v vzhodno Indijo, ki je pospešila trgovino, katera se je sedaj začela osredotočati ob deželah Atlantskega morja. Začela se je kolonialna politika in so se v zapadnili državah ustanovile vsega-inogočne kolonialne družbe. Razvil se je mer-kantilizem. Stroji in motorji so pospešili tehnično delitev dela in konkurenco. Razvile so se banke, ki so pospešile kredit, s katerim je bilo mogoče spravljat iv dobiček tuje imetje. Vzporedno s tem se je začelo tudi razvijati delavstvo in je nastalo delavsko vprašanje. Hrepenenje po bogastvu je porodilo nečloveško izkoriščanje delavstva, ki se je moralo oprijeti organizacije, ako je hotelo braniti svoje interese in zajeziti izkoriščanje. Svoje lepo predavanje je končal sodr. Regent rekoč, da bo delavsko vprašanje rešeno šele tedaj, ko se odpravijo pogoji izkoriščanja, ko se odpravi privatna lastnina in jo nedomesti kolektivistična. Tedaj ne bo več ne izkoriščevalcev, ne mezdnih sužnjev. Tedaj bomo vsi enako vživali sadove našega dela. Do se to čimprej zgodi, je pa ležeče na delavstvu, ki mora samo pospešiti svojo osamosvojitev. Prisrčen aplavz ki je pozdravil zaključek predavanja, je povedal, da so padle besede na rodovitna tla. Novemu našemu društvu pa priporočamo, naj nam priredi še veliko takih predavanj.
—	Shod pri Sv. Ivanu. V nedeljo dopoldne se je vršil v obrtnem društvu pri Sv. Ivanu pri cerkvi mnogoštevilno obiskan shod zidarjev. Udeležili so se pa shoda tudi nezidarji in sicer zaradi važnosti shoda, na katerem je delavstvo odgovorilo nečedni gonji, ki jo vrše proti zidarski organizaciji tržaški narodni voditelji in njih plačani uslužbeci. Shod je otvoril sodr. Lizzardo. Poročal je sodr. Regent iz Trsta. Dejal je da imajo zidarji veliko sovražnikov. med katerimi niso najpoštenejši tržaški narodnjaki, ki igrajo ostudno vlogo, da bi svoje falotarije ogrnili z narodno trobojnico, z lepo našo domovino in s ščuvanjein zoper re-gnikole. Veliko so se morali potruditi zidarji, da so si napravili močno organizacijo in si z njo priborili nekoliko zboljšanja. Toda ozirajoč se na gonjo, ki jo vrše proti njim vsi delavski sovražniki, morajo biti zidarji pripravljeni, da se z vsemi silami, kar jih imajo na razpolago, ohranijo, kar so si pridobili. Bismarek je dejal. da ga je stalo delo, ako si je hotel ohraniti pridobitve* vedno mnogo več truda, kakor delo za pridobitev samo. Tega se morajo zidarji dobro zavedati in ni se bati. da ne bi znalo zavedno delavstvo preprečiti in razbiti slednjo lumparijo. V nadaljnem svojem govoru je sodr. Regent pobil laž za lažjo, s katerimi bi radi narodni gospodje še vedno operirali v okolici. Tako je postavil na sramotni oder gospoda Rybara, ki hodi po shodih in skupščinah in obrekuje socialno demokracijo, češ da nasprotuje slovenskim šolam. Povedal je, da je bil gospod Rybar navzoč na mnogih skupnih sejah z odborom slovenskih starišev, kjer so se socialni demokratje izrekli celo za skupen nastop na ulici. Pojasnil je vprašanje o podržavljenju Ciril Metodove šole v Trstu in zadevo s spomenico, ki jo je dr. Rybar preprečil, da se ni poslala socialističnim in slovanskim poslancem. Pojasnil je shode, ki jih prirejajo narodnjaki po okolici zoper zidarje, in je povedal, da se govori o shodih, ki se niso vršili, da se objavljajo resolucije, ki niso bile nikdar sprejete. Govori se o socialističnem terorizmu. To kar zidarji delajo, to ni nika-koršen terorizem, marveč varovanje pridobljenih pravic. In ako bi bilo to terorizem, bi bil podoben terorizmu zdravnika, ki prisili bolnika. da izpije zdravilo, katero mu vrne zdravje. življenje. Toda terorizma ni. Narobe ni nič drugega, kakor da smo preprečili narodnjakom uganjati terorizem po okolici, kamor se ni smel svoj čas socialni demokrat niti pokazati. Narodnjake jezi, da ne morejo uganjati več terorizma, pa se zato jeze in obrekujejo nanredujočega nasprotnika po maniri dunajskih klerikalcev. Ko je še govornik opisal življenje delavstva, je povabil zidarje, naj odgovore nesramnemu nasprotniku s tem. da se še tesneje oklenejo svoje organizacije, ki je edina resnična varuhinja delavskega življenja in delavskega napredka. Nato sta govorila še so-druga Mihevc in Petrič, na kar je sodr. Lizzardo zaključil ta tako lepo uspeli shod.
1,000.000 vinarjev
: :	za	tiskovni sklad „Zarje“ : :
1-...... —	12.	izkaz:	.........
Rudolf za prodan društven znak 300 vin., neimenovan 4 vin., dr. Tomšič dobiček taročnega omizja 800 vin., vesela družba na ženitovanju B. Šinkovca, Merlenbach Nemško 358 vin., Žonta 24 vin., A. Dolničar 300 vin., Valt. Šušteršič, kamnosek 100 vin., na sestanku pri Breskvarju na Gmajni 180 vin., zato ker je Zaplotnik jezik obrnil 20 vin., Vidmar za pregrešek 20 vin., gostilničar ..pri Anžoku" v Šiški 1100 vin., Kokalj 30 vin, Babnik 60 vin., Hlebš 14 vin., Babnik 50 vin , Tomc 20 vin., Treven 120 vin., Furlan 20 vin , Hribar 20 vin, neimenovan 22 vin., na godovanju Jož. Bukovnika v Tržiču 330 vin., na pekovskem shodu no sodrueu Bančerju 140 vin.
Skupaj 3(5465 + 4032 — 40497 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" m izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Iz zgodovine Carigrada.
Ni se zgodilo prvokrat. da prete italijanske vojne ladje staremu cesarskemu mestu na iztoku; že pred mnogimi stoletji je bil Carigrad smoter italijanske osvojevalne politike. Ponosni republiki Genova in Benetke sta se lotili osvojevanja na sredozemskem morju z večjo odločnostjo in z večjim uspehom kakor savojska dinastija.
Tedaj, v dobi križarskih vojsk. Carigrad seveda še ni bft v mohamedanskih rokah, pač
pa je bil glavno mesto grške države. Gibanje, ki ga imenujemo križarske vojske, ni bilo prav nič drugega, kakor poskus rimske cerkve, ter francoskih in italijanskih trgovcev, da osvoje vzhod. Ako presojamo križarske vojske s tega edinega pravilnega vidika, tedaj se nam zdi umevno samoposebi. da so križarske armade napadle krščanske Grke prav s tako vnemo, kakor neverne Turke. Tako je podelil leta 1204 papež blagoslov tistemu beneškemu brodovju, ki je osvojilo Carigrad. Domači razpori med Grki so odprli tujcem vrata v trdnjavo, ki je bila za tedanjo vojno tehniko sploh nepremagljiva.
Beneški dož Enrico Dandolo je naropal tedaj v orientu toliko dežele, kolikor se je sedanji gospod italijanski ministrski predsednik Giolitti niti v najprešernejših sanjah ne nadeja nakrasti. Večji del Grške. Kreta in večina otokov Egejskega morja so bili poslušni ukazu Benetk. Modri Benečani so prisodili podjetnemu belgijskemu grofu čast, da je igral v Carigradu cesarja. Seveda njegovo cesarsko veličanstvo ni trajalo dolgo. Država francoskih pustolovcev v orientu je trajala vsega skupaj le pol stoletja; potem so zapodili Grki sovražene »Franke« iz Carigrada in se zopet osamosvojili.
Moči italijanskih mest seveda tudi preporod grške države ni mogel oslabiti; Benetke so obdržale vse svoje mnogoštevilne naselbine in v carigrajskem mestnem delu Peri je nastala genovska kolonija, ki se je upravljala popolnoma neodvisno od grške vlade. Italijani so ostali resnični gospodarji vzhoda in ko so Turki leta 1453 zavzeli Carigrad, so se morali v resnici boriti proti Italijanom, ne proti Grkom.
Od začetka 14. stoletja so Turki razvijali veliko ekspanzivno silo j)Od mlado dinastijo Osmanov in kmalu je bil Carigrad edini grški otok. ki je molel iz širokega islamskega morja.
V	tej stiski se je grški cesar popolnoma izročil zapadnjakom. Toda grško ljudstvo ni hotelo nič slišati o tej kapitulaciji; turška oblast mu je bila ljubša od evropejske in italijanske. Tako se je naslanjal zadnji bizantinski cesar pri brambi Carigrada pred naskakujočimi Turki edinole, na pomoč nekaj tisočev Italijanov, ki so prebivali v Carigradu. Ampak Turki 15. stoletja so bili za svojo dobo jako moderni vojaki. Iznajdbo topov, ki so bili za tedanji čas senzacija kakor aeroplani, so spretno uporabili. S topovi so razrušili zidovje, udrli v mesto in posekali Italijane do zadnjega moža.
To se je zgodilo leta 1453 in odtlej je bil Carigrad z Dardanelami vred neprenehoma v turški oblasti.
Sodruginje, sodrugi in prireditelji veselic, vsi se spominjajmo ob proslavi 1. maja tudi milijonskega skladal Globo v ta namen naj prostovoljno plafa vsak, ki ne ; ' bo mogel praznovati, ali pa se ne udeležiti priredb f||
Delavsko gibanje.
=Mizarska stavka v Ljubnu končana. Po
posredovanju obrtnega nadzornika Pallosa je v soboto v Ljubnu končala stavka mizarjev. Pomočnikom se je priznalo šestodstotno povišanje mezde. Razen tega se je upeljal takozvani stopnjevalni tarif, ki zagotavlja starejšim pomočnikom večje mezde. Priznala se je tudi posredovalnica dela. Tarif velja za tri leta.
Gospodarski pregled.
*	Skrb sladkornih baronov za hlval-
stvo. Osrednje društvo za sladkorno industrijo v Avstriji in na Ogrskem je predložilo finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri dokazuje, kako je opešal konzum sladkorja na Češkem in na Gorenje Avstrijskem vsled saharinskega tihotapstva. »Ker je uživanje saharina silno nevarno«, zahteva navedeno društvo, da se natančneje izvajajo določbe o prepovedi saharina. Odveč je omenjati, da sladkornim baronom, ki vsak mesec s sirovo brezobzirnostjo diktirajo vse višje sladkorne cene, ne gre za nevarnosti konzumentov, temveč za nevarnosti lastnega žepa. Nasjjrotno je zahtevati, da se trgovina s sladkorjem popolnoma oprosti; danes siromašnemu človeku ni mogoče sladiti se s cukrom in nobena policijska oblast ga ne more k temu prisiliti. Če hočejo gospodje odvrniti »grozno nevarnost« od prebivalstva, dosežejo to lahko sami, brez policije: znižajo naj nenaravno visoke sladkorne cene. Njih dobički so tako ogromni, da bi vlada morala čuvati prebivalstvo pred njimi in ne pred saharinom. Pri vsem tem so ti ljudje še tako predrzni, da kličejo policijo zoper tiste, ki ne morejo neprimerno dragoletnih cen m iščejo nadomestila
ZADNJE VESTI.
DELEGACIJE.
Ekspoze zunanjega ministrstva.__ Dunaj, 30. aprila. V odseku četvorice je grof Berchtold razvil ekspoze, ter predvsem naglašal, da se vodi zunanja politika v isti smeri dalje, kakor jo je vodil Aehrenthal, in da ostane trozveza nadalje njena podlaga. Glede na italijansko - turško vojno izraža željo, da bi se kmalu končala; naglaša nevtralnost Avstrije, ki je pripravljena sodelovati, da se spor mirno reši. Na dobro razmerje do Rusije polaga posebno važnost; zadnji dogodki in govor Saso-nova v dumi dokazujejo na obeh straneh najboljšo voljo. Nadalje omenja dobro razmerje do Francije in Anglije. Turčiji hoče Avstrija ostati dober sosed; odtod izvira želja, da bi se kmalu rešil spor zaradi Tripolitanije. Naglasajoč dobro razmerje do balkanskih držav omenja trgovinske pogodbe s Srbijo in Črno goro ter z Grško. Ruska vlada je dala iniciativo za posredovanje med Italijo in Turčjo. Ta poizkus so prijazno sprejeli v Rimu in v Carigradu. Nasprotja so še zelo velika, vendar ni izključeno, da se najde formula, s kateroi bi se zadovoljili obe državi. Mnogo skrbi je povzročila Italijan-
B.
Liubliana
Irez konkiBi*e?tce!
Mestni trg št. 19.
Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov
Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb sr.	STaJnlžfc «*ene»
ska akcija v egejskem morju. Avstrija vstraja na izjavi, katero je podala Italija začetkom vojne, da hoče ohraniti status quo na Balkanu. Informacije iz Rima opravičujejo upanje, da se mir na Balkanu ne bo kalil. Avstrija je opozorila Turčijo na škodo, ki jo trpi romarska trgovina vsled zatvoritve Dardanel in je Turčija obljubila, da jih otvori, čim ne bo nevarnosti za Carigrad. Kitajsko republiko bo Avstrija priznala sporazumno z velesilami. Kljub temu, da politični položaj ni neugoden, se je treba varovati iluzij. V zunanji politiki so se pojavili vznemirljivi elementi. Smer naše poltike mora ostati mirovna, podpirati pa jo mora močna vojska in mornarica. (Stara pesem!)	Š
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 30. aprila. Načelniki strank so imeli danes sejo pod Doberngovim predsedstvom. Izrazila se je nezadovoljnost, ker je sklicano zopet samo provizorično zasedanje in ker se ne predloži redni proračun. Soealisti so naznanili predlog, da sc odstavi proračunski provizorij in postavi redni proračun na dnevni red. Dr. Šušteršič je naglašal, da se ogrska delegacija ne more smatrati za kompetentno, ker niso Hrvatje zakonito zastopani. Dr. Čingrija naznanja interpelacijo v tem smislu, Spinčič pa interpelacijo zaradi absolutizma na Hrvaškem.
Aufienberg.
Dunaj, 30. aprila. Po ekspozeju grofa Berchtolda je vojni minister v odseku četvorice podal znane izjave o brambni reformi in ureditvi podčastniškega vprašanja. Izjavil je, da ni posegal v politične probleme, temveč le zastopal interese vojske.
ČUVAJ PRI LUKACSU.
Budimpešta, 30. aprila. Predvčerajšnjem jc sprejel inin:strski predsednik Lukacs hrvaškega komisarja Čuvaja na avdienci, ki je traj?la poldrugo uro. Čuvaj in Lukacs se baje popolnoma strinjala v vseh hrvaških vprašanjih.
KLERIKALNA UNIVERZA.
Solnograd, 30. aprila. Na občnem zboru katoliškega vseučiliškega društva je izrazil kardinal Katschthaler nado, da se otvori katoliška univerza v Solnogiadu leta 1916, ko se bo praznovala stoletnica, odkar pripada Solnograška Avstriji.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Hišne preiskave
Zagreb, 30. aprila. V Budimpešti ie pričela »shajati socialno demokratična .Ovena S!obt d,;\ ki brezobzirno biča Čuvajevo uitavelomstvo in tudi drugače vodi rcMočen boj preti Čuvaju. Naravno, da je ta list Čuvaju jaku neprijeten in ga vneto zalezuje. Izvršiti jr da! po uredništvih socialističnih iislov hišne preiskave, da bi ga kje »plenil, ali preiskave so bile brezuspešne.
NOV SOCIALISTIČEN LIST.
Dubrovnik, 30 sprila. V Dubrovniku je za-lel izhajati socialističen list .Crveni Barjak“.
SRBSKE VOLITVE Neznatna vladna večina.
Belgrsd, 30 a pri'a Pr! predvčerajšnji nadomestni valitvi v Pin tu je bil izvoljen mladi radikalec. S tern je dosegla vlada neznatno večino v skupščini.
ITALIJA V POZI UŽALJENEGA ROKOVNJAČA.
Ritn, 30. aprUa. Oficiozna „Tribuna“ protestira proti temu, da bi velevlasti vsled zatvoritve Dardanel vplivale na Turčiji ugodno rešitev tri poiitanskega vprašanja, češ da bi s tern prekršile svojo n e v t r s 1 n o s t Italija je opustila viako akcijo na Jadranskem in Jonskem morju, n a Egejskem morju pa si pri-i r ž u j e svobodne roke.
IT ALIJ ANSKO-TURšK A VOJNA. Italijansko brodovje.
Rim, 30. aprila. »Agesizia Stephani" poroča: Vest, da so dospele italijanske vojne ladje pred ©tok Chios, je popolnoma neresnična.
Dardanele.
Carigrad, 1. maj«. „Jeni GazelU" previ, da ve iz zanesljivega vira, da nameravajo Italijani zopet napasti Dardanele ter pri tem vpombijati tudi letalne stroje
Carigrad, 1. maja. Ministrski svet se ni mogel odločiti za to, da hi izdal naredho glede zopetnega odpretja Dardanel.
Rim, 30 aprila. Velesile bodo vročile Turčiji kolektivno noto z zahtevo, naj se Da;d«ne!e takoj odpro.
Rusija mobilizira?
Carigrad, 30 aprila. »Sabah" icve iz Rubije, da koncentrira Rusija v Sebastopolu vojsštvo. »Tanin* poroča, da bo odgovorila turška vlada danes na r u - U o noto.
M1NISTERIALNJ RAVNATELJ - DEFRAV-DANT.
Pariz, 30 aprila Sod sčc jc rbsodilo odstavljenega ministerialnega ravnatelja Hamona zaradi
defravdacij na globe.
pet let ječe in 20.000 frankov
RUSKA NAS1LSTVA.
Peterburg, 30. aprila. Vsled vojaškega pogroma nad sibirskimi delavci se širijo delavske stavke. Vlada se boji revolucionarnega gibanja in je odredila hišne preiskave pri delavcih in dijakih. Mnogo oseb je aretirani h. Ceste v bližini tovarn in visokih šol so zastražene z močnimi policijskimi oddelki.
PERZIJA.
Zelo preprosto.
Teheran, 30. agrila. Kabinet je pooblastil
policijskega šefa, da aretira vse nasprotnike sedanje vlade.
\ ” estn i k organi zacij.
Odborov« seja podružnice lesnih delavcev se vrši jutri v četi tek točno ob 6. zvečer v društvenem tokalu.
Bab š e k.
Vsem organizaci ] a m.
Izvrševal«! odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanjj, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika so-drug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se odslej vse organizacije obračajo.
IzvrSevalni odbor.
Oui.ovorn. urad rt 1K F f 3 rc B a t i i Isdaj* in *aiaga »fcibs n?'** IJSraUska Uničim# v Ljubljani
(>9*
Mlado, staro, Vsak oove:
Ta f-a je za me !
Ker se samo z r.jitn krepčam, Vedno zdrav želod’c iman.i
Varujte se ponaredb?
M
Pristni „FLORlAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN“ v Ljubljani.
V.
Postavno varov »no
Nič masti, Nič čebule, Nič dišav,
H
ga“1'? ,Vertes‘
gnjažev dedaitk kupuje razumna gospodinja.
Vl&rtpcnv gn!.iažcy dodatek V C*	20	vinarjev.
za pripraclianje mesnih, sočivnih, krompirjevih i. < r. jedil.
H@f@! Tratnih
„Zlata kaplja“ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zraene sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Mizice cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo	urejeni	velik	senčnat	vrt.	::
U
v JL P 8	t
ilml i C	T
i/ill* t i oti ci
jskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole. županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za sfiode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereolipija. @ Litografija.
Kavarna „Centrah
Danes in vsak dan
===== koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Mifoolič, kavarnar.
A. Zupančič
knjigovez v Lj abljani Slomškova uiica štey. 31
priporoča svojo na na novo urejeno
ir
■o veznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knj-g za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar--tout, priklade za različne podobe, fotografije itd!
Cene nizke.
Postrežba iečna-
trgovina Maček & Komp.
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.
teSsRMS
jnižje cene.	JI
	
—-	
ma Jax Is sin, LjmMjana
■* Ihscaigka cesta štev. 17
cs:> m,
 ^
v-
4	priporoča	svoj©	bogat«	zalog«
iti!
šivalnih strojev in stroje za plstenge (Siriokmaschmen) za rozino m obrt.
Pisala* stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastani in Iranko.
w»JPV ■*.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani ps 8 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta, Fuchs, Marije Terezije cesta 'J ivoll, na zel. peci. pri Kar. dom«. Suhic, Miklošičeva cesta.
Ser*.k, Resljeva cesta.
Kan C, Sv. Petra cesta Treo,
K ušar,
Podboj,
Bizjak, Balioriceva ulica. Remžgarv Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hiišerjcva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip Drža v n i k o J.o d v o r. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, G linče.
Jezeršek, Zaloška cesta.
m
iiiic,saataaaasaasaa
Helairslsa fiFamlisicsa lis p@s©illaiea w L
t« rn m m	a
(vpisima xn«lr»ga r,
===i ==========:	Wo!fbva	ulica	š
Obrestuje hranilne vloge po 47«'A. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. :: "	listine,	hipoteke itd.	::	::
»nifjmini	v«m.)
. 3, II. nadstropje.
4. Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto j od (>. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi v :: :: ob vsakem drugem navadnem dnevnem času. :: ::
t evb.3xi'až^f.T^,swrgCTas>aB3tBagtt’a
***!
S