Bolgariia nastopi 9 Bolgarija je aavziela jasno svoje stali&Ceob na&i strani. Zato je bilo samoum.eMno, da jo danes ali jutri, zadene blisk iz dežele naSih sldapni|h sovrajžnikov. Tio se je tadi zgodfiflo. Ra^ija je prva odpovedala Bolgariji prijatelistvo. Veliko je sedaj o<i\isno, kakb bo odslej postppala Grška. Ako bi se kakor Boigasrija odkrito postavila ob aašo stran, bil W aa Bialfcana tjpj v par tednih za aas agodno končan. Toda tega Gr&ija ne bo storija. Sedanja vlada je aaklonjona tetverosporazamu. Kralj je sioer bolj na naši strani, toda iz razliOnih razlo,gov si ae upa kreniti odkr"|to k naim. Grška je odvisaa od ftetverosporazuma, ker rabi njegov, uvoz ži\fil, njegov denar, njegovie tabrike z<a orožje in ker je grška obal prevefc izpostav|.;temat napajdom fe morja. V najboljSem slučajn je torej pitfčr<kov»ti, Qa Grčija ne bo nastopila z orožjem proti Bolgariji, pa8 pa zatisnila obe o&esi, da lahkb Cetv-erosporazum prtevaža in uvaža ter dovaža svtoje 6ete proti Polgariji kiakbr mu drago. Toda ml se bojimo }mi(;Šeg1as da bo znal mlinistrski pj-edjsednik Vznifeelos pptegaiti v> bojni vaeiei proti Bolgariji. Suqer tadi v: tem sl-uSa/iu stališče Bolgarije ni brezupno. Mi stojimo ob sev^ra, Tarki ob jugoizlioda, d,a prisko5ijo vi sili Bolgia(rom na pomog. Posebmo bo naše agodno sitafjšee vediea- opomia Rumuaiji, aaj pusti Bolgarijo v mira, šic^r dobi ai nas po hrbtu. Rumanija ^ie vedao skrbno skiriva svoio bavvo. Sree jo- siper vlleCe k četVerogpora^umu, todai strali pred dru.gimi sosedi ji velevia nepristnanoslt. Velevlasti četvarosporazuima, ki so si prizailevale, da bi upeisničile tcžnje "cdlgai-steega naroda, so JLOr c^-Ovaao opozarjale Radoslavova., da bodo smat^rale vsako sovražno gibapj© proti Srbiji kot sovražnosti proti sebi. Pogosta zagotovila, ki jih je dal bolgarski ministrski predsednik ktC odgovor na ta s\U(rila, so po gotovih dejstvih piobf.jta. iZaistop(nik Rusile, katera je po niepozabnih spominih na osrvoboditev Bolganije izpod tarškega janmfa ž njo ziveizaaa, ne morie s svoj.o. aavzio5nostjo prisostvoviati priprajvam za bra,tomorni napa,d na. slovanski narod ia gai odobravati. ' Ruski poslamik je na,di tega dobil naročilo, da j mora z v^eni poslaniškim osobjG(fn zapuStiti Bolgari- • jo, ako bolgarska v5ada tekom 24 ar ne pmtrga svo- i jili odnošajev do sovražniikov slova&kih stvari ter Rusije ia če se pemadoma ae odtofii odfetraniti častnike, kateri so priipaidniki armad onih držav, ki stojijo v vojski z velesilajni četverosporazuma." Zadnja beseda Rusije Bolgariji. Ifc Petrograda se dae 3.. oktobira aradno poroGa: Rfuski poslaniik v Soliiji je dobil nardčilo, da iztro.6i bolgai'skiema mintetrskemu pnedsedaika Radosla,vova sledeSo spomenico: iDogodki, ki se sedaj odigravajo v Bolgariji, dokazujiejo kon^ni sklep vladfe kra|l}.ai Fierdinanda, da ho6e lzročiti asodo dežele v rokie Niemčije, Navzočnost aiemšMh ia avstrijskih čagjtBiklov v bolgarskem vojnem ministrstvu in pri generalnih štabdh armade, zbi. raaje vojaštva ob ozemlju,, kS/meji aa SVbijo, ter dalekosežna deaarna podpora, kafcero je bolgarska vlada sprejela od aŁ<ših sovTažp,ifkov, so raizpršj,la visak dvom o cilja sedaBjih, voja&kih pripi^avl bolgjirskie vlade. Opozlclonalne stranke v Bolgariji. oktnbra je priplulo več aagleških križar< pred Solun m pričakuje se, da bodo izkrcale približjao 40.000 mož. Francozl proti Bolgarom. Vsa južno-fran^oska prisitaniščja so zaprta. Francoska vla'da je najela vae parnjike pa,ro"b;rodne dražbe Massaiger.ie maffttviae za ^vpvm frr^io.ikii.h fet. Iz Solaaa priteajai vest, da so Francozi začeli v Solunu izkrcavati svoje 5ete. 16 francoskiu parnikov Izkrcalo vojaštvo. Iz Soluna se dae 3A oktobra zveBer porofta: Do sedaj je do rta Karaburni (ki straži vjiod v ožji solunski zaliv) dospelo 16 5rflincoski|li p,neKrX)znih parni. kov ter so se tamkaj zasidrali. Na teh parnikih se aahajajo same prvovrstne ¦ iranocsikeičete. Izkrciano Irancosko vojaštvo ae bo takoj z železnico sp.ra\|ilo v Brbijo in na bolgairsko me,;o, Žieleznioa GevglielA-VelesOvo, ki je najbolj izpostavljena bolgiarskiin napaidiont, se bo tokol zasedlla, da se; tako zava|ruje promet na celi progi. Angleškl poAeljnik v Sohmu. Angleški general John Hamlilton je dne 3. okto. bra s svojfia genieralnim štebom in z dielom Iraacoskega broclovja dospel v Solun. Angleži in Fmiacozi se vedejo v, Solunu kot gpspodie, ne kot ^03^«, Grški Ia*alJ v Soluna. Poroča se, da, se bo gi'ški krpj]1 KonĄtaji|tia te dni podal v Solun. Ako se to uresniči, je znamenje, da gr^ki agovor proti izkrcavftiju četvieirosporazumovih1 čet ai res, kajti kralj ne ho hoclil tje, kjer razpostavljajo isovražniki svcre čete^ Grčija ugovarja. Ministrsku prerf^ednik Vieivffielos je Vf.ožil pri Irancoskem in anglieSkera poslanvku ugovor, d-a bi izkrcali Irancostoe in aingleške čete v Soilana., Splošno se m'sli, da ugovor ni ršaoin. GrCiia bo brez voiaškiena odpora pripustilai izkroav^.nje ter se prej ali slej tudi s-ama udelažila vojske proti Bolgariii. Grčlja pošlie Srbiji 100.000 mož na pomoč. ..Fr^j-Vkfurter Zeit in,g'" pcroča: Veni^elos hofte Srbijo. na vsak način podpir,ptt".. Poslatl ji liooe 100,000 mož na ponioč. Grški gej:er'arni štab r.e stori ničesar, da bi prcia-ečil izkrcan;;« ast.ierq3ipor.p|zumovih če,t v Solunu. Ven'z(elos ]ioče tndi Rlumiini.;o pregovoriti k skapi erau postopanju proti Eolgari0i! Stavil je rumunski vladj konkretne predlogie, o katei^h se je rumaaski m:niatrski svet že dva(k(ra.t posveto\ial, Ministrski predsedi:i!c Bratana ae drži rozervirai.o. Ižprazn]enje Niša. Zassbne brzojavbe BietfnŠAih listov iz Solije tr_ de, da zapuste skupš^na,. vlpidfa, žetezni&ka upraAta in vsi uradi ter Laake Niš ia se ppeselie. v Prištino. Srbskl in bolgarskl zapovedniki. Poročila iz Solije javljajo, da \ft za vrhovnega zapoA-ednika bolgarske araiad» i!meno\<a;a vojni minir ster Ž e k o v , ki fc najmlajšilbolgarsk.ij gemeral. Dra. ga poročila pa zopet pravijo, da bo za vrhovnega poveljaika imeBoVaa princ Boris, Zavrhovneigapoveljnika srbske armade, ki se bo borila proti Bolgariji in bo štela pet divizij, pa bo bajje imidnovan general Stepaaovič, Bolgaci se hočejo mašSevati. Na sestanka zastopniikov ljudoke sitranke je iz^ javil minigtrski predsi8dnikR,adb^ia;vov: ,,yStojimo pred vojsko raidi narodnih koristi. S p.uško v roUah morar mo iztrgati našim sovražnikom, kar so nam vzeli pred dvemi letvi, Moramo se maščevatH nad takratalmi žalitvair«i." VodUelji vladi aasprotujoCih atrank, Gnešov, Dar nev in Malinov so dali svoie časopise vladi na razpo. tago ter sprememili s^oie doseda^ije- sjtaHščie napnaia vladi. Načrtl proti Bolgarijl. Francija iB Angli.ja bosla svoje Qete izkrcali v Solaaa, Italija pošljo 50,000 mož, toda baje ne v Solun, Rnsija bo nastoplla proti Bolgariji ob Crnem rnorja Raske lUdje že gtražijo bolgarska pristlaniščav Namerava se poskusiti izikrceviainje ruskih. 6et v Varni Cetverosporazum izkrca čete v Solunu. Cetverosporazam je naan/anil gršld vladi, da bo y. iajbližjem času izkrcal swjie' 6ete v Spluna. Dne 2. Pred macedonsko vojsko. Berolinski list ,,,Vossi^alie ZieiiSmng" piše' z ozirom na zadnjo zlahtevo Rasije proti Bol^ariji: Armada (bolgarskia), ki koraka proti Srbjji, se ne da več zadržati, ali ruski pctelani''k ostane v Solifi ali ne, Bolgari niso osaniljeni,; ampalk imaio pogodbe, j katere jih bodo pod vsemi pogoii ia v vsteh glaftaiih ščitile. Pod tem) ščitom &e čutjo Bolgari poprplnoma 1 v^rne. Cetverosporazumova dipldinaitifina bitka je i\a  ' Balkanu izgaKJj^aa. Rluski, n^ažie^ar Sr>,insiki, ki je (ob Ornem morju). V Odea: i,n Sebo^topolu se^ delajohotel Bolgarijo na&6uva,ti zoper Avsliiijo In Nemftijo, velike vojahke pnprave. ; Je izginU> Vojgka pred Dar(;ia,nielami se 2alostno kou. 6a, pnftenja se maqedonska vojskia, Povod za to novo vlojsko je dala groziiilna ziadnja beseda Riusijei Bolgariji. Rok ruske zahteve že i)otekel. ,iFremde.nblatt" piše: Ruska zadnja zuliteva je bila izročrena bolgar&ki vladi dne 4. oktobra ob 5. u.ri popoldme v Soiiji. V n.jiej dolooeni rok, da. mora Bolga;rija ustreci ruskim z^tlitei.vaTt v teku 24 ur je potekel dne 5. okiobra ob 5. uri popoldae. Bumunlja "nepristranska. Rumanska vlada &e vedno izj.avlia, da. ostane nepristranska, tudi 6e Bolgiarija napade Srbijo. Rie«a ^,e do&edaj ni odredila sploš|;ie mobilzacije. Venizelos odstopl. Uradno se j-avlja. dne 0. t. m., da je grški kralj lzjavil V&nizailosa, da se ne- 9tria->. z n'egovo pol, tiko. Veaizielos je odstopil. Previelikjh uppv na ta. dogodek ne smemo štavfiti, Gršba si bo težlcA upala aastopiti proti četvierosparažumu J Portugalska mobilizira. Iz Lizbone se poroča: Nedavao je Portagalska izvršila mobilizacijo 30.000 mož. 'Sedaj pa mobilizira s pomočjo višjih angleških častnikov prav. na skrivaj zropet .20.000 mož. Na Portugalskem vlada zelo. stroga cenzura za časopisje, še bolj s'troga pa za zasebaa pisma, Obmejai promet je po{.olnoma zaprt. Avstrijskira in nemškim podanikom ie prepovedano prestopiti mejo. Na Portugalskem izgleda seda,j tako, kalkor v kaki aBgleški deželi. Uporaba otrobov, Marlborsko okSrajno glavarstvo ja paslalo obfinskim predstojni&tvoni sledeči razglas: Vsle(J :namestnfškega ukaza z dne 7. septembra 1915, Stov. 4 2062-i2 W. M. 1915, naznanja se občinAiin pi-edstojuišhom gleda bodoče oddhije otrobov naslednje: Po ministrskem ukazu z dne 11. avgusta 1915, drž. z'ak. štev. 232< .pristoja izvrševanje oddaje in prodaje otrobov centrali za krmila na Dunaju. Da se pa olajša dobava atrobov, ustanovil se je pri c. kr. namestništvm pod vodstvom c. kr. deželnega zemliedelskega, nadzornika urad iza krmila, kateremu naj pripada porazdelfcev od centrale za živlljai za potrebščino dežele Štajerske iz lastnjh i&log dežele ali iz drugih kronovin odkazaiiih otrobov. Izvrševati ima torej samo porazdelitev odkazane množine (Jtrobov; sic^r pa ima z zalogaml oiirobov dežele razpolagatf tudli v bodoče izključno le centrala za krmila nia< Duiiaju jjod "nadzorstvom c. kr. niinisiVstva za poljedelstvo. Bržkone pa bo urad za krmila raztegnll svoie delovanje še tudi na druga trmila, GUede dobave otrobov je razilo(7:vati z ene atrani ono množiao otrobov, do katere flobave ima Vlnetovalec po § 8 ministrskega ukaza z dne 21. juBja 1915, drž. zak. št. 203, p.ravico, z druge strani one otrobe,; glede koje dobave ne obstoja takšna praviica. A. D'o 1 žin i o t r o bi: Glede prvonavedene množine otrobov Izc^ajata naročnika vojno-prjometnega zavoda za žito, gf?,.' Jožef Urban v Mariboru, TappelnerjeV trg 5, in Franc Pišek v Orehovi vasi, na podlagi oddaje žita potrdila v dobavo otrpboy (prejemaPnice za otrobe). Izdajajo se pa samo glede oddaje. pšenice ali rži; glede drugih. vrst žita, ki se navadno ne meljeio, pa se ne more zahtevaitii izdaja takšnih prejemMnic. Prejertiainice se izdajajo v izvinriku in dveh prepisih.: Izvirnik prejemaiinice ostane v zvezbij naročniksf volnoprometnjega zavoda za žito. Oba prepisa, katerega ecten je na belem, dfugi na zelenkastem p^ijlpirju tiskan,, se izročita opravičenemu kmetovalcu-prejemnlku. Beli prepis služi \1 pbveljjavljenie pravjice pri občinskem uradu, ako želi kmetovalec dobiti otrobe. V tem slučaju odda beli prepis pri občinskem uradu, aelenkasti prepis pa obdrži v rokfih. na poznejši izkaz ob dobavi otrobov. Občinski urad mora zabteve, katere stavijo kmetovalci vpošiljajoč bele prejemajnice, tekoCg vpisovati v teeznamke. Vsaka prejemalnica za otrobe ima šte^ilko zvezka in številko prejemalnice. Pri zaznambi zaaihteve y sežniairi^u se vpiše številka zvezka in številka prejemalnice, nadalje ime in bivaUšče opravičenega prejemnika, končno zahtevana množina otrobov. V ta. seznamek se smejo vpisovati samo zahteve atrobov jia podlagi prejemalnica za otrobe. Seznamld se spisujejo književno (knjigo z belim papirjem) ' in slcer tudi v izvirnlku in !dveh prepi 0'v Izvirmlik ©starne vknjigi občiskega urada, prepisa se vpožljeta, priložefl od opravi-;. čenca (prejeinnika) vložene bele prejemalnice za otrobe namestf*niškemu uradu za krmila, katero iiporiAlja en prepis v izkaz napram centrali za krmila na Dunaju. Na podlagi po obeh od občinskega urada vloženih . se' znamkov nakaže namestniški urad oirobe za kmeta. Nakaže se z nakaznico ur;aida za krmila kakemu mlinu. Občina se o tem obvesti s prepisom te nakaznice. Obi\Jna ur. re otrobe pievzeti sama za vse naročbike skupaj. V \em shičaju mora naročnikom odvzeti zelenkaste prejemalnice za otrobe in jih vložiti prt millau v svrho oddaje otrobov. Prevze.i jih pa more opravičehi prejemnik tudi sam, ki ga v. to svirlio obvesii občina 'in ki se mora pri prevzetju otrobov izkazati z zelenkaato prejemalnico. Zel:enkasto prejemalnico odvzame mlin, ko se je oddala vsa množ.ina otrobov, na katero se glasi. Če se pa >je množira oddala \e deloma, tedaj se odpiše oddana m'noLlna otrobtov na zadnji strani prejemalnice. Mogoč jo pa tudi za slučaj, da kme'.ovalec namerava uveljaviti pravico v dobavo otrobov y>red vsem le glede enega dela množine. Tedaj mora to pri vložbi bele .pre*iemaAnice naznaniti občinskelnu uradu. Nakaže se pdem samo dotični del množine. Belo prejemalnico samo vroči v tem slučaju po Szvršenem nakazu enega dela množine zopet opravičenemu prejemniku občinski urad v svrho slučajnega dokazovanja njego^.-e ostale pravice. A samo ob sebi se razume, da tudi v tem Klučaju mlin prinašalcu da nazaj zelenkasto prejemalnico, ko ,ee je odpisala ' tjzročena množina otrobov. Izročid one nakazane otrobe, do katerih ima kmetovviiiec praViao na podlagi oddaje žitai ' po vojnopromthem rzavodu za žito, smejo mlini le na podlagi zelenkastiih prejemalnic. Bele prejemalnice služijo zgolj v dokazovanje pravicc pri občinf. Nedopustno je brezpoigajno, • da bi mlin otrobe oddajal proti beli prejemalnici. Otrobi se smejo odda,ti le tedaj, ako se precHoži dobavno nakazUo namesfniškega urada za krmila. Stevilka zvezkain pa fitevilka prejemalnic« morata samo ob sebi umevno soglaSijti z v dobavnem nakazUu navedenfima' Bte\ilkama. B. D r u g;i ot r obi: Prošnje za nakaz otrobov, kAtere se ne opirajo na pravico temeljem oddaje ži|ta, jvložitd .je tudi ld jzključno pri obCinsl | m uradu, ako se ne podajo ustineno, edino le uporablja-.bč tiskane naročne liste ki se dobijo pri občinskih. uradih. Na naročila, katera se ne vložiio pri ob&nskein ura,flu, se nikakor ne more ozirati. V naroCUih je tudi navesti nUtančJen dokaz o žteviiu živinčet, ki ie ima naročnik. Občjinski urad mora naročila tekoce zbirata, podatke o stevilu živinče* popreskusitt in kot utem«ljeno ,spoznane naročbe vpisovati v poseben seznamek. Tudi v ta seznamek je vpisovati kjnjiževno (knjige z rudečim papirjem.) in listotako v izvirniku in dveh prepisih. Izvjjrnik ostane zopet v knjigi občinskega urdda, preplsa se vpoSljeta namestniškemu uradu za krmila. Oraa za krmila odloča, potem na podlagi sezuamkov: o nakaza zahteva.aih otroboiv. Mlin oddaja otrobe y tem slučaju samo na podl;;gi naknniice urada za krmila in sicer izldjučno le v jnaka/nioi označeni osebi ali uradlu. Seveda odpade v teh slučaiih. predložifev in otivizfttje prejemalnice za oitobe. Ffi naročbi se ne more voliti vrste otroDo\r, tomvc-6 vsp.ka vrsta oliobov se mora prevzeli brez ozira na 7rs';o Žita kot cr.akovredna. Dobljeni otrobi se smejo porabljati samo v laetaem gospodarstvu prejemnika. Nedopustna je odprodaja otrobci*. Nakazano množjino otrobov je plačati pred prevzetjem mlinu, pri katerem so se nakazali,1 dtrobi. Pi-evzaima cena otrobov znaša, ako pride prejemnik v mlin po i^te, 17 K 20 |v za met. stot brez razločka glede vrste otrobov. Ce pa dovede mlin otrobe na železniško postajo, tedaj je doplačati še 50 v, tako da znaša prevzemna cena 17 K 70 v za< mot. stot. Od prevzemne cene mora mlin v. jvsakem slučaju plačati centcali za krmila na Dunaju, T<raU\ierhof, t, ,70 v za meterski stot oddanih otrobov kot povrniifev stroškov. Navedene cene veljajio brez vreče. Kupec mora torej vrečo sam priskrbeti. Ako priskrbi yreče ntfin, je strankam pridržano, dogovoriti se o odškodnini.