št. 21 Ptuj, dne 26. maja 1967 Cena: 0.50 ND (50 SD) •T«dnik- l«h«j» pod t«m imenoTi od 24. novembra IS61. dalj« p Ptuj ifn Ormož — Izdaj« 2«vdi^t.ie Mar.bot ski tisk Man bor, — Rokopr^sov r, vreiiamo — Celoletna nai-^-nn^ 20 ND. za inozemstvo 40 ND v prodaji izvod 0.50 ND (50-SIJ. Letnik xv Danes občinska konferenca SZDL Ptuj Danes, v petek, 26. maja 1967, bo ob 9. uri v dvorani občinske skupščine prvo zasedanje občinske konference SZDL Ptuj, ki bo spiPJPli* pravilnik organizacije Socialistične zveze delovnega Ijud- gjvii Slovenije v občini Ptuj, poslovnik o delu občinske konferen- ce, izvolila predsednika, podpredsednika, sekretarja, člane izvrš- neea odbora, nadzorni odbor ter volilno komisijo, komisijo za družbeno ekonomska vprašanja, komisijo za idejno-politična in kuUurno-prosvetna vprašanja ter komisijo za organizacijsko- kadiovska vprašanja. Sprejela ho program nadaljnjega dela. Na konferenco je povabljenih 80 članov konference SZDL Ptuj, l{i so jih izvolili na krajevnih l(onferencah SZDL. Med njimi je le devet žensk. V predlogu za predsednika, podpredsednika, sekretarja in flanr izvršnega odbora občin- gUe konference SZDL Ptuj ter la člane republiške in zvezne konference S/I»L se kaže naj- boljši namen združiti na vodil- nih mestih konference vplivne flanc SZDL in tudi drugače inanc družbene delavce z vseh področij dejavnosti v občini. Ti bi naj s svojim zglednim delom, s svojim stikom z občani, s svo- jim poznavanjem problematike X občini in s svojimi predlogi, pozneje pa z doslednim izvaja- njem odločitev konference, po- magali v celoti uresničevati de- lovni program in določila pra- vilnika organizacije SZDL v občini Ptuj v dobrobit vsestran- skega napredka v občini in širši družbeni skupnosti. Pro- blemov v zvezi z gospodarsko rrformo jc vedno dovolj na vseh področjih in stališča konference bodo 7.a vsakega posebej izred- n«» koristna, zlasti pa pravočas- in učinkovita, ki jim bo sle- dilo dosledno izvajanje odloči- t(\ samoupravnih organov de- lovnih skupnosti in občinske skupščine. To bo tudi v bodoče dajalo ugodno oceno vplivu SZDL kot množični politični organizaciji na vse dogajanje v občini. V pregledu dela občinskega odbora SZDL po zadnji občin- ski konferenci SZDL 1966. leta je jnsno povedano, kako potreb- na je bila doslej v občini Ptuj aktivnost občinskega odbora SZDL, saj vodijo neštete niti k njemu, k njenemu vplivu in k organizatorjem njenih političnih »kcij. Razgovori, posveti, seje in sestanki so pokazali vedno py najvažnejše pereče probleme in na najprimernejše rešitve, •la katere je občinski odbor SZDL Ptuj lahko vplival. Mno- Sf> občanov se ukvarja s proble- "li zdravstva in socialnega za- varovanja, s stanovanjskimi ^'Prašanji, s problemi mesta in ^lajevnih skupnosti, .s proble- •^i društev in organizacij, finan- fii'anjem vzgoje in izobraževanja, z otroškim varstvom, kmetij- *H'om. industrijo in drugimi go- spodarskimi panogami. Mnogo dela so pr^žsli na občinski od- bor SZDL in na krajevne orga- nizacije ter odbore SZDL. Za vse to je bilo potrebno najti čas. zbrati ljudi, jih seznaniti s problemi in raznimi spremem- bami, zbrati njihova mnenja in stališča njihovih organizacij ter iz tega potegniti najkoristnejše predloge za občinsko skupščino in tudi za glavni odbor SZDL« Slovenije in zvezni odbor SZDL lugoslavije. Za občinsko konferenco SZDL Ptuj je ostalo še ogromno dela. Potrebno bo skrbeti za razvoj v občini, reševati redne proble- me in jih tudi sproti odprav- ljati. Nedvomno bo konferenci skrb za podeželje ena izmed glavnih skrbi, da bo podeželje laže dohitevalo mesto prav gle- de na sedanjo stopnjo kmetij- stva in na mladi kader, ki išče svoje mesto v socialistični skup- nosti in ki želi, da bi z delom dosegel primerno eksistenco Skrb za neštete podeželske lju- di, ki ne morejo doseči z red- nim šolanjem pr-imernih kvali- fikacij in zaposlitev, ni majhna skrb. Na prvi seji novo izvolje- nih odbornikov občinske skup- ščine Ptuj, ki je bila nedavno, je biio o tej skrbi mnogo po- veda)ftega. Vsi so poudarili, da je potrebna predvsem močna v olj a*, ta problem tudi reševati, le p^', šamo obra\navati, in tudi najti'mesta za mlade ljudi po ioločpnem redu in sistemu, ne pa odklanjati ali se celo bati ■nladf^ga rodu, ki je voljan in potreben dela, prakse, izkušenj in UjVeljavlJanja. Kohferenca SZDL Ptuj bo danes, 26. maja, posegla v vse ■jbčinske politične in gospodar- ske probleme in prav gotovo ji želijo, vsi člani SZDL v občin: mnogo uspehov. VJ. Nadaljnja razširitev sodelovanja letošnji teden bratstva in prijateljstva občin čalNO OROAMZ VCIJO ZK.I. TI SPOROCA.MO. DA S.MO OB TEM SVECANKM TRE- NI TKU ZADOVOLINI IN SKEC NI. PONOSNI, DA SMO TI DI MI POSTALI KOMI NTSTl, TI OBL.ri BL.IAMO, DA BOMO SPOŠTOVALI IN IZ VAJALI IDE.IE PROOKAMA IN STATUTA ZVEZE KO MUNISTOV .IUGOSLAVI.IE. K TVO.fEMU ROJSTNEMl DNEVU TI ČESTITAMO IN TI KLIČEMO: ŠE NA MNOGA ZDRAVA LETA! Dijaki — komunisti gimnazije Dušana Kvedra Ptu.i in ekonomske srednje šole Plu.j V sredo, 24. maja, popoldne so prisostvovali v prostorih gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju dijaki in profesorji, člani sekretariata ObK ZKS, predsed- nik skupščine občine Ptuj, pred- stavniki mladinskega komiteja. SZDL, sindikatov in drugih svečanemu sprejemu ;J3 ptuj- skih srednješolcev v Zvezo ko- munistov. Dijake, 19 iz gimna- zije in štiri iz ekontmiske sred- nje šole v Ptuju, je svečano sprejel v ZK neposredno se- kretariat ObK ZKS Ptuj. Zbranim je spregovoril Bran- ko GOR.IIT', politični sekretar ObK ZKS Ptuj. Nakazal .je po- trebo po pomlajevanju ZK in naglasil. da je eden izmed osnovnih kriterijev za sprejem mladine v ZK — poštenost humanost, pravilen odnos do dela, zlasti učenja, in splošno pri/na\anie načel programa in vlatufa ZK.T. /s »S članstvom v Zvezi komu- nistov ne pridobivate vetjih pravic niti ne kakšnih privile- gijev v družbi, ampak dejansko dobivate dolžnosti. Med osnovne dolžnosti, dokler ste dijaki in ko postanete študenti — je treba šteti vaš odnos do učenja. Od mladih komunistov zahteva ZKS več znanja. Pojem revolucionar- nosti dobiva nove dimen/i je, ki>- kršnib v prejšnjih obdobjih še nismo po/nali. S svojim delom in osebnim zgledom moramo vsi prispevali k temu, da bo v naši družbi rastel ugled komunista in ugled zveze, ki se je i)rekalila zlasti v času NOB in iz nje iz- šla kot edina zmagovalka.« Te besede je v svojem nago- voru med drugimi povedal to- variš fiorjup in mladim konm- nistom čestital k sprejemu, vsa- kemu izročil člansko knjižico, knjižno darilo in rdeč nagelj. F. I- ideršek TE DNI POSVETif Kriza na srednjem vzhodu Te dni mineva devetnajst let, (/dkar so v vihii arabsko-židov- ske vojne in ob podpori Zahoda ustanovili na palestinskem ko- ščku zemlje izraelsko državo, s katero se Arabci nikakor nc morejo pomiriti. Na teh mejah je zdaj zopet izbruhnila nevar- na napetost, kajti nekatera zna- menja kažejo, da se Izrael pri- pravlja za nov napad na Sirijo. Za izraelsko napadalnost v vladi in generalštabu je več razlogov. ZDA. Velika Britanija, Zahodna Nemčija in celo Italija kažejo vedno večjo zaskrblje- nost zaradi osipanja atlantskih vrst in zaradi »nagle penetracije •>ovjetskega vpliva in vojnih la- dij prek Bližnjega vzhoda v Sredozemlje^^ Stališče ZAR, Al- žirije in Sirije do te »sovjetske penetracije« pa spravlja v bes tiste kroge v Pentagonu, ki ima- jo že zaradi Vietnama dovolj skrbi in neuspehov na vesti in na glavi. Odločnost, da bi »zlo^ mili prokomunistično politiko teh arab.skih" držav«, vzbuja vtis. da so se v zadnjih nekaj tednih povečale izraelske mož- nosti Notranje težave v Siriji z muslimansko in buižoazno re- akcijo ter ekonomska recesija m socialni spopadi v Izraelu gredo prav tako v korist pu- -stolovskih idej med odgovorni- mi osebnostmi židovske države ZAR in ostale arabske države SI tega seveda ne morejo do- voliti, zato so na to izzivanje m grožnje odgovorile dokai enotno in zelo odločno. ZAR je že zahtevala, naj se mednarodne sile umaknejo s Sinajskega pol- otoka, in poslala tja na cgiptOv- sko-izraelsko mejo svoje oboro- žene sile. Zaprla in minirala je tudi Arabski zaliv in izraelskim ladjam prepovedala plovbo po njem. Generalni sekretar OZN U Tant se mudi v Kairu, kjer sku- paj s predsednikom Naserjem išče rešitev za sedanji napet položaj. Ameriško 6. ladjevje je že izplulo iz svojih pristanišč v Sredozemlju in je njegov pre- težni del namenjen proti egip- tovskim ozemeljskim vodam. Med tem časom so nekatere zahodne države, zlasti Kanada in Danska, na pritisk Washing- tona izsilile izredno sejo var- nostnega sveta OZN. To je ne- dvomno nekoliko nenavadna praksa, da sejo varnostnega sve- ta sklicujejo v odsotnosti gene- ralnega sekretarja svetovne or- ■■^imizacije, ki se mudi zdaj v zelo odgovorni misiji v Kairu. Ni čudno, če so se Sovjetska zveza in mnoge druge države temu sestanku uprle in ga ozna- čile kot »sabotažo U Tantove misije«. Sejo so prekinili in da- tum,., za novo še niso določili. .Trenutno ni še nobene rešitve na vid!':u, položaj na Srednjem vzhodu pa se spričo strateškiii m političnih mahinacij nekate- rih zahodnih sil vedno bolj za- ostruje in nevarnost je, da ute- gne vsak hip izbruhniti — po- Drugi dogodil NIKEZIC V SKANDINAVIJI .Jugoslovanski državni sekre- tar za zunanje zadeve Markr Nikezič se mudi na desetdnev- nem obisku na Danskem, Šved- skem in Norveškem. Ta obisk )G nadaljevanje že doslej prija- I 'eljskih in uspešnih srečan ! med zunanjimi ministri štirih j prijateljskih držav, hkrati pa ' (udi priložnost, da bodo proučil ' položaj v Evropi in možnosti ?; nadaljnji razvoj jugoslovansko skandinavskih dvostranskih od- nosov. Kaže, da bo jugoslovansko zanimanje za skandinavsko re- gijo zlasti v primeru, če se bc položaj v Evropi še dalje izbolj- .5eval. moralo narasti in se raz- , "iti v dolgoročno in dokaj širše sodelovanje. Imamo vtis, da tudi Jugoslavija zaradi svojega neodvisnega položaja in zaradi daljnosežnih posegov pri ures- ničevanju gospodarske in druž- bene reforme prav tako zavze- ma ugledno mesto v skandinav- .•;kih načrtih za izboljšanje sti- kov s socialističnimi deželami. V tej luči bo minil zelo ver- jetno tudi sedanji Nikezičev j obisk, kar je nedvomno pogoj 'a njegov popoln uspeh. KONEC KENNEDVJEVE RUNDE ' Po štiriletnih težkih in napor- nih razgovorih so pred dnevi v Ženevi končno s precejšnjim uspehom zaključili največje ca- rinske in trgovinske razgovore v okviru tako imenovane Ken- nedyjeve runde. Carine bodo znižali za največji del proizvo- dov v svetovni trgovinski iz- menjavi povprečno za 30 odstot- kov, kar je manj od začetnega cilja 50 odstotkov, a vsekakor več, kakor so pričakovali glede Konec na 3. strani :>evsko re\i.io tudi prebivale Haloz, ki drugače nima.io t» iriložnosti. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnil organizacij Ptiu Stran 2 TEDNIK — petek, 26. maja 196? Stran 2 Pred novimi predpisi o varstvu pred požari Ogen požira milijarde ker delovne organizacije ne upoštevajo predpisov Vsako leto povzročijo požari V naši državi škodo, ki jo oce- njujejo na desetine milijard starih dinarjev. Ta velik zne- sek plača skupnost najbolj za- radi tega, ker tisti, ki jim je poverjena skrb za varstvo pred požari, iz malomarnosti ne upo- števajo zakonskih predpisov. Po podatkih zvezneg^ sekre- tariata za notranje zadeve so požari v preteklem letu požrli okrog 13 milijard in 300 mili- jonov starih dinarjev. V tem pogledu zavzema neslavno prvo mesto beograjsko sejmišče, sle- dijo pa tovarna pohištva v Pro- kuplju, skladišče Varteksa v Vukovaru, tovarna olja v Za- grebu in nekatere druge delov- ne organizacije. V letošnjih pr- vih mesecih je izbruhnilo v raznih krajih države 45 večjih požarov, ki so povzročili za 3 milijarde in 250 milijonov di- narjev škode. štednja na nepravem mestu Najpogostejši vzroki požara so nepazljivost, potem slabe električne instalacije, gradbene pomanjkljivosti in drugi. Pri- stojni organi opozarjajo na za- nemarjanje pomena preventiv- nih ukrepov, kar zapostavljajo že pri izdelavi investicijske in tehnične dokumentacije. Ni malo delovnih organizacij, ki hočejo nekaj prištediti na ra- čun protipožarnega varstva. Takšna kratkovidnost pa se po- gosto težko maščuje. So delovne organizacije, ki so popolnoma gluhe na opozo- rila in zakonske predpise. Ne- katere, celo raje plačujejo kaz ni, kakor da bi določile sred stva za nabavo varnostne opre- me in druge investicije. Posa mezne delovne organizacije se spuščajo celo v upravne spore z republiškim sekretariatom za notranje zadeve, ker mislijo, da jim tako ne bo treba izvesti določenih protipožarnih ukre pov. Vse to je spodbudilo zvezne organe k reviziji predpisov, ki urejajo ta vprašanja, in za pred log novih predpisov, ki bodo strogo in striktno regulirali za deve protipožarnega varstva. Ostre lziroma 3,6 */o, če upoštevartij se tiste, ki jim je ustrezna sti^ itovnost priznana z InternliM akti. Iz tega sledi tudi ugotovu tev, da je delovnih mest, na terih se zahteva visoka, v\^^ in srednja strokovna Izobrazbv ■ kot pa je kadra z ustreztM lazbo. Nasprotno temu le delovnih mest, ki zahtevaJi nižjo strokovnost, manj, kot le zaposlenih z nižjo strokovnih Izobrazbo. Omeniti je potrebtj^; še to, da je med odstotkon uslužbencev, ki pred.stavljaj "lovečanje števila prašičev pa 'na.^a 4S*'/o. Položaj zasebnih ■'mečkih proizvajalcev bo neko- 'iko ugodnejši vsled znižane -prispevne stopnje. Sečnja v gozdovih družbenega in zasebnenfa sektorja bo v i--^toš- nlem letu zmanjšana za 7,3 "/'o, predvsem pri iglavcih. V letoš- Tiem letu bodo obnovili 50 intenzivnih nasadov listavcev. Povečana gradbena dejavnost v letošnjem in prihodnjem letu bo nekoliko spremenila položaj ormoškega gradbenega podjetja Ob povečani ponudbi del se bo moralo kadrovsko in materialno okrepiti, da bo zajamčena večja kakovost izvršenih del. V letoš- njem letu bo znašala vrednost n-ndbenih del 5,000.000 N din. Trgovske organizacije bodo "azširile trgovsko mrežo Zarja oo osnovala v letošnjem letu tri nove poslovalnice, in sicer v Ormožu, Veliki Nedelji in Sre- dišču, trgovsko podjetje Kolo- niale pa lokal pri Veliki Nedelji in Klučarovcih. V tekočem letu se bo pričelo tudi z novogradnjo ooslovno stanovanjske zgradbe v Ormožu, kjpr bo Zarja sodelo- vala kot soinvestitor. Težaven položaj je nastal v )brti, čeprav so domnevali, da -e bo ta dejavnost povečala Obrat Avtoremont iz G. Radgo- ne je šel v likvidacijo, verjetno oo isto doživelo Krojaštvo v Or- možu. V letošnjem letu dela stano- >'anjska dejavnost pod boljšimi nateri^lnimi pogoji, saj so v ■em letu predvidena večja sred- stva za novogradnje. V letoš- njem letu bo dograjen četverček v Ormožu. Pričela se bo tudi gradnja poslovno stanovanjske -•^/r^dhe. Razširili bodo tudi vo- dovod, več skrbi posvetili če- tam 4. reda in Izgledu mesta Vse premalo pa se gleda na razvoj turizma. V tekočem letu bi moralo priti bolj do izraza ■uristično dnjštvo. ZR Prispevek bo več pomenil, ko ga bo plačevalo celotno mestno območje v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku bo pomenil prispe- vek za uporabo mestnega zem- ljišča za koristnike teh zemljišč novo finančno breme, na drug! strani pa skrb, kako bi tako obremenjena zemljišča racio- nalneje uporabljali, da bi do- segli namen odloka o tem pri- spevku, ki ga bosta sprejela prihodnji mesec občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Po dosedanjih zakonitih do- ločilih gre v Ptuju za zemlji- šče na levem bregu Drave, ki ga oklepa črta: na zapadu Dra- va od vojašnice do Grajene, ce- sta Na tratah —■ Ormoška ce- sta — Nova cesta, Poljska ce- sta — Za železniško postajo in železniškimi delavnicami do ce- ste Jožeta Potrča, do Kramber- gerjeve poti, po tej do vrha, nato čez Ljudski vrt za bolniš- nico in pokopališčem do Gra- jene, od tu do naselja bratov Reš, nato po Raičevi ulici za gradom do vojašnice in nato za_ vojašnico do Drave. V Ki- dričevem gre za celotno stano- vanjsko naselje. V Majšperku gre za predel na levi strani ce- ste Majšperk—Stonerce od kra- jevnega urada do konca obrata Konus. Majšperk. S tem ni obseženo vse tisto stavbno zemljišče, ki je predvi deno z urbanističnim načrtom občine Ptuj za stanovanjsko in drugo gradnjo in na katerem so že zgrajeni novi mestni pre deli. V pripravi je sprememba tega zakona, da bo uveden pri spevek na celotnem mestnem območju. Poleg tega gre za izjeme, ki prispevka ne bodo plačevale Prispevek ne bo obračunan za zemljišče, ki se uporablja v vojaške namene, za telesno-kui turne, socialne, zdravstvene in kulturno-prosvetne namene, na katerih so komunalni objekti in naprave, javne ceste, želez niški objekti in tirne naprave ptt objekti in naprave razen stanovanj. Prispevka bodo oproščena tudi zemljišča, na katerih so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skup nosti in zemljišča, ki jih delov ne organizacije ne uporabljajo pri izvrševanju svoje dejavno sti, oziroma ne dajejo v najem Tudi dnižbeno-poiitične skup- nosti ter njihovi organi, druž bene in politične organizacije in društva ne bodo plačevale prispevka za zemljišča, ki jih uporabljajo. Ugodnost bo velja- la tudi za zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu namenje- no za zazidavo, pa ga kmetij- ski proizvajalci oziroma lastni- ki začasno uporabljajo za ob- delavo. Ta ugodnost bo veljala Ir toliko časa, dokler ne bo sprejet zazidalni načrt za to zemljišče. V predlogu odloka o prispevku je navedeno med iz iemami tudi zemljišče, ki je večje od 700 m' nezazidane po- vršine pod pogojem, da je po urbanističnem načrtu nameme- no za zazidavo. Prispevek bodo plačevali metniki stanovanjske pravice, astniki stanovanj, če sami v njih stanujejo, najemniki po ^^lovnih prostorov, lastniki in imetniki pravice uporabe po slovnih prostorov, če jih sami iporabljajo ter uživalci zem !iišč ali stavb na njem. Višina mesečnega prispevka b naj znašala za m' zazidane c 0,15 N din za m* od stan<> vanjskih prostorov nad 130m '•.20 N din, od poslovnih pro- storov 0,20 N din in od neza- zidanega zemljišča 0,05 N din za m*. Lastniki in najemniki stano- vanj ter stanovanjskih hiš, ki ne uporabljajo vodovoda in ka- nalizacije, bodo plačali 50 »/o izračunanega zneska prispevka. Msti pa, ki ne uporabljajo ka- nalizacije oziroma vodovoda pa 75»/n izračunanega zneska pri- spevka. Tako dosežen prispevek bo smel biti porabljen samo za graditev in rekonstrukcijo ko- munalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer /a mestne ceste, ulice, trge hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne prostore in po- dobno. S temi sredstvi bo mo goče plačati ureinnje in vzdrže vanje zelenih površin po zako nu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih, na dalje za graditev kanalizacij skega omrežja za odvod mete ornih in odpadnih voda tet graditev omrežja javne razsvet Ijave. S tem odlokom in s plačeva njem prispevka za uporab; mestnega zemljišča bodo pod ietia in prebivalci Ptuja, Kidn čevega in Majšperka izenačeni s prebivalci tistih krajevnih skupnosti, ki plačujejo samo prispevek za kraievne komi' nalne namene. Doslej jim tt bilo to prihranjeno, ker so bi la prej z5 te namene drugač' iosežena sredstva. Zato je tu di bilo ob razpravah o uvedb reea prispevka za mestna zem 'iišča zelo živahno vse do spre ietja zakona, ki enotno ureia fo vprašanje, in odlokov, ki bo lo prilagojeni krajevnim po trebam in možnostim. Javna zahvala in priznanje za sodelovanje v programu VI. tedna bratstva In prijateljstva Občinski sindikalni svet in Odbor za medobčinsko so- delovanje Ptuj ob zaključku VI. tedna bratstva in prijatelj- stva izrekata priznanje in javno zahvalo društvom, orga- nizacijam in posameznikom, ki so aktivno sodelovali pri uresničitvi programa kulturnih, športnih in drugih prire- ditev v času od 13. do 21. maja 1967. Priznanje in zahvalo izrekamo: — godbi na pihala in velikemu plesnemu orkestru DPD "■Svoboda-" Ptuj za gostovanje v Prelogu v občini Ca- kovec; — mladinskemu pevskemu zboru gimnazije -»Dušan Kve- der-" Ptuj za gostovanje v Varaždlnu; — moškemu pevskemu zboru DPD -Svoboda-« Majšperk za gostovanje v Vinici pri Varaždlnu; — amaterskemu gledališču DPD -Svoboda-« Ptuj za gosto- vanje z dramo Andora v Ormožu; — moškemu pevskemu zboru DPD »Svoboda* Kidričevo za gostovanje v Ptuju; godbi na pihala tovarniškega odbora sindikata TGA •Boris Kidrič« Kidričevo za gostovanje v Ptuju; — zabavnemu ansamblu »Poetovio-« DPD »Svoboda* Ptuj za gostovanje v Vinici pri Varaždlnu in v Vučkovcu v občini Cakovec; —- folklorni skupini Cirkovce za gostovanje v Vučkovcu; — Jožetu Foltinu iz Ptuja in Francu Simoniču iz Zavrča za sodelovanje s njunimi deli na hkovni razstavi slikar- jev amaterjev v Varaždinu; — Ferdu Koledniku iz Ptuja za sodelovanje s njegovo zbir- ko znamk na filatelistični razstavi v Varaždinu; — Občinski zvezi društva prijateljev mladine Ptuj za or- ganizacijo udeležbe pionirjev občine Ptuj na srečanju pionirjev v Varaždinu; — Aeroklubu Ptuj za program v Vučkovcu; — Avto-moto društvu Ptuj za organizacijo avtomobilske kolone bratstva in prijateljstva, s katero so se člani množično udeležili srečanja občanov v Vučkovcu; — Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, ki so sode- lovali v Cakovcu na tekmovanjih v kegljanju in v po- znavanju prometnih predpisov; — Avto-moto društvom Ptuj in Kidričevo za sodelovanje v spretnostnih vožnjah v Varaždinu; — mladini gimnazije »Dušan Kveder-« Ptuj za sodelova- nje v športnih tekmovanjih mladine gimnazije v Va- raždinu; — komisiji za oddih, rekreacijo In šport pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj, ki je uspešno opravila vse na- loge v organizaciji medobčinskih delavskih športnih iger; — vsem delovnim ljudem in mladini, ki so aktivno sode- lovali v medobčinskih delavskih športnih igrah, v ke- gljanju v Varaždinu, v odbojki v Cakovcu, v namiznem tenisu v Ormožu, v streljanju z zračno puško v Ptuju. ^' Športnih srečanjih delavske mladine v Ptuju in v tek- movanju v športnem ribolovu v Varaždinu; — članom Počitniške zveze Ptuj za sodelovanje na sreča- nju, taborjenju in v športnih tekmovanjih v Vučkovcu: — vsem občanom občine Ptuj, ki so se množično udeležili srečanja občanov SR Hrvatske in SR Slovenije v Vuč- kovcu; — radijski postaji Ptuj. časopisom Tednik. Večer, Delo in drutfim. ki so obveščali javnost o pomembnosti in pote- ku VI. tedna bratstva in prijateljstva; — In vsem ostalim občanom, organizacijam in posamezni- kom, ki so pomagali pri uresničitvi programa VI. tedna bratstva in prijateHstva. Sodelujoči člani dništev. organizacij in posamezniki so s svojo aktivno udeležbo prispevali pomemben delež, da je VI. teden bratstva in prijateljstva v celoti dosegel nad vse lep uspeh in zafeleni cilj. Priznanje In zahvala naj spodbujata k nadaljnji ustvar- jalni aktivnosti in k poglobitvi sodelovanja med delovni- mi ljudmi občin Cakovec. Ormož. Ptuj. Vara^din in osfi- liml občinami, kar je pomemben dele? v utrjevanju ne- razdružljivega bratstva In enotnosti jugoslovanskih naro- dov. Ptuj, 25. maja 1967 Občinski sindikalni svet P t u f TEDNI R - petek 2h maj« I*)*.? Strnn ^ •Z VIZUMA v 19 DRŽAV fio " : Dtovanji clr4 ii:n>_Mi; ih i(i'-'()^-lov'anskih r]r žavlinnov je-izdni zvezni sekrc tariat za nofrnnje zadeve pc^ jasnilo. ki bo koristilo vsem ki potujejo v inozemstvo in jim nrišJedilo neprijetnosti, čt ne bi hiM d^>^•olj se/.nanieni z ni^^Mtef ami 'Pospimezni dr7r]\-!jani odhaja- jo nnmreč potem, ko je bii snreiet zakon o desetletni ve Ij^vno^ti notn^ap »n na poto vnnie brp7 J7h'-'dnec''' 'MziimP" .Novi notnj list j morajo nam rer hi<-i r.-s-erieni nri pristojnem občinskern orir^nn ker le tako predstavljajo veljaven potni dokument Opozorilo imetnikom družinskega potnega lista Opaža se, da odhajajo držav- ljani, katerih imena so vpisana v družinskem potnem Ijstu, v inozemstvo brez spremstva ose- be, na katero se glasi potni list. Zvezni sekretariat za no- tranje zadeve opozarja, da lah- ko potujejo v inozemstvo osebe z družinskim potnim listom sa- mo v spremstvu osebe, na ka- tero se glasi potni list. Kot je znano, je začel veljati pred kratkim nov zakon o pot- nih listih jugoslovanskih dr- žavljanov za potovanje v ino- zemstvo. Po tem zakonu lahko potujejo naši državljani z no- vim potnim listom, ki velja dve leti, brez vizuma v 19 držav: v Alžir, Avstrijo, Maroko, Tunis, Poljsko, Švedsko, Norveško, Finsko, Island, Romunijo, Ce- hoslovaško, Bolsarijo, Madžar- sko, Kubo, Italijo, ZSSR, Mon- golijo, ZAR in na Dansko. V te- ku so razgovori za ukinitev vi- zuma z Japonsko. Za posamez- no potovanje v te države je po- treben samo veljaven potrjen potni list z veljavnostjo dveh let. Državljani, ki imajo potne liste z veljavnosMo 10 let, mo rajo po izteku veljavnosti iz hodneea vizuma predložiti pot ne liste v potrditev pri pristoj nem občinskem organu. Pošto nek je isti kot pri znhtevku za izdajo potnega lista. Olajšave za kolektivna potovanja v druge države naši državija ni ne morejo potovati brez vi. '.uma Za takšna poto\ania bo do dobivali izhodne vizume za neomejeno število potovanj 7 veliavTiostjo dveh let od pred štavnika države, v katero na meravaio potovati. Vhodni vi /um pa bodo zahtevati tako kot je bila praksa do sedaj. Državljani, ki se bodo hoteli naseliti v inozemstvu, in tisti ki tam že živijo, bodo še vna nrej dobivali stalne potne li ste z veljavnostjo 10 let, prav 'ako pa vizume za neomejeno • tevilo potovanj. Vizum ima isto veljavnost kot potni list. Z novim zakonom so pred videne olajšave za državljane ki potujejo v inozemstvo s 'tanih težjih bolezni v otroški iobi, je mnogo bolj zaskrblju- loča, kot smo ji doslej pripiso- vali in so tudi z njo bolj al manj prizadeti njihovi star.J- potrebni več pomoči javnosti kot so je bili doslej deležni. Ti- ha prizadetost In bolečina ma- ter in očetov potrebujeta utehf m tolažbe, ki se najbolj pokaže 5 skrbjo za duševno nerazvite n s prizadevnostjo staršev in lavnopti, da bi jim tako poma- gali, da bodo tudi oni z delom koristni sebi in skupnosti in da bodo tako zmanjše\'3li odvisnost od skupnosti tudi z materialne strani. Enako prizadeti, združe- ni v društvu, imajo ?s pnmpnpk iiivoii oroblemov, zato je prav, la Jih združuje društvo In jim le v največjo tolažbo to. da vi- iijo ob svoji strani enako sicer neprizadete, vendar voUne so- ljudi, da bi jim pomagali v to- TStnih skrbeh in težavah Vse. kar so povedali na skup- ičini prisotni, ie bilo mogoče in ootrelsno razumeti kot nesebič- no pripravljenost, pomagati po -vojih močeh tudi tam. kjer ■smo doslej premalo pomagali in znašati žarek svetlobe, toplote 'n pomoči tudi med soljudi, ki :m je ta ali druga bolezen pu- stila izredne težave za življenj- sko pot. pa tudi mnogo upania, ' iih bodo ob strani dobrih so- Mudi lažje prenašali, kot bi jih ^ami sebi prepuščeni. Sedež društva je v posebni ■^oll v Ptuju. Društvo bo prire- lilo več razgovorov o teh pro- blemih za javnost in si bo pri- 'adevalo pridobiti tudi kolektiv- ne člane po delovnih skupno,=;tih. skromna članarina ^240 S din na leto) ne bo glavna vez z društvom, pač pa nenehno do- brohotna prizadevnost, da bi orvmenilo dnjštvo za prizadete središče, okrog katerega se bodo radi zbirali in v njem tudi našli svojo pomoč v skrbeh in teža- v^ah. odgovor na vsa pereča vprašanja In tolažbo, ko je ta potrebna. V. .T. Ormoško ,,lirojaštvo" k ,,Zarji<^ ali v likvidacifo? Obrtno podjetje Krojaštvo v Ormožu je bilo ustanovljeno 1963. leta. z odločbo stanovanjske skupnosti Ormož. Ze od usta- novitve dalje so v podjetju na- stajali stalni problemi zaradi poslovnih prostorov ter osnov- nih in obratnih sredstev. Pod- jetje je bilo prisiljeno zadrže- vati tuja finančna sredstva, kar dokazuje zelo visok saldo up- nikov iz lanskega leta. ko se je stanje še poslabšalo zaradi vi- sokega salda na kontu kupcev Podjetje je poslovalo prek meje svojih finančnih sposobnosti zaradi česar je bilo nujno, da je kršilo finančno disciplino. Ze ob predložitvi periodičnega obračuna za devet mesecev lan- skega leta je bilo ugotovljeno, da je podjetje zašlo v težave Iz predloženega obračuna je bi- lo razvidno, da je ustvarilo po- slovno izgubo zaradi nekritih osebnih dohodkov v znesku nad sto tisoč starih dinarjev. Pod- jetje je eno izmed redkih v lan- skem letu prešlo na sedemurni delavnik, istočasno je povečalo osebne dohodke za 22 "/o, pro- duktivnost pa je padla za 16 "/o Rezultat takega poslovanja se je odrazil ob zaključku poslov- nega leta, ko je podjetje ugoto^ vilo, da je zaključilo poslova- nje s poslovno izgubo nad tri in pol milijona starih dinarjev Kasneje je bilo ugotovljeno ne- pravilno vrednotenje zalog, za- radi česar se je ta postavka zmanjšala na 2,418.880 starih di- narjev. Mišljenja v podjetju o na- daljnjem obstoju so bila zelo deljena. Na sestanku meseca fe- bruarja se je kar sedem članov kolektiva izjasnilo za likvida- dacijo. Po tem sestanku so se v podjetju trudili, da bi po sa- ' ^nilskem načrtu rešili situaci- jo. Zadovoljivega uspeha ni bi- lo. Zaprosili so tudi za kredit nad dva milijona starih dinar- iev. Upravni odbor sklada je sklenil, naj se počaka do perio- dičnega obračuna podjetja za prvo trimesečje. Služba družbenega knjigovod- stva v Ptuju je v aprilu po- novno ugotovila po pregledanem ^'.aključnem računu podjetja ne- krito izgubo 2.299.247 starih di- narjev. Tz primerjave med za- ključnim računom in periodič- nim obračunom za prvo tri- mesečje tega leta je razvidno naslednje: Zaradi zmanjšanja števila oovprečno zaposlenih od 21 na 16 je tudi realizacija manjša od povprečno dosežene v posamez- nih trimesečjih lanskega leta Saldo dobaviteljev in kupcev se ie sicer zmanjšal, venelar je to ^.manjšanje še vedno prenizko, da bi lahko odločilno vplivalo na likvidnost podjetja. Zaloge 50 v porastu za 3.6 Vo. Posebno ?o porasle zaloge gotovih izdel- kov (za 34,7 "/n). iz česar je skle- r^ati, da podjetje med tem ča- som za svoje proizvode ni Imelo zagotovljenih odjemalcev. Pov- prečni bruto osebni dohodki so padli od 70.021 starih dinarjev na 23.702 stara dinarja, kar predstavlja padec za 66,2%. Služba družbenega knjigovod- stva je v podjetju dovoljevala dvig osebnih dohodkov samo do višine minimalnih, ki so znašali 15.000 starih dinarjev neto. Za- radi tega je bil ob koncu tri- mesečja ustvarjen pozitiven vi- ( šek v znesku nad milijon starih ' dinarjev. Za ta znesek se zmanj- ša poslovna izguba iz leta 1966 Podjetje je v prvem trimeseč- ju tega leta sicer zaključilo s pozitivno razliko zaradi mini- malnih osebnih dohodkov. Ko- likor pa bi izplačevalo osebne dohodke v Isti nominalni višini kot v letu 1966 (49.100 starih dinarjev), pa bi zaključilo prvo trimesečje z najmanj milijon starih dinarjev izgube. Dejstvo je, da 2 minimalnimi osebnimi dohodki kolektiv ni primerno stimuliran, kar se odraža na njegovi storilnosti. Vendar je vprašanje, če bi ob boljšem na- grajevanju lahko pokril razliko ki bi nastala ob izplačevanju takih osebnih dohodkov kot v lanskem letu. Kolektiv je s pomočjo odvet- nika dosegel 2 nekaterimi up- niki sporazum, da prevzamejo blago in odlog plačila v znesku na'-'' sedem milijonov starih di- narjev. Ta odJog plačiia pa bi veljal v primeru, če bi skupšči- na obalne Ormož Izdala garan- cijsko izjavo za znesek 3,624,32^ starih dinarjev, da v primeru plačilne nezmožnosti podjetja ob dnevu zapadlost! poravna ves dolg. Skupščina garancijske izjave ni dala. Po daljši in te- meljiti raziskavi in rszpravi je svet za finance skupščine občine Ormož zaključil, da bi bile vsa- ke nadaljnje naložbe ob obsto- ječem stanju v to podjetje pre- več tvegane. Rezultat poslovanja v prvem trimesečju kljub prikazani raz- liki ne rešuje normalnega ob- stoja podjetja. Zaradi minimal- nih osebnih dohodkov se je število zaposlenih v mesecu ma- ju znižalo na deset delavcev Prejšnji teden so prenehal! de- lati, da škoda pri likvidacij! np bi bila še večja. Te dni se bo kolektiv s poga- i^nji poskusil priključiti k tr- govskemu podjetju Zarja. Ce mu to ne bo uspelo, bo šlo Kro- jaštvo v likvidacijo. ZR BREG BO ZAVAROVAN PRED POPLAVAMI Z VISOKOVODNIM NASIPOM Večkratne nedavne poplave Drave so vsakokrat močno pri- zadele tudi desno stran Drave, iružbene objekte in tudi zaseb- ne hiše in je nastala večja ško- da. Pobuda, da bi desno stran Drave v Ptuju zaščitili z visoko- vodnim nasipom med nasipom odvodnega kanala HC Zlatoličje in železniškim mostom v Ptuju, ie že zelo blizu začetka del. De- la bodo trajala največ dva me- seca, ker bo material za nasip navožen z gradbišča HC Zlato- ličje Seda i še teče razpisni po- =t<->pek pri občinski skupščini Ptuj, ki je poklicala več podje- tij, ki bi bile pripravljene zgra- diti nasip, naj predložijo ponud- bo In predračun del, ki jih je potrebno izvršiti za nasip. Vse kaže. da bo največ stro- škov s prevozom nasipnega ma- teriala, s planiranjem površin za nasip, z rezanjem in polaga- njem ruše, s prevozom te na nasip, s tlakovanjem nasipa z lomljencem in z drugimi važni- mi deli. Vsa dela bodo stala nad ^00.000 N din. Vse kaže, da bo med ponud- niki za zgraditev nasipa tudi podjetje »Tehnogradnje« Mari- bor, ki opravlja dela tudi pri ffradnii HC Zlatoličje. Mssraiiien \nl me je spra» vil ob čevlje Najbrž nisem prva niti zadnja. Vsekakor pa nikjer ni rečeno, da ne bi smela opisati, kar se mi je pripetilo v četrtek, 18. maja t. 1. Nič kudega sluteč sem se okrog osme ure zoečer odpravljala iz ekonomske šole na vlak. Toda v "-pritličju sem na hodniku doživela presenečenje, ki ga želim opisati. Nikier namreč ni bilo mojih čev- ljev. Tistim, ki ne poznajo naših razmer na Šoli, tole pojasnilo: imamo lepe omarice, kamor spra- vi vsak svoje čevlje, kjer jih pač odloži in kjer jih pač vsakdo lah- ko vzame. Na omaricah so sicer ključavnice, vendar jih nihče ne zaklepa. ?.a to hi najbrž morala poskrbeti šola, ali pa za nadzor- stvo nad dijaško obutvijo! V na- sprotnem primeru pa bi nam mo- rali dovoliti vstop v razrede v obutvi! Tako sem seda/ brez čevljev, za katere se ie bilo treba truditi res mesec pn majhni vajeniški nagra- di. Kako si nai kupim druge čev- lip, ki lih nujno potrebujem? Na: posnemam primer, ki se je pripe tU meni? Klavrno je, da že ob več podobnih primerih na eko- nomski šoli ni bila uvedena teme- ljita preiskava. S tem nikakor ne nameravam obrekovati šole, ki nam posreduje toliko koristnega za življenje. Beseda je le o hišnem redu in o nesramnem tatu. Če se ini to pripeti še enkrat, mi bo zmanjkal zadnji par. Potem ... Marija SmodiS, 2. c T5, Ptuj novno šolo na Htimu pri Or možu oziroma na upravitelja te šote Lovra Piska, sem napisal na podlagi anonimnega pisma in po zatrdilih, da so podatki tega pisma resnični in prever jeni. Razpravljanje po objavi se stavka »Pijančevanje ne sodi v ^olo« je pokazalo, da ie pise( anonimnega pisma neznatnim in malenkostnim stvarem z na pihovanjem dal drug pomen in s tem napačno in neresnične/' prikazal razmere na šoli H um pri tem pa hudo talil upravi telia Lovra Piska. Do takih zaklinčkov je pni!', tudi po<:ehna komisija, ki je pregledala in preverila, ali so navedbe v anonimnem pismu resnične. Komisija je tudi dognala, da sta upravitelj Lovro Pišek in njegova žena, prav tako pro- <;vetna delavka, v minulih 20 le- tih mnogo prispevala ta kul turni razvoj teh krajev, da je bil Lovro Pi^ek med glavnimi pobudniki za gradnjo cest in elektrifikacijo na tem območju — skratka, da sta z ženo vse •stranska aktivna javna- delav- ca. Izkazalo se je, da niti šoli na Humu niti upravitelju Pisku nt mogoče očitati, da bi na Humu obstajal problem nedovoljne ali celo zanemarjene vzgoje otrok, da šola ni več šola, am pak gostilna, prav tako pa ne upravitelju, da bi se osebno okoriščal. Zato so starši otrok, ki obis- kujejo Šolo na Humu, odločno protestirali in enotno odrekali posameznikom pravico, da bi v njihovem imenu pisali in go\'0- rili o neresničnih obtožbah na račun vodstva šole, katere de- lo zelo cenijo, kar je v časopisu Delo dne 17. 10. 1966 pravilno povzel z roditeljskega sestanka v šoti na Humu tudi novinar Poro Borovič. POJASNILO v našem listu smo dne 16. 9 1966 objavili sestavek r>Pijanče vanje ne sodi v šolo«. Pisec te ga sestavka Drago Rizman n Ormoža nam je poslal v objavo naslednje: Sestavek ■'»Pijančevanje ne so- di v šolo", ki se nanaša na os- TE DNI — Nadaljevanje s 1. strani na krepitev protekcionizma in omejitev v minulem desetletju Kar zadeva Jugoslavijo, ki je kot članica GATT že maksimal- no liberalizirala uvoz tujega bla- ga na svoje tržišče, ne gre toli- ko za znižanje carin kot za kon- solidacijo sedaj .veljavnih carin- skih tarif. Glede našega izvoz- Pa je tako, da učinek ženevske- ga sporazuma ne more biti ve- lik in bo v vsakem primeru od- visen od konkretnih sporazumov V okviru GATT z vsemi našimi '^"-'^vskimi partnerji. KENNEDTJA UBILI AGENTI CIA Neworleanski javni tožilec Jim Garrison je izjavil pred dnevi, da predsednika Kenne- dvja ni ubil Lee Harvey Os- wald. ampak so to storili bivši agenti amerižke centralne obve- ščevalne službe (CL^). Garrison ie dodal, da delno pozna skupi- no, ki je zagrešila atentat na predsednika kennedyja. 'DOPISUJTEV TEDNIK S seje skuDŠGJJie občine Ormož Za podpredsednika SO Ormož so izvolili Franca Borka iz Sre- dišča. V skupščini so se zahvalili Milanu Ritonji za delo, ki ga je opravljal kot predsednik sveta za finance občine Ormož. Odborniki so med drugim razpravljali o resoluciji o mož- nostih razvoja občine v letu 1967. Ugotavljali so, da so mož nosti omejene zaradi pomani kanja finančnih sredstev. Kme tijska gospodarstva bodo ob z=i dovoljivi letini dosegla plar proizvodnje. Dalje časa .so raz- pravljali o razvoju turizma \ občini. Odborniki so se zanimsl- za razvoj te dejavnosti z vpra sanji, ali se bo gradil hotel in drugo. Na vprašanje odbornikov je odgovoril predsednik skup- .Sčlne Franc Novak, ki je dejal da je skupščina o teh stvareh žp razpravljala v programu razvo- ja do leta 1970. Skupščin! je razložil stanje in trud v razvoju turizma in gostinstva. Nadalje so sklenili, da bodo več pozornosti posvetili štipen- diranju, ki je po nastopu gospo- darske reforme preveč popusti- lo. Poskušal! bodo dobit! sred- stva za preureditev lokala na Kogu, V dosedanji zgradb! bi lahko uredili gostilno in trgo- vino. Odborniki so se zavzeli tudi za ureditev razmer v živinoreji Opozarjali so na viden pader staleža v družbenem sektorju ob postopnem povečanju v za- sebnem sektorju. Postavili so tudi vprašanje, ali bo sedaj uvajana proizvodnja piščancev lahko nadomestila program vzreje živine. Lahko se je pre- usmeriti od proizvodnje goveje ^.ivine na piščance, veliko težje bo obratno. Vsakih nekaj let ne t^i bilo treba klati na veliko en- krat goi^eje živine, drugič svinj.: Carinske zadržke pri izvozu bi naj uredili. Sprejeli so odlok o oprostitv nlačevanja obresti od sredstev poslovnega sklada in odlok <" spremembi odloka o občinskerr Tometnem davku od promet, na drobno in od plačil za stor-t ve Z novim členom se sme vpe Mat! tudi republiški In nbčin^U orometni davek na motorna vo- 'ila. ki iih uvaža in občani In H vMlne pravne osebe S predlaga nim odlokom se naknadno uva- ja občinski prometni davek n^i motorna vozila, ki se uvažajo, ir =:icer po stopnji 3"/«. (Več o teb idlokih bo v Uradnem vestni ku.) Razpravliali so tudi o ustano- v'itid sklada za dograditev Solf v Miklavžu. V skladu s progra ■nom gradnje šol v občin! Or- no? so že storjen! nekater pripravljalni ukrepi za pristop < dograditvi šole. Navezani so stik! z republiškim! organi, ki naj bi delno kreditirali predvi- deno dograditev, ki bi brez •ipreme znašala 110 milijonov S din. Občina bo svoj delež sredstev zbirala postopoma. V ta namen je v proračunu občine '.a letošnje leto rezerviran zne- sek l.S milijonov S din. Potreb- na sredstva se bodo zbirala v oosebnem skladu. Potrdil! so tudi finančni načrt sklada za šolstvo občine za te- koče leto. Ta predvideva skup-*^ no 381 milijonov S din dohod- kov In toliko Izdatkov. Za osnovne dejavnosti osnovnih šol odpade nad 289 milijonov S din, za glasbeno šolo 12 milijo- nov, za dejavnost otroškega vrt- ca 8 miliionov, za DU nad 6 mi- lijonov, ostalo pa za sofinanci- ranje šol druge stopnje. Razprava v skupščini je opo- /.orila na kritično stanje p>odie- tja »Krojaštvo« v Ormožu. 'Jpravni organ je skupno s SDK oonovno ocenil situacijo v pod- letju za prve tri mesece tega 'eta. Dodatne raziskave stanja 'e izvršil svet za finance občine '"irm'-^r. O rezultatih so obvestili •dbornike na seji skupščine, •^vet je predlagal skupščini, da 'dkloni izstavite^' garancijske izjave za prevzem plačila odlo- 'pnih terjatev tekstilne tovar- ne Maribor in Oroslavje v zne- ^ku 3..524.326 S din, v primeru, da ob dne\n:i zapadlosti obvez- nosti obrtno podjetje Krojaštvo "? bi bilo v stanju izvršiti pla- •'•:]a Predsednik sveta je pnnda- ril. da je svet na vsak način ^ki' ' rešiti želio kolektiva in 'im pomagati, računajoč na za- ooslene in dnigo Kljub temu so ugotovili, da z garancijsko visivo ne bi rešili podjetja. Direktor »Krojaštva^r je dejal, da si je kolektiv prizadeval po- oraviti stanje, a ni uspel Za- vzel se je za redno likvidacijo, rekoč da nima upanja, da bi lahko rešil situacijo. V skupščini so nato predlaga- li, da se »Krojaštvo« priključi k trgovskemu podjetju Zarn, o čemer se morata dogovoriti ko- lektiva v roku teden dni V na- sprotnem primeru gre podjetje v likvidacijo. Nadalje so Izvolili predsedni- ke in člane svetov občinske skupščine in komisij OS; ime- novali so predsednike in člane upravnega odbora sklada skup- nih rezeirv gospodarskih organi- zacij. Sprejeli so sklep o usta- novitvi in imenovanju predsed- nika In članov iniciativnega "Kibora za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti po no- vem zakonu o financiranju šol- stva. Sprejet je bil tudi sklep o razpisu mesta predsednika in jorinikov občinskega sodišča v ")rmožtL Sprejeli so tudi sklep o spre- •ernu načrta za varstvo pred naravnim! In dnigimi hudimi nesrečami v občin! In sklep o ustanovit\n občinskega štaba za 'arstvo ter o imenovanju članom »taba, Na koncu seje so odborniki hdolžili gozdni obrat, da pri •7V0ZU lesa čezmerno uničuje este nižjega reda. Skupščina je -htevala. naj gozdni obrat pre- 'či In predloži skuoščini načrt, ^ko bo poravnal škodo. V kupščini bi se tudi dogovorili J popravilii. ZR Danes se bodo zbrali tudi gostinci Strokovni odbor za turizem m gostinstvo pri gospodarski zbor- nici SR Slovenije. Maribor, 1e fkJical za danes, 26. maja. ob 8. uri v Grajski restavraciji v Ptuju plenarni sestanek gosttn =k;h podjetij In zasebnih gostil nifarjev. Na tem sestanku se bodo po- govorili zbrani o pripravah za ^^ezono v mednarodnem letu tu- rizma, o davčni politiki napran gostinstvu, o turistični propagan di in drugem, kar smatra zbor- nica važno za gostince In kar smatrajo gostinci, da Je vaJn- >s nadaljnje delo zbornice njeno skrb za napredek gostin- stva na njenem območju. Žagarski obrat v Rogoz- niči Ima večji gibalni prostor Lesno industrijsko in trgovske •odjetje LES. Ptuj, Je ie konihU irvo fazo razširjevanja In re- ■onstrukclje žagarskega obrat-fl v Rogoznlcl. V to fazo grannu e spadala Izgradnja ceste, kana- ?aclja in Izgradnja temeljev za erjavno progo po projektih In- 'jli^■tr1jskega biroja LJubljana Vsa ta dela Je opravilo podje- tje Tehnogradnje Maribor In ?e končana Sedaj Ima podJeM^ I.ej! mnogo večji gibalni pro.stc Tied žagarskim obratom In v -mer1 Ptuja, kot ga je imelo prpi ko le bilo stisnjeno na preteser prostor. S(ran J Stran 4 TEDNIK — peiek, 26. maja 1%7 Ob tednu muzejev v mednarodnem turističnem letu (Razgo\or z ravnateljico Pokrajinskega muzeja v Ptuju) Od 22. do 28. maja teče muzej- ski teden. Kako se je ptujski muzej pripravil na svoje pra- zno\an,ie? Letošnji muzejsl\i leden je po- svečen temi »Muzeji in turizem«, ker je pač mednarodno turistič- no leto. Vemo, da sodijo muzeji s svojimi zgodovinskimi predme- ti poleg zgodovinskih stavb med najpomembnejše turistične zani- mivosti. Prekašajo jih seveda rekreativni kraji, kakor so mor- je, planine, termalna ter druga kopališča. Prav bi bilo. da bi kraji izkoristili vse možnosti tu- rističnega razvoja, ki mu mora botrovati še dobra postrežba v gostinskih obratih. Za letošnji teden muzejev in za mednarod- no turistično leto bi se rad tudi ptujski muzej temeljito pripra- vil. Rad bi bolje uredil svoje zbirke, priredil več razstav, kot sicer, olepšal dohode in okolico svojih razstavnih oddelkov z na- sadi cvetlic v parkih, z bolje urejenimi potmi, in popravil bi stopnišče k arheološki zbirki ter izmenjal napisne table k oddel- kom. Ker pa se je znašel muzej v tem letu v hudi stiski in se vprašuje, če bo sploh lahko ure- dil najnujnejše, to je strelovode na gradu, je muzejski teden od- jeknil le v skromni razstavi v izložbenem oknu ptujske knji- garne, kjer vidite fotografije o pomembnem odkritju rimske opekarne v Ciril-Metodoveni drevoredu v Ptuju v zadnjih tednih. Kako 50 se drugi muzeji pri- pravili na muzejski teden? Skoro v vseh muzejih so od- prli posebne razstave. Nekateri muzeji v tednu muzejev ne po- birajo vstopnine; naš muzej se je odločil za prost vstop dva dni, ker mu je vsak dinar dobrodošel. In vaš program v letošnjem mednarodnem turističnem letu? Delovni skupnosti tovarne gli- nice in aluminija v Kidričevem so moramo zahvaliti, da bomo lahko odprli v mednarodnem tu- rističnem letu razstavni stolp ob Dravi. Svečana otvoritev bo za občinski praznik 5. avgusta. De- lovna skupnost tovarne v Kidri- čevem nam je namreč nakazala za ureditev stolpa 35.000 N din. V stolpu bo prva razstava po- svečena liku ptujskega narodne- ga heroja Dušana Kvedra, po ka- terem se bo stolp imenoval. Po Kvedru bomo stolp imenovali, ker je bil ne le velik borec za svobodo našega naroda, ampak se je v zadnjem desetletju svoje- ga življenja poglablja v študij umetnostne zgodovine, v letih 1958 do 1962 na posebej v indij- sko- umetnost, kjer je barvno po- snel na tisoče indijskih kultur- nozgodovinskih spomenikov. Iz- redno kulturnozgodovinsko bo- gastvo indijskih narodov je po- sredoval nato študentom na 'i.iubljanski univerzi kot izrede' predavatelj Predaval je tudi n; Kolarčevi univerzi v Beograd' in drugod po državi in ponazar- jal predavanja z barvnimi dia- pozitivi. Ptujskemu muzeju je Kveder poklonil bogato zbirko indijskih gla-sbil. Slišali smo. d\ "^"šr^" "'- - der zapustil lepo zbirko predme- tov ljudske kulture iz Etiopije in Indije. ne bi tudi teh pred- metov razstavili v razstavnem stolpu? Na to smo tudi mislili, toda zaradi Kvedrove zapuščinske razprave nam ni mogoče, da b' si sedaj te predmete izposodili Predmete pa je etnograf našega' muzeja tov. Belaj že v ta namen popisal. Kaj boste poleg Kvedrove bio- grafske razstave letos še prire- dili v razstavnem stolpu? V Kvedrovem razstavnem stolpu bomo letos priredili za biografsko razstavo še slikarsko razstavo srbskih krajinarjev, k nam jo jo ponudil muzej sodob ne umetnosti v Beogradu. Ta b' meseca oktobra, novembra pa bc v stolpu jubilejna razstava aka- demskega slikarja Janeza Mn žana. Delovna mesla poklicev administralivne šole Javnost še ni bila širše obve- ščena o dejavnosti dvoletne ad- ministrativne šole. Kot dvoletna je, kakor tudi mnoge druge (ne- katere so triletne), poklicna. Se pravi, da posreduje šola tisto znanje, ki je najnujnejše na prvi stopnji neke usposobljenosti (po- dobno kot kovinski poklici — nekoč obrtne, kot prodajalci v trgovini in še mnogi drugi). Iz- iiodišče za poklicno usposablja- nj% v administrativni šoli je znanje raznih tehničnih pisarni- .^kih opravil, predvsem znanja iz strojepisja in stenografije in še množica drugih del, ki jih so- dobno pisarniško delo zahteva. Tako šolanje je urejeno iele nekaj let. Pred tem so se uspo- sabljali ti kadri (vendar dokaj nepopolno) v posebnih tečajih (npr. Legatov v Mariboru in dru- gi). Kmalu po vojni smo spozna- li, da je tudi tehnično pisarniško delo poklicno in da je zanj po- trebno sistematično šolsko izo- braževanje. Iz te ugotovitve so nastale dvoletne administrativne šole in pred kratkim k tem še štiriletne, ki so že bolj upravne- ga značaja. Poklicnih pisarni.ških del je povsod dovolj, v javnih službah, v gospodarskih službah vseh oblik in drugod, kjer je treba pisati s pisalnim strojem, uporabljati skrajšano pisavo (ste- nografijo), zbirati podatke, vo- diti blagajno, delovodnik. pisati po nareku in drugo. Osnovni veščini sla aUojepis, Ki ga poučuje sola 12 ur teaen- hiio, in sienugraiija s b urami, .=Aupaj polovica teuensKega učne- ga utia 111 se znanje iz pisarni- n.ega poslovanja, upravnega po- .-»topka, nekaj znanja iz gospo- darskega poslovanja m še ilo- venščina, ki jo luui poučuje .šola po 6 ur tedensko; ostalo so sploš- iio-izobraževalni predmeti. Ko zapušča dijakinja šolo, mora ime- ti pri znanju strojepisja 180 udarcev na minuto in 140 zlo- ,v)V .-.Lc-nugrama v prav tolikem času. Zamislimo se, kako bi se produktivnost dela v pisarni- škem delu povečala, če bi >'se današnje pisarniške moči znale vsaj toliko, kot to doseže šola. Jasno je, da se število udarcev na pisalnem stroju s prakso po- zneje še poveča na 250, 300 in še več, na tekmovanju so dosegli 400 in več zlogov; podobno velja za stenografijo. Katera delovna mesta in njih opis poznamo v zvezi s stroje- pisnimi deli: — strojepisec prepisuje dani material oz. spise v slovenskem, srbskohrvatskem in tujem jeziku za enega ali več vodilnih uluž- bencev ali tudi v centralni stro- jepisnici; piše po nareku v slovenskem In srbohrvatskem jeziku; zna pisati na matrice, spise tudi razmno- žuje na razmnoževalnem stroju; — strojepisec-fakturist prepi- suje oziroma spisuje na pisalnem .stroju ali na fakturirnem stroju fakture; — strojepispc-fonodaktilograf zna tudi pravilno uporabljati magnetofon in zlasti tudi dikta- fon; spisuje spise sam po dikta- fonu ali pa v fonodaktilograf- skem biroju, in to v slovenskem, srbohrvatskem in po možnosti v tujem jeziku; — strojepisec-specialist pozna tehniko uporabe pisalnega stroja s perforirnim aparatom za splcv« šna pisarniška dela, računovod-* ska dela, za dela v tiskarni irj podobno; — teleprinterist sprejema iij oddaja sporočila na teleprinter- ju, vodi evidenco in arhivski ma.. terial; obvlada tehniko desetprst- nega pisanja na teleprinterju; — strojepi.sec-korespondent se- stavlja dopise po danih navodl« lih, dispozicijah ali po osnutku sestavlja dopise in jih prepisuj« na .stroju (njegovo delo je pre- težno strojepisno); — vodja centralne strojepisni- ce oz. daktilografskega biroja sprejema in razvršča prispel« spi.';e za prepis, organizira in do- deljuje delo strojepiskam, kon- trolira izdelke in jih oddaja pri- stojnim uslužbencem. Strojepisna in stenografska de- la so: — stenodaktilograf obvlada stenografijo prve stopnje (to je poslovno pismo z običaj- nimi okrajšavami), piše v steno- gram po govoru ali nareku in prenaša v stroj dopise, poročila, okrožnice in drugo; v stenogram sprejema telefonska sporočila, naročila uslužbencev, strank in drugo; sposoben je tudi. da .ste- nografira na sejah, delovnih se- stankih, konferencah ipd.; nato sestavi zapisnik v nnvadno pisa- vo in ca prenese ^• pisalni stroj; — fonostenndaktilos^raf oorav- Ija podobno delo kot fonodakti- lograf za magnetofonom in dik- tafonom, nri svojem delu pa iiporablja tudi stenografijo. Ostali splošni pisarniški po- klici: — pomožni pi.sarniški uslužbe- nec (pomožni referent), ki oprav- lja pomožna pisarniška dela (od sprejemanja do arhiviranja po- šte) pod vodstvom pristojn''ga u.. ja in municije. Nova nemška ofenziva spet ni prinesla Nem- cem zmage, ampak velike izgu- be. Čeprav je Tomaž skrbel pred- vsem za dobro delovanje vseh štabnih enot, je vendar našel vedno dovolj časa. da se je po- svetil kritični presoji vojnih operacij NOV. Ko je VII. kor- pus, ki je operiral na Dolenj- skem, imel februarja nekaj ne- u.spehov, jih je Tomaž pojas- njeval s slabo taktiko enega izmed štabov brigad. V začetku marca so se enote VII. korpusa zapletle v boje pri Velikih Laščah, Kočevju in Grosuplju. Stane se je zato na- potil v štab VII. korpusa. So- vražnik je okrepil svoje enote v Novem mestu, kamor je pri- šlo okrog 600 Cerkezov. 12 tan- kov, 6 oklepnih avtomobilov in 20 kamionov. Belogardisti so se pojavili pri Čatežu. Ob teh so- vražnih pripravah je bilo po- trebno spet dvigati voljo do no- vih vojnih podvigov v NOV ir pripraviti prebivalce na novf napore. Brigade so morale zat( prirejati mitinge. V Beli Krajin je večkrat spregovoril svojo ognjevito besedo Tomaž. Vnet« ;> zasledoval poročila o mitin- gih drugod po Sloveniji, ki s. ;ih prire.i'li štabi brigad in bs lal Jonov. 15. marca 1944 je pisal Tom centralnemu komiteju KPS, v kaljerem čitamo, da prilaga pis- mu tudi depeše GŠ Hrvaške, da je odposlal depeše tov. Luka, da je glavni štab reorganiziral propagandni oddelek in za nje- govega načelnika postavil Cene- ta Logarja, za člana pa Drenov- ca in Anteja Novaka. Napisal je tudi, da je te dni poslal ob- širno mesečno poročilo vrhov- nemu štabu in da bo lahko ku- rir glavnega štaba odnesel še pošto centralnemu komiteju v glavni štab Hrvaške in vrhovni štab NOV in POJ. S kurirji bo- do odpotovali tudi ameriški pi- loti, ki so jih naši rešili pri Stični. 17. marca je Tomaž pozdravil sovjetsko vojaško delegacijo, ki je prispela v Metliko, dan prej pa kapetana Edena, bratranca angleškega zunanjega ministra, ki je prispel z angleško misijo z nalogo, da organizira zveze za transporte zavezniških ujetni- kov, ki so zbežali iz sovražnih koncentracijskih taborišč na na- še ozemlje. Cez nekaj dni se je v štabu pozdravil z angleškim polkovnikom Moorom in ame- riškim kapetanom Goudroneom. Kapetana so poklali, da bo za- '■asno nadomeščal majorja Jo- nesa. ki so ga poklicali h ge- neralu MacLainu Obenem bo opravljal tudi posle oficirja za -vezo. Pred odhodom majorja Jone- ^a je štab priredil poslovilni .ečer, ki je bil obenem pozdrav- il za Moora Tomaževo znanje ujih jezikov je bilo v stikih s redstavniki zavezniških misij edno dragoceno Njegovo ugla- eno vedenje je koristilo pri sti- ih z zavezniki, je pripomoglo • izdatnejši podpori zaveznikov iaši vojski VR » (Dalje prihodnjič) stran 5 TEDNIK — petek. 26. maja 1967 (^trnn %] VZGOJNA VPRAŠANJA Človek postane človek samo s pomočjo vzgoje »Moj oče je bil pijanec. Mati se je drugič poročila. Otroci smo živeli v zavodu. Nikoli nisem spoznal in čutil ljubezni. Nihče me ni imel rad.« To je pretresljiva izpoved mladega prestopnika. Kdo bi moral sedeti na zatožni klopi? Ni malo družin, kjer želita oče in mati živeti svoje življe- nje. Otroci so jima odveč, nad- ležni, napoti, nimata časa zanje. Otroci so oropani za najlepše čustvo, ki bi jih m.oralo sprem- ljati v življenju — to je mate- rina in očetova ljubezen. Koli- kih zablod in nerodnosti nas je obvarovala nesebična materina ljubezen! Kaj pa naj obvaruje te otroke? Otroci ne potrebujejo denarja, razkošnih oblek, dragih prsta- nov, itd. Potrebujejo pa ljube- zen svojih staršev in toplino doma. Zelo se motijo starši, ki mislijo, da so dali svojemu otroku vse, kar so lahko. Res je njihov otrok sit, lepo oblečen, preskrbljen z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi dobrinami, ne greje pa ga ljubezen staršev in doma, ni časa za njegovo vzgo- jo in razumevanje za njegove težave in stiske. Ali ni slaba ti- sta mati, ki zapravi v avtome- hanični delavnici tri ali štiri proste ure, da bi ji dobro po- pravili avto, pri tem pa ne po- misli, kako zelo jo potrebujejo njeni otroci? Je res postal avto že važnejši in dragocenejši? Močno grešimo, ko zasipavamo otroke z nepotrebnimi telesnimi dobrinami, samo da ne bi čutili osamljenosti in pomanjkanja ljubezni. Več ljubezni, več ča- sa, v 2 varnosti, razumevanja in srčne kulture jim dajmo, pa bo- do srečnejši in zadovoljnejši! »Hotel sem začeti po svoje živeti, po svoje misliti in ukre- pati, starši pa so še vedno že- leli imeti nebogljenega in nesa- mostojnega otroka. To se mi je začelo upirati. Da bi se lahko uveljavil, sem stopil v klapo, ki je spretno izkoristila mojo neia-? kušenost.« *' S temi stavki je utemeljil šestnajstletni prestopnik iz pre- možnejše družine, zakaj je v vzgojnem zavodu. Osnovna vzgojna napaka staršev je, da po vsej sili hoče- jo vzgojiti otroke po svoji po- dobi, toda svet se je medtem že bistveno spremenil, premaknil naprej. Takšno početje je že vnaprej obsojeno na neuspeh, ker s tem poglabljamo prepad med seboj in svojimi otroki. Mi živimo v preteklosti, otroci pa vsi v prihodnosti. Nekaj pa je zlasti potrebno: vera v mlade ljudi. Ne pustimo se zastrupiti z razočaranjem. Velika večina mladih je boljša, kot o njih mislimo. Ne posplo- šujmo prehitro, da si jih ne bo- mo odbili! Tudi v mladih spi dosti velikih stvari. Treba jim je le dati priložnost in dober zgled. Kolikokrat delamo ne- pravilno in nespametno, potem pa nam je žal. Mislimo, da še malo vedo, celo užaljeni smo, ko ugotovimo, da vedo več,'ka- m kor mi slutimo. Včasih imajo tudi bolj pan>etne nazore kakor mi, manj popačene, manj vpli- vane. Pa tudi če so napačni, njihovi so in dragi so jim; nič manj kakor nam naši. Spremi- :.,:ati }im jih smemo samo z nji- hovim privoljenjem in soglas- jem, SL\ da če nam bodo zaupa- h. V ^ vzgajanje sloni s»mo na zaupanju. Pomagati jim mora- mo pri njihovih drobnih in ve- likih težavah. Pa opogumiti jih ,;e treba, da se ne bodo umikali oviram, da se bodo v življenju /.nali b( - iti. In še to! Zakaj se ne bi tudi mi česa naučili od mladih? Ta- ko jim bo zrasla samozavest. Starejši in mladi naj dajo drug drugemu vse, kar imajo dobre- ga in vrednega, in naj vedo, da so starši vino iz mladega mošta. M. T. (Se bo nadaljevalo) Predstavniki sindikatov Crikvenice, Kariovca in Varaždina obiskali Ptuj Delegaciji občinskih sindikal- nih svetov Crikvenice in Karlov- ca, ki sta se udeležili zaključnih prireditev VI. tedna bratstva in prijateljstva, sta skupaj s sindi- kalnimi delavci občine Varaždin, v soboto, 20. maja obiskali Ptuj. V Ptuju so si ogledali športna tekmovanja delavske mladine Cakovca, Ptuja in Varaždina, zgodovinske in kulturne zname- nitosti mesta Ptuja in se pogo- varjali s predstavniki ptujskih sindikatov. V razgovoru so se posebno za- nimali za gospodarski razvoj ptujske komune, za izkušnje o delu ptujskih sindikatov in za uspehe, ki jih dosegajo občine Cakovec, Ptuj, Ormož in Varaž- din v razvijanju sodelovanja. Iz- menjana so bila tudi mnenja o možnostih sodelovanja. Poudari- li so, da oddaljene občine lahko medsebojno sodelujejo, na pri- mer Crikvenica—Ptuj na pod- ročju turizma. Vinko Smojver, predsednik Občinskega sindikal- nega sveta Crikvenica je pouda- ril, da je mesto Ptuj in njegov=> okolica zelo lepa, Ptujčani pa zelo dobro poznajo Crikvenico. zato bomo lahko našli tudi pod- ročja za sodelovanje. Tudi pred- stavniki iz Karlovca so povedali, da nekatera podjetja že imajo medsebojne poslovne stike, v bo- doče pa lahko te stike v oboje- stransko korist še povečajo. Ob koncu razgovora so si gost- je ogledali še radijsko postajo Ptuj, nato pa so odpotovali v Va- raždin in se naslednjega dne, 21. maja, udeležili srečanja ob- čanov SR Hrvatske in SR Slove- nije v Vučkovcu, kjer so se zelo pohvalno izrazili o nastopu fol- klorne skupine Cirkovce in za- bavnega ansambla Poetovio iz Ptuja. FB PRISRČEN SPREJEM PTUJČANOV V PRELOGU Godba na pihala in veliki plesni orkester DPD ►>Svoboda« Ptuj sta priredila kvaliteten in pester program v Prelogu v ob- čini Cakovec. Dvorana je bila napolnjena do poslednjega kotička. Nastopajoči iz Ptuja so doživeli prisrčen in nepozaben sprejem in hkrati pri- znanje za bogat kulturni pro- gram. Prelog je občanom Ptuja zelo dobro znan po kvalitatni folklor- ni skupini in tamburaškem or- kestru, ki sta nastopala v Ptuju, Majšperku, Vidmu pri Ptuju, Polenšaku in nekaterih drugih krajih, zato so bili v Prelogu obiska iz Ptuja še posebno ve- seli. Srečanje v Prelogu je ponov- no potrdilo, kako toplo in prisrč- no sprejemajo delovni ljudje Hr- vatske slovenske kulturne skupi- ne in kako zelo visoko cenijo kulturne dobrine, ki jih ustvar- jajo naši delovni ljudje v svojem prostem času. Vsa ta srečanja pa poglabljajo in plemenitijo od- nose dveh narodov, odnose, ki so resnično socialistični, tovariški, skratka bratski. FB i OHRANIMO LEPOTE NARAVE Ob tednu varstva narave Misli se krešejo pri vpraša- nju, kako vpeljati ponovno har- monijo med človekom in nara- vo. Misli sodobnega človeka so uperjene v naravo, ki ni samo polna smisla in pomena, tem- več je tudi lepa, da se ljudje v njej počutijo prijetno in zado- voljno. Zaradi vsestranske gospodar- ske, etične in moralne vredno- sti narave, njenih lepot, narav- nih in zgodovinskih spomeni- kov, neprecenljive rekreativne vrednosti za mestnega in indu- strijskega človeka, moramo do- bro preudariti, preden poseže- mo s svojo roko in tehniko v naravo. Na novo moramo pre- udariti vse naravne zakone ter jih skušati uporabiti zavestno pri oblikovanju našega okolja. Ce bomo tako zavestno in pre- udarno postopali z naravo in njenimi lepotami, ne bo usah- nil človek v pustinji — zdrav- ju in duševni svežini škodljivi industrijski pokrajini in v brezdušno urejenih mestnih stanovanijih in spalnih objek- tih, kjer se sicer človek potap- lja v izobilju standardizirane blagovne proizvodnje. V člove- ku moramo vzbuditi smisel za naravo, ki mu vrača duševne in telesne moči. Človek mora najti pot v naravo, redno vsak dan ali vsaj vsak teden v dela prostem času. Naša domovina, zlasti naše Pohorje nudi delovnemu člove- ku ob vsakem času, poleti in pozimi, spomladi in v jeseni, podnevi in ponoči, mladim in starim, planincem, turistom, Športnim turistom, lovcem, ri- bičem, smučarjem in ljubite- ljem narave, izobilje naravnih, Zgodovinskih in kulturnih zani- mivosti. O vsem tem, skrom- no in v »telegrafskem« stilu opisano Pohorje, kako je bilo nekdaj, kako je danes in kako naj bi se ra/vilo v smislu tu- rizma, nudi pregledno snov knjiga »TURIZEM NA POHOR- JU«, v kateri sodeluje kakih petindvajset vidnih strokovnja kov in turističnih oublicistov in ki bo izšla konec meseca m.ajn Knjiga stane v subskripciji le osem novih dinarjev, po izidu pa bo stala deset novih dinar- jev. Možnost plačila v obrokih. Naročila še ta mesec na na- slov: Zbornik »PO JUGOSLA- VIJI«, Maribor, poštni predal 20. i PEVSKA ZBORA IZ PTUJA IN IZ MARIBORA PRIREDITA KONCERT V VARA2D3NU Jutri, v soboto, 27. maja 1967. ob 19.30 priredita v koncertni dvorani narodnega gledališča '►Avgust Cesarec« v Varaždinu moški pevski zbor DPD »Svobo- da« Ptuj in mešani pevski zbor ►►Angel Besednjak« DPD ►►Svo- boda« Maribor Tabor skupen vo- kalni koncert. Na sporedu so renesančne skladbe, umetne in narodne pe- smi domačih in tujih avtorjev. Zborovodja je profesor Branko Rajšter. Skupen nastop pevskih zborov iz Ptuja in iz Maribora je v okviru programa bratskega so^ delovanja in izmenjave kultur- nih dobrin s SR Hrvatsko. Člani obeh pevskih zborov se nastopa v Varaždinu zelo veseli- jo. Varaždin ima izredno lepo koncertno dvorano in odlično občinstvo, ki zna vrednotiti le- poto in plemenitost pesmi in petja. Pevcem iz Ptuja in Maribora želimo srečno pot in velik uspeh v prijateljskem Varaždinu. FB , Ekipa Brega je zmagala v prvenstvu Ptufa v na- miznem tenisu Ob dnevu mladosti je bilo v nedeljo prvenstvo Ptuja v na- miznem tenisu. V dvorani doma SZDL Breg ga je organiziral,^ mladinska organizacija Bres pod pokroviteljstvom MK obči- ne Ptuj. Na prvenstvu so sodeloval« dve ekipi Iz Majšperka, ekipa Iz Desternika, ekipa JLA, Bratstvo iz Ptuja in dvie ekipi z Breg?. Prijavljena je bila tudi ekipa i.' Ormoža, ki pa na prvenstvo n: prišla._________ Po žrebu so se ekipe pomeri- le, Hujša borba se je razvila za finale. Tu je bil najzanimivejši dvoboj med ekipama Majšperk I in Breg I. Ker sta bili izena- čeni, so breški igralci le s te- žavo zmagali z rezultatom 5:2, in uvrstili v finale. V finale se ie uvrstila tudi ekipa Iz De- sternika z najbolj znanima igralcema namiznega tenisa v Ptuju, bratoma Maurič. V fi- nalnem tekmovanju pa sta bila vorita premagana. V prvenstvu Ptuja v namiz- ■em tenisu je zmagala ekip« i-,rega v postavi Krajnc, C^s nar in Bi«niik. ZR SKUPINA FARMARJEV IZ ŠVEDSKE m JE OBISKALA PTUJ Od srede, 17., do petka, 19. maja 1967, se je mudila v Ptu- ju skupina 26 švedskih farmar- jev, članov kmečke zveze »Sve- riges Lantbruksforbund Ford- bruparnas«, bralcev časopisa te zveze »Foreningsblad«, ki je tu- di organiziral za svoje braice desetdnevno potovanje v Jugo- slavijo. Glavni urednik tega li- sta g. Stig Lindstrom je že iz leta 1959 prijatelj in znanec Ptuja, zato je zagotovil tudi tokrat svojim izletnikom obisk tega zanimivega mesta in oko- lice. Potovanje iz Malmoja (8. ma- ja) čez Miinchen v LJubljano in potem dalje po Jugoslaviji z avtobusom Kompasa je bilJ dobro organizirano, po prograf mu in časovno zelo pestro. Gostje so se 19. maja, polni vtisov in spominov ter z lepi* mi posnetki, vrnili nazaj v do- movino. Obisk naših krajev od meja pri Jesenicah do Ljubljane, Po« stojne. Reke, Splita, Mostarja, Sarajeva, Bijeljine, Novega Sa- da, Rume, Zagreba in Ptuja po- meni za vsakogar doživetje irj ponazoritev, kako različni in zanimivi so tudi vmesni kraji in ljudje. Povsod, kamor so prišli, so se zanimali za kmetijske prob- leme in uspehe in vse, kar ja v zvezi s kmečkim življenjem ter kmetijstvom pri nas. Obis- kali so tudi Agrokombinat LJubljana, kmetijsko šolo v Bi- ieljini, sejem v Novem Sadu, kmetijski kombinat v Rumi in osemenjevalni center živinorej- sko-veterinarskih zavodov Ptuj in Celje. Povsod so se prepri- čali o naši strmi, drzni in us- pešni poti k napredku kmetij- stva, ki stane tudi druge naro- de velike žrtve in napore. Vi- deli so uspehe prizadevanj ko- lektivov, mehanizacijo, način dela in drugo. Videli so našo deželo in podzemeljske lepote v Postojni ter Jadransko morja. Večletni, znanec in prijatelj te kmečke zveze Zivinorejsko-vete- rinarski zavod Ptuj in njegov direktor Vladimir Vrečko iz Ptuja sta imela sedaj že drugi večji obisk iz Švedske. Tudi tokrat sta poskrbela, da so vi- deli gostje zanimivosti Ptuja, Mestni vrh in Gorco in da so doživeli izredno prijetno vzduš- je, ki sta ga ustvarila v Gorci pevski oktet Svobode Ptuj, na dvorišču kletarskega obrata »Slovenske gorice« pa ansarri- bel Vandrovček. Za udobno bi- vanje v hotelu Jim Je poskrbel celotni kolektiv hotela Petovio. Vlado Vrečko Je poskrbel, da so gostje iz Švedske tudi v Ptu- ju in okolici čas dobro izkori- stili in mnogo vsega videli. V četrtek zvečer, 18. maja 1967, Je bilo izrečenih na poslch vilni večerji mnogo prisrčnih priznanj o delovnih ljudeh v Jugoslaviji, o njihovi gostoljub- nosti, pa tudi o prizadevnosti, da bi dosegli čimprej vsestran- ski napredek. G. Lindstrom in dru^i so se zahvalili vsem v Ptuju pa tudi drugje za vsako najmanjšo pozornost. Tudi šo- ferju avtobusa Slavku Sotošku se niso pozabili zahvaliti za varno vožnjo po lepih in slabih cestah. G. Lindstrom je dejal, da misli, da se lahko Jugosla- viji in njenim ljudem najlepše zalivali za vse s tem, da omo- goči čim večjemu številu svojih sodržavljanov, da spoznajo tu- kajšnje tople, zanimive in tako različne naravne lepote in da pridejo v stik s tako Junaškim in enotno ljubeznivim ter go- stoljubnim ljudstvom. Za vso skrb za njegove ljudi v Ptuju se je posebej zahvalil Vladimir- Ju Vrečku in ga Je prosil, naj prenese njihove izraze hvalež- nosti vsem, ki so kakorkoli v Ptuju pomagali, da je bilo v teh krajih tako prijetno. Ptujčani Vladimir Vrečko, Anton Hlupič, v imenu DPD Svobode, in direktor hotela Petovio Fran j o Brodnik so se gostom iz švedske zahvalili za obisk in za prejete spominke in so jim želeli srečen povra- tek v domovino in da bi odne- sli v svoje kraje prisrčne po- zdrave iz Slovenije, ki Jih bo vedno rada vabila in tudi pri- srčno sprejela. V. J. Skupina iz Švedske pred grajskimi vrati v Ptuju. Na levi prvi g. Stig Lindstrom — vodja potovanja. Športne prireditve v VL tednu bratstva in prijatefistvci v nedeljo, 14. maja, je bilo v Varaždinu tekmovanje ribiških družin iz vseh štirih občin. Največje število rib je ulovila ekipa Iz Cakovca in zasedla prvo mesto, druga je ekipa iz Ptuja itd. V Varaždinu je bilo tudi tek- movanje AMD iz vseh občin in sicer v spretnostni vožnji. V ekipnem plasmanu v vožnji z avtomobili je osvojila prvo mesto ekipa iz Ptuja. Tudi v vož- nji z motorjem je osvojila prvo mesto ekipa iz Ptuja. Med posamezniki je zmagal član AMD Kidričevo Stanko Vr- bančič na avtomobilu NSU, do- čim je zmagal v vožnji spretno- sti z motorjem član AMD Ptuj Marjan Vidovič. Organizator AMD Varaždin je vsem prvakom podelil lepe po- kale in diplome. V Varaždinu so se pomerili atleti gimnazije Ptuj in gimna- zije Varaždin. Zmagala je do- mača ekipa. V torek, 16. maja, so se v Va- raždinu pomerili kegljači iz vseh štirih komun. Na novem štiristeznem igrišču Varteksa so zmagali kegljači iz Cakovca. ki so podrli 391 kegljev, druga je ekipa Varaždina s 373 podrtimi keglji, sledi Ptuj s 324 podrtimi keglji in Ormož z 264 keglji. Zmagovalec je sprejel zastavico, dočim so ostale ekipe sprejele priznanja. V sredo, 17. maja, je bilo v Or- možu tekmovanje v namiznem tenisu. Tudi tega tekmovanja se je udeležilo več ekip, ki so se pomerili za najboljše naslove. Zmagovalec je ekipa iz Varaž- ' dina, ki je premagala vse na- sprotnike in ima najboljše posa- meznike. Sledi ekipa iz Cakovca, nato Ptuja in Ormoža. Rezultati so naslednji: Cakovec — Ormož 5:0. Varaždin — Ptuj 5:1, Ptuj — Ormož 5:1 in Varaždin — Cako- vec 5:0. V četrtek je bilo tekmovanje v odbojki v Cakovcu. Tega tek- movanja so se udeležila moštva iz vseh komun. Zmagala je eki- pa iz Cakovca. ki je v finalu premagala zelo požrtvovalne igralce iz Ormoža z rezultatom 2:1. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Ormoža, sledita Ptuj in Varaž- din. Rezultati: Cakovec — Ptuj 2:0, Ormož — Varaždin 2:0, Ptuj — Varaždin 2:0 in Cakovec — Or- mož 2:1. V petek. 29. maja. je bilo v Ptuju tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je večje število tekmovalcev in tekmovalk. Sedemčlanska moška ekipa in tričlanska ženska ekipa je za- stopala barve komun. Zmagala je ekipa iz Ptuja, ki je dosegla 1514 krogov, sledi Varaždin s 1467 krogi, Ormož s 1466 krogi in Cakovec s 1368 krogi. Med po- samezniki je zmagal mladinec iz Ptuja Gole s 171 krogi, med žen- skami pa je dosegla prvo mesto Krambergerjeva iz Kidričevega s 157 krogi. V soboto, 20. t. m., so se v Ptu- ju sestal) mladinci iz vseh štirih komun in se pomerili v atletiki in rokometu. V rokometu je zmagala mla- dinska ekipa iz Varaždina, sledi Cakovec in Ptuj. V atletskem tekmovanju so ekipno zmagali domačini in pre- jeli prehodno zastavico, sledita Varaždin in Cakovec. Med posamezniki v teku na 100 m je zmagal Vraneš iz Ca- kovca z rezultatom 11.B. v skoku v daljino je zmagal Vraneš s skokom 5.14 m in v metu krogle član Ptuja z metom 13.54 m. V nedeljo je bila kolesarska dirka v Cakovcu in je zmagal član društva -SLOGA«- iz Va- raždina. Iz Ptuja in Ormoža tek- movalcev ni bilo. V Vučkovcu ie bilo tekmova- nje tabornikov v krogu okoli ta- bora Zmagal je domačin, drugo meMn le zasede! Kode'-^ i^ Ptu- ja, ki je prejel lepo pra!--''^no darilo. B. Vaščani iz Doklec bi ku- pili družbeno zemljišče KS Ptujska gora Krajevna skupnost Ptujska gora ima nekaj zemljišča druž- bene 1. rtnine in ji je dosedanji račun gospodarjenja s temi zemljišči slabo pokazal, zato je svet krajevne skupnosti mne- nja, da bi prodali te površin^ prebivalcem iz Doklec, ki ka- žejo zanimanje za odkup. Komisija, ki jo je določila krajevna skupnost za ugotovi- tev stanja zemljišč, se strinja s tem, da bi kupili ta zemljišča va.ščani iz Doklec, ki so zemlji- šča doslej hasnovali in obdelo- vali. Mnenja je, da bi pravno s prodajo uredili sedaj čez po- letje, da bi lahko novi lastniki v jeseni že začeli s temi zemlji- šči po svoje gospodariti , S prvenstva v namiznem tenisu Ptuja Sfran 6 Strnn h TEDNIK - petek. 2«.. maja 1%7 USPEH PTUJSKIH DIJAKOV NA HI GIMNAZIJADI I Na III. gimnazijadi v Murs Sotx>ti se je zbralo nad 600 a. jakov iz 30 gimnazij. Namen srečanja je bil, izmenjati spo- znanja na kulturnem in šport- nem področju, predvsem pa utrditi prijateljstvo med dijaki IZ raznih krajev Slovenije. Prireditev je v celoti uspela. Športni rezultati so pokazali, da je telesna kultura v šoli po- membna družbena dejavnost dijakov. Ptujski gimnazijci so nastopa- li v atletiki, rokometu in šahu. Celotna ocena doseženih rezul- tatov je odlična, saj sta Srdan Carli v teku na 100 m in Janez Meznarič v teku na 1000 m iz- boljšala absolutna gimnazijska rekorda. Rezultati v atletiki: 100 m: 1. mesto Srdan Carli 11,1 sek. (novi rekord); skok v daljino: 2. mesto Srdan Carli 6.39 m, 6. mesto Franc Er- lih 5,72 m; štafeta 4 X 100 m: 1. mesto (Gojkovič, Čepih, Erlih, Carli) 47,5 sek.; 1000 m: 1. mesto Janez Mezna- rič 2:38:4 (novi rekord), 8. me- sto Marjan Muršec 2:53:4. V skupni uvrstitvi v atletiki so dijaki gimnazije zasedli od- lično drugo mesto in zbrali 6512 točk, kar je samo za tri točke manj kot prvouvrščena ekipa gimnazije Ljubijana-Poljane. V rokometu so ptujski dijaki zasedli dobro tretje mesto. Prof. Milan Cimerman Velikil Nedelja Posnemanja vredna akcija v tednu Rdečega križa, ki je bil od 7. do 14. maja. je krajevni odbor RK v Veliki Nedelji skle- nil, naj odborniki KO RK obi- ščejo občane na svojem terenu. Tako so v tem tednu obiskali enajst nepokretnih starčkov v posteljah, od katerih nekateri ležijo že po več let. Ob obisku so jim izročili skromna darila. Kegljanje Komisija za šport pri sindi- kalnem svetu je organizirala ob 1. niaiu. prazniku dela. POKAL- NO TEKMOVANJE v keglja- nju. Tekmovanja se je udeležilo deset krožkov iz Ptuja, ki so vsi člani kegljaškega kluba Drava. Po zanimivih tekmah je lepo trofejo prehodnega značaja osvojil krožek Torek, drugo mesto krožek Kovinai% tretje mesto pa krožek Panonija.