POGOVOR MESECA Mag. Marjan Hribar, generalni direktor, Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo TURISTIČNA ORGANIZACIJA TUJI MEDIJI O NAS Poglobljena analiza prispevkov o Sloveniji v tujih medijih stran 2 strani 3 - 6 strani 8 - 11 o, or ttv JU/1;,1 Sejalec 2006 Na Slovenski turistični organizaciji bomo tudi v letošnjem letu pozvali turistične in s turizmom povezane ponudnike (podjetja in organizacije) k sodelovanju v akciji Sejalec 2006. V letošnjem letu načrtujemo podeliti tako nagrado za najbolj inovativen turistični proizvod, kot tudi nagrado (kar je novost letošnjega leta) za najbolj inovativno tržno komuniciranje v turizmu. V letošnjem letu bo poudarek na temah kot so naravna in kulturna dediščina ter kulina- rika in vino (npr. najbolj inovativni okusi Slovenije). Poleg tega že v letošnjem letu pripravljamo koncept krovnega sistema slovenskih turističnih nagrad z namenom spodbujanja ne samo inovativnosti, ampak tudi kreativnosti, kakovosti in poslovne odličnosti v slovenskem turizmu (v sodelovanju z Direktoratom za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvom za gospodarstvo in drugimi ministrstvi, Turistično zvezo Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije in medijskimi partnerji). Del tega razširjenega sistema bo tudi »naj slovenski turistični ponudnik« po izboru prebivalcev Slovenije. V prihodnjih letih načrtujemo še postopno vključevanje drugih nagrad kot npr. za najboljša avtorska dela o sloven- skem turizmu, za tuje in domače receptivne organizatorje potovanj ipd. Razpis za letošnje leto bo objavljen ob koncu aprila na naših poslovnih spletnih straneh in v časopisu Tur!zem, slovenske turistične in s turizmom povezane ponudnike bomo obvestili po e-pošti in preko drugih medijev. Prvi krog prijav (t.i. predprijave) bo trajal do junija, drugi do septembra. Razglasitev najbolj inovativnih oz. najbolj- ših bo na Slovenskem turističnem forumu. V letošnjem letu bomo poenostavili postopek prijav (z uvedbo pred prijav), še več poudarka bo na tržnem komuni- ciranju in obveščanju strokovne javnosti ter na nadaljnji podpori najbolj inovativnim ponudnikom s strani STO. Slovenski turistični Forum 2006, kjer bodo nagrade Sejalec podeljene, se bo odvijal meseca decembra. Jernejev Sejalec! Sejanje je bilo vedno prispodoba za rast, vzgajanje in negovanje rastlin do čim boljše rodovitnosti. Vsi, naj gre za kmeta, vrtnarja ali gospodinjo na vrtu, poznajo pravila dobrega vrtnarjen(a, pa se kljub temu posvetujejo med seboj, da bi izmenjali izkušnje oziroma dobre prakse in pridobili nova spoznanja. Večina med njimi jih spremlja novosti na področju vrtnarjenja, narava pa je tista, ki dokončno urav- nava in vpliva na plod njihovih prizadevanj in skrbi. Nič, kar vpliva na rodovitnost semena, ob koncu leta ni naključno, prav tako pa se vsa prizadevanja in trud odražajo v pridelku. Res je, da so lahko okoliščine, ki vplivajo na kakovost pridelka, neprimerne, saj dež, veter ali pozeba naredijo svoje, toda to so okolištine, s katerimi se v določenem okolju soočajo vsi. Narava ne prizanaša nikomur. Ni naključje, da je Slovenska turistična organizacija za ime nagrade, ki jo podeljuje za inovativnost in kreativnost, izbrala prav besedo »Sejalec«. Sejalec, ki v turizmu seje seme turističnih produktov, se mora prilagoditi pravilom te panoge. Ta dejavnost je gospodarska, z vsemi značilnostmi podjetn.ištva. Pa ne le to. Turizem je dejav- nost, ki zahteva veliko mero s\tetovljanstva, zaupanja v zaposlene in ljubezni do gostov. Slovenija se v mednarodni konkurenci sooča s konkurenco cenej- ših in atraktivnejših destinacij. Raziskava med gosti, predstavljena na turistični borzi 1TB v Berlinu, je pokazala, da Slovenijo uvrščajo med neatraktivne možnosti dopustovanja. Na seznamu zaželenih vodilnih destinacij za počitnikovanje so Italija, Francija in Španija, še posebej zaradi vključevanja svojih nacionalnih posebnosti v turistično ponudbo. Po vsem svetu so tako znani italijanska kuli- narika, oblikovalski dosežki in umetnost, francosko vino, španska sodobna umetnost ••. Kaj pa mi? Dejstvo je, da se tudi pri nas prebujamo, opazno se povečuje delež domače kulturne dediščine v vseh oblikah turistič­ ne ponudbe. Omenim naj samo ponudbo premogovniškega muze- ja v Velenju, pa Kekčevo deželo v Kranjski Gori, Hadikovo vino v Lendavi -vse to so lepi primeri, da je tudi pri nas mogoče na zani- miv način v turistično ponudbo vključiti kulturno dediščino. Pa ven- dar to še ni dovolj! Slovenski adrenalinski parki bi lahko vključe­ vali tematiko Petra Klepca, Desetega brata, Martina Krpana, Kralja Matjaža, Celjske grofe, Povodnega moža .•• , da ne naštevam še obilo možnosti, ki jih nudi tematika današnjih ustvarjalcev. Prav zaradi navedenega je Slovenska turistična organizacija začela z intenziviranjem vzpodbud in iskanjem dobrih primerov za nagra- do Sejalec. Nagrada Sejalec se v umetnosti povezuje z Groharjevim Sejalcem in daje imenu nagrade še dodatno dimenzijo: kulturno- umetniško. Na Slovenski turistični organizaciji je kot po naključju nalogo nad- gradnje nagrade za kreativnost in inovativnost v turizmu dobil Jernej (izvirno slovensko ime) in v sodelovanju s sodelavci izdelal predlog kategorij, za katere bomo v letošnjem letu podelili nagrade Sejalec. Nadgradnja omenjene nagrade temelji na nagradi gostov oziroma turistov, nagradi destinacije, slovenskih gostiln, tehnoloških reši- tev ••• Vse z namenom, da bi vzpodbujali nastanek dobrih in zani- mivih novih, predvsem pa slovenskih produktov. MAG. BARBARA GUNČAR DIREKTORICA STO POGOVOR MESECA•TUR!ZEM•2 . ; ·.·- - .. - -.- . - -~-'":~ ) , ·,:':-~:-.:: _.::.,: ~-- ~;;., - - - . -· , , . , . _, ~~,-- Na voljo je 2,8 milijard tolarjev O odprtih javnih razpisih Ministrstva za gospodarstvo na področju investicij v turistično dejavnost, prioritetah Slovenije na področju turiz- ma, izkušnjah na osnovi preteklih razpisov in še nekaterih vprašanjih smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjanom Hribarjem. 1. S kakšnimi sredstvi bo Ministrstvo za gospodarstvo v letošnjem letu podprlo investicije na področju turizma? Gre pri tem za sofinanciranje projektov iz struk- turnih skladov ali še za kakšne druge oblike podpore investicij? Ministrstvo za gospodarstvo ima trenutno odprt javni razpis za spodbujanje razvoja turi- stičnih destinacij, ki je namenjen spodbujanju investicij v obnovo in posodobitev obstoječe in izgradnjo nove turistične infrastrukture. Sofinancirale se bodo investicije v nastanitve- ne zmogljivosti 3* ali več ter bazeni in bazen- ski kompleksi kot del dodatne ponudbe v okvi- ru že obstoječih hotelskih naselij prijavitelja. Višina razpisanih sredstev je 2,8 milijard tolar- jev, od česar namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj predstavljajo 75 odstotkov razpisanih sredstev, ostanek sred- stev pa je zagotovljen v nacionalnem prora- čunu. Prijavitelji imajo možnost oddati svoje vloge do 3. aprila 2006 do 12. ure (o. p.: razpis je bil v času nastanka intervjuja odprt). 2. V kakšni časovni dinamiki si bodo sledili razpisi? V okviru prej omenjenega razpisa so razpi- sana vsa trenutno razpoložljiva sredstva, ki so namenjena v letošnjem letu za spodbuja- nje investicij. Dinamika razpisov v prihodnjih letih bo odvisna od razpoložljivih sredstev za ta namen. Poskušali bomo slediti cilju, da bi bili prihodnji razpisi odprti nekoliko daljše časovno obdobje, ter tako zagotoviti, da bodo imeli prijavitelji več časa za pripravo vlog. 3. So pogoji, ki jih bodo morala podjetja izpolnjevati za prijavo na te razpise, že znani? Pogoji kandidiranja za sredstva trenutno odprtega javnega razpisa so objavljeni v raz- pisu. Predvidevamo, da se pogoji dodeljeva- nja v prihodnjih razpisih bistveno ne bodo spreminjali, razen predmeta razpisa, ki se bo prilagajal glede na potrebe po odpravljanju neravnovesij na področju turizma. 4. Kako bi definirali investicijske prio- ritete Slovenije na področju turizma za obdobje naslednjih let? Vsekakor bo osnovna prioriteta tudi v bodoče izgradnja turistične infrastrukture. Z neka- terimi resornimi ministrstvi pa tečejo tudi intenzivna usklajevanja glede prijavljanja skupnih ukrepov (npr. športnoturistična infrastruktura, obnovitev slovenskih gradov ipd.). Evidentirali smo tudi nekaj t. i. naci- onalnih projektov, katerih realizacija bi bila zaradi velikih obsegov investicij še posebej izrednega pomena. 5. Kakšne so izkušnje iz postopkov pri- jave in izbire projektov iz strukturnih skladov EU v obdobju od 2004 do 2006. Kje mislite, da bodo potrebni popravki ali nadgradnje glede na izkušnje iz pre- teklih let? Na osnovi preteklih razpisov imamo z izbra- nimi projekti relativno pozitivne izkuš- nje. Njihova realizacija se izvaja v skladu s pogodbeno določenimi časovnimi načrti. Izmed sofinanciranih investicijskih projektov v obdobju 2004-2006 je šest projektov tudi že zaključenih. 6. Kakšne so izkušnje ministrstva na področju kakovosti prijavljenih projektov s področja turizma? Potrjeni projekti, izbrani v okviru preteklih razpisov, izpolnjujejo določene kriterije s področja kakovosti, saj določene zahteve glede kakovosti izhajajo že iz samega javne- ga razpisa. Omenjene zahteve je nato treba upoštevati pri samem ocenjevanju prispelih vlog. To pa pomeni, da manj kakovostni pro- jekti, ki v okviru določenih meril ne dosegajo zahtevanega praga števila točk, ne izpolnju- jejo pogojev za sofinanciranje. 7. Ali po vašem mnenju država dovolj vzpodbuja investicije v turistično dejav- nost ali bi si v prihodnje na tem področju želeli še kakšen dodaten ukrep/dodatna sredstva? Menimo, da država posveča zelo veliko pozornosti temu vprašanju. V lanskem letu je namreč v rebalansu proračuna namenila za ta ukrep kar 3 milijarde tolarjev dodatnih sredstev. To pomeni, da so lahko slovenska podjetj.a bistveno prej počrpala evropska sredstva. V letošnjem letu pa smo uspeli pridobiti dodatni 2 milijardi tolarjev, da smo lahko realizirali že omenjeni razpis v višini 2,8 milijard tolarjev, saj nam je iz preteklega obdobja na tej postavki ostalo le 770 mili- jonov tolarjev. 8. Investicije ne potekajo samo na področju sredstev, temveč tudi na podro- čju človeških virov. Menite, da je na tem področju v Sloveniji v turizmu dovolj narejenega? Glede na današnje stanje na področju kako- vosti človeških virov v turizmu moramo pri- znati, da v preteklih letih v Sloveniji nismo dovolj vlagali v njihov razvoj. Na omenjenem področju imajo pomembno vlogo številni akterji - od šol in resornih ministrstev do drugih institucij, kot so Center za poklicno izobraževanje, GZS, OZS, sindikati. Danes se soočamo s situacijo, ko beležimo izreden upad vpisa v gostinske poklice, kar se že odraža v pomanjkanju ustreznega kadra. Prav tako je zaznati prevelik razkorak med izobra- ževalnimi programi in omejenim praktičnim usposabljanjem v turističnih podjetjih. l. KNJIŽ Investicije turističnega gospodarstva v letu 2006 Pre led večjih investicij v turistične kapacitete v letu 2006 Smeli načrti skupine Hit 2005 prevzel večino hotelskih kapacitet in začel aktivno obli- kovati podobo te turistične destinacije. Ob prenovi hotelov Osnovno področje poslovanja skupine Hit so še vedno igre (samo letos bo v povečanje kapacitet, dvig kakovosti storitev, na srečo, ki pa jih vse bolj dopolnjuje ponudba različnih turi- obnovo zgradb ipd. hotelov Larix, Prisank, Kompas in Alpina stičnih storitev in ponudba tehnoloških produktov s podro- vloženih prek 600 milijonov tolarjev), Hit v partnerstvu z žič­ čja igralništva (družba Hit je lani ustanovila posebno druž- nicami pomaga pri obnovi žičniške infrastrukture, v okviru bo za razvoj tehnoloških produktov - ICIT Inovacijski center odvisne družbe Hit Alpinea pa že načrtuje nove investicije v igralniških tehnologij). Skupina v Sloveniji intenzivno razvija razvoj turistične in športne infrastrukture (lani je bila odprta dve turistični destinaciji: Novo Gorico in Kranjsko Goro (do tudi nova večnamenska športna dvorana Vitranc). Uspešni letos je Hit v to destinacijo vložil več kot 12 milijard tolar- so tudi Hitovi projekti v tujini. Hotel Maestral je bil razglašen jev), s projektom igralniško -zabaviščnega centra v Šentilju za najboljši hotel v Črni gori (v prvem letu poslovanja je pre- bo vstopila na nove trge, izvedba projekta mega-zabavišča segel načrte in ustvaril 11 milijonov evrov realizacije), igral- na Goriškem pa bi pomenila nov narodnogospodarski raz- niško-zabaviščni center Coloseum Club pa je postal center vojni turistični impulz. V Novi Gorici Hit intenzivno investira v družabnega dogajanja v Sarajevu. prenovo obstoječih in gradnjo novih kapacitet. Do konca leta Poleg naštetega Hit zaključuje z deli in načrtuje otvoritev svo- bo odprt nov hotel ob igralniško-zabaviščnem centru Perla, jega prvega igralnega salona Drive in z 387 m2 igralne povr- do sredine naslednjega leta pa bo dokončana obnova igral- šine, katerega lokacija bo na širšem območju Mednarodnega niško-zabaviščnega centra Park. V Kranjski Gori je Hit do leta mejnega prehoda Vrtojba (v nekdanji Modri restavraci- ji Kompas MTS). Vrednost investicije znaša predvidoma 1.086.000 SIT. Otvoritev predvidevajo v letošnjem aprilu. V začetni fazi bo projekt nudil 31 dodatnih delovnih mest. Načrtovane investicije v portoroških hotelih Lifeclass V portoroških hotelih LifeClass bodo letos izvedli kar nekaj pomembnih naložb. Največja naložba je vsekakor prenova portoroških Term & Wellness Palace. V začetku marca 2006 so odprli prenovljene Terme & Wellness Palace s kompletno renoviranim Thalasso centrom in obogateno obstoječo ponud- bo ter nov Pilates holistični center LifeClass. Sredi aprila 2006 bodo odprli nov Ayurveda center. Investicije v objekte sprem- lja tudi ponudba novih produktov, programov in storitev. Pročelje novega ig ralniško -zabaviščnega centra Park v okviru skupine Hit, ki naj bi bil gostom na voljo avgusta 2007. Predvidoma do poletja bodo pristopili k izgradnji povezo- valnega hodnika med hoteli Grand Hotel Palace, Apollo in Slovenija. Tako bodo tudi dejansko povezali vso ponudbo portoroškega resorta LifeClass, t.j. vseh šest hotelov (hote- le Grand Hotel Palace***** in hotele**** Slovenija, Riviera, Apollo, Mirna in Neptun) z wellness centri (Terme & Wellness Palace in Wai Thai) in s Kongresnim centrom Poftus. V atriju Grand Hotela Palace bodo na novo uredili tematsko vinoteko s pestrim izborom vin priznanih slovenskih in tujih vinarjev. Prostore nekdanje restavracije Riva bodo preuredili v trgovine, namenjene ponudbi prestižnejših blagovnih znamk. Obenem bodo vseskozi sodelovali na projektu prenove stare- ga hotela Palace, ki bo predvidoma odprt konec leta 2007. Investicije v Sava hotelih Bled Družbe v okviru Sava hotelov Bled v letu 2006 nadaljujejo z dinamičnimi vlaganji v turistično infrastrukturo z namenom zagotavljanja boljšega počutja gostov in ekonomiče izrabe energije. Največja investicija v tem letu bo obnova hotela Park, drugega največjega hotelskega objekta v Sloveniji, ki se je pričela že v novembfu 2005. Obnova bo obsegala teme- ljito sanacijo nastanitvenega dela, kjer bodo novo podobo dobile vse hotelske sobe in hodniki, z zamenjavo oken pa bo zagotovljena boljša toplotna in zvočna izolacija. Polovica sob bo klimatizirana kot odgovor na vse večje zahteve in pri- čakovanja tujih gostov. S prenovo konferenčnih prostorov bo hotel Park dosegel višji nivo konferenčnih storitev. Novo konferenčno središče bo obsegalo štiri med seboj povezane konferenčne dvorane, ki bodo sprejele od 60 do 120 udele- žencev. K dvigu kakovosti bivanja bo prispevala tudi nova recepcija, hotelska restavracija, klimatizacija skupnih pros- torov, nove inštalacije in prijaznejši vhod. Dela bodo zaklju - [foto: arhiv skupine Hit] ,_J)_V) ..,; >VI 200~---~ - - --- --~~-~~--~ ~~~----~---'---~10 160 - št.objav -e- ocena naklonjenosti 8 ~s----is~-----------~ ------------~ 6 - št.objav 4 -•~~~=~~L--~~k---J_~ - ~~~~~- 12 J CII ·c o ~ l'CI C l'CI ------------------ -------+-2 ~ o - -4 -8 -e- ocena naklonjenosti 8 1601+-- ------------ - ------- ~ ______ _,_6 4 ~ 2 C CII ·c o ~ ig l'CI -2 ~ o -4 -6 -8 ·10 Vir: Analiza PAM-Erza leto 2006 - št.objav-2004 - št. objav -2005 ..... ocena naklonjenosti -2004 - ocena naklonjenosti -2005 - 8 250--i-- ----------------- - - ---~------- - --- ------ ----------1 - 6 število objav 200u-r-- - - -------~---........... ---, 1600-t--- --- ------ 1200 so~ -- 400 leto2004 leto2004 Vir: Analiza PAM-ET za leto 2006 V pomenski sklop Ponudba smo uvrstili 64 objav. 58 objav je bilo naklonjenih, osem pa nevtralnih. Negativnih objav ni bilo. Pomenski sklop Ponudba vključuje objave o različnih festivalih po Sloveniji, kulinariki, kolesarski poti po Sloveniji, turistični ponudbi, smučiščih in zdraviliščih. V sklop Pomurje smo uvrstili 59 objav. O pomenskem sklopu Pomurje nismo našli nenaklonjenih objav, 43 jih je bilo naklo- njenih, 16 pa nevtralnih. Zasledili smo pojavljanje Banovcev, Bogojine, Goričkega, Gornje Radgone, Grada, Jeruzalema, Lendave, Ljutomera, Moravskih toplic, reke Mure, Murske Sobote, Ormoža, Panonskih term, Ptuja in Ptujske gore, Radencev, Rogaške Slatine, Sela, Sladkega Vrha in Veržeja. V sklop Slovenija je bilo uvrščenih 57 objav. O tem pomen- skem sklopu smo zasledili štiri nenaklonjene objave, 21 jih je bilo naklonjenih, 32 pa nevtralnih. V pomenski sklop Slovenija smo uvrščali objave, ki so vsebovale statistične podatke o Sloveniji (cene dobrin, prometne kazni itd.). V sklop Posamezniki smo uvrstili 26 objav. O tem sklopu ni bilo nenaklonjenih objav, zasledili pa smo štiri naklonjene in 22 nevtralnih objav. Posamezniki, ki so bili omenjeni v objavah, so Barbara Gunčar, Jan Ciglenečki, Janez Repanšek in Zvone Petek. V sklop Sejmi smo uvrstili devet objav. Nenaklonjenih objav o tem sklopu ni bilo. Največ, sedem objav je bilo naklonje- nih, nevtralni pa sta bili dve objavi. 4 ~ 2 C CII ·c --------t-0 ~ n, C n, ·2 ~ u o V pomenski sklop Koroška smo uvrstili osem objav. Sedem objav je bilo naklonjenih, ena pa nevtralna. Sklop Koroška zajema objave o Črni na Koroškem, Peci in Slovenj Gradcu. Najmanj objav, le eno, smo zasledili o pomenskem sklopu Haloze. ' Opazimo lahko, da so mediji v obeh polletjih največkrat poro- čali o promociji in Julijskih Alpah ter Posočju. V drugem pol- letju je na tretjem mestu Ljubljana in okolica, sledita Obala in Kras. V prvem polletju pa sta se na tretje mesto uvrstila Obala in Kras, sledilo je poročanje medijev o Pomurju. Ljubljana z okolico je bila šele na petem mestu. V splošnem pa lahko ugotovimo, da je, z izjemo poročanja medijev o ponudbi, fokus medijev ostal približno enak. 1.1 Promocija V pomenskem sklopu Promocija smo največ objav (292) zasle- dili o promociji Slovenije. Mediji so bili do promocije naše države večinoma naklonjeni, zabeležili pa smo tudi deset nena- klonjenih objav, in sicer predvsem v nemških medijih. Le-ti so še vedno poročali o cenah dodatnih stroškov počitnic v Sloveniji, ki naj bi bile nad evropskim in nemškim povprečjem: » Klasične dopustniške države, kot sta Italija in Španija, ter novinka Slovenija so dražje kot Nemčija ter se skupaj s Francijo naha- jajo nad evropskim povprečjem cen.« (Heilbronner Stimme). Boo o Vir: Analiza PAM-ET za leto 2006 Nemški mediji so poročali o projektu European Spa World in sodelovanju slovenskih zdravilišč pri tem projektu. O objektu smučišča, kamor smo vključili objave, ki so promovi- rale slovenska smučišča, smo zasledili 87 objav. Nemški časnik Sildwest Presse je npr. zapisal, da naj obiskovalci slovenskih smučarskih središč ne pričakujejo modernih naprav in oblazinje- nih sedežnic, vendar pa šarm odpravi vse pomanjkljivosti. O slovenskih zdraviliščih smo zasledili 68 objav, o kulina- riki 43 in o slovenskih vinih 33. Italijanski Milano Finanza je zapisal: »Na severozahodu države, pri meji z Madžarsko, je Slovenija bogata s termalnimi viri. Kompleks Terme 3000 v Moravskih Toplicah je eno najbolj znanih na tem področju, ponuja pa nedotaknjeno naravno okolje.« V pomenskem sklopu Promocija smo spremljali tudi objekt Oglasi, v katerega je vključenih 20 oglasov za slovenska turi- stična središča. 1.2 Julijske Alpe in Posočje V pomenskem sklopu Julijske Alpe in Posočje smo daleč največ objav (95) zasledili o Bledu in Blejskem jezeru. Tuji mediji so o Gorenjski poročali zelo naklonjeno, saj smo zasle- dili samo eno nenaklonjeno objavo o Bledu. • prvo polletje • drugo polletje Bled in Blejsko jezero je v tej regiji še vedno najbolj pre- poznavna turistična destinacija. Članki opisujejo predvsem lepote Blejskega jezera. Bohinjsko jezero se pojavlja v 44 objavah. Veliko število objav o Kranjski Gori (85) je posledica poroča­ nja o smučanju in smučarskih krajih po Sloveniji. Nemški B! Reiselust je zapisal: »Kranjska Gora ne privablja samo smučar­ je in boardarje, temveč tudi pohodnike, kolesarje in plezalce. Kranjska Gora je alpska.vasica s svetovljanskim šarmom.« O Triglavskem narodn~m parku smo zasledili 47 objav, osem je bilo nevtralnih, ostale pa naklonjene. Nemški mediji so v povezavi s Triglavskim narodnim parkom pogosto ome- njali legendo o Zlatorogu in pa legendo o nastanku mosta. Tudi Soči, raftingu in canyoningu so bili mediji naklonjeni. 1.3 Ljubljana in okolica V pomenskem sklopu Ljubljana in okolica smo največ objav (160) zasledili o mestu Ljubljani. O Ljubljanskem gradu smo zasledili 25 objav, o Ljubljanici 22 in Tromostovju 16. O tem pomenskem sklopu nismo zasledili negativne obja- ve. Avtor članka o Ljubljani, objavljenem v Abenteuer & Reisen, je v uvodu članka zapisal, da se v slovenski prestolnici hitro počutiš domače. Nordsee-Zeitung pa je zapisal, da Ljubljana spominja na Prago, kar je tudi razumljivo, saj je pri razvoju obeh mest sodeloval arhitekt Jože Plečnik. Po poročanju večine nemških medijev Ljubljano zaznamuje tudi okrog 40.000 študentov. V člankih o Ljubljani so ponavadi omenjeni tudi Ljubljanski grad, Ljubljanica in Tromostovje kot sestavni deli slovenskega glavnega mesta. 1.4 Obala in Kras Največkrat so mediji poročali o Piranu, zasledili pa smo samo naklonjene objave. Nemški mediji so Piran označili za slovenske Benetke. Po številu objav sledita Portorož in Postojnska jama. O tem pomenskem sklopu smo zasledili eno negativno objavo o Portorožu v italijanskem ll Piccolu. Časnik je poročal o tem, da je v Portorožu potrebno doplačati večino storitev, kot npr. senčnike. Milano Finanza je poročal, da so »na slovenski obali fasci- nantna mesta, kot je Piran, Tartinijevo rojstno mesto z neokr- njeno beneško arhitekturo«. Nemški Rhein Zeitung je zapisal, da je »slovenski Kras del najlepšega podzemlja na svetu, najbolj znani jami pa sta Postojnska in Škocjanska jama«. Italijanski For men magazine pa je v enem svojih člankov zapisal, da »lahko v Lipici najdemo čudovite bele konje«. 1.5 Pohorje V pomenskem sklopu Pohorje smo največ objav, 47, zasledili o Mariboru. Sledijo objave o Pohorju, ki smo jih našteli 26. V spremljanih medijih smo zasledili še 12 objav o Dravi ter 12 o Rogli. Tudi o tem sklopu nismo zasledili nenaklonjene objave. Objave o Pohorju in Rogli spadajo v sklop objav o sloven- skih smučiščih, saj so članki predstavljali vse oziroma večino večjih slovenskih smučišč. 1.6 Dolenjska V pomenskem sklopu Dolenjska smo največ objav zasle- dili o Dolenjskih toplicah z 18 objavami, sledi Čatež s 15 objavami ter Mokrice in Šmarješke toplice z 11 oziroma 12 objavami. V tem sklopu smo zasledili samo eno nenaklonjeno objavo, namreč o Čatežu. Hrvaški Jutarnji list je poročal, da imajo Terme Čatež čedalje manj turistov, saj le-ti zdaj obis- kujejo Terme Tuhelj na Hrvaškem. 1.7 STO O pomenskem sklopu STO smo našli samo 95 objav, med temi pa ni bilo nobene nenaklonjene objave. O objektu STO smo zasledili 86 objav, pet naklonjenih in 81 nevtralnih. Slovenska turistična organizacija oziroma njena predstav- Slika: Vodilni mediji, ki so poročali o slovenskem turizmu4 n-r- ~--~----~-~- ~ - ~ ~~-----~~~ - -~-~ -...,..10 - št.objav -e- ocena naklonjenosti 8 6 4 1.11 Slovenija O pomenskem sklopu Slovenija smo našli 57 objav. V ta sklop, ki je bil na novo uvrščen v analizo, smo uvrščali objave, ki niso direktno povezane s turizmom, vendar pa se vseeno nanašajo nanj. Tako smo v ta pomenski sklop uvrščali objave, ki so poročale o cenah storitev po Evropi, višini kazni za prometne prekrške (npr. vožnjo brez luči v Sloveniji) itd. O objektu statistični podatki smo zasledili štiri nenaklonjene objave, ki so poročale o tem, da so dodatni stroški počitnikova­ nja v Sloveniji zelo visoki v primerjavi s cenami v Nemčiji. 1.12 Posamezniki V tujih medijih smo največkrat naleteli na Barbaro Gunčar, in sicer v desetih objavah. Sledita Jan Ciglenečki in Janez Repanšek s po seštimi oziroma petimi objavami. O Barbari Gunčar so poročali nemški mediji, predvsem o njeni prisotnosti na sejmih, na katerih je predstavljala slo- venski turizem. Po eno objavo smo zasledili tudi o Borisu Bajžlju, Iztoku Altbauerju, Marjanu Hribarju in Zvonetu Petku. 2.1 (Ne)naklonjenost objav Tuji mediji so o slovenskem turizmu v obdobju od 1. julija do 31. decembra v 503 objavah poročali naklonjeno (72 %), v 14 nenaklonjeno (2 %) in v 184 nevtralno (26 %). Največ nenaklonjenih objav v analiziranem obdobju, sedem, je bilo objavljenih julija. Novembra smo zasledili tri take objave, avgust~ dve ter septembra eno. V oktobru nismo zasledili nenaklonjene objave. Največji delež, 11 %, nenaklonjene publicitete smo v anali- ziranem obdobju zasledili v čeških medijih. Nenaklonjene objave smo zasledili še v avstrijskih, hrvaških in nemških medijih, kjer je delež nenaklonjenih objav znašal tri odstot- ke, v britanskih in italijanskih medijih pa je znašal en odsto- tek. Nenaklonjenih objav ni bilo v madžarskih, švicarskih, polj- skih, irskih, španskih, francoskih, nizozemskih, ameriških ter belgijskih medijih. 2.2 Osrednja tema objav ništva v tujini so bila večinoma predstavljena kot vir dodat- 1.13 Sejmi Delež objav, v katerih je bil slovenski turizem osrednja tema poročanja, se ni bistveno razlikoval od deleža sekundarne publicitete. Primarnih objav je bilo 356, sekundarnih pa 348. nih informacij o Sloveniji in turistični ponudbi. V sklop Sejmi smo uvrstili devet medijskih objav, sedem je 1.8 Savinjske Alpe V pomenskem sklopu Savinjske Alpe smo največ objav zasledili o Termah Olimia (21). Sledita Rogaška Slatina s 17 objavami in Celje ter Dobrna s po petimi objavami. O tem pomenskem sklopu nismo zasledili nenaklonjenih objav. Italijanski ll Piccolo je zapisal: » Terme 0/imia imajo enega največjih modernih centrov savn v Sloveniji.« 1.9 Ponudba V pomenskem sklopu Ponudba smo največ objav, 11, zasle- dili o ponudbi vin. V tem objektu so zajete objave o ponudbi in kakovosti vin v Sloveniji. Po sedem objav smo zasledili tudi o hotelski ponudbi in ponudbi slovenskih smučišč. 1.10 Pomurje V pomenskem sklopu Pomurje smo največ objav (15) zasle- dili o Radencih. Sledijo Moravske toplice s 14 ter Jeruzalem s sedmimi pojavljanji. Poročanje o Radencih in Moravskih toplicah smo zasledili predvsem v objavah, ki so predstavljala slovenska zdraviliš- ča, o Jeruzalemu pa so poročali kot kraju z zelo dobrimi vini . bilo naklonjenih, dve pa nevtralni. Nemški mediji so poro- čali o workshopu v Kranjski Gori. 1.14 Koroška V pomenski sklop Koroška smo uvrstili osem objav, vse so bile naklonjene. Objave smo zasledili v nemških medijih. Alpenjournal je v svojem prispevku predstavil možnosti za kolesarjenje v Sloveniji. Tako je omenjena tudi »Mountain Bike Park« v Črni na Koroškem. Pot kolesarje vodi »ne na, temveč skozi Peco«. 1.15 Haloze O pomenskem sklopu Haloze smo našli eno objavo. 2. Značilnosti objav V tem poglavju predstavljamo glavne značilnosti poroča­ nja medijev (delež naklonjenih, nenaklonjenih in nevtralnih objav, odstotek načrtovanih objav) o slovenskem turizmu v spremljanih tujih medijih. Največ primarnih objav, 82, smo zasledili v avstrijskih medi- jih, sledijo nemški mediji z 78 primarnimi objavami. Največji delež primarnih objav, 100-odstotni, smo zasledili v ameri- ških medijih, kar pa je posledica majhnega števila objav. V vseh medijih smo zasledili primarne objave 3. Prisotnost v posameznih medijih O slovenskem turizmu je v analiziranem obdobju poročalo 316 medijev. Največkrat je o slovenskem turizmu poročal italijanski medij ll Piccolo (30 objav), na drugem mestu je madžarski Observer (15 objav), na tretjem in četrtem mestu po števi- lu objav pa sta avstrijski Travel lndustry Professional (13 objav) in ll Gotha (12 objav). Med prvimi desetimi mediji, ki so največkrat poročali o slovenskem turizmu, pa so kar štirje mediji, ki izhajajo v Avstriji. . ·- . . ... :-~ -- - ~ ·-:-:::-- . ... = . . . ... , -~}. _ ,, ' . ' . ,, . ··-.. , ._.: , .. -~ . - ' - .. ~:.=< ._.. : '~~:·.:.:::,~~ .. ,.-:·.- ( __ ;. · ... , :;,_.,._,7:=- .. · -•: -·: .· c.:. ··. .. . - . . . . · ~ ~ - - - . : · . Povzetke prispevkov o Sloveniji in slovenskem turizmu v tujih medijih tudi v letu 2006 spremljajte na www.slovenia.info - TUJI MEDIJI O NAS! Izbor najnovejših reportaž o Sloveniji, ki so plod študijskih obiskov tujih novinarjev v organizaciji STO in ob sodelovanju partnerjev slovenskega turizma: 1. Objava o Sloveniji v irski reviji: GoGolfing, 2. Objava o Sloveniji v makedonski reviji: Golfing- Golfing Union of lreland, Slovensko Life Magazine, Dobro pripravljen izdelek - presenečenje, str. 65-68, april 2006. Slovenija, str. 110-113. 5. Objava o Sloveniji v italijanski reviji zalo- 6. Objava o Sloveniji v nemški reviji Alpen žbe Giorgio Mondadori, Bell'Europa, alla Journal, Silvia Baumann: Divji vodni paradiž scoperta del continente piu bello del mondo, doline reke Soče, str. 43-47, februar 2006. Lidia Kuscar: Ideja dr. Riklija, foto: Albert Ceolan, str. 110-121, marec 2006. putovanja • 3. Objava o Sloveniji v grški reviji IAEAIAEI, 4. Objava o Sloveniji v hrvaški reviji Turist kjer je objavljen člane k o nekaterih izbranih plus, Zagreb, Marijana Perinic: Dobrodošli turističnih krajih oziroma destinacijah kot v Ljubljani, foto: Marijana Perinic, str. 16-24, so Ljubljana, Piran, Postonjska jama, Ptuj in marec 2006. Terme Olimia, str. 70-77- 7. Objava o Sloveniji v finski reviji: Eeva, Slovenian kevaaseen, kjer je objavljen prispevek o nekaterih izbranih turističnih krajih kot so Bled, Postojna in Piran, str.112, februar 2006. Več informacij o objavah in ogled originalov: Majda Rozina Dolenc, elektronski naslov: majda.dolenc@slovenia.info. Ali veste dovolj o aktivnostih Slovenske turistične organizacije in priložnostih za sodelovanje? - ~~~-Bi r.adi vedeli več?----.------t (j Poslovne strani Slovenski sreda, 22.03.2006 Personalizacija ~e~~ p~r~čla .......................... . ~ p( 22 pf r ... pf =te 181 Uporabniš o ime ........................................................................................................................................................ 1 Pr~g~a~i ~el_a ........................... . Kontakti STO .. Pred tavništva in informati ni uradi STO Organi STO ... . ............. . !'J~tr~nji akti !n pr~dpisi_ Katalog informacij javnega značaja Pozdravljeni na poslovnih straneh G-e-,- 0 ----- Slovenske turistične organizacije! Poslovne strani Slovenske turistične organizacije so namenjene turističnemu gospodarstvu, lokalnim turističnim organizacijam, turističnim zdruzenjem in druš om raziskovalcem, študentom, novinariem in vsem druoim oartneriem„ Iskanje BRANDING TURISTICNIH DESTINACIJ • TUR~EM • 13 .. - ..... .-.. , ... ..--,,;r;.;nlllOlll!i"'-" . ,.,... ., -;,_; ....-: .. ·: .. ·r:·:·. ·· : - ·. :.";'"_ . _ _- _ ... ::-;; · • :_." . .... :_~_~:,·.-:/' , .. : . -. .:;~-.:~ -~: :..~ ,~: .-;: ·- ' ~,._._.......,.,._ ··:.:. "' ';. .. ~~~--- visitBritain"'· » Where to Stay » Venues to Visit » Events » Flights & Transport » Practical Information » Business Tourism Velika Britanija - med 35 državami najbolj prepoznavna blagovna znamka My Travel Plan » Create Your Trave! Plan [empty] » Login (My Profile) Globalna spletna anketa med 35 tisoč uporabniki razkriva, da je blagovna znamka Velika Britanija najbolj znana med blagovnimi znamkami petintridesetih držav. Rezultati potrjujejo, da je Velika Britanija še pose- bej privlačna destinacija za obiskovalce - s posebnim poudarkom na dediščini in kulturi. » Register (New Users) Travel Tools » E-Newsletter Subscriptions » Interactive » Online Shop » Help? Četrti Anholt-GMI indeks blagovnih znamk držav (Nation Brands lndex - NBI) je zajel med petsto in tisoč potrošniki v vsaki sode- lujoči državi. Indeks ocenjuje kulturne, poli - tične, trgovske in človeške značilnosti in zmožnosti, investicijske potenciale in privlač­ nosti držav na osnovi vtisov in spoznanj. Turizem v Veliki Britaniji se je med petintri- desetimi državami v indeksu uvrstil na osmo mesto in je v dimenziji kulture na tretjem mestu med vsemi zajetimi državami. Kakor pri državah razvitega Commonwealtha (Avstralija, Nova Zelandija in Kanada) je tudi pri srednje- evropskih državah (Poljska, Madžarska in Češka) moč zaznati posebno pozitivne odzive na Veliko Britanijo kot turistično destinacijo. Raziskava VisitBritaina je pokazala, da pri- vlačnost Velike Britanije kot turistične desti- nacije za tuje goste temelji na treh predno- stih: dediščini, kulturi in pokrajini. To odraža tudi potencial Velike Britanije v obiskih gra- dov in palač, galerij ali muzejev ter vrtov in raziskovanju podeželja. Medtem ko tekmovanje za mednarod- ne potnike med destinacijami narašča, VisitBritain predstavlja vedno svežo blagovno znamko Velika Britanija, ki prepoznava globi- no, osrčje in vitalnost destinacije. Blagovna znamka priča o globini izkušenj, ki čakajo, da se jih odkrije, o ljudeh v osrčju teh izku- šenj in toploti dobrodošlic ter bogatih zgod- bah, ki jih lahko podelijo, vitalnosti in utripu mest in slovesu Velike Britanije po spodbudi in ustvarjalnosti. Osebna izkaznica VisitBritaina • VisitBritain je odgovorna za promocijo Velike Britanije kot ene izmed svetovnih turistič­ nih destinacij in za razvoj turističnega gospodarstva Anglije. Predstavništva in pisarne ima v šestintridesetih deželah po vsem svetu. V zadnjih treh letih je svojo prisotnost razširila na Kitajsko, v Vzhodno Evropo ter Jugovzhodno Azijo, svoje delovanje pa širi tudi v Indijo z novima predstavništvoma v Bangaloreju in Mumbaiju. • VisitBritain je na podelitvi nagrad World Trave[ Awards 2005 več kot 200 tisoč strokovnja- kov s področja potovanj in turizma imenovalo za Vodilni svetovni turistični in kongresni urad (World's Leading Tourist & Convention Bureau). • www.visitbritain.com je že drugo leto zapored dobil naziv Vodilna svetovna turistič­ na spletna stran (World's Leading Tourism Authority Internet Site) in predsednik VisitBritaina, Lord Marshall of Knightsbridge, je bil v dvestosedmih državah s strani ministrov za turizem izvoljen za osebnost leta vseh turističnih in kongresnih uradov (Destination and Convention Bureau Trave[ Person'ality of the Year). • Milijoni ljudi uporabljajo vsako leto za načrtovanje službenega potovanja ali oddiha www.visitbritain.com in www.enjoyengland.com, saj ta portala ponujata informacije v devetnajstih različnih jezikih. Omenimo naj še, da je lansko leto Veliko Britanijo obiskalo 30 milijonov obiskovalcev, kar je za 8 odstotkov več kot leta 2004. Njihova potrošnja je znašala 14,2 milijardi fun- tov, kar je za 9 odstotkov več kot v letu 2004. POVZETO PO: SPOROČILO ZA JAVNOST VISITBRITAIN: UK HAS BEST REGARDED BRANO OF 35 NATIONS Izvršni direktor VisitBritaina Tom Wright: "Vesel sem, da je Britanija na prvem mestu v zadnjem Anholt-GMI ind~ksu blagovnih znamk držav in da je prepoznana po svoji izjemni kulturi in priljubljenosti kot turistična destinacija. Čeprav je turizem le ena od šestih dimenzij blagovne znamke države, kot jo definira indeks blagovnih znamk držav (NBI), ima pri ohranjanju Britanije v svetu na tako visokem mestu ključno vlogo. Uspeh Velike Britanije v raziskavi in njen pomen po svetu odseva v njeni naraščajoči priljubljenosti kot vodilni destinaciji. Lani je v Veliko Britanijo prišlo 30 milijonov tujih gostov, s čimer je Britanija prekosila mnoge tekmece iz evropskih destinacij ter postavila nov rekord." ' Dežela bogate kulturne ponudbe Velika Britanija je ena izmed maloštevil- nih držav v indeksu blagovnih znamk držav (NBI), ki ima močno prisotno 'sodobno kul- turo' - 4. mesto - glasba, filmi, umetnost, literatura, in 'bogato kulturno dediščino' - 8. mesto. "Velika Britanija je izredno kulturno boga- ta, celotno je v tej dimenziji zasedla tretje mesto, prav tako v indeksu. Britanska glas- ba je dosegla univerzalno priljubljenost; od skupin Rolling Stones in Beatles do Robbie Williamsa in Oasis, medtem ko literarne aso- ciacije, kot so Beatrix Potter in Winnie the Pooh, Dickens, Austen, Bronte in Sherlock Holmes, pomagajo vzdrževati zavest in vpli- vajo na dojemanje različnih aspektov ome- njene države," meni Tom Wright in dodaja: "Danes je filmski turizem naraščajoč globalni pojav, ki ustvarja novo vrsto turista - 'set-jet- ter' (ljubitelj potovanj iz naslonjača). Filmi so pomagali prikazati bistvo raznovrstnih desti- nacij Velike Britanije, naše kulture in ikonskih mejnikov, kakor tudi zgodovinske in sodobne osebnosti. VisitBritain se je izkazala kot pio- nir na področju velikega potenciala filmskega turizma in ima v Los Angelesu svoje filmsko turistično predstavništvo. V zadnjem dese- tletju smo razvili pedigre za delo s filmskimi studii, podjetji za distribucijo in velikimi film- skimi proizvajalci." 64 odstotkov vseh udeležencev v indeksu je povedalo, da bi 'zelo verjetno' obiskali muze- je in galerije v Veliki Britaniji, če bi bili tam na obisku. Lani je londonski 'Theatreland' obiskalo rekordnih 12,1 milijon obiskoval- cev - tretjina iz tujine-, potrošili pa so več kot 375 milijonov funtov. Velika Britanija je na sedmem mestu glede 'bogastva zidane/zgo- dovinske dediščine' in močno tekmuje s sta- rodavnimi civilizacijami, kot so Egipt, Kitajska in Indija, ter evropskimi tekmicami kot Italija, Francija in Španija. Velika Britanija 'izstopa v športu' "Šesto mesto Velike Britanije je zagoto- vo odsev uspeha omenjene dežele, da bo v letu 2012 gostila olimpijske in paraolim- pijske igre. V veliki meri je odvisno tudi od priljubljenosti mnogih britanskih športov po svetu, naših športnih katedral in večjih pri- reditev na univerzalnem športnem koledarju. VisitBritain skupaj s turistično industrijo že načrtuje strategije, da bi povečali prednosti turizma zaradi olimpijskih iger." Tom Wright o ostalih ključnih ugotovitvah Anholt-GMI indeksa blagovnih znamk držav: • Poljska, Madžarska in Češka izkazujejo še posebej velik potencial kot emitivni turistični trgi Velike Britanije. "Z leti je skupno število prihodov iz teh treh držav naraslo povprečno za 55 odstotkov. VisitBritain ugotavlja naraščajoč pomen novih in razvijajočih se trgov v Vzhodni Evropi in Jugovzhodni Aziji, na Kitajskem, v Indiji in Rusiji in vse večjo vlogo britanskega turističnega gospodarstva. Trenutno smo aktivni na enajstih razvijajočih se trgih, vključno z Mehiko za leto 2006/07.", pravijo pri VisitBritain. • Indija je Veliko Britanijo uvrstila na področju turizma na drugo mesto. "VisitBritain je okrepila svojo prisotnost v Indiji z novimi predstavništvi v Bangaloreju in Mumbaiju ter povečala osebje v že obstoječem uradu v New Delhiju. Do leta 2050 bo Indija takoj za Kitajsko in ZDA tretje največje gospodarstvo na svetu. Z 250 milijoni ljudi leta 2003 je indijski srednji sloj že enako obsežen kot celotno prebivalstvo ZDA, vsako leto pa to število poraste za približno 30 milijonov. število neposrednih tedenskih poletov med Indijo in Veliko Britanijo bo naraslo za štirikrat, z okoli 20 na 80 do konca leta 2006. Skupno je lani več kot 5 milijonov Indijcev potovalo v tujino. Vedno so obstajale močne kulturne vezi med Indijo in Veliko Britanijo, ki ima letno 255 tisoč obiskovalcev iz Indije (do 28 odstotkov), medtem ko je potrošnja narasla za 53 odstotkov." »Bolj kot je vse isto, bolj je drugače<~ V prvi polovici marca sem si desetič okrog vratu obesil kartico, ki me bo ponovno označevala kot člana »plemena ITB«. Odlično se spomnim, kako me je Mednarodna turistična borza (1TB) tistega mrzlega marca 1996 (leta 2000 sem v Berlinu manjkal) šokirala v svoji grandioznosti, v zadnjih letih pa je vse tako ... heh, domače in vsako leto enako. A »bolj kot je vse isto, bolj je drugače«, če parafraziram stari francoski rek. Mednarodna turistična skupnost se je v enajstih letih dodo- bra spremenila. Sredi devetdesetih, se spominjam, smo se učili, da se promocija destinacije umika promociji produktov in klastrov (skupin produktov), kar pa se je v zadnjih nekaj letih spet spremenilo. Je pa danes v ospredju multilateralni značaj turizma, njegova demokratizacija, liberalizacija global- ne trgovine in storitev, boj proti terorizmu in, zlasti, o čemer se nam pred desetletjem ni niti sanjalo, turizem kot instru- ment boja proti revščini, v okviru Milenijskih razvojnih ciljev Združenih narodov. Fokus programa globalnega turističnega razvoja, kot ga vodi Svetovna turistična organizacija (UNWTO), se je preselil s »planeta na ljudi«, z ekoturizma na razvoj skupnosti, z vodenja destinacij na branding. Trgi se razvijajo tako v emitivnem kot tudi destinacijskem smislu, produkti se spreminjajo, komuniciranje pa sploh. Kitajska in Indija posta- jata vse bolj atraktivna trga, Evropa se še širi, Afrika se prebu- ja. Nafta razen leta 1984 še nikoli ni bila tako draga, a letal še nikoli ni bilo toliko, ne na tleh ne v zraku, kot danes. Če je turistični diskurz pred enajstimi leti za marsikoga pomenil zgolj počitnice na morju, je turizem danes priznan kot najpomembnejši sodo-ekonomski sektor v svetu. Nekoč »počitnice« so se danes prelevile v širok razpon dejavnikov, ki povzročajo povpraševanje po turizmu (vključno s potovanji - razen v cilju zaposlitve in emigracije) na trgu, s tem zaposlitve v sektorju in prihodke: počitnice, poslovne poti, obiski prijateljev in sorodnikov (VFR), izobraževalna, verska in zdravstvena poto- vanja, športni dogodki, konference in sejmi, razstave ... vse to povzroča potrebo in povpraševanje po turizmu. In raste. Lani je tako čez meje svojih držav potovalo kar 808 milijo- nov ljudi, kar je več kot 25-krat več kot leta 1950, prvega leta, ko so v Ženevi začeli spremljati to najpomembnejšo statisti - ko (ITA - international tourist arrivals). To pomeni, da je ITA letno rasel kar po stopnji 6,5 odstotka, do leta 2020 pa naj bi rasel po stopnji približno 4 odstotke. A domači turizem je še desetkrat večji od mednarodnega, kar pomeni, da letno po turističnih poteh po svetu hodi nekje devet milijard ljudi (naj spomnim: obseg svetovnega turizma je mednarodni+ domači)! Približno šest do osem odstotkov zaposlitev v svetu je vezanih na turizem. Potovanja so lani predstavljala približno 30 odstotkov ICST-ja (lnternational Commercial Service Trade - ta kate- gorija Svetovne trgovinske organizacije pomeni mednarod- no komercialno storitveno izmenjavo), kar je ena najvišjih komponent ICST-ja. Mednarodni turizem se je od leta 1950 bajno spremenil. Le tri odstotke mednarodnih prihodov so tedaj beležili zunaj Evrope in Severne Amerike oziroma petnajstih največjih turi- stičnih destinacij. Leta 2004 je bilo mednarodnega turizma zunaj prvih 15 destinacij kar 42 odstotkov, v zadnjem dese- tletju pa tržni delež Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike raste na račun Evrope in Amerike. Kategorija VFR se je v zadnjih desetih letih povečala z 19 na 21 odstotkov. »Še pomnite, tovariši?« Od 8. do 12. marca 2006 sem torej spet hodil od ICC-ja skozi poljsko dvorano mimo obsceno dragih hrenovk in vode- ne kave v švicarsko-slovensko-avstrijsko halo 17, pa mimo Skandinavije v halo 20, kjer so afriške države in štant UNWTO- ja. Vmes sem srečal tudi do 50 znancev in se zmenil za štiri različne večerne žurke. In kako se bomo počutili leta 2016? Deset najvplivnejših dejavnikov na svetovni turizem Po prepričanju ožje skupine okrog generalnega sekretarja UNWTO-ja bo na razvoj mednarodnega turizma do leta 2015 najbolj vplivalo deset dejavnikov (pravzaprav dvanajst, a naj zaradi objektivnosti zadnja dva, ki se neposredno tičeta OZN- ja in organizacije, ki ji pripadam, izpustim). 1. Rastoče blagostanje v svetu. 2. Demografske spremembe. 3. Liberalizacija potovanj. 4. Visoka cena nafte. 5. Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, zlasti na področju promocije. 6. Pomen izboljšanega komuniciranja. 7. Vloga interneta. 8. Terorizem in višja stopnja varnosti. 9. Učenje in nabiranje izkušenj. 10. Povečanje konkurenčnosti in hkrati konsolidacije na trgu. Primerjava dejanskega gibanja mednarodnih turističnih prihodov z napovedjo UNWTO Vizija 2020 1.600 . -+- Actual trend - Tourism 2020 Vision 1.400 ----- 1.200 -- ·----- -- - - 1.000 1,0 mlrd 600 400 200 .. 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Vir: UNWTO, januar 2006 ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG 1) Rastoče blagostanje v svetu Pred ducatom let smo videli (kajne?), kako je sprememba ekonomskega in po l itičnega sistema v vzhodni Evropi, pa tudi pri nas, sprostila prej zatrte želje po potovanjih. Ta pro- ces se še nadaljuje, vendar se seli vse bolj na vzhod in na jug. Štirje najhitreje rastoči emitivni trgi so Kitajska, Indija, Rusija in Poljska, vendar se slednja s Kitajsko in Indijo komaj- da lahko primerjata. Gre za dve najbolj naseljeni državi na svetu in njun potencial je praktično neznanski. Kitajska ima danes 1,3 milijarde prebivalcev. Po strokovnih virih se na Kitajskem že 19 odstotkov prebivalcev (prib ližno 247 mi li- jonov ljudi) šteje za srednji sloj, kar pomeni, da razpolagajo s sredstvi za potovanje v tujino. Ta številka naj 4 bi se do leta 2010 podvojila. V Indiji živi nekoliko - a ne ravno mnogo - marij ljudi, vseka- kor več kot milijarda. Indija je po BDP četrta največja država v svetu, takoj za ZDA, Kitajsko in Japonsko. Še več, polovica potovanj Indijcev v tujino so potovanja zunaj Azije. Rusija kot emitivni trg je silno zaželena, a za nekatere tudi težko razumljiva, že od razpada Sovjetske zveze. Obseg njenega potrošništva se je v zadnjih desetih letih pbdvojil in strokov- njaki pravijo, da se bo spet podvojil v prihodnjih petih letih. Outbound iz Rusije, pa tudi Poljske, je vsako leto večji, zlasti pa v oddaljene destinacije. Pozor: zanimiva trga postajata tudi Argentina, sploh pa Brazilija. 2) Demografske spremembe Staranje prebivalstva \/mnogih velikih oziroma industrij- sko razvitih državah pomeni rast trga, ki ga označujejo višja starost, a tudi več denarja in časa, ki sta na razpo lago za potovanja. V manj kot 20 letih bo kar tretjina prebiva lstva na Japonskem in v Nemčiji starejša od 60 let, v Franciji, Kore ji in Veliki Britaniji pa četrtina. Na Kitajskem bo leta 2050 sta- rejših od 60 let le 11 odstotkov prebivalstva. Med rastočimi emitivnimi trgi, ki temu trendu nasprotujejo, sta Indija in Brazilija, ki bosta ostali relativno mladi družbi. A tu se kaže tudi fenomen zan imivega mladega tržnega segmenta, ki od ra- šča ob internetu, mobilnih telefonih in MTV-ju. In za katerega potovanja, zlasti v tujino, pomenijo prestižni simbol. Turisti, starejši od 55 let, bodo potovali dlje od doma, tam ostajali dalj časa, obiskali bodo dva ali več ciljev, vk ljučevali se bodo v mnoge aktivnosti, potovali najpogosteje v paru in porabili več denarja kot doslej. Zanje bodo zanimivi pro- dukti na področju zdravstvenega turizma, wellness, krožna potovanja itd. Pozor: ti turisti bodo zahtevali oseben pristop in komuniciranje na vseh ravneh - od promocije do produkta in vrnitve domov. 3) Liberalizacija potovanj Začnimo na drugem koncu: po seriji terori stičn i h napadov na ZDA, pa tudi Madrid, London, Ba li , Šarm in drugod, se je mednarodna skupnost začela zavedati nujnosti boljšega nadzora nad prišleki v državo. Kot je znano, pri tem vodijo Združene države s svojim Home/and Security Actom, zlasti biometričnim nadzorom potnikov na letališči h , ki je povzro- čil mnoge sive lase turističnim delavcem. Od 2000 do 2004 je tako tržni delež Nemcev upadel z 20 na 16,7 odstotka, Brazilcev z 42 na 30 odstotkov, Francozov s 16 na 11 itd. A v nekaterih državah so ameriške težave izkoristili in libe- ralizirali potovanja, na primer Kitajcev na Japonsko. Pa tudi, sploh zaradi podpisovanja znamenitega ADS (approved desti- nation status), Kitajcev povsod po Evropi, Afriki in drugod. V obdobju 2006-2010 bomo videli celo serijo liberalizacijskih postopkov, ki bodo omogočil i (sprostili vizne režime, omogo- čali pridobitev vizumov na mejah itd.) dodobra lažje preha- janje meja. Pomembno vlogo pri tem igra tudi rast segmenta poslovnega turizma, konferenc, sejmov in drugih prireditev. World 1s Top Tourism Destinations by lnternational Tourist Arrivals World World Rank 1950 Share 1970 Share United States ltaly 2 Canada Canada 3 ltaly 71% France 43% 4 France Spain Switzerland United States 6 lreland Austria 7 Austria Germany 8 Spain Switzerland 22% 9 Germany Yugoslavia 10 United Kingdom United Kingdom 11 Norway Hungary 12 Argentina Czechoslovakia 13 Mexico Belgium 10% 14 Netherlands Bulgaria 15 Denmark Romania Others 30/0 Others 250/0 »Še pomnite, tovariši?« Drug trend v tem okviru so vse bolj usklajeni postopki glede varnosti na mejah ali letališčih. Harmonizacija teh formal- nosti naj bi se po načrtih ICAO (Mednarodna organizacija civilnega zračnega prometa) zaključila nekje do leta 2010 in v prihodnosti nadaljevala usklajeno. 4) Visoka cena nafte Kljub stokanju letalskih družb (če bi bil jaz piarovec na kakš- ni izmed njih, bi stokal še bolj) je današnja »naftna kriza« pravi hec v primerjavi z onima iz začetkov sedemdesetih in osemdesetih let. In še ni dramatično ogrozila niti letalskega niti avtomobilskega prometa. Bolj bi veljalo to, da se cena nafte dejansko usklajuje z današnjimi okoliščinami. Na pri- mer, če bi nafta leta 1970 stala 30 dolarjev za sod, bi to veljalo današnjih 90 dolarjev (njena cena je danes prib ližno 65 dolar- jev). Včasih je naftna industrija potrebovala tri do štiri leta, da je vrnila ceno na predkrizno raven, a zdaj zaradi izjemne propulzivnosti kitajske in indijske industrije ni mogoče priča­ kovati, da bo nafta bogve koliko cenejša. Če smo resni, lahko potrdimo, da je bila nafta v ZDA tako ali tako vedno božjastno poceni, kar je tudi preprečevalo razvoj alternativnih in okolju prijaznih energetskih virov. Tam zna pobrati še kakšno letal- sko družbo, a najbolj skrbi za revne države, zlasti v črni Afriki, ki pa bodo potrebovale mednarodno pomoč za premostitev težav, povzročenih z dragim črnim zlatom. 5) Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem zlasti na področju promocije To sodelovanje (PPP) bo v prihodnjih letih še mnogo bolj pomembno kot doslej; zlasti v razvitih državah z zveznim sistemom (Nemčija) oziroma z visoko stopnjo decentralizacije (Italija, ZDA). Še posebej tam, kjer v preteklosti niso bili pretira- no zadovoljni z nacionalno turistično organizacijo, so se 'vlade odločile, da bodo NTO spremenile iz vladne agencije v mešano družbo, v kateri bo poleg javnega udeležen še zasebni kapital. Ena prvih takih je bila Kanadska turistična komisija (CTC), ki je partnerstvo med zvezno in deželnimi vladami in zasebnim sektorjem. Od 26 sedežev v upravnem odboru jih je 17 rezer- viranih za zasebni sektor. In čeprav je financiranje še vedno vladno, organizacijo dejansko vodi zasebni sektor. Podobno so se nato odločili tudi v Evropi: Maison de la France, v Avstraliji, Maleziji, zdaj pa se ta način vse bolj uveljavlja tudi v Afriki in manj razvitih regijah. Poleg teh sprememb pa nastaja še cela vrsta drugih modelov sodelovanja med NTA (vladno turistično administracijo, pri nas direktorat za turizem+ STO) in industri- jo ali regijami, na primer v ZDA med ministrstvom za notranje zadeve in upravo za nacionalne parke (kar 385 jih je). 6) Pomen izboljšanega komuniciranja Voda na moj mlin. O tem smo pisali že v pregledu konferenc o turističnem komuniciranju, ki jih organiziram po svetu (prva World 1990 Share France United States Spain 38% ltaly Hungary Austria United Kingdom Mexico 190/0 Germany Canada Switzerland Greece Portugal 10% Malaysia Croatia Others 33% 2004 France Spain United States China ltaly United Kingdom Hong Kong (China) Mexico Germany Austria Canada Hungary Turkey Malaysia Poland Others World Share 33% 140/0 11% naslednja bo v začetku maja v Maliju, nato pride na vrsto Argentina). A ponovimo: dramatičen upad stroškov komuni- ciranja v korelaciji z upadom stroškov potovanja je povzro- čil izjemno sinergijo na področju širokega diapazona turi- stičnega komuniciranja po satelitski televiziji, satelitskem radiju, mobilni telefoniji, spletni avtocesti ... Svojega dedka iz Madrida na Vrhniko po skypu (zastonj) zna samostojno poklicati že moj štiriletni sin. Rezultat je odločno povečanje interesa po potovanjih, nenazadnje tudi v revne države, kar je hudo pomembno. Po drugi strani vse večji interes medi- jev, zlasti globalnih, ne zgolj za nove oblike komuniciranja, temveč predvsem za komuniciranje potovanj. 7) Vloga interneta Dostop do interneta, pravijo modri, postavlja industrijo pod potrošniški nadzor. Ne odločajo več vodilni in mogočni v sek- torju, temveč se morajo prav oni ravnati po tem, kar jim preko interneta sporočajo potovalni segmenti. Na internetu se vidi, kdaj želijo ljudje potovati in koliko denarja bodo za to odšte- li. Ena prvih sprememb v organizaciji potovanj, na katero je vplival internet, je bila razpakiranje paketov, oziroma delitev prodaje potovanj in namestitve. Kakor namreč kupcu ljubo. S tem vred se izgublja lojalnost blagovnim znamkam (tour operatorjev oziroma agencijam) pa tudi destinacijam. Vse manj ljudi potuje vsako leto v isti kraj . Cene postajajo vse bolj transparentne, konkurenca neznosna. A prav zaradi tega se bo vse bolj povečevala pomembnost blagovne znamke - branda destinacije in njegova navezanost na nacionalni imidž. Za velike države to ne bo težko, a za majhne oziroma tiste z malo denarja za dobro ciljan marketing ... bo pogosto vprašanje branda pomenilo, biti ali ne biti. Branding tako postaja neizogibna disciplina znotraj turističnega marketinga oziroma komuniciranja. 8) Terorizem in višja stopnja varnosti V zadnjih nekaj letih smo opazili, da se je terorizem od 11. septembra preselil z zraka na tla. Teroristične skupine so ponavadi izolirane od ostalega sveta po svoji ideologiji, rev- ščini ali geografiji, ali pa kombinaciji vseh treh dejavnikov. Svet danes potrebuje čim širši konsenz v boju proti terorizmu, a kot kaže, je še najboljši boj proti temu zlu prenos blaginje v najrevnejša območja in spoštovanje razlik v verstvih in kul- turah. Z objavo žaljivih karikatur, pa čeprav v imenu svobode do izražanja, na račun preroka Mohameda na Zahodu tega cilja ne bo lahko doseči. Zgodovina kaže, da imajo terori- stična gibanja in dejanja dokaj omejeno dobo življenja in podpore, medtem ko se želja in energija za potovanje med širokimi sloji ljudi samo krepi. Še to: 11. september je sprožil prav paničen strah in potovanja v ZDA so za tri leta dodobra upadla. V zadnjih dveh letih, vključno z napadi na Madrid, London ali lani na Bali in Šarm, je učinek terorističnih napa- dov na turistična gibanja vse bolj šibak. Jordanija je imela lani decembra (napad je bil oktobra) že petodstotno rast glede na isti mesec leta 2004. Nekoliko k temu prispeva tudi program kriznega komuniciranja UNWTO, ki sodi v pristojnost mojega oddelka in se bo marca razvil v široko mednarodno mrežo (ERN - Emergency Response Network). Formula uspe- ha je skrita v dveh besedah: prilagodljivost in odpornost na mednarodne teroristične iniciative. 9) Učenje in nabiranje izkušenj Prihodnja potovanja bodo v veliki meri rezultat želje po učenju, novih izkušnjah in dodajanju pomena človekove­ mu življenju. Že nekaj let poudarjamo, da se formula SSS (sea, sand, sun) umika formuli EEE (education, excitement, entertainment). Gre predvsem za željo po spoznavanju tujih kultur, dediščine, izvorov religij ali sposobnosti oziroma veš- čin (jezikov itd.). Ta trend so spoznali in prepoznali že mnogi organizatorji potovanj, hotelirji in letalske družbe. To je prav- zaprav osnova sodobnega nišnega marketinga in kdor se tega še ne zaveda ... , ta slabo spi. Vsekakor je to fenomen, ki ga prepoznavajo in uveljavljajo zlasti v Aziji, a k temu sodita tudi projekta Svilene poti (srednja Azija) in Pot sužnjev (v zahodni Afriki). 10) Povečanje konkurenčnosti in hkrati konsolidacija na trgu Nič novega, pa vendar: konkurenčnost dramatično narašča že vsaj desetletje in bo še nekaj časa. Hkrati pa nastaja na trgu vsak dan mnogo novih akterjev, ki se med seboj združuje- jo, prevzemajo in oblikujejo vse več novih oblik sodelovanja. Zakaj je vsako leto na trgu več novih (a tudi kakšen manj) akterjev? Razlogi so bolj kot ne štirje: razmeroma nizki stroški potovanj, vse boljša turistična infrastruktura in internetna distribucija informacij, - višja raven marketinške distribucije, primerne za majhne destinacije, povečanje povpraševanja po enkratnosti in avtohtonosti kultur, ~ - povečevanje diskrecijskega denarja na novih trgih in v novih srednjih razredih. Rezultat teh štirih dejavnikov je intenzivirana tekmoval- nost med destinacijami in turističnimi agenti. Tisti, ki bodo igrali po pravilih trga, ki bodo agilni in prilagodljivi in bodo prisluhnili željam turistov, potrošnikov, tisti bodo v tej igri uspešnejši. Uspešnejši bodo tisti, ki razumejo pomen »traj- nostnega turizma«, njegovo skrb za okolje, lokalno kulturo, njeno estetiko, dediščino in socialno ravnotežje ter blagosta- nje prebivalstva, nenazadnje - kjer je to potrebno - pomen boja proti revščini skozi turizem. Te stvari postajajo vse bolj pomembna merila za nadaljnji turistični razvoj in to povpra- ševanje mora doživeti svojo uravnoteženo ponudbo. Zlasti v destinaciji, kot je Slovenija, tuji turisti ne pričakujejo več novih betonskih blokov, na katerih piše »hotel«. Obiskali nas bodo zato, ker si bodo želeli doživeti »slovenskost«, karkoli naj bi že to bilo. Kajti - pričakujmo, ne boj, mesarsko klanje na tem turistič­ nem trgu. In najpomembnejših deset trgov leta 2020? št. Emitivni trg leta 2020 Turistov v mio. Trzni delež Nemčija 153 9,8 2 Japonska 142 9,1 3 Združene države 123 7,9 4 Kitajska 100 6,4 5 Velika Britanija 95 6,1 6 Francija 55 3,5 7 Nizozemska 46 2,9 8 Italija 35 2,3 9 Kanada 31 2,0 10 Ruska federacija 31 2,0 VI R: UNWTO, VISION 2020 Jih že poznamo, kajne? Toda, se tudi zavedamo, da gre za toliko in toliko milijonov individualnih oseb, da ima vsak svoje srce, čustva, skrbi in želje? Luksuzni turizem je vrsta turizma, ki je namenjena manjšemu številu gostov (eliti) z visokimi dohodki, ki si želijo individualni pristop (osebnost- ne note) in so pripravljeni za turistični proizvod plačati visoko ceno. Luksuzni turizem po svetu in Evropi je dobro predstavljen na spletu. Tam so na voljo različni iskalniki, ki ponujajo več tipov luksuznih počitnic, glede na lokacijo, slog potovanja in destinacijo. Posamezniki lahko izbirajo med obmorskim luksuznim turizmom, mestnim luksuznim turizmom in luksuznim turizmom na podeželju. V Sloveniji se pojavlja predvsem protokolarni in poslovni luksuzni turizem, ki je najbolje zastopan v Grand hotelu Union, Grand hotelu Bernardin in Hotelu Vila Bled. Pojavljajo pa se tudi zametki luksuznega turizma v obliki Turističnega naselja Nebesa. Opredelitev luksuznega turizma Pri opredelitvi luksuznega turizma izhajamo iz štiristo- penjske klasifikacije dobrin po Badouinu (1958). Avtor je opredelil štiri vrste dobrin glede na cenovno in dohodkovno elastičnost: manjvredne dobrine (biens inferieurs), dobrine široke potrošnje (biens de grande consommation), komfort- ne dobrine (biens de comfort) in luksuzne dobrine (biens de luxe). Za zadnje je značilno, da je koeficient dohodkovne elastičnosti pozitiven in visoko nad 1, koeficient cenovne ela- stičnosti pa je negativen in nizek, manjši od -1. Po Badoainovi klasifikaciji naj bi o luksuznem turizmu govorili tedaj, ko bi bilo vse odvisno od višine dohodka, medtem ko cena ne bi bila pomembna. Pri opredelitvi luksuznega turizma je potrebno upošte- vati tudi značilnosti turističnega trga. Tudi na turističnem trgu se cene oblikujejo pod vplivom istih dejavnikov kot na drugih trgih. S tem v zvezi se pojavljata dve vrsti turizma: malo nujne in nujne vrste turizma. Za nujne vrste turizma je značilno, da je zahtevana kakovost determinanta na strani povpraševanja, ki določa stroške in ti določajo ceno. V to skupino sodi tudi luksuzni turizem. Njegova glavna značilnost je da, občutljivost turističnega povpraševanja na spremembe v cenah ni velika. Na podlagi napisanega lahko sklepamo, da so glavne deter- minante luksuznega turizma nizka cenovna elastičnost, visoka cena, visoka dohodkovna elastičnost, ekskluzivnost ponudbe, visoka kakovost in manjša količina turističnega PETRA HLEBEC IN URŠKA JELOVŠEK, ŠTUDENTKI EKONOMSKE FAKULTETE V LJUBLJANI, POD MENTORSTVOM PROF. DR. 1 TANJE MIHALIČ proizvoda. Pri tem imamo v mislih integralni ali celotni turi- stični proizvod, ki je sestavljen iz večjega števila delnih pro- izvodov. To je proizvod kot ga vidi potrošnik. Podajmo še definicijo, ki dobro opredeli luksuzni turizem: »Luksuzni turizem je namenjen manjšemu številu gostov (eliti) z visokimi dohodki, ki si želijo individualnega pristo- pa (osebnostne note) in so pripravljeni za turistični proizvod plačati visoko ceno. Zaznamovan je z visoko dohodkovno ela- stičnostjo, nizko cenovno elastičnostjo in visoko kakovostjo turističnega proizvoda.« Pri raziskovanju pojma luksuznega turizma je moč najti več skupin luksuznega turizma. Prvo skupino luksuznega turizma predstavljajo zaokrožena naselja oziroma kompleksi (resorts), kamor sodijo najsodobnejše opremljene nastanitve z vso dodatno ponudbo. Drugo skupino predstavlja proto- kolarni in poslovni luksuzni turizem, ki je namenjen politič­ nim in poslovnim srečanjem. Tretjo skupino pa predstavljajo nekatere novejše oblike turizma, ki temeljijo na neokrnjeni naravi (nature based tourism). Ponudba luksuznega turizma po svetu Na spletu so na voljo različni portali in iskalniki, ki ponu- jajo zaokrožena turistična naselja z bogato opremljenimi objekti. Iskalniki omogočajo iskanje zaokroženih turističnih naselij na podlagi treh različnih kriterijev. Prvi kriterij je lokacija, kjer so na voljo obmorska, mestna in podeželska območ­ ja. Drugi kriterij je slog potovanja, kjer so na voljo aktivna, avanturistična, družinska, poročna, edinstvena potovanja ter destinacije z golf igrišči, snežnimi površinami, wellness1 centri in privatnimi vilami. Tretji kriterij je destinacija, kjer so na voljo posamezni kontinenti (Avstralija in Nova Zelandija ... ) ali pa posamezne države (Grčija, Italija, Mehika ... ). Obmorski luksuzni turizem predstavljajo hoteli s svojimi dodatnimi storitvami. Mestni luksuzni turizem predstavlja ogled vseh večjih mestnih prestolnic in njihovih značilnosti po posameznih celinah. Luksuzni turizem na podeželju ponu- ja sprostitev na območjih izven mestnih središč in mestnega vrveža, v skritih kotičkih manj okrnjene narave po posamez- nih celinah. Cene luksuznih počitniških paketov se razlikujejo po posa- meznih kontinentih (Vir: Luxury Link). V Afriki znaša cena petdnevnega paketa za dve osebi 1.650 $ ali več za obisk maroškega Marrakecha. Cena približno istega paketa tudi za dve osebi v Aziji znaša 2.869 $ ali več za obisk Balija. Kanada ponuja krajše tridnevne pakete za dve osebi, za 325 $ ali več za obisk Vancouvera. V južni in srednji Ameriki je cena podobnega štiridnevnega paketa za dve osebi 1.364 $ ali več za obisk Costa Rice. Dvodnevni paket za dve osebi za obisk Peruja pa znaša okoli 649 $ in ponuja podobno ponud- 1-17 Zaradi razširjenosti uporabe tudi v slovenščini, izraz ni preveden. bo kot Costa Rica. Najdražja pa je ponudba Združenih držav Amerike, kjer je najnižja ponudba štiridnevnega paketa za dve osebi 1.890 $. Naj dodamo, da omenjeni paketi vključu­ jejo povečini le nastanitev, vse ostale aktivnosti in menije je potrebno dodatno plačati. Druga spletni iskalnik (Vir: The Luxury Collection: Resorts and Vacations), ki prav tako omogoča iska~je luksuznih turi- stičnih naselij ponuja luksuzni turizem, ki temelji na poseb- nih in nenavadnih destinacijah, popolnih storitvah ter nepo- zabnih doživetjih in izkušnjah. Na tej spletni strani lahko posameznik izbira med štirimi različnimi tipi počitnic. Prvi tip počitnic so počitnice v golf središčih, kjer posa- meznik izbira med različi:iimi državami in regijami, od bujnih zelenih površin v Mehiki tlo zmagovalnih igrišč v Arizoni. Cene se gibljejo glede na sezono, od 445 $ za tri nočitve za eno- posteljno sobo, pa do 705 $ za razkošni Suite1• Drugi tip počitnic je ponudba toplic in zdraviliških krajev, kjer posameznik z izbiro celine najde najprestižnejšo ponud- bo tovrstnih počitnic v želenem predelu sveta. Cene za tovrst- ne luksuzne počitniške pakete v Ameriki se gibljejo od 395 $ na noč za dvoposteljno sobo, pa do 415 $ za King Suite2. Tretji tip počitnic predstavlja ponudba romantičnih poročnih potovanj, kjer posameznik izbira med kulturnim, eksotičnim ali intimnim poročnim potovanjem ali pa svoje poročno poto- vanje izbere glede na lokacijo. V tem primeru se cene gibljejo od 600 $ na noč za King Junior Suite3, pa do 2.900 $ na noč za Condo Residence4 z tremi razkošnimi spalnicami. četrti tip počitnic pa so t.i. »majhni čudeži«, ki ponujajo veliko intimnih trenutkovvvisoko kvalitetnih nastanitvah z bogato kulturno dediščino in domačnostjo. Posameznik lahko izbira med bungalovi ob tropski obali, starodavnimi vilami in kolo- nialnimi posestvi. Cene se gibljejo od 415 $ na noč za sobo s kraljevsko posteljo, pa do 549 $ za sobo s kraljevsko posteljo in privatnim bazenom. Luksuzni turizem v obliki zaokroženih turističnih naselij je dodobra zastopan in predstavljen tudi v Evropi (Vir: The Luxury Collection: Starwood Hotels and Resorts). Luksuzno ponudbo sestavljajo predvsem luksuzni hoteli v največjih evropskih prestolnicah, ki nudijo turistom predvsem luk- suzno nastanitev in bivanje ter ostale luksuzne hotelske storitve. Ugotovimo lahko, da imajo vse večje evropske prestolnice v svoji turistični ponudbi tudi luksuzne hotele. Omenimo naj le nekaj primerov: Hotel Grande Bretagne v Atenah, hotel Pulitzer v Amsterdamu, The Westin Palace v Madridu ... Zanimivo dodatno ponudbo so pripravili v Parizu, kjer s pro- gramom »Do you speak Paris?« svojim gostom ponudijo pri- vatnega učitelja francoščine, ki se z gostom pol dneva uči francoščine in sprehaja po mestu. Na Dunaju letos v svojo ponudbo dodajajo različne dogod- ke, ki se odvijajo na temo Mozart, saj v letošnjem letu praz- nujejo 250 let njegovega rojstva. Tako svoje goste popeljejo v njegov čas, saj lahko prenočijo v njegovi rojstni hiši. Foto: Hotel Eden [http: //www;hotel-eden.it] ..,. '.~/ @> " •) .. .,. Hoteli, ki ležijo ob morju svojo ponudbo pogosto razširijo s krajšimi križarjenji po Mediteranu. Eden najbolj prestižnih in luksuznih hotelov v pravem pomenu besede pa je gotovo hotel Eden v Rimu v Italiji (Vir: Hotel Eden). Na tem mestu naj ga predstavimo, ker se nahaja v naši neposredni bližini. Hotel se nahaja v najbolj prestižnem delu italijanske prestolnice, kot sami pravijo v samem osrčju Rima, hkrati pa ga obdaja zelenje in narava. Njihova hotelska ponudba vključuje 45 Superior SuiteS, 55 de luxe Suite6, 8 Studio Room7, Presidential Suite8 ter Royal in Penthouse Suite9 (10 sob). Skupaj ima hotel 121 spalnic, ki nudijo največje ugodje in so opremljene z najbolj modernim in luksuznim pohištvom. Penthouse Suite10 je bila konča­ na leta 2001 in vključuje dve spalnici, kopalnico in lastnega receptorja. Opremljena je z najbolj sodobno računalniško tehnologijo. Cena sobe Single Room Superior11 znaša 460 evrov, dvoposteljna različica pa 680 evrov. Cena De Luxe12 sobe se giblje med 480 in 780 evri, odvisno ali gre za eno- ali dvoposteljno. Cena za Studio Room13 znaša 1.050 evrov, za Royal suite14 je potrebno odšteti 3.000 evrov ter za najbolj ekskluziven del ponudbe - Penthouse Suite 3.600 evrov. Luksuzni turizem v Sloveniji Pri raziskovanju luksuznega turizma v Sloveniji ugotavlja- mo, da je razvit predvsem protokolarni in poslovni luksuzni turizem. Grand hotel Bernardin (Vir: Grand Hotel Brenardin) ima v predstavitvi na svoji spletni strani zapisano, da je to luksu- zen in hkrati prvi kongresni hotel v Sloveniji. Hotel nudi 242 sodobno opremljenih sob z balkonom in pogledom na morje, od tega je 10 razkošno opremljenih apartmajev, 22 Junior Suit-ov1s in 8 nadstandardnih sob. Cena sobe Junior Suite16 z zajtrkom znaša 69.600 SIT na osebo na dan in se v času od 9. julija do 27. avgusta in od 29. decembra do 3. januarja, dvigne na 79.200 SIT. Najbolj prestižna pa je soba Executive Suite17, kjer cena nočitve na osebo znaša 115.200 SIT (tudi tu je v ceno vključen zajtrk). Svojo ponudbo so razširili z moder- nim wellnessom, kongresnim centrom in Morskim parkom Laguna, ki je največji bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo na slovenski obali, whirpoolom18 in številnimi drugimi dejavnostmi, ki njihovo ponudbo še dodatno obogatijo: Grand hotel Union Ljubljana (Vir: Grand hotel Union) se nahaja v strogem središču mesta Ljubljane, v dokaj mirnem poslovnem delu mestnega središča (ob coni za pešce). Ima 21 konferenčnih sob, 172 sob, 6 apartmajev in 16 hotelskih stanovanj. Nočitev v sobi Deux se giblje med 34.800 in 56.160 SIT na osebo, nočitev v apartmaju med 72.000 in 116.880 SIT na osebo. Cena najema stanovanja, kjer je minimalno števi- lo dni najema 30 dni, se giblje med 734.400 in 2.592.200 SIT. Hotel Union je eden najbolj znanih ljubljanskih hote· lov, v katerem so med drugimi prenočili že Bill Clinton, Mika Hakkinen, Juan Carlos 1, Dalaj Lama, Romano Prodi, Vanessa Mae in številni drugi znani in vplivni ljudje s sveta glasbe, filma, športa in politike. Hotel Vila Bled (Vir: Hotel Vila Bled) je obdan parkom, velikim kar pet hektarov in neposredno bližino jezera. Svojo ponud- bo pa dopolnjuje še z golf igrišči, organizacijo kongresnih dejavnosti in posebnimi prostori za sprostitev v studiu Marija. Nočitev z zajtrkom na osebo v Superior apartmaju znaša v času glavne sezone 62.920 SIT, izven sezone pa 58.080 SIT. - . LUKSUZNI TUR ZEM• TUR!ZEM •17 • • • • • • • --~- ,. ~ · .----- •• ~ - •• C -~;,';Go_ ~,,~ • : •C. Najem predsedniškega apartmaja vključno z zajtrkom pa znaša 101.640 SIT (na osebo). Turistično naselje Nebesa (uvrščamo ga v kategorijo neka- terih novejših oblik luksuznega turizma, ki temeljijo na neo- krnjeni naravi) se nahaja v bližini Kobarida, v kraju Liverk, v neposredni bližini italijanske meje. Naselje ima odlično, skoraj popolno lego, saj se nahaja na nadmorski višini skoraj 900 m, obdano je z neokrnjeno naravo in tišino, ki omogo- čata, da se gost lahko dodobra spočije. V svojem kompleksu naselje zajema štiri hiše s popolno opremo in prostorno tera- so. Gostom nudijo obisk wellnessa in kar nekaj dejavnosti, ki jih se jih lahko izvaja le s pomočjo in v sožitju z naravo. Njihovi gostje si lahko čas krajšajo s pohodništvom, kolesar- stvom, lovom in ribolovom, tekom na smučeh, turnem smu- čanjem in podobnimi športnimi aktivnostmi. Najem hiše za en dan stane 220 evrov, cena pa nekoliko pade, če se hišo najame za pet ali več dni (176 evrov/dan). Slovenski hotelir Janez Fajfar o luksuznem turizmu V nadaljevanju naj predstavimo še pogled Janeza Fajfarja, slovenskega hotelirja oz. lastnika hotela Vila Bled, na luk- suzni turizem. Luksuz je g. Fajfar je na temo luksuznega turizma dejal: »Opredelil bi ga kot nekaj več, kar gost navadno pričakuje, seveda v pozitivnem smislu.« V začetku je izpostavil dve naj- pomembnejši determinanti luksuznega turizma. Prva je lega hotela oziroma geografsko območje in pred- vsem njegova privlačna zunanjost. Gostje dandanes zelo cenijo, če hotel leži v neposredni bližini narave - gozdov, parkov, da s tem še bolj začutijo svež zrak in mir, ki je eden najpomembnejših dejavnikov luksuznega turizma. Druga pa se nanaša na človeški faktor. »Luksuz se odraža predvsem v medčloveških odnosih, v kvalitetnem in indivi- dualnem pristopu h gostu. Pri tem je zelo pomemben šarm in prvi vtis, s katerim mora znati hotelir gosta očarati in mu na pravilen način predstaviti in prodati ponudbo hotela,« dodaja Fajfar in »cena nočitve v Sloveniji v luksuznem hote· lu bi se lahko gibala nekje med 300 in 400 evri, višja pa zaenkrat še ne bi mogla biti, saj je poznavanje Slovenije še relativno majhno«. Po izkušnjah g. Fajfarja sta prisotni dve vrsti turistov luk- suznega turizma. V prvo skupino sodijo turisti, ki luksuzni hotel obiščejo samo enkrat (to so predvsem turisti iz Rusije). V drugo pa turisti, ki se večkrat vračajo in obiščejo določen luksuzni hotel (temu tipu gostov ustrezajo predvsem turisti iz arabskega sveta). Pomembno je, da teh gostov med seboj ne enačimo in jih zato tudi ne smemo nastaniti v iste hotele. »Luksuznega turizma oz. luksuznih hotelov Sloveniji zaen - krat še ni« pravi Fajfar. »Za razvoj luksuznega turizma so pomembni predvsem visoko izobraženi kadri, ki so svojemu delu močno predani in ga opravljajo z vsem srcem, osebnost- ni pristop ter ekskluzivnost ponudbe, ki temelji na avtohtonih in edinstvenih značilnostih določene države ali pokrajine« zaključi svoje razmišljanje g. Fajfar, ki je bil gost EF diskusij o turizmu (tema: Luksuz v hotelirstvu) na Ekonomski fakul- teti v Ljubljani. Možnosti razvoja luksuznega turizma v Sloveniji Slovenija ima kar nekaj možnosti za razvoj luksuznega turizma, vendar se moramo tudi zavedati, da luksuz izhaja predvsem iz načina predstavitve in promocije integralnega turističnega proizvoda, kjer pa se mora Slovenija še marsi- česa naučiti. Največ možnosti za razvoj luksuznega turizma v Sloveniji ima verjetno Turistično naselje Nebesa, saj ima najboljše izhodiš- če in zasnovo, ki se močno razlikujeta od luksuzne turistične ponudbe po svetu. Izkorišča prednosti neokrnjene narave in življenja v njej, hkrati pa v svojo ponudbo vključuje avtohtonost in slovensko kulturo. Cena najema hiše za en dan je v primer- javi s ceno nočitve v protokolarnih sobah slovenskih hotelov nekoliko nižja, vendar bi lahko z dodatno ponudbo razvili inte- gralni luksuzni turistični proizvod. Svoj program bi nedvomno lahko razširili z različnimi dodatnimi aktivnostmi, ki bi morale biti povezane s slovensko kulturo, naravo in načinom življenja. Glede na lego omenjenega turističnega naselja, bi bilo smisel· no, da bi luksuznost razvijali ali dopolnjevali z dogodki, ki jih lahko izvedemo le v Sloveniji. Za razvoj luksuznega turizma je zelo pomembna privlač­ na lega. Dejstvo je, da ima Slovenija veliko lepih, mirnih in privlačnih kotičkov, z bogato kulturno dediščino in zgo- dovino. Vprašanje, ki se poraja ob tem pa je, kako in koliko je le-ta privlačna za tujce in kolikšno je njihovo poznavanje Slovenije. V primeru luksuznega turizma je majhna prepo· znavnost Slovenije v svetu lahko tudi prednost. Če bi bila Slovenija zelo prepoznavna država, ki bi jo obiskalo veliko turistov, bi bil to znak masovnega turizrpa, ki pa je pravo nasprotje luksuznega turizma, saj je le-ta namenjen eliti. Oblikovanje integralnega luksuznega proizvoda ima v Sloveniji prihodnost. Pred tem pa bi bilo potrebno opraviti natančne in poglobljene raziskave o zahtevah in željah turi· stov, natančno bi bilo potrebno proučiti ponudbo luksuznih nastanitev in ugotoviti, kaj je tisto, kar Slovenija lahko luksuz- nega ponudi oziroma obllkuje, v čem se razlikuje in kako lahko našo tradicijo in običaje vključimo v luksuzen proizvod. Literatura in viri: Janez Planina, Tanja Mihalič: Ekonomika turizma. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2002 Departures.com (URL: http://www.departures.com/survey/ release.html, obiskano 16.10.2005) Resorts and Vacations (URL: http://www.starwoodhotels.com /luxury/resorts/index.html, obiskano 16.10.2005) The Luxury collection, Starwood Hotels and Resorts (URL: http://www.starwoodhotels.com/luxury/search/ hotel_search_list.html, obiskano 20.10. 2005) Hiša Franko (URL: http://www.hisafranko.com/si, obiskano 20.11.2005) Hotel Eden (URL: http://www.hotel-eden.it/, obiskano 20.11.2005) URL: http://www.nebesa.si/, obiskano 20.11.2005 URL: http://www.lovstvo.net/, obiskano 22.11.2005 Fajfar 2005, EF Diskusije o turizmu: Luksuz v hotelir- stvu, javno predavanje, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 8.11.2005. foto: arhiv STO Pokrajinske značilnosti so ledeniške alpske doline, gor- ske planote in visokogorje nad zgornjo gozdno mejo. Gozd predstavlja 65 odstotkov parkovne površine; na južni strani prevladuje bukev na severni pa smreka in macesen. Za TNP so značilne kristalno čiste vode, globoke soteske, ostanki pragozdov, bogato planinsko cvetje ter izjemna kulturna in zgodovinska dediščina: vasi s tipično arhitek- turo, pastirska naselja v visokogorju, pestra kulturna krajina, ostanki utrdb iz prve svetovne vojne in ostanki srednjeveške- ga rudarstva in železarstva visoko v gorah. Značilne živali v parku so gams, kozorog, jelen, medved, ris, orel in številne vrste drugih ptic, plazilci in endemična soška postrv. Izobraževanje in ozaveščanje o parku Poleg varovanja narave, ki je osrednji cilj narodnih parkov, ter opravljanja strokovnih in raziskovalnih nalog je poslan- stvo parka tudi izobraževanje in ozaveščanje. Javni zavod Triglavski narodni park je v letošnjem letu pripravil števil- ne aktivnosti: predavanja, delavnice, predstavitve, kulturne dogodke in vodene izlete za aktivno in kakovostno preživlja- nje prostega časa. V Malem infosredišču TNP na Bledu so vsako četrto sredo v mesecu od februarja do septembra organizirana zani- miva predavanja za širšo javnost, na katerih strokovnjaki v besedi in sliki predstavljajo različne tematike, povezane z zavarovanimi območji, otroci pa na delavnicah, ki pote- kajo istočasno, s pomočjo igre spoznavajo vrednote parka, ustvarjajo predmete iz lesa in se učijo starih pastirskih iger. V Malem infosredišču na Bledu so stalno na ogled tudi foto- grafske razstave. TNP kot oder kulturnih prireditev Informacijsko središče TNP v Trenti je prizorišče številnih kulturnih prireditev. Letošnjo sezono bodo v mesecu'marcu odprli domačini - člani Kulturnega društva Triglav Trenta - s premiero igre Županova Micka. V Domu Trenta so poleg stal- ne multivizijske predstavitve o podobah iz parka, predstavit- ve narave, kulturne krajine in človeka v parku ter etnološke dediščine in kulturnega izročila Trente na ogled tudi različne razstave. Med vsakoletnimi dogodki velja omeniti medna- rodni glasbeni forum Trenta za mlade nadarjene glasbenike iz vsega sveta pod pokroviteljstvom Dunajske filharmonije, ki se bo zaključil z dvema koncertoma na godalih (25. in 26. julija), in Trentarski senjem (sejem), na katerem bodo od 24. do 30. julija predstavljeni izdelki domače obrti (pletenine iz ovčje volne, leseni izdelki) in kulinarične posebnosti doline, organizirane pa bodo tudi različne prireditve. Obisk doline lahko združite z ogledom Soške učne poti, ki poteka od izvira Soče do meje parka pri Kršovcu. Pot povezuje stare trentar- ske steze in vodi po mirnih predelih doline. Ob postankih pri informacijskih tablah ob poti se lahko seznanite s posebnost- mi morda najbolj skrivnostne doline Julijskih Alp. Triglavski narodni park Stevilne možnosti za spoznavanje in doživljanje naravnih in kulturnih posebnosti Triglavski narodni park (TNP) spada med najstarejše parke v Alpah. Obsega nekaj manj kot 84 tisoč hektarjev in zajema skoraj celoten del vzhodnih Julijskih Alp. Najvišja točka je vrh Triglava (2864 m), po kateri je park dobil ime, najnižja pa je v Tolminskih koritih (180 m). Julijske Alpe so izrazito apneniško gorovje s posebnostmi visokogorskega krasa. V TNP poteka hidrološka razvodnica; vode po Soči odtekajo v Jadransko morje, po Savi pa v Črno morje. Na tej meji se srečujeta alpska kultura lesa in mediteranska kultura kamna. TINA MARKUN, SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI TNP, TINA.MARKUN@TNP.GOV.SI Na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni, kjer je muzejsko urejena kmečka hiša in gospodarsko poslopje ene najstarej- ših domačij v parku z bogato zbirko predmetov, ki poroča­ jo o načinu dela in življenja pod Triglavom, bodo v poletnih mesecih organizirani poletni kulturni večeri, v okviru katerih boste lahko prisluhnili glasbi ali predavanju ali si ogledali gledališko predstavo. Naravoslovno-učne poti V dolini Radovne je od Krnice pri Zgornjih Gorjah do Zgornje Radovne urejena 16 kilometrov dolga kolesarska pot, opre- mljena z informacijskimi tablami z opisi o posebnostih doline. Privlačen izlet za posameznike, družine ali skupine so poleg že omenjenih Soške učne poti in kolesarske poti Radovna tudi naravoslovna učna pot Vrata z izhodiščem v Mojstrani, gozdarska Pokljuška pot in učna pot šotno barje Goreljek na Pokljuki, Pokljuška soteska pod Zatrnikom, korita Mostnice v Bohinju, naravni rezervat Zelenci med Ratečami in Podkorenom in korita Tolminke in Zadlaščice nad Zatolminom. Učne poti lahko obiščete samostojno ali pa se odločite za strokovno vodenje z naravovarstvenimi nadzor- niki Triglavskega narodnega parka. Za poletno sezono je TNP Novost med možnimi aktivnostmi v letošnjerfi letu je sklop fotografskih delavnic za ljubiteljske fotografe. Namen delavnic je predvsem zbiranje gradiva o posebnostih narave in kulturne dediščine TNP. S pomočjo zbranih foto- grafij bodo v Malem infosredišču TNP na Bledu priprav- ljene tematske razstave. Že tradicionalno pa bodo zadnji petek v mesecu od maja do septembra potekale izobra- ževalno-ustvarjalne delavnice v naravi za družine z naslo- vom Petkovi popoldnevi v parku. Letošl'lje delavnice bodo namenjene odkrivanju skritih delov parka. pripravil tudi nekaj organiziranih vodenih izletov po učnih poteh, planinah in vrhGyih. Koledar dogodkov v TNP lahko dobite v lnfosrediščih TNP, objavljen pa bo tudi na spletni strani www.tnp.si. Vse naštete aktivnosti so brezplačne, z njimi pa želijo širiti misel, da je varstvo naravnih in kulturnih vrednot naša skupna skrb, saj bomo le s spoštljivim odnosom do občut­ ljive narave in kulturne dediščine to bogastvo lahko ohra- njali in ga prenašali na prihodnje generacije. Iz izsledkov raziskav o motivih in pričakovanjih tujih gostov je razvidno, da je na samem vrhu obiskovalčevih pri- čakovanj želja po ogledu naravnih in kulturnih (zgodovinskih) znamenitosti in zanimivosti. Prav to pa je tisto, kar lahko Slovenija svojim gostom ponudi: še neokrnjeno in v celoti še neodkrito raznoliko naravno bogastvo v obliki naravnega (TNP) in krajinskih parkov ter pestro kulturno dediščino. Prav zaradi navedenega bo STO v letošnjem letu v svoje dogodke in partnerske aktivnosti aktivno vključevala nosilni temi naravna in kulturna dediščina. 1 1 1 INOVACIJE~.TUJZEM•19, ~ 1 • • - .:.":... '".,... 'U"- ' .,..,, ...... - -· r-. ~ .(~ \ Vaš osebni smučarski EKG Smučarska karta, ki sicer smučarjem služi za dostop na smučišča, je v avstrijski smučarski regiji Dachstein dobila novo vlogo: smučarji lahko z njo merijo tudi kilometre, ki so jih presmučali, naprave, ki so jih koristili, in višinske razlike, ki so jih premostili. Sestavijo si lahko svoj lastni »smučarski EKG«. Od tod izhaja tudi ime novega produkta, ki so ga Avstrijci poimenovali kar »Skiline«. Ni nujno, da ste posebej dober športnik, tem- zanimanje za testiranje možnosti uporabe te več da ste radovedni. Če želite namreč vedeti, novosti namesto pričakovanih 15.000 pokaza- ko\iko višinskih razlik, spustov in prog ste v lo kar 130.000 smučarjev. V smučarski sezoni enem dnevu presmučali, lahko to informa- 2004/05 je bila možnost koriščenja te storitve cijo pridobite na infoterminalu. Vse, kar za za uporabnike brezplačna. to potrebujete, je številka smučarske karte, Elektronsko planiranje in obdelava poda- s katero ste vstopili na smučišče. Na koncu tkov smučarskega dneva temelji na tako dneva lahko dobijo smučarji v roku desetih imenovanem RFID (Radio Frequency sekund po vrnitvi v dolino ob ustreznem termi- ldentification), ki so ga do sedaj najpogoste- nalu oziroma računalniku podatek o presmu- je uporabljali na področju logistike. Sistem čanih in z žičnicami opravljenih kilometrih med drugim tudi med samo vožnjo smučar­ kot tudi osebni višinski diagram. Ob vnosu ja pri določenih točkah javlja v sistem poda- -~~~~~~Mfl1it~.~--•,.:··...,.9,, tke o smučarju. Na ta način zbrani podatki - omogočajo določitev celotnega »smučarske- Opisani sistem je razvilo mlado podjetje Skiline iz Innsbrucka, ki so ga ustanovili trije študentje. posebne številke (številka smučarske karte) in elektronskega naslova smučarja prejme le-ta v desetih sekundah print z želenimi podatki. Sistem smučarjem omogoča tudi vnaprejš- nje načrtovanje individualne ture smučanja na spletnih straneh www.planai.at. Ob vnosu podatka o sposobnostih smučarja sistem izra- čuna predviden potreben čas in vse podro- bnosti o napravah na smučiščih, ki jih bo upo- rabljal na predvideni smučarski turi. »Sistem je bil leta 2004 v testni fazi in je pokazal odlič­ ne rezultate,« pravi Peter Donbauer, direktor Turističnega združenja Schladming. Tako je ga profila« posameznega smučarja. Sistem pa ne poda samo podatkov o profilu posa- meznega smučarja, temveč tudi informa- cije, katera smučišča in katere naprave so med smučarji najbolj priljubljene. »To nam Rekorder med uporabniki sistema je smučar, ki je v enem dnevu premagal 23-000 metrov višinske razlike. omogoča lažje načrtovanje aktivnosti v pri- hodnosti za zadovoljitev želja naših gostov,« pravi Peter Donbauer. Poleg navedenega se je sistem pokazal tudi kot učinkovit instrument za doseganje večje lojalnosti oz. navezanosti smučarjev na posamezno smučišče. Smučarji Po RAZLIČNIH VIRIH PRIREDILA: LIVl)A KOVAČ KOSTANTINOVIČ; LIVl)A.KOVAC@SLOVENIA. INFO skiline info I help l get skiline I registration getskiline To get your skiline please fill in your name, your e-mail address, and the number of your lift t icket! Registered users will get their statistics over all skiing days and much more. - why register? first name second name e-mail address log in I language \ eng\ish SKI amade -8-26098940 lift ticket nL1mber D -c::=J-D -c=J----Rl·oa&Fn-0TI186~-~32~. siiTT1a.94i?l2J Ihre Website auf Google 841 jeder Such a nfrag• ~u l h rem Produkt oder Ihrer Olen•tle istung ! sub5cribe to th e news fetter? get skiline! 26 12 HI 06 EUR 165 00 6 TAGE 31 .12.04 E ____ ,/ about skiline.cc I contact I imprint 1 © 2005 skiline.cc ~~~::~=~~r~i:ebF~.fh, PHP, L'i.~1r.~bv~~j;.l'Hm• m und ~!Yim~. J?•~~n~~~r~r ftware MySQ be lieblg vre le Brlder gut G'1d verd lenenl Trafning · Nachhilfe · Webpag• an: • igen & Logo Oesign namreč svoje smučarske dosežke primerjajo Sistem pa se je kot koristen pokazal še na s »smučarskim EKG-jem« prijateljev, sorod- enem področju: uporablja ga tudi policija, nikov ... V avstrijskem smučarskem središču ki na ta način po časovnem diagramu, ki ga Schladming ocenjujejo, da se je investicija v sistem omogoča, sledi ukradenim smučar­ to novost že na osnovi uporabnih podatkov, skim vozovnicam. ki jih sistem upravljalcu nudi, povrnila. JAVNO POVABILO K SODELOVANJU V AKCIJI LETO 2006 - LETO NOVOSTI V TURIZMU Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, Slovenska turistična organizacija , Združenje za gostinstvo in turizem in Služba za tehnološki razvoj pri GZS, Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS, Turistična zveza Slovenije in GIZ R TIM - Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje malega gospodarstva ter Aktivni slovenski inovatorji VABIJO slovenske izumitelje, inventorje, inovatorje in avtorje avtorskih rešitev ter inovatorje v inventivnih gospodarskih družbah, da prijavijo na prijavnem obrazcu do 1. avgusta 2006 svoje NOVE turistične izdelke, tehnologije, tehnično..-tehnološke izboljšave, know..-howe in informacijske, programske in uporabne strokovne rešitve v turizmu na GIZ R TIM. tel./faks 01 83 11 925 , e~pošta: ana.hafner@gmail.com. Prijavnico dobite na navedenem naslovu. Petčlanska komisija bo izbrala najboljše novosti in po mednarodnih kriterijih podelila zlata, srebrna, bronasta in posebna priznanja. Novosti z zlatimi priznanji bodo kandidirale za priznanja AEI - Evropskega združenja inovatorjev in inovatorskih organizacij . Vsi inovatorji se lahko prijavijo na mednarodne inovatorske delavnice RAZVIJANJE NOVOSTI V TURIZMU, ki bodo potekale 23. in 24. aprila 2006 v Termah Snovik v Kamniku, in 31 . maja 2006 za alternativne novosti v Zdravilnem gaju v Tunjicah pri Kamniku . Podelitev medalj, priznanj in nagrad prijavljenim in najboljšim turističnim novostim bo na mednarodni dan izumiteljev in izumov, 21 . oktobra 2006, ob 14. uri v Izoli. ASI - Aktivni slovenski inovatorji GIZ R TIM Turistična inovativnost in OECD Inovativni kot(l)iček, št. 4 - Ima OECD za vas nevarne ideje? To se vprašajte na koncu tokratnega kot(l)ička, v katerem razpredamo o inovativnosti v turizmu po navdihu Petra Kellerja. .juhA Dobrodošli! Danes nas bo zanimalo, kakšno je mnenje OECD-ja (Organisation for Economic Co-operation and Development, www.oecd. org) o inovativnosti v turizmu. Organizacija ima vsekakor globalni domet (trideset članic ter aktivno povezana še s sedemdeset drugi- mi državami). Njihove publikacije in statistič­ ne študije se dotikajo pomembnih ekonom- skih in socialnih tematik makroekonomije, trgovine, izobraževanja, znanosti in inovacij. Na vsak način bi lahko kaj pametnega pove- dali tudi o inovacijah v turistični stroki. Za Slovenijo aktualno združenje na svoji spletni strani ponuja ugotovitve Konference o inovacijah in rasti v turizmu, ki se je odvi - jala jeseni 2003 v Luganu v Švici. Njen vodja Peter Keller se je o dogajanju razgovoril v zaključnem dokumentu, v katerem je posku- šal povzeti ugotovitve predstavljenih razmiš- ljanj in raziskav. Nanizal je ključna vprašanja konference, med katerimi so: 1. Zakaj je v razvitih državah OECD-ja tako nujno potrebno inovirati na področju turiz- ma? 2. Kateri faktorji preprečujejo potrebno pre- strukturiranje turistične industrije? 3. Kako pripraviti nove turistične strukture? 4. Ali je turistični sektor inovativen? 5. Ali so turistične inovacije predvidljive in ali jih je mogoče načrtovati? 6. Ali potrebujemo inovacijsko orientirano turistično politiko? Odgovori na tovrstna vprašanja prav gotovo zanimajo tudi goste, zbrane z žlicami okrog našega kot(l)ička. Tokratna .glavna jeD se bo poskusila v razglabljanju o turistični inova- tivnosti, ki jo je za kuhalnico vodil Kellerjev prispevek. .glavna jeD Profesor s področja mednarodne ekono- mije v turizmu, vodja raziskovalne skupine za turizem na Univerzi v Lausasneju (Švica), direktor za turizem švicarskega sekretariata za ekonomske zadeve ter predsednik turi- stičnega komiteja OECD-ja (z vsem tem se naš Peter K. predstavi na svoji predstavitve- ni strani na www.hec.unil.ch) debato najprej zapelje v smeri »razdrobljene vrstne razno- likosti« turistične industrije. Na izbrani turistični točki turist uporablja celo paleto storitev, ki jih izvaja dolga vrsta dobaviteljev. Večja, kot je raznolikost, bolj se turist počuti, da ga razvajajo. Na drugi strani lahko seveda to povzroči nepričakovano kom- pleksnost. Dobavitelji se znajdejo v dvojni vlogi. Hkrati so si med seboj konkurenčni in hkrati morajo kazati malodane bratsko slogo, da imajo turisti občutek, da so res v usklaje- nem in urejenem turističnem raju. Njihova istočasna razdrobljenost pomeni, da navidez bratski akterji običajno niso veliki korporativ- ni bratje, ampak manjša podjetja, ki stežka ostajajo konkurenčna, saj so zaradi svojega obsega omejena pri vlaganjih v razvoj in pri zmanjševanju stroškov. Mala podjetja težko sledijo razvojnim tren- dom še iz enega razloga, ki je hkrati pred- nost in razlog za glavobol. Za turistično loka- cijo unikatno značilna doživetja so tisti suro- vi polizdelki, ki s pravo obdelavo dajejo desti- naciji značilen in privlačen čar, s katerim pri- vlačimo goste. Ker pa so za določeno okolje lahko zelo specifični, je težko poiskati dobro prakso in jo nadgraditi. Marsikaj je potrebno zgraditi na novo, če ne se kaj hitro zgodi, da pade kritika: »Slaba kopija sosedov!« Koliko časa in talenta imajo posamezna podjetja za tak razvoj, pokaže zgodovina. Kako pa je bilo s turistično inovativnostjo v preteklosti? Ekonomski svet migota v raz- potegnjenih valovih poslovnih ciklov, ki jih povzročajo t. i. bazične, radikalne inovacije. Te narekujejo smer razvoja ali valovanja, če hočete. V enem takem valu pa se zgodi nepre- gledna množica drobnejših, apliciranih inova- cij. Radikalne inovacije, ki so vplivale na turi- zem v preteklosti, so bile iznajdbe železnice, avtomobila, letala. Te so pomembno vplivale na posamezne valove, ki so pljuskali turiste na različne načine in z različnimi jakostmi po zemeljski obli. Turizem je vedno bolj rasel, odpirali so se novi trgi. Na koncu so se bra- tovščini radikalnih pridružile še informacijske tehnologije. Te so omogočile v turizmu dolgo časa pbgrešano večjo produktivnost. DEJAN KRIŽAJ, DEJAN.KRIZAJ@TURISTICA.SI Turizem se je vsekakor tudi sam inovativ- no in produktivno razvijal v svoji zgodovi- ni. Na kratko: V 19. stoletju je Thomas Cook med prvimi svoje ture zavijal v pakete - ti so standardizirali in industrializirali popotni- ške sanje za vedno večje število obiskoval- cev. Kasneje so organizatorji potovanj izna- šli čarterske polete, orodje za obvladovanje nepredvidljivih sezonskih konic in zniževa- nje cen poletov. Prebivališča za turiste so se prek »grand« hotelov razlila v najrazličnejša počitniška domovanja in hotelske verige za skupine z raznolikimi bivanjskimi motivi. Da bi turiste zamotili, so se razvili najrazličnejši športi - od zdravih do izrojenih. Tudi turizem je sledil svoji evoluciji ... Evolucija pa je nekaj, kar označuje živo spreminjanje. Na dolgi rok lahko marsikate- ra dogajanja v živem svetu opišemo z zvon- často krivuljo. Komaj opazni začetki, strm vzpon, vrhunec, počasen zdrs in hiter padec v brezimnost. Tudi v turizmu ni eliksirja več­ nosti. Zdrs za vrhuncem je marsikdaj prepo- zno opažen in sistem se stežka obdrži na nogah. Nove razmere, novi konkurenti, novi trendi - vse to spet kliče po inovacijah. Po tistih malih, ne radikalnih. V splošnem v ekonomskem svetu inova- cije spadajo med nepredvidljive dogodke. Podjetni posamezniki živijo za ideje in jim posvečajo svoj čas in denar, da bi jim mogo- če uspel veliki met. Stereotip? Vsaj pri velikih akterjih lahko pritrdimo. Tam že nekaj časa ni več tako. Veliki sistemi in bratje so spozna- li, da inovacije v turizmu niso več vprašanje naključnih strahotno genialnih valov in ino- vativnih šokov. Danes področje obvladamo z do-o-olgim zaporedjem malih inovativnih korakov, ki počasi in vztrajno pospešujejo rast posamezne turistične njivice. Iz drob- nih današnjih inovacij jutri nastajajo nove ter z urejenim taktom izboljšujejo ponudbo in zmanjšujejo stroške. V bistvu gre za stalno investicijo v stalni razvoj. Še ena standardizi- rana poslovna funkcija -vendar žal običajno samo pri velikih. In smo spet pri malih, lokal- nih, specifičnih, ki jim hitro zmanjka sape, strokovnih kadrov in financ. Ko ravno govorimo o tem, kaj preprečuje ino- vativnost v turizmu, se še enkrat ustavimo pri lokalni eksotiki. Ponovimo in razvijemo lahko misel, da uspešni turistični prijemi lokalne značilnosti in dobrine spreminjajo v udobno dosegljivo in privlačno tržno blago. Bolj ko je doživetje enkratno in »seksapilno«, več so turisti pripravljeni zanj plačati. Res je, da enkratnost lokacije na en i strani daje tisti poseben, neponovljiv okus, a na drugi - ome- juje inovacijski prostor. Morskega letovišča pač ne morete enostavno spremeniti v visoko- gorsko smučišče. Vendar se da z dovolj široko paleto lokalnih značilnosti storiti marsikaj. Keller daje za primer Španijo, ki vlaga vse sile v turistično vključevanje lastnega kulturnega bogastva, s katerim bi omilili svojo preveliko odvisnost od morskih letovišč. Še bolj dra- stično pa omenja Dolomite, kjer poskušajo z vlaganji v visoko tehnološko optično proiz- vodnjo poskrbeti za stabilnost regije. Razmere nas vsekakor silijo, da v turizmu postanemo znanstveniki in umetniki. Pravilno izobraženi organizatorji turističnih aktivnosti, razvoj turističnemu ponudniku specifičnega znanja (know-howa) ter podpor~ stalnim raz- iskavam in napredku so pogoji, da bo evolu- cija velikih in malih turističnih igralcev sta- bilna in predvidljiva. Pa čeprav bodo veliki marsikaj standardizirali, optimirali in tako onemogočili malim, da enak produkt ponu- dijo s sto- do tisočkrat manjšo vojsko. Malim akterjem in destinacijam morajo njim prilago- jene raziskave pokazati, kAterih niš s svojimi bagrskimi rokami njihovi veliki konkurenti ne morejo prijeti. Za oboje pa velja: osebna predanost, trdo delo, razgled naokoli in izobraževanje. (To v svojih inovacijskih razmišljanjih že nekaj časa pr~peva menedžerski starosta Drucker.) Vendar ~e vsako izobraževanje. Po Kellerjevo je optimalno izobraževanje možno na ravni destinacije, kjer nepoučene dobijo v roke teo- retični strokovnjaki in prekaljeni praktiki, ki znanje vpletajo v konkretno okolje s konkretni- mi strankami. Pri čemer pa ne bo šlo brez kan- čka dualizma: z njimi boste dopoldne sodelo- vali, popoldne pa bodo vaši konkurenti ... .sladicA Da boste lahko hitro pričeli razmišljati o svo- jem primeru skozi oči OECD-ja, bo današnja sladica kratka. Do naslednjič se bo z misli- jo poslovil filozof in pacifist Emile Chartier (1868-1951). Ne da bi vedel, je povedal nekaj, kar pride prav tudi, ko razmišljamo o nepo- novljivih doživetjih na unikatnih turističnih destinacijah: »Nič ni bolj nevarno od ideje, če je ta edina, ki jo imate!« Prepričan sem, da nimate samo enega železa v ognju! Inovativni pristop k najmlajši ciljni populaciji Igraj in spoznaj Slovenijo na www.slovenia.info/igrajspoznaj Otroci predstavljajo v turizmu prav posebno ciljno skupino. Običajno najprej potujejo s starši, pozneje pa se na popotovanja odpravljajo sami. Lahko preko otrok vplivamo na odločitve staršev? Jim lahko predstavimo turistično destinacijo tako, da bodo o njeni zanimivosti najprej prepričali starše, pozneje pa jo tudi sami obiskali? Vsekakor moramo k otrokom pristopiti na igriv, privlačen, predvsem pa inovativen način. Slovenska turistična organizacija je za medij komuniciranja izbrala internet, kot orodje pa multimedijsko spletno klepetalnico. MAG. SANJA KR1žAN, SANJA.KRIZAN@sLovENIA.INFO Na spletnem naslovu www.slovenia.info/igrajspoznaj je Slovenska turistična organizacija konec leta 2004 objavila mul- timedijsko klepetalnico, ki je zasnovana kot preplet animirane predstavitve slovenskih turističnih destinacij, nagradne igre in klepetalnice. Šestim slovenskim destinacijam - Ljubljani, Bledu, Zdraviliščem, Pohorju, Postojnski jami in Piranu - sta bili v letu 2005 dodani še dve - Posočje in Prekmurje. Prav tako je bila lani spletna klepetalnica prevedena iz angleškega jezika, v katerem je v začetku delovala, v slovenski jezik, kar je privabilo še večje število domačih obiskovalcev. V začetku letoš- njega leta pa je bila mu Iti medijska klepetalnica nadgrajena še s privlačnim edukativnim kvizom o slovenskih destinacijah. Interaktivna multimedijska klepetalnica je nastala kot pomem- ben element gradnje blagovne znamke slovenskega turizma, s katerim nagovarjamo mlajšo ciljno populacijo. Slovenske turi- stične destinacije s pomočjo spletne igre pozicioniramo tudi med mlajše obiskovalce uradne spletne strani Slovenske turistične organizacije. Otroke na interaktiven način seznanimo z zanimi- vostmi Slovenije in jim omogočimo klepet z drugimi obiskovalci, ki jih uporabniki srečajo na svojem potepu po Sloveniji. Virtualni obisk Slovenije Kaj ponuja multimedijska spletna klepetalnica? Obiskovalec se prijavi z imenom in državo, iz katere prihaja, izbere in oba- rva svoj lik ter se poda na interaktiven sprehod po Sloveniji. Ko obiskovalec vstopi v animirano Slovenijo, se mu odpre pogled na osem različnih destinacij, kjer lahko sam izbira, kateri dogodivščini se bo najprej podal naproti. Ob vstopu v animirano Slovenijo pride do prvega stika z drugimi obis- kovalci, s katerimi se lahko pogovarja s pomočjo standardi- ziranih pogovornih oken. Med sprehodom obiskovalec zbira ikone, ki so prilagojene vsaki destinaciji posebej. V vsaki destinaciji si lahko s kli- Slika 1: Prijava v interaktivno multimedijsko klepetalnico , llberi In poba,.,.J s'llljeg1 Junaki! 'iil"Slovenlia 2, llberl si svoje Ime: 3, Iz kolere drt1ve prihlJu? - ) Vstopi! Slika 3: Informacija o destinacijah kom na znak za informacije prebere nekaj o pravi destinaciji, ki se skriva za animirano. Poleg splošne informacije o kraju ponujamo obiskovalcem še dodatne informacije v okviru edukativnega kviza, do katerega obiskovalec dostopa s klikom na ikono v obliki žar- nice. Kviz je zastavljen tako, da je ob napačnem odgovoru na vprašanje omogočena ponovna izbira med odgovori, in sicer vse dokler ne izbere pravega. Za vsako destinacijo je priprav- ljenih deset vprašanj, ki se naključno izmenjujejo. Z edukativnim kvizom želimo najmlajšim obiskovalcem na nekoliko drugačen način ponuditi zanimive informacije o destinacijah, ki se dejansko skrivajo za igrivim svetom multime- dijske klepetalnice. Kljub temu da je edukativni kviz namenjen mlajšim obiskovalcem portala, prinaša koristne informacije tudi odraslim obiskovalcem. Glede na to, da se v e-klepetalnici skri- va tudi nagradna igra, vabimo obiskovalce k zbiranju ikon, ki jih dobijo za uspešno opravljene naloge v posamezni destinaciji, kar jim omogoči sodelovanje v nagradni igri, kjer vsak mesec petnajstim izžrebancem podarimo simpatične majčke. Rezultati in pogled v prihodnost V letu 2005 se je v bazo vpisalo okoli 1.600 obiskovalcev. Spletno klepetalnico je obiskalo okoli 22.000 obiskovalcev. Med njimi je veliko najstnikov pa tudi starejših, torej obis- kovalcev, mladih po srcu. Obiskovalci prihajajo z različnih koncev sveta, kar je razvidno tudi iz spodnjih odgovorov na vprašanje, ali jim je bila igrica všeč: - »Igra mi je bila zelo zelo všeč. zato jo tudi redno obiskujem. boljše zabave na internetu sploh ni!!« (9 let, Slovenija) - »Ves - its a great way to introduce your country to my youn- ger family members!« (25 let, ZDA) - »Ves very much and I hope too see the sights when Igo to Slovenia for the summer!« (10 let, Velika Britanija) Slika 2: Animirana Slovenija ~ Slovenija Slika 4: Edukativni kviz v e-klepetalnici Posebno priznanje projektu je tudi zanimanje Evropskega turističnega portala za morebitno implementacijo tovrst- ne multimedijske klepetalnice po vzoru slovenske mul- timedijske spletne klepetalnice. I - »Ves I have enjoyed this game. 1 also hope that I will be one of the winners. Thank you very much fo.r letting ali of us people to talk to each other on the computer playing this game!« (9 let, ZDA) - »Ves, 1 really like the game. Slovenia is really beautiful.« (9 let, Malta) - »Da, zelo! Da se spoznati na grobo tipične slovenske kraje oz. znamenitosti in pa tudi nove ljudi! Dopra kombinacija!« (21 let, Slovenija) - »It was an interesting experience!« (17 let, Kanada) - »Ves, it remembered me your beautiful country in which 1 spent three months!« (21 let, Francija) - »Seveda. Primerna je tudi za nas, malo starejše, ni ne le za otroke. DOMISELNO!« (19 let, Slovenija) t Spremljanje odzivov obiskovalcev je za sledenje njihovim potrebam neizogibno. Tehnologija se zelo hitro razvija, otro- ci so vajeni hitrih sprememb in njihovim željam sledi tudi Slovenska turistična organizacija. Za multimedijsko spletno klepetalnico tudi v prihodnje načrtuje nadgradnje, da bi se še bolj približala potrebam in željam najmlajših obiskovalcev uradnega slovenskega turističnega portala. Tovrsten pristop k najmlajši ciljni skupini je med evropskimi nacionalnimi turističnimi organizacijami edinstven. Spletna klepetalnica je bila predstavljena tudi na E-business academy (27--30. 9. 2005, Ciper), kjer je bila s strani tuje strokovne javnosti spre- jeta z velikim zanimanjem. Posebno priznanje projektu je tudi zanimanje Evropskega turističnega portala za morebit- no implementacijo tovrstne multimedijske klepetalnice po vzoru slovenske multimedijske spletne klepetalnice. Otroci živijo v svojem svetu, v katerega moramo najprej vstopiti, če jih želimo razumeti. Slovenska turistična orga- nizacija je otrokom zgradila poseben svet in se jim pribli- žala z animirano Slovenijo. Multimedijska klepetalnica je gotovo zanimiva tudi za obiskovalce vaših spletnih strani, zato vas vabimo, da na svoje destinacijske, hotelske in druge spletne predstavitve uvrstite povezavo na animirano Slovenijo: www.slovenia.info/igrajspoznaj v slovenskem in www.slovenia.info/chatandplay v angleškem jeziku. S povezavo na multimedijsko klepetalnico boste tudi vašim najmlajšim obiskovalcem omogočili interaktivno odkriva- nje Slovenije. Slika 5: Nagrada za obiskovalce nagradne igre WELLNESS • TUR!ZEM • 22 - ~- ~--.- . . -·.·· .. ·- ---.:..· .. ,_-:_:~-:-:·:·.-=-•.';::;"..:.:_-·_·_~ . . ~..,_ ;:;;. ._ .,;_~ ,···· . - . ..•. · .. ·,--;..,. ·.·· ···· .. "·~: .. -·.:'~"'·':°::-·-·. ··.: ·:·-,.·-<=-~·:-'-:';_--~";;~---:;:·__-_r::.·s:.;..··-- '""•'=':;.:.:.,,--. --·- - .. ~---- Kako je potekal 1. slovenski wellness & SPA kongres? Tudi v Sloveniji se je prvič zgodil kongres wellnessa! Potekal je 12. in 13. novembra lani v prijetnem okolju Zdravilišča Šmarješke toplice in še prijet- nejšem vzdušju več kot sto udeležencev, ki jih je zbral organizator Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana (ZTI). Pokrovitelj je bilo Ministrstvo za gospodarstvo z Direktoratom za turizem, s čimer je potrdil deklarativno usmerjenost in podporo turizmu za dobro počutje telesa, duše in duha. Kakšni so bili cilji in namen kongresa? Bolje spoznati wellness kot celostni življenjski slog, spoznati wellness kot način za ohranjanje in celostno krepitev zdravja različnih ciljnih sku· pin (ženske, moški, starejši, mladostniki) ter poiskati odgovore na vprašanje, kako umesti· ti wellness storitve v svojo ponudbo. Seveda je najtežje »orati ledino« in prvi slo- venski wellness & spa kongres je bil res- nično prvo srečanje, kjer so se srečali tisti, ki že oblikujejo svojo ponudbo wellnessa, tisti, ki se strokovno ukvarjajo s posamez· nimi temeljnimi področji, ki jih prištevamo k wellnessu, in predvsem tisti, ki tudi živi· jo svoj wellness. Vsebinski del dvodnevnega kongresa je bil zelo bogat. Namensko smo se odločili, da na kongres povabimo sloven· ske strokovnjake s šestih temeljnih področij wellnessa in s tem pokažemo in dokažemo, da se tudi v Sloveniji že veliko ve in raziskuje o segmentih celostnega pristopa k zdravemu načinu življenja. Na kongresu je enajst slo- venskih strokovnjakov, ki se na svojem delo· vnem in raziskovalnem področju srečujejo z zdravjem in dobrim počutjem telesa, duše in duha in ki tudi v svojem življenju poskušajo udejanjati temeljno filozofijo wellnessa, pred· stavilo svoje videnje in pogled na wellness kot pomemben trend in gibanje v svetu. O pojavu wellnessa v Sloveniji, kako se odraža in kakšni so sodobni trendi na podro· čju wellness & spa dejavnosti, je udeležen· ce kongresa seznanila mag. Slavka Gojčič, medtem ko je dr. med. Tomislav Majic pred· stavil holistično povezanost zdravja in lepo· te. Uspešnost slovenskih naravnih zdravilišč je posledica nenehnega iskanja novih poti in usmeritev in medicinski wellness (medi· cal wellness) je velika poslovna priložnost, s katero slovenska naravna zdravilišča svojo uspešnost še nadgrajujejo, je poudaril mag. Rudi Rumba k, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Področje duševnega well· nessa je v Sloveniji še precej zapostavljeno, saj zahteva izjemno senzibilnost v obli kova· nju ponudbe, veliko individualnost, posega na področje ezoterike, predvsem pa zahteva izobraževanje uporabnikov - gostov. O dol· goletnih izkušnjah, ki jih imajo pri svojem delu, je govorila Renata Bokan, predavatelji· ca Šole čustvene inteligence v okviru Centra za duhovno kulturo. Dobro počutje človeka je odvisno tudi od ureditve ožjega in širšega bivalnega okolja. Tisočletno tradicijo daljnovzhodne bivanjske kulture feng - shui, ki je v zadnjem času zelo popularna tudi na zahodu, je udeležencem pri· bližala strokovnjakinja za feng - shui Helena Golenhofen. O spremenjeni zakonodaji na področju kozmetologije in zdravja je udeležen- ce kongresa seznanila Teja Ilc z Urada RS za kemikalije. Zakaj je lahko zdrav, predvsem pa ustrezen način prehranjevanja po meri posa- meznika v povezavi z ustrezno telesno aktiv· nostjo vir zdravja in dobrega počutja, je ude· ležencem kongresa prepričljivo, predvsem na lastnih izkušnjah sloneče, utemeljeval zdravnik iz Kliničnega centra docent Bojan Knap. Zakaj in kdaj je lahko dobrodošla tudi vzhodna medicina (TKM) in kako jo povezati s klasič· no medicino, je seznanil udeležence asistent dr. Edvin Derviševič s Fakultete za šport. Vesna Radlovič je menila, da je trženje zelo pomem- ben proces pridobivanja novih in ohranjanja obstoječih ciljnih skupin gostov, medtem ko je dr. Igor Bartenjev seznanil udeležence kongresa s sodobnimi principi preprečevanja starostnih sprememb na koži. Dotik je vedno bolj pomem- ben element v vedno bolj odtujenih medčlo· veških odnosih in si ga ljudje vedno bolj želi· mo. Od tod tudi vedno večja popularnost raz- ličnih masažnih tehnik, ki zdravijo, sproščajo, vzpodbujajo in pomirjajo, trdi strokovnjakinja za masaže mag. Gabrijela Gaber. V okviru kongresa sta potekali tudi dve delav- nici; prvi, Wellness v turizmu, ki jo je mod eri ral mag. Rudi Rumbak, so bile predstavljene izkuš· nje in predstavitve sedmih primerov dobrih praks v slovenskih zdraviliščih, hotelih, zdru· ženjih in zavodih. V drugi delavnici, Wellness pri telesni aktivnosti ter lepotni in telesni negi, ki jo je moderirala Janja Jeršin, pa so bile pred- stavljene izkušnje in primeri petih dobrih praks v slovenskih lepotnih salonih, fitnes centrih, centrih·zdravja in lepote ter SPA centrih. Vsi referati s plenarnega zasedanja, vključ­ no s povzetki vseh primerov dobrih praks, so objavljeni v obsežnem kongresnem zborniku, ki je udeležencem kongresa in ostali zainter- esirani javnosti na razpolago kot eno redkih strokovnih informacij o temi wellness v slo- venskem jeziku. V okviru samega kongresa je na omejenem prostoru preddverja kongresne dvorane potekal tudi strokovni sejem izdelkov in storitev sedemnajst podjetij, ki skrbijo za zdravje, lepoto in dobro počutje ljudi. Prepričana sem, da je kongres predstavil izkušnje na področju implementacije well- nessa v vsakdanje življenje Slovencev, pred- vsem pa njegovo udejanjanje v slovenskem turizmu. Verjamem, da so bili udeleženci delež- ni informacij, morda tudi idej, kako biti pri tem še uspešnejši. O tem nedvomno pričajo tudi rezultati ankete, ki je bila izpeljana med ude- leženci kongresa, saj je le-ta pri večini presegel pričakovanja in si tovrstnih druženj v smislu izmenjave mnenj in izkušenj še želijo. Vse nji- hove pripombe, ideje in predloge bomo upoš· tevali pri organizaciji naslednjega kongresa. Kaj so o kongresu povedali udeleženci, predavatelji? mag. Rudi Rumbak, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, predava- telj na kongresu Program je bil nekoliko preveč natrpan. Velnes (besedo sem poslovenil) kongres bi moral potekati v sproščujočem okolju, vsako predavanje bi naj bilo neke vrste šov, zato je pomemben izbor predavateljev. Problem so bile predvsem delavnice oziroma predstavitve dobrih praks v sobotnem popoldanskem času. Razen Vrbovega loga in Suny Studia so ostali »šli mimo«, ne da bi naredili vtis. Predavatelji nikakor ne bi smeli brati. Celoten vtis o kon· gresu je kljub tem pomislekom zelo ugoden, pozitiven, lahko bi rekel, da je kongres "ratal". Vsaj nekaj se je rodilo na področju velnesa v Sloveniji, kjer se vsak drži svojega vrtička, vsak ve o velnesu najboljše in največ. Morebiti bi veljalo kongres v bodoče internacionalizira- ti. Z enakimi problemi se ukvarjajo v sosednji Hrvaški, kjer jim nikakor ne uspe. Obvezno bi veljalo pridobiti enega tujih predavateljev. mag. Branka Horvat, dr. med. spec. fizi- kalne in rehabilitacijske medicine, stro- kovni vodja zdravstva Term Čatež, udele- ženka kongresa Izvedba kongresa je bila zelo dobrodošla in uspela odločitev in s to prakso je treba nadaljevati, saj je na Slovenskem ogrom- SLAVKA GOJČIČ, SLAVKA.GO)CIC@EMAIL.51 no centrov za wellness, med katerimi so mnogi zelo daleč od ponudbe »pravega« well- nessa; pa ne zaradi slabih namenov, temveč zaradi neznanja. Na kongresu je bilo podanih veliko kakovostnih in koristnih informacij in spoznanj in upam, da se bodo začeli uporab- ljati tudi v praksi. Kot na vsakem kongresu je bilo veliko zelo dobrih, nekaj tu'di slabih pre- davanj. Predlagam ostrejšo selekcijo glede povezanosti vsebine predavanja in naslova teme. Med udeleženci sem pogrešala več zdravnikov, mogoče niso bili informirani, vsekakor bi jim bilo treba približati to temo. Zame osebno je bila udeležba na kongresu koristna in poučna, izpolnila je moja priča­ kovanja in vesela sem, da 15em bila na prvem slovenskem wellness & spa kongresu. mag. Žarko Mlekuž, direktor Mekuž Consalting, udeleženec kongresa Prvi slovenski wellness kongres je prese- gel moia pričakovanja, ki niso bila majh- na. Dol5er program - teme, predavatelji in dobra organizacija, vse to je pripomoglo k zelo prijetnemu in koristnemu delovnemu srečanju. Zares spodbudno za nadaljevanje v prihodnjem letu. Moje sugestije: medna- rodna udeležba in tuji predavatelji; ob pre- davanjih predvideti tudi medsebojna sreča· nja udeležencev zaradi izmenjave izkušenj, potencialnih poslov, povezovanja; poskusiti čimbolj uravnoteženo kombinirati program za um - dušo in telo. Menim namreč, da je eno izmed poslanstev kongresa tudi promovira- ti zdrav življenjski slog, ki ga je dobro prak- ticirati med udeleženci. Še enkrat čestitke za uspešno organiziran kongres ter mnogo uspehov pri naslednjem! Janez Šolar, ravnatelj Višje šole za gostin- stvo in turizem Bled, udeleženec kongresa Največja vrednost kongresa je bila v izredno dobro izbranih predstaviteljih (po vsebini in načinu izvajanja} uvodnih podajanj. S tem so pokazali vso širino, ki jo zajema wellness. Ta širina omogoča možnosti za predstavljanje podobnih tem na naslednjih srečanjih. Jože Fele, vodja centra za wellness HIT ALPINEA d. d., udeleženec kongresa Glede na to, da je bil to prvi kongres, so bila pričakovanja malo manjša in presene- ~·· - - . · . ~ .• ·· :e .. ·:. · . -. . . WELLNESS. TUR!ZEM• 23 .. - ~- ,-~ ,..-· ··~ - .. - .. . . ·.-- ·---:--:: :..:..:-. ~ . . . --·-..:. - - - - . . čenje toliko večje. Če potegnem primerjavo z lanskoletnim hrvaškim prvim kongresom v Dubrovniku, je bil ta kongres kar nekaj »sve- tlobnih let« pred njim. Tam so le razglabljali, kaj je to wellness in kakšen je njegov pomen. Pripeljali so tudi nekaj tujih "strokovnja- kov", ki kakšnega pretiranega navdušenja niso pokazali, in prav čutilo se je, da hoče vsak samo nekaj prodajati. Moja ocena je bila: slabo. Tematika našega kongresa je bila dobro izbrana in tudi izvedena solidno (pre- majhen prostor, ne najbolj primerna lokacija in stisnjen prostor za razstavljalce). Meni je bila razdeljenost na sklope všeč, nekaterim ne, ker bi imeli rajši malo mešano (predava- nja in delavnice). Zelo dobra je bila predsta- vitev Vrbovega loga s keltsko tradicijo (upam, da se ne bo našlo »milijon« posnemalcev in bomo vsi sami »Kelti«); bilo bi pa lepo, če bi našel vsak v svojem okolju kaj podobnega. Predlagam, da bi za naslednji kongres dolo- čili rdečo nit in okrog tega postavili vse doga- janje na kongresu - izbor kraja, pa tudi kom- pleksno ponudbo. Mogoče je manjkala tudi večja medijska podpora, zato bi kazalo dolo- čiti termin novega kongresa tako, da novinar- ji ne bi imeli drugega dela (kisle kumarice so včasih tudi koristna stvar). Saša Jakoš, direktorica trženja, Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d. o. o., udeleženka kongresa V Zdravilišču Rogaška - Zdravstvo se že desetletja ukvarjamo s produktom sprostit- ve, lepote in celostne obravnave telesa in duha. Največ nam pomeni pridobivanje novih znanj, saj lahko le tako na najbolj žlahten način oplemenitimo storitve, ki jih izvajamo. Menim, da so bile izbrane teme prvega slo- venskega wellness & spa kongresa odlične, saj so obravnavale izjemno širok spekter pri- stopov pri izvajanju wellnessa. Pričakovanja ENTER fi, =PRIHODNOST so bila celo presežena! Pridobljene informa- cije bomo s pridom uporabili pri načrtovanju novih produktov. Najpomembnejše sporoči­ lo: graditi na lastnih primerjalnih predno- stih, znanju in individualizmu, na izvirnosti in doživetjih! Želela bi, da na prihodnji kon- gres povabite tudi predavatelje iz tujine - za izmenjavo izkušenj in mnenj, za drugačne poglede, ki nas bogatijo. Tea Klamer, absolventka študija na Turistki, udeleženka kongresa Glede na to, da je moja pot na področju wellnessa v turizmu šele na začetku in da nimam delovnih izkušenj na tem področju, mi je prvi slovenski wellness & spa kon- gres dal osnovo za delovanje na tem podro- čju, saj ga udejanjam že pri pripravi svoje diplomske naloge. Vse pohvale organiza- torjem, kot tudi predavateljem. Z veseljem pričakujem naslednji kongres! Renata Bokan, predavateljica na Šoli čustvene inteligence pri CDK, predavate- ljica na kongresu Jasen namen, zanimiva vsebina ter dobro organizacijsko izpeljan kongres so glav- ni vtisi, ki so živi tudi še po mesecu dni. Kot udeleženka sem se oba dneva počuti­ la prijetno, ker je bilo vzdušje sproščeno, raziskovalno in komunikativno, tako med udeleženci samimi kot tudi med predavate- lji in udeleženci. Odzivi na referat duševni wellness, ki sem ga na kongresu predsta- vila, so bili zelo spodbudni. To nam lahko daje zagon za nadaljnje delovanje in uti- ranje nove miselnosti pri nas. Pravijo, da je sreča na strani pogumnih. Zagotovo je bil ta kongres pogumno dejanje. Le tako naprej . A B C D 3 6 8 9 10 11 12 13 14 : informacijska i · tehnologija : ............................................ ··1 ENTER . li .. ..... ......... . t~•i=~= ..... @Mbl_ ..... ..... ..... ...... ........... .. ... ... .... . Al i·razmišljate·o·prihodnosti?,J Raje-se·z · njo·srečajte.,i ,i ENTER·2007,•Ljubljana,i Cankarjev-dom,• 24.-26.1. 2007,i ,i Največja •svetovna· konferenca· in ·forum ·s · področja• uporabe informacijske•tehnologije•v•turizmu:,i ,i • priznani· predavatelj i,J • raziskovalci,J • mnenjski·voditelji,J ➔predstavniki·vodilnih · podjetij·s · področja·informacijske tehnologije· in ·turizma,i • števil ne· možnosti ·za· pridobitev· novih• znanj,J • vzpostavitev·novih·poslovn ih·stikov,i INFO: www.ifitt.org/ enter eposlovanje@slovenia.info Zagotovite si možnost sponzorskega pokroviteljstva mednarodne konference ENTER 2007 ali sodelovanja na razstavnem prostoru. Za več informacij pišite na eposlovanje@slovenia.info ~· Slovenija ,1, -~ ..... u ........ www.slovenia.info - Ljubljana s) cankarjev dom ISJKOMPAS iJitt Sportne prireditve igrajo v promociji turizma pomembno vlogo Po metodologiji Svetovne turistične organiza- cije je eden izmed potovalnih motivov šport. Ob upoštevanju turističnih trendov - vse več je športno aktivnih turistov- in številnih uspe- hov naših športnikov kot mnenjskih vodite- ljev, Slovenska turistična organizacija v svoje aktivnosti promocije vključuje tudi odmev- ne mednarodne športne prireditve doma in v tujini. Tako poteka intenzivno sodelovanje predvsem na področju promocije pri vsakolet- nih športnih prireditvah kot so Pokal Vitranc v Kranjski gori, Svetovni pokal Zlata Lisica v Mariboru, Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici, svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, Kolesarska dirka po Sloveniji in enkratnih športnih odmevnih dogodkih kot je na primer letošnje Liebherr Slovenia Open 2006 Velenje (mednarodno odprto prvenstvo v namiznem tenisu), Olimpijske igre Torino 2006, svetovno prvenstvo v Latinsko-ame- riških plesih za starejše mladince. To STO omogoča uspešnejšo promoviranje in boljše pozicioniranje Slovenije na glqbalnem turi- stičnem trgu in s tem spodbujanje večje pre- poznavnosti naše dežele. . MOJCA MAROVIČ, MOJCA.MAROVIC@SLOVENIA.INFO Želite v vašem pod- jetju zagotoviti odličnost poslova- nja z vidika zado- voljstva kupcev, zaposlenih, lastni- kov in celotnega družbenega okolja? Udeležite se delavnic EFQM (The European -•III•• Foundation for Quality Management) modela odličnosti v organizaciji STO Na delavnice vabimo turistična podjetja, ki so opravila prve tečaje že v letu 2002 in ki bi lahko že letos kandidirale za državno nagrado za kakovost - Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006 in ... podjetja, ki so svojo pot do odličnosti pričela v letu 2005. že od aprila 2006 Turizem dobrega počutja in zdravstveni turizem v slovenskih zdraviliških centrih Vpliv zdravilnih voda na dobro počutje so dobro poznali že naši predniki. S pitjem vode v Rogaški si je grof Zrinski odpravil želodčne težave, mehurčki Radenske so razveseljevali dunajski dvor, tople vode in kopeli so odpravljale otrplost udov, hkrati pa krepile moškost oziroma lajšale ženske težave. Obisk toplic je bil nekoč družinski praznik, povezan z veseljem, radostjo druženja in tudi z ozdravljenjem. številne nalezljive bolezni so sicer v preteklih stoletjih skoraj ogrozile tradicijo, ki je izvirala še iz rimskih časov, zgodovinski viri pa izpričujejo, da se je zdraviliški turizem v takratnem evropskem prostoru razvil kot ena od prvih oblik organiziranega turizma, v Sloveniji pa še danes ostaja nosilni segment turistične ponudbe. Večina evropskih, še bolj pa vzhodnoev- ropskih zdravilišč, se je v preteklem sto- letju bolj ali manj navezala na zdravstvo in se ukvarjala z medicinsko rehabilitacijo. Zato so se tudi nekatera slovenska zdravi- lišča težko otresla imidža, da so namenjena predvsem bolnim, kjer naj ne bi bilo mesta za »zdrave« turiste oziroma za alternativne metode zdravljenja ter metode zdravljenja iz daljnih vzhodnih dežel. Kljub temu da so slo- venska zdravilišča svojo ponudbo posodobila in uvedla številne novosti, so se nezadržno začele širiti tudi ideje o potrebah po t. i. zdra- viliščih za zdrave, o zabaviščnih kopališko- turističnih centrih ter o nujnosti zamenjave tradicije in večstoletnih izkušenj na področju balneologije z nam manj znanimi vzhodnja- škimi filozofijami in metodami zdravljenja. Slovenija se glede na svojo velikost in po številu izkoriščenih termalnih izvorov uvr- šča med tiste razvite turistične destinacije, ki lahko hkrati izpostavljajo tradicijo terma- lizma in ponujajo sodobne zvrsti ponudbe zdravstvenega turizma. V naslednjem dese- tletju bo zdravstveni turizem, ki se enači z wellnessom, spa in kopališkim turizmom, s turizmom dobrega počutja in lepote, pre- ventivno in alternativno medicino oziroma »anti-aging« turizmom, zabeležil v evrop- skem prostoru nadpovprečen razvoj. Delno so ti trendi povezani z demografskimi gibanji prebivalstva, saj se tudi Slovenija stara, na drugi strani pa se krepi zavest, da bo drža- va vedno težje skrbela za naše zdravje, tako da postaja skrb za zdravje in zdrav način živ- ljenja vse bolj ne le naša osebna odločitev, ampak tudi odgovornost. To razmišljanje pa predstavlja osnovo wellness filozofije, ki so jo v zadnjem desetletju uspešno prenesli iz Amerike in uveljavili predvsem v nemško govorečem delu evropskih turističnih ponud- nikov. Glede na to, da predstavljajo gosti iz teh dežel več kot polovico tujih obiskovalcev slovenskih zdravilišč, so se naša zdravilišča med prvimi odzvala na spremembe v povpra- ševanju, ostali slovenski turistični ponudniki pa so jim počasi sledili. S spremembo imena »zdravilišče« v »terme« so slovenska zdravilišča že pred pričetkom uveljavljanja wellness turizma, ki ga želijo nekateri posloveniti le s turizmom dobrega počutja, nakazala hitro prilagodljivost tren- dom, ki so prisotni v zadnjem desetletju na področju te zvrsti turizma. Zdravilišča so vsako leto presenečala javnost in goste s šte- vilnimi novostmi, saj so bila v zadnjem dese- tletju praktično eden redkih segmentov slo- venskega turizma, ki je uspešno sledil razvo- ju konkurence v sosednjih državah in poveče­ val tako število dnevnih gostov kot tudi tistih, ki so se v vedno večjem številu odločali za bivanje v prenovljenih hotelih, novozgrajenih apartmajih oziroma avtokampih. RUDI RUMBAK, SSNZ@SIOL.NET Vendar se tudi naša zdravilišča niso mogla izogniti globalizaciji in z njo povezanim tren- dom, ki so se pri evropskih turističnih ponud- nikih odražali predvsem v tem, da se gostom doma ponudi tisto, kar bi sicer lahko doživeli le v primeru preživetja dopusta v oddaljenih oziroma »eksotičnih« deželah. Tudi povpre- čen slovenski turist si težko privošči potova- nje na Tajsko zaradi tajske masaže, v Indijo zaradi ayurvede oziroma razstrupljanja tele- sa, v Tibet oziroma na Kitajsko zaradi njihove tradicionalne medicine in na Japonsko zaradi njihovih vročih kopeli. Tudi za dopust v Turčiji se bo odločil zaradi peščenih plaž in toplega morja in pri tem verjetno ne bo pomislil na to, da bi obiskal hamam, ki je bil pred nekaj leti pravi modni hit v sosednji Italiji, pa tudi v Nemčiji si predvsem termalnozdraviliški ponudniki ne morejo privoščiti, da gostom ne bi omogočili tovrstnega sproščanja. Na dopust v deželo tisočerih jezer bo šel verjetno zaradi obiska Nord Capa in pri tem izpustil obisk savn, čeprav lahko le v tej deželi spo- zna pravo filozofijo savnanja, ki je postala v zadnjih letih tudi pri nas ena najbolj priljub- ljenih aktivnosti za čiščenje oziroma krepi- tev telesa. V zdraviliškoturističnih centrih se tako v zadnjih letih križajo različne metode in teh- nike zdravljenja, čiščenja, sproščanja, ohra- njanja telesne kondicije ter obnavljanja živ- ljenjske energije. In kako se naj potem znaj- de slovenski turist v poplavi ponudb različnih programov dobrega počutja, filozofij, tehnik in metod, ki mu naj ne bi ponujali samo tele- snega ugodja, ampak naj bi poskrbeli tudi za sproščanje in duševno zadovoljstvo? Z enaki- mi težavami se srečujejo tudi v tujini, tako je npr. v Nemčiji postavljen informativen cenov- ni kriterij, ki naj bi zagotavljal ~akovost storit- ve, za 1 € na minuto individualne obravnave. Drug problem predstavlja sama strokovnost osebja, saj npr. na Tajskem poznajo kar osem različnih vrst masaž, desetdnevni tečaj pa zadošča le za t. i. »sprostitvene masaže«, ki nimajo nobene zveze zt morebitnimi tera- pevtskimi učinki masaže. Glede danes tako popularne ayurvede pa velja izpostaviti, da traja šolanje maserja v Indiji kar tri leta, sta- rodavne metode zdravljenja po ayurvedi pa so tesno povezane tudi z drugačnim načinom sprejell)anja sveta. Enako velja tudi za tibe- tanske metode zdravljenja oziroma zdravil- stvo, ki ga v zadnjem času popularizira naš predsednik. In če omenimo še priljubljeno savnanje - na Finskem veljata kot ovira za savnanje le pijanost in odprte rane, v njiho- vih savnah ne boste našli nobene ure, ter- mometra, merilca vlage in tudi ne ležalnikov v t. i. prostoru za sproščanje. Od uporabnika savne se zahteva le, da zna poslušati svoje telo in spoštuje tudi druge uporabnike. Da se v savni oziroma wellness centrih nasploh dopušča mešanje moških in žen- skih uporabnikov, pa je posebnost le sred- njeevropskih turističnih ponudnikov in ima verjetno več opravka z gibanjem »FKK« kot pa s samim prenosom različnih tehnik in metod v naš prostor. Glede na to, da večina naših term kar tekmuje med seboj, kdo bo prej ponudil nekaj drugačnega in novega, ostaja dovolj dela tudi za tista zdravilišča, ki ohranjajo tradicijo termalizma, domačnosti in pasivnega prepuščanja razvajanju toplih vrelcev. UTRIP TUJIH TRGOV ~.TUR!ZEM•2s . .• - . • • - • :._ - _,. .. ~ ~ ....... .-- ,, ,-. __. :..,,._~i>Z ITALIJA Milano: BIT 2007 bo od 22. do 25. februarja (na novem razstavišču) Komaj sta se uspešno končali letošnji BIT v Milanu in ber- linska 1TB, že lahko spregovorimo o tem, kako bo leta 2007. Največja sprememba bo v tem, da se prireditev seli na novo sejmišče v kraju Rho, približno 13 km severozahodno od milanskega Fiere City v mestu. Vseh osem novih razstavnih paviljonov je enakih, v eni sami etaži, tako da pričakujemo precej enotne pogoje za vse razstavljalce. Do razstavišča, kjer je dovolj parkirnih mest za vozila in kamor bodo do začetka naslednjega leta speljali tudi izhod avtoceste A4, se lahko udobno pride tudi s podaljšano rdečo progo milan- skega metroja. Druga sprememba je datum in vrstni red dne- vov za publiko in poslovne stike. Organizatorji sejma so se namreč odločili, da se, podobno kot Berlin, vrnejo na staro formulo: najprej poslovni oziroma strokovni del, zatem šele široka publika. Tako bosta četrtek, 22. februar, in petek, 23. februar 2007, namenjena samo strokovni publiki (letos je bilo okoli 105.000 takih obiskovalcev ali, bolje rečeno, vstopov na borzo), kar bodo naši sorazstavljalci gotovo toplo pozdra- vili. Sobota in nedelja pa bosta namenjeni vsem, zamudni- kom med strokovno publiko in vsem množicam, ki hodijo po tiskani material, ki ga očitno internet še ne bo izrinil kar tako kmalu. Takih obiskovalcev je bilo letos 45.000. BORIS BAJŽELJ, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA V MILANU, E· POŠTA: BORIS.BAJZELJ@SLOVENIA· TOURISM.IT AVSTRIJA Porast potovanj za 7,6 odstotkov Avstrija je februarja obja- vila rezultate raziskave, ki so jo opravili v zadnjem kvartalu lanskega leta. V tem obdobju so Avstrijci opravili 2,71 milijonov potovanj. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2004 to pomeni porast v višini 7,6 odstotkov. Ta ugoden trend potovanj Avstrijcev je bil dosežen na račun potovanj Avstrijcev doma, saj je bilo teh potovanj kar 1,69 milijonov. Precej drugačni so podatki za potovanja v tujino, teh je bilo za 3 odstotke manj kot leto prej (1,016 milijonov potnikov). Vzrok za takšna gibanja vidijo avstrijski analitiki v odličnih snežnih razmerah že v novembru in decembru. Brez analize lahko k temu dodamo še to, da so se za Avstrijo perfektne snežne razmere nadaljevale tudi v letošnjem marcu. Tako lahko pričakujemo, da letošnja slika na tem področju ne bo bistveno drugačna kot lani. V tujino so Avstrijci v tem času potovali največ v Nemčijo, 22,8 odstotkov (velik del teh potovanj je tudi poslovnega značaja, pravi bum so Nemcem prinesle številne nizkocenovne letal- ske povezave z nemškimi mesti, seveda na prvem mestu z Berlinom), in v Italijo, 13 odstotkov. Na tretjem mestu se naha- ja Madžarska, njej pa sledijo Turčija, Španija in Hrvaška. Navedeno raziskavo je avstrijska državna statistka izvedla s pomočjo ankete pri 3.000 reprezentativnih osebah nad 15 let starosti. )AN (IGLENEČKI, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU, E·POŠTA: JAN. CIGLENECKl@SLOVENIA·TOURISM.AT VELIKA BRITANIJA ,. Slovenija vse bolj priljubljena destinacija Angležev V zadnjih petih letih smo vsako leto beležili kar so-odstotno rast prihodov britanskih turistov. Potovalna agencija Freedom Trave[ je 25. februarja 2006 pri- čela s prodajo počitnic v Sloveniji, za kar je vpeljala redno čartersko povezavo britanskega otoka lsel of Man s Slovenijo. Konkretno tržijo tedenske počitnice na Bledu v povezavi z obiskom Ljubljane, počitniški paket pa vključuje teden dni bivanja s polpenzionom in letalskim prevozom ter vsemi transferji, po ceni od 599 funtov. Potekajo tudi intenzivne priprave za povečevanje števila poletov z drugih letališč Velike Britanije v Slovenijo, in sicer že za počitniške pakete za leto 2007. V zimski sezoni 2005/06 je eden od največjih britanskih ponudnikov potovanj First Choice pričel s prodajo počitnic v Kranjski Gori. Letošnjo zimsko sezono 2006/07 bo s pro- dajo počitnic v Kranjski Gori pričel tudi ponudnik potovanj Panorama. Še nekateri drugi ponudniki potovanj pa načrtu­ jejo v svojo ponudbo uvrstiti tudi Slovenijo kot poletno turi- stično destinacijo. Vedno več Britancev se odloča za počitnice v Sloveniji, kar je razvidno iz naraščajočega vsakdanjega zani- manja ljudi za Slovenijo. Pri tem je treba poudariti tudi, da skokovito narašča število objav o Sloveniji v britanskih medi- Nov portal Visiteurope.com lansiran ' jih in število novinarjev, ki so s svojimi prispevki pripomogli k povečanju razpoznavnosti naše države ter njenih naravnih in kulturnih znamenitosti med britanskimi gosti. MARRY STUART - MILLER, DIREKTORICA SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA V LONDONU, E·POŠTA: SLOVENIA.TOURISM@VIRGIN.NET AVSTRIJA Avstrijci stavijo na tematske terme Zdravstveni in well- ness turizem sta v Avstriji še vedno zelo popularna. Medtem ko se je v preteklih letih število obiskovalcev v avstrijskih ter- mah celo nekoliko zmanjšalo, se je v letu 2005 število obis- kovalcev/kopalcev term povečalo za 4,6 odstotke na zavidlji- vih 7,2 mio obiskovalcev. Ocena za leto 2006 znaša 7,4 mio obiskovalcev. Razlog za tak porast vidijo v ~zrazito dežev- nem poletju 2005 in pa seveda v pričetku obratovanja novih term, kot so npr. H20 terme v Sebersdorfu ali ~uroterme v Bad Schallerbachu. V Avstriji je trenutno urejenih term 28. Avstrijci pa radi hodijo tudi v madžarske in slovenske terme, pri čemer pa opažamo, da je lani prišlo do zmanjšanja števila teh obis- kov, saj je odstotek avstrijskih gostov, ki so odhajali v terme v tujino, padel s 6 na 4 odstotke. Da je temu tako, je iskati razloge še kje drugje in ne le v slabem vremenu. Avstrijske terme se namreč ne le konstantno posodabljajo, ampak tudi specializirajo. Tako so se Terme Loipersdorf specializirale za kratke počitnice, H20 terme pa za ponudbo za otroke in mladino. Tudi v letu 2005 obnovljene Hundertwasserjeve Terme Blumau prisegajo na kakovost, odlične storitve in eks- kluzivnost. V ta namen so kapaciteto (število obiskovalcev) term lani zmanjšali za/ no tretjino. Omenimo naj še Terme Waltersdorf, ki se vedno bolj pozicionirajo kot oaza miru in zdravja. Prav tako prisega na kakovost upravljalska skupi- na Vamed; v svojih termah Geinberg, Laa, Laengenfeld in Oberlaa so zabeležili 1,7 mio gostov. Zanimiva je tudi primer- java cen dnevnih kart v avstrijskih termah - z 19 evrov v letu 2004 se je ta cena v letu 2005 dvignila na 21 evrov. Žal v tem trenutku niso na voljo analize cen hotelov/nočitev/polpen­ zionov v teh termah, ki se v navedenem obdobju praviloma niso dvigovale. Zato pa je vrsta hotelov ponujala zelo ugodne pakete v določenih terminih, prav tako pa so tudi pričeli s sodelovanjem z avstrijskimi incoming agencijami, kar prejš- nja leta zaradi dobre konjunkture ni bilo aktualno. )AN (IGLENEČKI, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU, E·POŠTA: JAN. CIGLENECKl@SLOVENIA·TOURISM.AT Evropska komisija je 21. marca 2006 v Bruslju predstavila Strategijo za spodbujanje turizma v Evropski uniji, s pomočjo katere naj bi petindvajseterica izboljšala konkurenčnost na tem področju. Predstavila je tudi nov spletni portal VisitEurope, ki je namenjen promociji evropskih turističnih destinacij. ~ E u ROPE ,\ NI \"l·JMNlllN( ; JOURNE\ Projekt razvoja portala www.visiteurope.com je od Evropske komisije prevzela evropska potovalna komisija (ETC), združenje 33 evropskih nacionalnih turističnih organizacij (NTO). ITC je zadolžena za vzdrževanje, promocijo in trženje novega portala. Cilj ITC je "predstaviti Evropo kot celoto" 425 milijonom turistov, ki vsako leto obiščejo Evropo. Kaj Visiteurope.com ponuja? Popolnoma novo pojavnost Evrope kot turistične destinacije na eni platformi; · interkulturni dostop v jezikih, ki so pomembni za evropski turizem: portugalski, kitajski, japonski in ruski jezik. V začetku portal cilja na obiskovalce prekomorskih držav in kontinentov, v naslednjih fazi pa na evropske turiste; počitnice po meri: orodja na portalu omogočajo obiskovalcem portala, da si sami začrtajo svoje počitnice. Prednosti za evropske destinacije: Predstavitev evropskih držav; promocija Evrope kot turistične destinacije in njene ponudbe, ki presega politične meje s pomočjo panevropskih vsebin na portalu (primer: gradovi v Evropi, smučanje v Alpah ipd.); · portal s svojimi orodji hitro sledi marketinškim akcijam in promociji in se hitro in učinkovito odziva na vse spremembe ponudbe in povpraševanja. ALEKSANDRA JEREBIC, SANDRA.JEREBIC@SLOVENIA.INFO Popolnoma nov svet pri distribuciji potovanj Potem ko smo imeli v prvem mesecu novega leta obilo časa, da sklenemo novoletne obljube, je prišel čas, da se vprašamo, kaj nas čaka v letu 2006 na področju distribucije potovanj? Z vsemi novostmi in dogodki preteklega leta - raziskovanje, deregulacija, napadal- ni manevri dobaviteljev, stranska cesta glo- balnih distributorjev potovanj (GDS) ter pre- porod spletnega oglaševanja - se postavlja vprašanje, kako se bo tržišče uravnovesilo in po kateri poti bo šlo naprej v tem in nasled- njih letih? Analitiki vidijo več posledic, ki se še izobli- kujejo in bodo pomembno vplivale na tržišče ter spremenile načine, kako prodajalci poto- vanj, turizma in gostoljubnosti poslujejo s svojimi strankami. Razbijanje ločnice Poslovna potovanja/ Potovanja v prostem času Poslovna, nevodena poslovna potovanja in potovanja v prostem času (počitnice) bodo tudi v prihodnosti še naprej sovpadala in se mešala - tako s stališča popotnika kot s sta- lišča dobavitelja in distributorja. Distribucijska podjetja bodo še naprej zdru- ževala ponudbe, ki služijo vsem tržiščem, na raznovrstnih nivojih. To se že dogaja s splet- nimi potovalnimi agencijami za počitniška potovanja, ki prodajajo poslovnim potnikom in velikanu za vodenje poslovnih potovanj American Express, s ponovnim zagonom nje- gove strani za potrošnike. Popotniki imajo vedno večji dostop do šir- šega seznama ponudb po preglednih in tako tudi bolj doslednih cenah. Mala pod- jetja imajo zdaj dostop do »pogajalskih« cen za podjetja. Poslovni potniki pa izkoriščajo ugodnejše cene rezervacij tudi za potovanja v prostem času, na primer, nikakršnih zahtev po podaljšanju v soboto zvečer ali stroškov poznega nakupa pri Delti ali American. Ovire padajo, ko počitniški in cenovno ugodni hote- li širijo svoje programe in jih prodajajo v okvi- ru ponudbe poslovnih potovanj prek spletnih potovalnih agencij. Medtem imajo popotniki dostop - in se glede na to tudi odločajo - do enakih virov kot ostali popotniki. Informacije o potovanjih in predlogi so bogati in različni in usmerjajo igrišče kot še nikoli prej. Distributorji se soočajo z največjim oglaše- valskim izzivom - kako se naučiti pritegni - ti tako poslovne stranke kot počitnikarje, in sicer ne po kanalu ali ceni, temveč po izbiri. Prodajalci potovanj morajo izboljšati razčle ­ njenost svoje ponudbe in določiti ciljne sku- pine - majhne podjetnike, ki so pravi cestni bojevniki, luksuzne počitnikarje, korporativne direktorje, ki s seboj pripeljejo svoje zakon- ce, in tako naprej. Za strategije leta 2006 sta Po THE PHoCusWRIGHT (HANNEL POVZELA TINA NOVAK, TINA.NOVAK@ZALOZBAKAPITAL.SI oznaki »posloven« ali »počitnikarski« preši- roki in zmotni tako za razvoj produkta kot za namene oglaševanja. Največji izziv za poslo- vanje v procesu tranzicije od posrednikov, ki prodajajo tržne pakete, do potovalnih agencij bo, razumeti popotnikovo obnašanje in tudi postaviti ter razširiti tako spletne kot tudi nespletne vrste blaga. Analitiki pravijo, da je tržna razčlenjenost ali vedenjski marketing, skupaj z vključeva­ njem upravljanja odnosov s strankami (CRM), dinamičnim kreiranjem paketov in upravlja- njem z vsebinami, obvezna. Ker trg počasi raste in pridobiva tržni delež, bodo dobički in zvestoba strank zahtevali veliko več strate- škega marketinga kot v minulih letih. Podjetja se bodo tako osredotočila na prodajo produk- tov, ki bodo ustvarjeni glede na povpraševa- nje in dajali popotnikom razlog, da ostanejo dlje časa, se vračajo in spet doživijo svoje počitnice, s svojo spletno stranjo/podjetjem. Prodajalci potovanj bi morali več napora vlo- žiti v izboljšanje izkušenj na potovanjih in v odnose s strankami. Vsebina je mrtva - Naj živi vsebina Potovanje je spet moderno. Spletni logi ali blagi, ocene popotnikov in strani s priporočili skušajo vplivati na odločanje o potovanjih. Le kako se bolje podučiti o čistoči hotelskih sob, najboljših restavracijah za različne priložno- sti, krajih, vrednih ogleda, ter stvareh, ki se jih splača narediti? Opazujte, kako vedno več strani dodaja poročila/ocene strank glede iskalnih zadetkov, na način kot Amazon. com. Travelocity.com je med prvimi spletni- mi potovalnimi agencijami uvedla poročila, ki jih podajo stranke. Ob vseh obtožbah, da metaiskalniki, kot so Side'step, Farechase and Kayak, "pro- izvajajo" potovanja, vsebina zdaj postaja velik razlikovalec. Kaj bo izboljšalo en meta- iskalnik v primerjavi z njegovimi konkurenti? Na kakšen način bodo te strani lažje postale konkurenčne spletnim potovalnim agencijam? Kaj bo nekemu dobavitelju omogočilo, da se bo po svoji ceni/tarifi razlikoval od drugega? Vsebina, vsebina in še enkrat vsebina. Deregulacija in preobrazba Dobavitelji še naprej izboljšujejo svoj nepo- sredni stik s strankami in nižajo stroške distribucije - pobude, ki jih bo deregulacija globalnih distributorjev potovanj (GDS) le še zaostrila. Letalske družbe, ki niso več popol- noma omejene z lastništvom ali zakonitost- jo, se lahko svobodno pogajajo s katerimkoli GDS-jem, vključno z novo vrsto "alternativnih GDS-jev". Ta nastajajoča distribucijska pod- jetja trdijo, da dobaviteljem priskrbijo povez- ljivost le za delček cene, ki jo GDS-ji zaraču­ navajo. Predstavljajo vzvod, ki ga letalske družbe potrebujejo, da se spretno umakne- jo iz GDS pogodb in letalska družba United je šla že tako daleč, da je objavila načrte, po katerih bodo posrednike, ki uporabljajo te alternativne sisteme, nagradili z okrog petimi dolarji na vsako opravljeno transakcijo. Medtem, ko je oblegana letalska industrija krčila stroške na skoraj vseh ostalih podro- čjih, od slušalk na krovu do obrokov med letom, so zakonsko zaščitene rezervacijske mreže, ki jih vodijo podjetja za rezerviranje potovanj, med drugim Sabre, Worldspan in Amadeus, ostale relativno nedotaknjene. To nakazuje, da so letalske družbe pripravljene uporabljati spletne sisteme, da bi prihranile denar, tako kot potniki uporabljajo rezerva- cije preko spleta, da bi se izognili potovalnim posrednikom. Posredniki proti dobaviteljem - zaenkrat še brez poražencev Zdaj, ko so dobavitelji grobo ravnali z navad- nimi potovalnimi agencijami, se postavlja vprašanje, ali so naslednje na vrsti spletne potovalne agencije? Tako hoteli kot letalske družbe na svojih novih, izboljšanih spletnih straneh ponujajo zajamčene nizke cene in na ta način privabljajo rekordno število spletnih kupcev potovanj. Kaj pa naslednja generacija iskalnikov - ne bo to prav tako ubilo splet- nih agencij? Res je, da so letalske družbe in še posebej podjetja za najem avtomobilov opravila odlič­ no delo pri privabljanju spletnih kupcev na svoje spletne strani. Pravzaprav analitiki oce- njujejo, da je bilo leta 2004 61 odstotkov pro- daj letalskih kart in 57 odstotkov najemov avto- mobila preko spleta neposrednih. Hoteli so prav tako prodrli z neposrednimi rezervacijami, čeprav še vedno preko spleta prodajo več sob s posredovanjem spletnih potovalnih agencij. Potrošnikovo dojemanje nakupov neposred- no od dobavitelja se je izboljšalo. V primer- javi z raziskavami izpred dveh let sedaj manj potrošnikov verjame, da spletne potovalne agencije ponujajo najboljše cene. Leta 2004 je 45 odstotkov spletnih popotnikov menilo, da imajo spletne agencije najnižje cene, leta 2002 je to menilo kar 59 odstotkov. Medtem je 38 odstotkov spletnih popotnikov menilo, da dobavitelji ponujajo najnižje cene, kar je porast v primerjavi s 14 odstotki tako mislečih v raziskavi izpred dveh let. Vendar pa posredniki ne bodo nikoli izginili, saj za stranke rešujejo velike težave; bolj ver- jetno je, da bodo vedno bolj posta, i visoko raz- viti tehnološki subjekti, menijo poznavalci. Kar bi kljub vsemu lahko bilo' drugače, je izgled teh posrednikov v primerjavi z današ- njimi polnostoritvenimi potovalnimi agencija- mi. Naslednja generacija iskalnikov obljublja enostavne spletne strani, ki lahko stranko povežejo neposredno z dobaviteljevim rezer- vacijskim sistemom, storiNami za kupce in izpolnitvijo. Dobra novica za agencije? Med 63 odstotki spletnih popotnikov, ki ponava- di rezervirajo potovanja preko spleta, jih 40 odstotkov pravi, da imajo raje spletne poto- valne agencije, medtem ko jih 23 odstotkov daje pred.nost stranem dobaviteljev. ( Mednarodna potovanja - Edina pot rasti na spletu Globalni spletni trg potovanj je še vedno nekje med razvojno stopnjo novorojenca in dojenčka. Vendar strokovnjaki že opozarjajo na njegovo rast v Evropi, pa tudi v Avstraliji, na Japonskem, v Indiji in na drugih tržiščih. Za podjetja v ZDA, ki si prizadevajo ohraniti močne, dvocifrske stopnje rasti, je bistvena mednarodna širitev. Po mnenju strokovnja- kov bo tržišče spletnih počitniških/nevodenih poslovnih potovan j v ZDA letos naraslo za 25 odstotkov - pol manj kot v Evropi. Spletne storitve morajo razviti sposobnost urejanja in podpore mednarodnih potovanj in tako čim prej premostiti vrzel domače - medna- rodno. Ko gre za evropska spletna potovanja, smo priča ameriški invaziji. Dve od treh vodilnih evropskih spletnih agencij, Cendant's eboo- kers in IAC's Expedia, bosta kmalu v rokah ameriških podjetij. A kapitulacije evropskih potovalnih velikanov vseeno ni pričakovati. Nemški operater izletov TUi, na primer, posta- ja vedno bolj opazen na ameriškem trgu, prek prevzemov in strateških partnerstev. Konglomerati nenehno napredujejo Nobena napoved za leto 2005 ne bi bila popolna brez razprave o konsolidaciji. Konec koncev je niz prevzemov in preureditev v ZDA oblikoval tri velikane - Cendant, Sabre in IAC Travel. Ti se tako kot njihovi evropski dvojniki zanašajo na dejstvo, da bodo tako prodajalci vo uporabo pri potovanjih, čeprav bo izziv spodbuditi blage tako, da bi popotniki/kupci oblikovali odnose in imeli izkušnje z dobavi- telji svojih potovanj. , In podcastingi? Zagotovo bo kmalu več upo- kot kupci na koncu izbrali eno podjetje za vse nivoje storitev. Nekateri nedavni in uspešni prevzemi še bolj določajo bodoči organizacijski okvir teh velikanov distribucije potovanj. Ti vklju- čujejo Sabrov nedaven prevzem SynXisa, dobavitelja tehnoloških rešitev, ki se je spe- cializiral za hotele, večkanalsko inventuro in upravljanje s cenami, Amadeusov nedavni nakup Optimsa, ki prav tako dobavlja tehno- logijo za hotele. Za hotele pomeni vertikal- na povezanost s horizontalnimi skupinami strank povezanost s potovalnimi agencijami, načrtovalci potovanj, pripravljalci potovanj in samimi potrošniki skozi elektronske poveza- ve z GOS-ji, stikali, stranmi tretjih udeležen- cev in stranmi zaščitnih znamk. To so lahko hotelske verige, predstavniška podjetja ali hotelov lastni rezervacijski sistem. Metaiskalniki, blogi, podcasting, nanotehnologija: Propaganda ali dogodek? Iskalniki so obvezni - toda, kaj je to? Metaiskalnik, naslednja generacija iskalnika, pomeni več, kot pustiti stranki, da pregleda več spletnih strani za primerjavo različnih cen. Dober iskalnik bo prek več nivojev informacij od različnih dobaviteljev in združb povezal vsebino, cene, razpoložljivost, zgodovino in preference. Ne merite moči iskalnika po tem, kar vidite danes; to je možnost križanja medi- ja in transakcije, ki se še mora zgoditi. Drug fenomen, blogi, se bo po vsej verjet- nosti močno razširil ter na tej poti izzval mnogo poslovnih modelov. Trenutno so dober primer za preveč informacij. Morda bodo funkcionalnost prihodnjih iskalnikov lahko uporabili tudi za to, da bodo naredili blage koristnejše. Pod predpostavko, da so skupine ljudi pamet- nejše od njihovih posameznih članov, da so ljudje bolj sposobni zaupati tistim, s kate- rimi so v odnosih, in v primeru, da skupin- sko razmišljanje ne prevlada, bomo videli pravo uporabnost sodelovanja v blagih, trdi- jo analitiki. Veliko vprašanje leži v marketin- ški vrednosti blogov za podjetje. Ne glede na to bodo podjetja eksperimentirala z njiho- rabe iPodov pri potovanjih, vključno z zmož- nostjo poslušanja usmerjanja, ter informacij o destinaciji ali samovodenih izletov. In za konec še nekaj misli za to leto, ki jih ponujajo analitiki. Dot Com Zaupanje. Povečanje tveganega kapitala in privatnega lastniškega financi- ranja ter bolj realistično tržno vrednotenje bosta ponovno rodila samostojne podjetni- ke na področju potovanj, čeprav bo tokrat preizkus učinka in kakovosti predpogoj. Ta podjetja bodo prisilila velike firme, da bodo bolj primerno uvajale nove proizvode, storit- ve in/ali posebnosti. Oprostite, internet je zaseden. Voice Over Internet Protocol (VolP) bo revolucio- narno spremenil glasovno komuniciranje. Zmožnost cenejših telefonskih klicev prek interneta kot prek stacionarnih ali mobil- nih telefonov pomeni, da bo ta tehnologija pripomogla k premostitvi nespletnih/splet- nih kanalov in tako pritegnila večjo zvesto- bo popotnika. Potrošnikom bo za prenos podatkov in virov zagotovila fleksibilnost in "dosegljivost povsod". Preveč podatkov. Premalo informacij. Zakonodajne zahteve in stopnjevani varnost- ni ukrepi od podjetij zahtevajo, da hranijo večje količine podatkov ter na ta način pove- čujejo in spreminjajo potrebe po upravljanju s podatki za sledenje stroškom in upravlja- nju s potovanji. Vse Offshore kar namerava iti v Offshore. Povečanje offshoringa/mednarodnega part- nerstva narekujejo cenovni pritiski, bolj glo- balen pristop k prodaji potovanj in uspeš- nost predhodnih poskusov offshoringa. Pri potovanjih bo več podjetij povečalo svoje proračune za informacijsko tehnologijo z offshoringom - to bodo uporabili za pomoč pri klicih za rezervacije, upravljanju s profili, razvoju aplikacij, storitvah za kupce in dru- gih opravilih, povezanih s potovanji. In potem so tu še druge napovedi; ladij- ske linije, ki se končno zbudijo in investi- rajo v kanale, neposredne komunikacije s potrošnikom, nove tržne realnosti, eksplozi- ja spletnega oglaševanja, potovalna podjetja subvencionirajo zastonj dostop do interneta povsod. Popotništvo, turizem in gostoljubnost se v letu 2005 vse prej kot umirjajo. Letalske družbe še nikoli prej niso bile tako pogum- ne, novi tekmeci vznikajo zraven velikih, naslednja ... generacija tehnologije ponovno spreminja pravila, potrošnja za potovanja narašča, kapitalski trgi kipijo in popotniki še vedno hrepenijo po boljših, hitrejših in cenejših poteh za izvajanje svoje stvari. Turizem in informacijsko- komunikacijska tehnologija z roko v roki MAG. SANJA KRIŽAN, SANJA.KRIZAN@SLOVENIA.INFO Obisk spletnih strani s turistično vsebino bo rasel za 15 odstotkov letno Po podatkih podjetja Hitwise se je obisk spletnih strani z leta 2005 na leto 2006 povečal za 15 odstotkov. Takšno povečanje je pričakovati tudi v prihodnjih letih, kar je zelo spodbuden podatek za spletne strani s turistično vsebino. Spletne strani s turistično vsebino dosegajo med vsemi spletnimi stranmi 5,4 odstotkov obiskov. Podatki kažejo 25-odstotno povečanje obiska spletnih strani s turistično vsebino v času okoli božičnih in novoletnih praznikov, ko so se ponujali določeni popusti in posebne akcije. Podatek velja izkoristiti predvsem v smeri spletnega oglaševanja v omenjenem obdobju, saj se s povečanim obiskom spletnih strani s turistično vsebino na teh straneh poveča tudi učinkovitost novinarskih člankov z oglasno vsebino, spletnih oglasov in tudi sponzoriranih povezav. Heather Hopkins, vodja raziskav v podjetju Hitwise, poudarja, da je v letošnjem zimskem času opaziti kar 30-odstotno povečanje obiska spletnih strani s turistično v,sebino, pri čemer odigrajo zelo pomembno vlogo spletni iskalniki. Spletnim iskalnikom velja v prihod- nje namenjati še več pozornosti in svoje spletne strani prilagajati njihovim Zi3konitostim (SEO - search engine optimisation). Vir: www.traveldailynews.com, Januar, 2006 Najprimernejši dan za pošiljanje množičnih elektronskih sporočil je trenutno petek Podjetje ClickZ odgovarja na vprašanje, kateri dan je najprimernejši za pošiljanje množičnih mailov, newslettrov, e-sporočil za javnost, skratka e-marketing. Doslej sta bila najučinkovi­ tejša torek in sreda, če smo še bolj natančni, sreda popoldan. Veljalo je pravilo - v petek je e-marketing najmanj učinkovit. Izsledki zadnje raziskave podjetja eROI o pošiljanju e-pošte pa kažejo na bistvene spremembe na tem področju. Poročilo kaže, da največ uporabnikov odpre in klikne na e-marketinška sporočila, ki so postana v petek. Petkom sledi pošte- vilu odprtih sporočil torek, po klikih na sporočila pa sre~a. Iz spodnje tabele je razvidno tako število poslanih e-marketinških sporočil v zadnjem kvartalu leta 2005 po dnevih kot tudi učinkovitost omenjenih sporočil - odstotek odprtih sporočil in odstotek klikov na sporočila. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota štev. oslovnih s oročil % od rtih s oročil % klikov na s oročila 5.011.265 23-303.132 19.891.083 22.220.590 21.565.988 16.313.851 3.493.336 14,7 14,3 20,8 19,5 20,0 21,0 13,0 3,5 2,7 3,7 3,6 3,7 4,0 2,5 VIR: EROI IN C. , 2006 Zakaj je petek premagal doslej najučinkovitejša torek in sredo? V prvi vrsti zato, ker je petek doslej veljal za najmanj učinkovit dan in je bilo zato na ta dan poslanih občutno manj spo- ročil kot druge dneve v tednu. Najučinkovitejši dan za e-marketing torej ni enoznačno in za vselej določen - dinamiki spreminjanja učinkovitosti velja pozorno slediti, saj bodo le tako naša e-marketinška spo- ročila naletela na odprta vrata pri naslovnikih. Vir: www.clickz.com, Januar, 2006 Mobilna telefonija tretje generacije še ni postala dominantna tehnologija Raziskovalno podjetje Forrester Research napoveduje, da bodo mobilni telefoni tretje gene- racije šele leta 2010 dosegli kritično maso. Če je v letu 2004 vse kazalo, da se bo omenjena mobilna tehnologija neizmerno hitro širila, je danes jasno, da mobilna tehnologija tretje generacije ne bo postala dominantna tehnologija pred letom 2010. Kljub temu podatki kažejo, da bo do leta 2008 le še 8 odstotkov Evropejcev uporabljalo mobilne telefone, ki bodo podpirali le GSM-tehnologijo. število uporabnikov GPRS-tehnolo- gije se bo začelo zmanjševati na račun povečanja števila uporabnikov 3G mobilne telefonije šele po letu 2007. Šele v letu 2010 bo mobilna tehnologija tretje generacije dosegla kritično maso 61 odstotkov uporabnikov. Omenjeno dinamiko sprejemanja novih tehnologij in spreminjanja potreb uporabnikov je zelo pomembno spremljati tudi v turistični industri- ji, saj mobilna telefonija ponuja ogromno možnosti za obveščanje in oglaševanje. Na tem mestu velja poudariti, da je uporaba mobilnih telefonov v turistični industriji pomembna predvsem, ko je turist že na poti oziroma že prispe na želeno destinacijo (informacije o namestitvah, prireditvah ipd.). Vir: Forrester Research, Januar, 2006 FOTOREPORT AZA • TUR!ZEM • ~8 , _ . ; • . ·. •: - ••· ·.• . •-::•'•• -:: Y, ·,•',~ •.:-• ,: :. : :: :;;;;.;:.,, • , " • ~ • r: •' • •~ ,,- Prekmurje se je predstavilo z razkošjem doživetij Slovenska turistična organizacija je v petek, 17. marca 2006, za zaposlene in povabljene novinarje organizirala t.im. »eksterni kolegij«, tokrat v Prekmurju. V programu predstavitve te severovzhodne regije Slovenije so se zaposlenim Slovenske turistične organizacije predstavile prekmur- ske terme, bogata kulinarika ter naravna in kulturna dediščina regije. "Hiša vina" Cuk v Lendavskih goricah nudi razen odlične kulinarike in vin tudi možnost namestitve v udobnih apartmajih. Eksterni kolegiji so del rednih delovnih aktivnosti Slovenske turistične organizacije (STO) in potekajo na različnih destinacijah in regijah Slovenije in tako zaposle- nim na STO omogočajo boljše spoznavanje konkretne turi- stične ponudbe naše dežele in vzpostavitev intenzivnejših stikov s turističnimi predstavniki kraja oz. regije. V okviru tokratnega eksternega kolegija je na multime- dijsko opremljenem avtobusu, ki ga je STO v ta namen odstopilo podjetje Viator-Vektor, potekala predstavitev nadgradnje koncepta Sejalca, ki jo STO letno podeljuje za kreativnost in inovativnost v turizmu. Nagrada Sejalec bo namreč z letošnjim letom nadgrajena z dodatnimi novimi kategorijami. Razpis nagrade Sejalec je predviden koncem meseca aprila oz. v začetku meseca maja. Novosti s podro- čja turizma, ki bodo na razpis prispele do jeseni, se bodo potegovale za nagrade, ki jih bo STO v večih kategorijah podelila konec letošnjega leta na Slovenskem turističnem Forumu, največjem strokovnem dogodku na področju turiz- ma v Sloveniji. Prvi postanek na poti v Prekmurje v okviru eksternega kolegija STO je bil v Termah Banovci, ki ležijo nedaleč od ceste Maribor- Ljutomer, sredi neokrnjene narave murskih polj. Terme Banovci ponujajo bogastvo zdravilnih zemelj- skih voda, tako doma kot v tujini pa so znane predvsem po prvem naturističnem kampu ob termalni vodi ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Vožnjo so zaposleni STO in predstavniki medijev nada- ljevali do »Hiše vina« Cuk v Lendavskih goricah, ki se na nadmorski višini približno 300 metrov raztezajo nad mestom Lendava. Ob odlični pogostitvi izvirnega prekmur- skega bograča in »retešov« v »Hiši vina« Cuk je prisotne še posebej pritegnila legenda o Mihaelu Hadiku, katerega mumija je edina v Sloveniji in ključna zanimivost kapelice Svete Trojice v Lendavskih goricah. Ob Bukovniškem jezeru v Krajinskem parku Goričko, ki leži v občini Dobrovnik, je sledil krajši ogled energijskih točk in predstavitev nadaljnjih načrtov za razvoj ponudbe ob jezeru. Sledila je vožnja po gričevnatem delu Krajinskega parka Goričko mimo Rotunde. S pomočjo lokalnega vodiča so zaposleni STO in predstavniki medijev pridobili kakovost- ne informacije o naravni in kulturni dediščini tega krajinske- ga parka. V Bogojini so obiskali cerkev Gospodovega vne- bovzetja, bolj znano kot Plečnikovo cerkev v Bogojini. Gre za eno najzanimivejših arhitekturnih del Jožeta Plečnika, ki je v tej cerkvi združil tradicionalne stavbne zakonitosti sakralne- ga objekta z dodajanjem sodobnih elementov in materialov in tako dosegel enkratno arhitekturno stvaritev. V Termah 3000 v Moravskih Toplicah so se zaposlenim STO v posebni prezentaciji predstavile vse terme v okvi- ru blagovne znamke Panonske terme poslovne skupine Sava hotels & resorts: Terme 3000, Terme Radenci, Terme Ptuj, Terme Lendava in Terme Banovci. Ponudba sodobne- ga turistično -zdraviliškega kompleksa Term 3000 temelji na naravnem dejavniku - na edinstveni termomineralni vodi, ki je med drugim tudi pomemben dejavnik ponudbe Thermaliuma, centra sprostitve, lepote in dobrega počutja ter terapevtskega centra. Že sedaj široki paleti možnosti za namestitev v okviru Term 3000 - od s slamo kritih hišic do sodobnih hotelov različnih kategorij· naj bi se to jesen pri- družil še najsodobneje urejen hotel s petimi zvezdicami. Prav tako v Moravskih Toplicah se nahaja tudi Hotel Vivat. Hotel kategorije štirih zvezdic se nahaja v turističnem cen- tru Moravskih Toplic, odlikuje pa ga predvsem sodobna in invalidom prijazna arhitektura. Hotel nudi veliko prostora za gibanje in športne aktivnosti, poslovnežem pa so na voljo konferenčni prostori. Eksterni kolegij STO v Prekmurju se je zaključil v poznih večernih urah s pogostitvijo z izbrano prekmursko kuli- nariko v Gostilni Lovenjak v Polani. 1TB _BERLIN !' __ TUJ{!ZEM . 29. . . - .. . . ~ ·.•·•;;.č,;. - . ~~-~~?~ ~.- Uspešna predstavitev Slovenije na poslovni borzi 1TB 2006 v Berlinu Na slovenski stojnici na mednarodni turistični borzi 1TB v Berlinu se je letos Slovenija predstavila z raznoliko ponudbo naše dežele, še posebej pa s ponudbo zgodovinskih mest Slovenije, novostmi v zdraviliški in wellness ponudbi ter ponudbo krajinskih parkov Slovenije. Dobri odzivi na predstavitev projekta DOSTWELL na Mednarodni turistični borzi v Berlinu - 1TB, 8. do 12. marec 2006 Nacionalno turistično združenje (NTZ), vodilni partner medna- rodnega projekta DOSlWELL (Developing Of Sustainable Tourism focusing on WELLness), ki poteka v okviru programa INTERREG IIIC/Vzhod, je projekt na povabilo Marjana Hribarja, predsed- nika Vrhovnega projektnega odbora DOSTWELL (Supervisory Board), predstavilo v okviru slovenske stojnice na turistični borzi v Berlinu. Z glavnimi cilji in aktivnostmi projekta, s katerimi želijo defini- rati wellness na evropski ravni, določiti standarde kakovosti za wellness ter vzpostaviti klasterski model wellness ponudnikov, je NTZ podrobneje seznanilo novinarje tako v osebnih razgovorih kot s projektnim gradivom. Zloženka in prva od šestih številk projektnih novic »DOSlWELL Newsletter No. 1 - January 2006« sta bili voljo na stojnici in v tiskovnem središču ITB-ja. Prijetno presenečenje pa je bilo zanimanje poslovnih obiskovalcev, ki so že spraševali po rezultatih projekta. Ker raziskave v tem trenutku še potekajo, bodo rezultate na borzi 1TB prav gotovo lahko predstavili naslednje leto. Istočasno je na ITB-ju potekalo tudi srečanje projektnih partnerjev iz Slovenije, Nemčije, Švice, Avstrije, Italije, Grčije in Črne gore. Partnerji so na ITB-ju opravili tudi intervjuje z mednarodnimi strokovnjaki s področja wellnessa. Vprašanja so se nanašala na definicije wellnessa in klasterskega modela (njihova opredelitev pojma, mnenje o DOSlWELL-ovih definicijah), trende, izzive in probleme v wellness turizmu ter na standarde kakovosti. Slovensko stojnico so v času, ki je bil name- njen razgovorom z novinarji, obiskali števil- ni že znani in novi novinarji, med njimi tudi BBC Prime, Euronews in Eurosport, ter števil- ni novinarji, ki pišejo za tiskane medije, tako iz Nemčije kot ostalih evropskih in ameriških držav ter Japonske. S predstavniki omenjenih medijev so potekali razgovori o možnosti sode- lovanja na področju priprav TV-oddaj, reportaž in prispevkov v tiskanih medijih. Družabnega srečanja se je udeležilo tudi več organizatorjev predstavitve turistične ponudbe drugih držav, ki so pohvalili kakovost predsta- vitve kulinarike (zanjo je poskrbela Hiša Franko) in vin. Še posebej navdušeni so bili nad vzduš- jem, ki je zaznamovalo dogajanje na slovenski stojnici. V soboto in nedeljo so na animacijskem prosto- ru poleg informatorja-solinarja in predstavnice krajinskega parka Sečovlje (oba v replikah tra- dicionalnih noš) za vzdušje poskrbeli še člani glasbene skupine Jara Raja, predvsem s primor- skimi ljudskimi pesmimi. Zadovoljstvo nad letošnjo predstavitvijo Slovenije na turistični borzi v Berlinu so izrazili tudi predstavniki slovenskih turističnih podjetij, ki so se borze udeležili pod okriljem STO. Na borzi je vladalo veliko zanimanje tujih medi- jev za predstavitev Slovenije. Turistična borza 1TB Berlin, največja turistična borza na svetu, je letos potekala že štiridesetič. Na letošnji borzi se v 26 razstavnih halah pred- Poleg mag. Marjana Hribarja, generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu stavlja 10.400 razstavljalcev iz več kot 180 držav. Letošnja borza naj bi po pričakovanjih zabeleži- la 142.000 obiskovalcev. Dogajanje na borzi je spremljalo približno 7.000 akreditiranih novinar- jev. 1TB velja kot pomembno mednarodno stičišče turistične ponudbe in povpraševanja, saj več kot tri četrtine vseh razstavljalcev prihaja iz tujine. Hkrati pa je 1TB za strokovno javnost tudi pomem- ben vir informacij o trendih v turizmu (cca 60 dogodkov se je udeležilo 8.500 obj skovalcev). Letošnja borza je izpostavila nekaj osrednjih tem: tematika wellnessa je bila predstavljena v posebni hali, v okviru teme križarjenja je več kot 60 ponudnikov predstavljalo novosti na podro- čju križarjenj, posebna pozornost je bila name- njena tudi kulturnemu turizmu. Uradna država partnerica borze 1TB Berlin 2006 v letošnjem letu je bila Grčija, uradni parter pa Nemške železnice (Deutsche'Bahn). Več informacij o letošnji turistični borzi 1TB Berlin 2006 najdete na spletnem naslo- vu www.itb-berlin.de Na leto~nji borzi 1TB Berlin 2006 je Rok V. Klančnik, direktor komuniciranja na WTO prejel priznanje Pacific Areal Trave[ Writers Association UNWTO PATWA INTERNATIONAL YOUNG ACHIEVERS AWARD za »Contribution in the field of communication«. Čestitamo! --~ Slovenska stojnica je bila v času trajanja borze zelo dobro obiskana. T za gospodarstvo, je številne goste na slovenski stojnici pozdravil tudi Francesco Frangialli, Obiskovalci stojnice so bili še posebej nav- generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (WTO), ki je Sloveniji zaželel obilo dušeni nad vzdušjem, ki je vlada lo na slo- Zadovoljstvo nad letošnjo predstavitvijo Slovenije na 1TB Berlin so izrazili tudi pred- stavniki slovenskih turističnih podjetij. T uspehov pri razvoju turizma. T venski stojnici. T Slovenija se je predstavila z raznoliko ponudbo naše dežele. T Soline in krajinski park Sečovlje so še posebej navdušili obiskovalce slovenske stojnice. T Za vzdušje so poskrbeli tudi člani glas- bene skupine Jara Raja. T ~.;-... . ; ·:_·. . . \. . •;_· ·1zOE1RAZEVANJE.TUR!ZEM• 3~ --- ·. -·· .· : ".,... n · ·' . . MNENJA ; .. •.•,_ .. ··.-. -~-~,-:~ •-- ••s•:• .y; :._,',~•::-•,::•!,~-- ,• ~:;;./- •• .. ~• _'' • .. •; C• :•~~>'• ""-,~, ~-- ' - ' '>c~ •~• • ~ ••,_; . . . . . • . Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor je gostila dijake partnerske italijanske gostinske šole iz kraja Serramazzoni Intenzivno sodelovanje Višje strokovne šole za gostinstvo Maribor na mednarodni ravni Višji strokovni šoli za gostinstvo Maribor se aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah sorodnih šol obrestuje na mnogih podro- čjih. Tako je pred kratkim šola pridobila dve enoletni štipendiji franco- skega ministrstva za turizem. MAG. HELENA CVIKL, HELENA.CVIKL@GUEST.ARNES.SI študenta, ki sta že na izobraževanju v Hotelski akademiji Gastronomicom (Vias, Azurna obala), se bosta izpopolnjevala na področjih klasične francoske kuhinje in francoske strež- be s poznavanjem francoskih vin, med intenzivnim šolanjem pa bosta pilila tudi sporazu- mevanje v francoščini. Med drugim bosta 9 mesecev delala v izbranih hotelih v francoskih Alpah in na Azurni obali. Na šoli se veselijo novo pridobljenih znanj, s katerimi bodo lahko dopolnili vsebine, ki vodijo k odličnosti. Tudi sicer se na področju nadgrajevanja kakovo- sti in odličnosti na omenjeni šoli vrstijo številne aktivnosti. V nadaljevanju naštejmo le nekatere med njimi. Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor je konec februarja pet dni gostila sto dijakov partnerske italijanske gostinske šole iz kraja Serramazzoni. Strokovno srečanje je bilo namenjeno podrobnemu spoznavanju štajerske kulinarike z lokalnimi prehranskimi pridelki in turistično ponudbo. V dopolnilo kulinaričnim delavnicam in strokovnim predavanjem so gostje doživeli gastronomski safari po Prekmurju in mariborskem okolišu. Trije študentje in predavatelji šole so v februarju (3 dni) s sodelovanjem turističnega gospodarstva in Zavoda za turizem Maribor, Term Maribor, še Pohorje in Vinarstva Protner uspešno promovirali turistično ponudbo Maribora z organizacijo dveh kulinaričnih veče­ rov za 70 povabljenih gostov v restavraciji Inštituta Barbari go v središču Benetk, s katerimi šola poslovno sodeluje. študenti šole so se z mentorico udeležili tekmovanja in predstavitve slovenske kulinarike na Portugalskem. V pokrajini Algarve, ki je znana po številnih igriščih za golf, so v mestu Faro pripravljali jedi za golfiste s poudarkom na lokalnih pridelkih štajerske in s svojimi kreacijami pritegnili največ radovednih pogledov. KOMENTAR Mnenja priznanih vedenjskih voditeljev o Sloveniji, še posebej pa o njeni turistični ponudbi so pomembna zrcalna slika naše dežele. Govorijo namreč o tem, kako nas vidijo tisti, ki pomembno prispevajo k splošni sliki Slovenije na globalnem turističnem trgu. Nedolgo tega je Slovenijo obiskal Irec Kevin Kelly, vodilna osebnost na področju sveto- vanja menedžmentu številnih multinacio- nalk, priznani svetovalec na področju moti- vacije, poslovnega komuniciranja, vodenja in poslovne odličnosti. Z njim smo se pogovar- jali o tem, kje vidi prednosti in posebnosti Slovenije kot turistične destinacije in kaj je tisto, kar ga je med njegovim obiskom pri nas še posebej navdušilo. Mislim, da bi Slovenijo lahko primerjali z Irsko v mnogih pogledih. Slovenci so zelo prijazni in gostoljubni, storitve za goste pa vrhunske kakovosti. V primerjavi z ostalimi evropskimi destinacijami je v Sloveniji za svoj denar moč dobiti kakovostno storitev. Moje mnenje je, da si Slovenija lahko upa sanjati, sanje pa naj gradi na odlični turistič­ ni ponudbi. Slovenija mora definirati svojo zgodbo in poudariti, kateri so njeni prven- stveni prodajni produkti in to na področju »Nad Slovenijo sem bil izredno navdušen, še vseh dejavnosti in vseh sektorjev. V kontek- posebej pa so me presenetili ljudje in turi- stu razlikovanja Slovenije v primerjavi z dru- stična ponudba. Mesto Maribor, kjer sem gimi državami bi poudaril toplino, gostoljub- preživel večino časa, je odlična smučarska nost in zanimivost ljudi. Prav omenjeno bo destinacija z vrhunsko storitveno ponudbo Sloveniji omogočilo premagati izziv poveča­ hotela Habakuk. Pri Slovencih me je zelo nja prepoznavnosti v tako nasičenem trgu navdušila njihova želja po izobraževanju, globalnega turizma. Bodite odprti za pozi- kar lahko označim z zelo zdravo oz. pozitiv- tivne in negativne percepcije strank in se no naravnanostjo. Velja namreč, da več ko iz teh izkušenj učite!« se naučiš, bolj uspešen si, s tem pa raste tudi tvoj vpliv. Postanite za trenutek otroci! Poglejte si Slovenijo z otroškimi očmi! www.sl oveni a. in f o/igra js poznaj Promocija Slovenije in slovenske turistične ponudbe v srednji in južni Italiji V skladu s Programom dela STO za leto 2006 ter ob vzpo- stavitvi nove letalske poveza- ve med Ljubljano in Rimom (le-ta bo predvidoma vzpo- stavljena 15. maja 2006), bo Slovenska turistična organi- zacija maja letos organizirala več promocijskih aktivnosti v srednji in južni Italiji, name- njenih tako poslovni kot splošni javnosti. Dogodki si bodo sledili v naslednjem časovnem zaporedju: - Od 3.-7. maja 2006 se bo Slovenija s svojo turistično ponudbo, tradicionalnimi obrtmi, glasbo, plesom in kuli- nariko predstavljala v največjem in najsodobnejšem naku- povalnem centru Leonardo (poleg letališča Fiumicino) v Rimu. V ponedeljek, 8. maja 2006, bo v hotelu Aldrovandi Palace v Rimu za organizatorje potovanj in turistične agente pote- kal workshop, ki se bo zaključil s predstavitvijo izbrane slovenske kulinarike in kakostnih slovenskih vin za že omenjene poslovne partnerje in novinarje. Tako workshop kot predstavitev slovenske kulinarike in vin bomo organizirali v sredo, 10. maja 2006, še na jugu Italije, v Palermu, v Grand Hotelu Vitla lgiea. K pripravi in predstavitvi posebnih ponudb - paketov - za italijanski trg v povezavi z letalskim prevozom so vabljeni vsi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Več informacij o vseh predstavitvah vam je na voljp na poslov- nih straneh portala STO www.slovenia.info Vabljeni k ude- ležbi! Napoved sejmov in workshopov Workshop slovenskega turističnega gospodarstva v Beogradu bo potekal 17. aprila 2006. Slovenska turistična ponudba se bo na workshopu predstavila zainteresiranemu srbskemu gospodarstvu. Workshop bo potekal v hotelu HYATT REGENCY BEOGRAD, v dvorani Crystal ballroom. Predstavitvi slovenske turistične ponudbe bo sledila večerna pogostitev s slovensko kulinariko in slovenskimi vini. Za popestritev več­ era bo z glasbenim nastopom poskrbela Jara Raja. Sejem Tempolibero Vicenza poteka od 25. marca do 2. apri- la 2006 in je namenjen splošni zainteresirani javnosti. Na sejmu se v organizaciji STO na 56 m2 v hali F:GITANDO pred- stavlja 9 slovenskih podjetij. V skladu s Programom dela STO za leto 2006 načrtujemo izvedbo več poslovnih promocijskih predstavitev Slovenije na avstrijskem emitivnem trgu slovenskega gospodarstva. Tako je v mesecu maju 2006 načrtovana organizacija in izved- ba dveh workshopov in slovenskega večera in sicer: 9. maja 2006 v Salzburgu (Hotel Austria Trend Hotel Airportceneter) ter 10. maja 2006 v Gradcu (Hotel Messecenter Graz, kon- gresni center Stadthalle, Saal 1) in 30. maja 2006 bomo letos prvič organizirali in izvedli Slovenski večer na Dunaju za avstrijske touroperaterje, agencije in novinarje. Sejem Argus Bike festival na Dunaju bo letos poteka~ sed- mič, ponovno pa se ga bodo kot razstavljalci pod okriljem STO udeležili tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Sejem bo potekal 22. in 23. aprila na Wiener Rathausplatz. Predstavitev slovenske turistične ponudbe na sejmu Seatrade Cruise Shipping Convention na Floridi Med 13. in 16. marcem 2006 je potekala predstavitev Slovenije · in slovenske turistične ponudbe na sejmu Seatrade Cruise Shipping Convention v Miami Beach Convention Centru na IZ AKTIVNOSTI.STO,~_TUl!ZEM• 31 __ . . . ·.::., ,. ~ ·.-·-· = .. - - ~ ,~- Floridi, ZDA, ki velja za enega izmed pomembnejših stičišč različnih akterjev v turistični ponudbi križarjenj. Slovenija se je na omenjenem sejmu predstavila prvič, in sicer na raz- stavnem prostoru v velikosti cca. 20 m2. Svojo ponudbo pod skupnim sloganom Slovenia - the new cruise destination so predstavili 4 razstavljalci: Konzorcij za potniški terminal v Kopru (v sodelovanju s podjetjem Istrabenz in Občino Koper), Top Tours, Atlas Express in Alpe Adria - Vita. Za predstavitev turistične ponudbe Slovenije, še posebej možnosti izletov po Sloveniji, je poskrbela Slovenska turistična organizacija. Slovenija prvič na sejmu Holiday & Travel Expo v Melbournu Slovenija se je 18. in 19. februarja prvič predstavila na sejmu Holiday & Trave! Expo v Melbournu. STO in organizator turističnih potovanj Beyond Slovenia iz Sydneya sta v skupni organizaciji predstavi- la Slovenijo (predstavilo se je skupno 118 razstavljavcev) na sicer majhni, toda v obeh dneh sejma dobro obiskani stojnici. Sejem je bil na dobro pozna- nem sejmišču, kjer se sicer odvijajo konjske dirke. Slovenija se je predstavila v vsej svoji raznolikosti s poudarkom na predstavitvi Lipice, in Postojne. Pri pripravi predstavitve na sejmu je aktivno sodelovala tudi slovenska skupnost v Melbournu z več kot 40 udeleženci skupnosti. Tako so v dveh predstavah na primer sodelovali pevski zbori, izdelovalke idrijskih čipk, kurenti in izdelovalci suhe robe. Obiskovalci stojnice so bili navdušeni tudi nad slovensko kulinariko, še posebej pa nad slovensko potico. Skokovit porast zanimanja za e-klepetalnico Na spletnem naslovu www.slovenia.info/igrajspoznaj v okvi- ru animirane Slovenije deluje e-klepetalnica, ki iz meseca v mesec beleži vse večji obisk. Na e-klepetalnico smo v začetku leta 2006 posebej opozorili s promocijskimi aktivnostmi, kar je pomembno prispevalo k 78% povečanju števila obiskoval- cev iz januarja 2006 v februarju 2006, ko smo zabeležili kar 5151 različnih obiskovalcev. Slovenska turistična organizacija bo z nadgrajevanjem e-klepetalnice tudi v prihodnje skrbela za zadovoljstvo najmlajših obiskovalcev portala. Vabilo k sodelovanju za pridobitev pravice uporabe loga slovenskega turizma Celostna grafična podoba slovenskega turizma je eno od pomembnih orodij za promocijo Slovenije kot turistične destinacije in je med drugim primerna oziroma namenjena za označevanje promocijskega materiala kot so publikacije, oglasi, plakati, internet... Vsled navedenega se v elementih komuniciranja oz. pro- mocije Slovenije kot turistične destinacije uporablja znak in logotip »šopek štirih rožic« in napisom Slovenija, brez pozicijskega slogana. Vse pogostejša je tudi uporaba opi- sanega loga z navedbo turistično - informativnega portala slovenskega turizma www.slovenia.info, ki postaja vse moč­ nejše orodje trženjskega komuniciranja turistične ponudbe. Na naši spletni strani smo objavili vlogo za dodelitev pravice uporabe loga slovenskega turizma. Priročnik o uporabi loga slovenskega turizma v slovenskem in angleškem jeziku lahko prejmete na podlagi izpolnjene vloge, ki jo pošljite na faks štev.: 01 5891 841. Za dodatne informacije se obrnite na Marijo Rožman marija.rozman@slovenia.info telefon 01 5891 853. Slovenija Strategija razvoja in trženja turističnega proiz- voda kulinarika in vino v Sloveniji Na Slovenski turistični organizaciji v sodelovanju z zavodom CIMRS - Zirrum zaključujemo s pripravo strategije razvoja in trženja turističnega proizvoda kulinarika in vino v Sloveniji. Predlog strategije je objavljen na poslovnih straneh www. slovenia.info. Vabimo vas, da predlog preučite in nam vaša razmišljanja, morebitne dopolnitve, pripombe ali predloge posredujete na karmen.novarlic@slovenia.info najkasneje do 28. marca 2006. Pri oblikovanju končne strategije bomo preučili pisne in argumentirane predloge. Le-te lahko podate tudi preko foruma na poslovnih straneh www.slovenia.info. Uskladitev končne verzije strategije bo potekala na skupni delavnici konec meseca marca oziroma v začetku aprila. Če ste zamudili prvo delavnico v februarju in želite sooblikovati strategijo razvoja in trženja turističnega proizvoda kulinarika in vino vas prosimo, da nam sporočite vaš kontaktni naslov na razvoj@slovenia.info. Tudi sicer pa so vse tekoče informa- cije o aktivnostih na področju omenjene strategije objavljene na www.slovenia.info (poslovne strani- raziskave in razvoj- razvoj in partnerska politika-razvoj turističnih proizvodov). Prospekt Pomembnejših pri- reditev v letu 2006 Prospekt pomembnejših prireditev v Sloveniji v letu 2006 je izšel v angle- škem, nemškem in italijanskem jezi- ku v skupni nakladi 7.000 izvodov, for- mata 2ix27 cm, na 16. straneh. Poleg koledarja prireditev (izbor okrog Bo prireditev), so nekatere prireditve tudi podrobneje opisane. Kmalu pričakujemo še izdajo slovenske različice koledarja, v kateri bo objavljenih okrog 2000 prireditev po Sloveniji. lzzid prospekta Pohodništvo v Sloveniji V partnerskem sodelovanje z LTO Bohinj, LTO Bled, LTO Kranjska Gora, LTO Bovec, LTO Sotočje, Triglavski narodni park, Občina Tržič, LTO Blegoš, Agencija za razvoj turizma Kamnik, Logarska dolina, Zavod za turizem Maribor, LTO Idrija, LTO Laufar, Občina Novo mesto, Center za razvoj Litija, Občina Brežice, Občina Koper in Turistično združenje Portorož smo izdali prospekt Pohodništvo v Sloveniji. Izšel je v slovenskem, angleškem, nemškem, ita- lijanskem in francoskem jeziku. V skupni nakladi 100.000 izvodov, formata A4 (2ix29,7 cm), na 36 straneh. V prospektu je predstavljenih 33 planinskih in pohod- niških poti po Sloveniji različnih težavnostnih stopenj. Opisi poti vsebujejo karto, dostop in izhodišče, kratek opis in karakteristike, čas hoje, dolžino, zahtevnost, vzpon in naslove turistično informacijskih centrov, ter spletnih strani področij. Pohodniški izzivi so tudi dolge povezovalne poti, predstavljene so: Slovenska planinska pot, Via Alpina in Evropski peš poti E6 in E7. Katalog Prireditve 2006 Izšel je katalog prireditev 2006 v sloven- skem jeziku, formata 12 x 23 cm, nakladi 3000 izvodov na 84 straneh. V letošnjem koledarju prireditev je objav- ljenih 1-411 prireditev. V namen objave prireditev v omenjenem katalogu je bil organizatorjem prireditev oktobra lani poslan dopis v zvezi z zbiranjem prire- ditev za leto 2006. Rok za prijavo prire- ditev je bil 1. december 2005. Dopis je poleg določenih organizatorjev prireditev (Cankarjev dom, Avditorij, Lipica, Muzeji, ... ) bil poslan tudi vsem občinam, turističnim dru- štvom in zvezam, LTO. Vse prospekte lahko naročite v distribucijskem centru STO pri Boži Šuljgič: boza.sul)ic@slovenia.info ZADNJA STRAN.ruR!ZEM• 32 . ; .. ·.·,.- .. · ·.-. -7!-~ ,.:~ >·<·-~:-:::·_,;:.:. :. ~:;..., - - - . ~-. : . , . . • . ~~-,- Krkino zdravilišče v Strunjanu je dobitnik priznanja agencije »Spar mit!« Hotel Svoboda podjetja Krka - Zdravilišče Strunjan, d. o. o., je na turistični borzi 1TB stavitvijo seminarske naloge, v kateri bodo s pomočjo pridobljenega znanja pripravili raz- vojni program za svojo kmetijo. Izobraževanje je izvedel Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice in je potekal v okviru projekta Učenje za generacije - aktivno skozi življenje, ki je bil odobren na razpisu ministrstva za šolstvo in šport Phare 2003 Vseživljenjsko učenje. JOŽICA KRAŠOVEC Domina uvaja inovativne poslovne poteze pri rezervacijah Domina Grand Media Hotel & Casino Ljubljana 1 je za svoje poslovne partnerje v mesecu . ,. marcu uvedel sistem predhodnih rezervacij s posebno ugodnimi ponudbami. Tako bodo gostje, ki sobo rezervirajo vsaj deset dni pred prihodom, brez doplačila nastanjeni v sobi višje kategorije. Poslovni model ugodnejših predhodnih rezervacij ali zakupa se je v več gospodarskih panogah, tudi v turizmu in pre- vozništvu, izkazal za zelo uspešnega, Domina Grand Media Hotel & Casino Ljubljana pa s tovrstno ponudbo orje ledino med ljubljanski- mi hoteli. »V slabih dveh letih, odkar poslu- jemo v Ljubljani, smo želeli svojim gostom ponuditi udobje, najsodobnejšo tehnologijo in predvsem profesionalen ter gostoljuben odnos. Naš hotel ima vse več rednih gostov, ki se radi vračajo, in na to dejstvo smo zelo ponosni. Naša nova ponudba je namenjena predvsem tistim, ki svoje poslovne ali turi- stične poti načrtujejo vsaj slaba dva tedna vnaprej,« je dejal gospod Giordano Borri, operativni vodja hotela. Berlin (8.-12. marec 2006) dobil priznanje za najboljši wellness hotel. Priznanje mu je podelila agencija »Spar mit!«, ena od naj- hitreje rastočih spletnih turističnih agencij v Nemčiji. Agencija »Spar mit!« je Hotel Svoboda opisala kot »Velik wellness-resort na slovenski obali, sredi naravnega parka, 300 metrov oddaljen od obale, s ponudbo thalasso kopeli, masaž in možnostjo izposoje koles. Bogata dodatna ponudba po atraktivnih pavšalnih cenah.« Krkino zdravilišče Strunjan se je za priznanje za najboljši wellness hotel v letu 2006 agen- cije »Spar mit!« potegovalo v konkurenci 28 hotelov iz osmih različnih držav. Matija Pavlovčič, vodja marketinga v Krkinih zdraviliščih: »Priznanje, ki smo ga preje- li s strani agencije »Spar mit!«, pomeni za naše podjetje veliko priznanje dosedanjemu delu. Nagrada je potrditev, da smo na pravi poti razvoja in trženja naših wellness hote- lov. Agencija »Spar mit!« je primer izredno ambiciozne turistične agencije, ki uporab- lja kreativen marketinški pristop pri trženju turističnih produktov. Njihov način dela kaže, da ni samo nizka cena odločujoča pri prodaji turističnega produkta.« »Spar mit!« je mlado inovativno podjetje na področju rezervacij turističnih potovanj, ki ponuja izvirne turistične aranžmaje izključ­ no preko spletne prodaje. V lanskem letu je zabeležilo 48.500 gostov (leto prej 25.200 gostov) in se v samo petih letih od ustano- vitve uvrstilo med 40 največjih tovrstnih pod- jetij na nemškem trgu. Nova znanja za nove nosilce turi- stične dejavnosti na kmetiji Za kmete iz savinjske regije, ki se usmerjajo v turizem na kmetiji, se je konec januarja 2006 začelo 70-urno izobraževanje s področja turi- stične dejavnosti na kmetiji. Udeležilo se ga je 27 bodočih nosilcev dejavnosti iz različ­ nih krajev savinjske regije, ki so se seznanili s trendi v turizmu, s pomenom ohranjanja kulturne dediščine, z zakonskimi predpisi in oblikovanjem ter trženjem turistične ponud- be. V praktičnem delu izobraževanja so se posvetili pripravi in strežbi hrane ter pijače s poudarkom na ponudbi značilnih regionalnih jedi. V marcu jih čaka strokovna ekskurzija, na kateri bodo obiskali več uveljavljenih turi- stičnih kmetij na Zreškem Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Tečaj bodo zaključili s pred- Slovenija gostiteljica svetovne- ga prvenstva v latinskoameriških plesih Plesni klub Urška iz Ljubljane je že t retjič pobudnik in organizator IDSF svetovnega prvenstva v latinskoameriških plesih za sta- rejše mladince, ki bo v soboto, 15. aprila, pod kupolo Gospodarskega razstavišča. Vrhunsko tekmovanje bo privabilo najboljše plesalce sveta v latinskoameriških plesih, 70 parov iz 40 držav. Mednarodna plesna zveza IDSF je za leto 2006 dodelila izvedbo svetovnega prvenstva v latinskoameriških plesih za sta- rejše mladince Plesni zvezi Slovenije, le-ta pa je organizacijo zaupala Plesnemu klubu Urška pod pokroviteljstvom Plesne šole Urška iz Ljubljane. V kategoriji starejših mladincev tekmujejo plesni pari v starosti od 16 do 19 let. Vsako državo članico IDSF lahko zastopata dva najboljša para iz te starostne kategorije. V preteklih letih se je prvenstva, ki se odvija vsako leto, udeležilo povprečno 70 parov iz 40 držav. l>ričakujejo udeležbo številnih držav, in sicer izven Evrope (Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Kitajska, Izrael, Južnoafriška repu- blika) ter iz Evrope (Švedska, Finska, Danska, Islandija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija, Švica, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Francija, Španija, Italija, Velika Britanija, Ruska fede- racija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Kazahstan, Bolgarija, Romunija, Turčija, Makedonija, Srbija in Črna Gora, Hrvaška, Bosna in Hercegovina). Slovenijo bosta zasto- pala dva para, ki bosta izbrana na državnem prvenstvu, 18. marca 2006. Prvenstvo sodi devet mednarodnih sodnikov iz devetih raz- ličnih držav, ki jih določi IDSF. Camping Šobec prejel odmevno mednarodno priznanje Slovenija se ponovno uvršča med priljublje- ne cilje za preživljanje prostega časa tudi med nemškimi turisti. Obisk iz te dežele narašča, pozitivne odzive pa so opazili tudi v Deutscher Camping Clubu (DCC), največjem nemškem združenju za področje kamping turizma. V okvi- ru turističnega sejma CBR, ki je potekal v pre- stolnici Bavarske, so lastnikom ali upravljalcem kampov podelili priznanja za uspešno vodenje le-teh. Tako je bil v družbo šestih najboljših to leto uvrščen tudi naš največji in najbolj poznan Camping Šobec. Priznanja sta Manuel Dias, predsednik evropskega združenja kamping organizacij (EFCO), in Hans Josef Giesen, pred- sednik DCC, podelila tudi lastnikom kampov iz Španije, Danske, Italije, Avstrije in Nemčije. Dr. Giesen je poudaril, da ima priznanje težo olimpijske medalje, saj so bili prejemniki izbra- ni izmed lastnikov 8.000 kampov najvišjih kate- gorij in je bilo v desetih letih podeljeno samo 30 takih priznanj. Letos je bila nagrada prvič podeljena tudi v Sloveniji, ki se vse močneje pojavlja na turističnem zemljevidu Evrope. V kampu se že pripravljajo na prihajajočo sezono, saj je treba poleg sejemskih dejavno- sti marsikaj postoriti tudi v kampu, ki bo letos odprl svoja vrata za velikonočne praznike. Vsekakor pa bo na častnem mestu tudi dode- ljeno priznanje, saj je direktor Urevc poudaril, da ga deli z vsemi zaposlenimi. Družba HOTELI PALACE, d.d., pripo- jena k družbi ISTRABENZ TURIZEM, d.d. Z začetkom februarja je družba HOTELI PALACE, d. d., pripojena k družbi HOTELI MORJE, d. d. S tem je družba Hoteli Palace, d. d., preneha- la obstajati. Z istim dnem je tudi registrirana sprememba firme družbe HOTELI MORJE, d. d., ki se po novem glasi ISTRABENZ TURIZEM, d. d., turizem in storitve, skrajšana firma družbe pa je ISTRABENZ TURIZEM, d. d. Nova povezava Velike Britanije s Slovenijo Potovalna agencija Freedom Travel je 25. februarja 2006 pričela s prodajo počitnic v Sloveniji, za kar je vpeljala redno čartersko povezavo britanskega otoka lsel of Man s Slovenijo. Konkretno tržijo tedenske počitni­ ce na Bledu v povezavi z obiskom Ljubljane, počitniški paket po ceni od 599 funtov pa vključuje teden dni bivanja s polpenzionom in letalskim prevozom ter vsemi transferji. Prav tako potekajo intenzivne priprave za povečevanje števila poletov iz drugih letališč TURIZEM - Informativno glasilo Slovenske turismne organizacije - Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01 /5891 840, E-mail: info@slovenia.info - Glavna in odgovorna urednica: Livi ja Kovač Kostantinovič - Oblikovanje in priprava za tisk: Divizija d.o.o. - Tisk: Delo tiskarna. Ljubljana. - Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. - Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info - Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (~lada Serajn ik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič). Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Sch lamberger), Univerza v Ljubl jan i - Ekonomska fakluteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šo la za turizem turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šo_la za turizem Bled Uana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področ ja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavnika tu rist ičnega gospodarstva (Zdravko Počiva l šek), predstavniki Slovenske turistifoe organizacije. Oddelek za študij II 17936/2006 796.5(497.4) IIIIIII III III III IIIII I III IIII III IIIIIII I IIIII IIIIIIIIII 5000019066, 87 COBISS 1D Call us tor more lnformatlon 661101 Velike Britanije v Slovenijo, in sicer konkretno že za počitniške pakete za leto 2007 . Podeljena priznanja termalnim zdraviliščem Ob zaključku letošnje akcije Moja dežela lepa in gostoljubna, ki jo Turisti {jna zveza Slovenije organizira že vrsto let, so bila v Termah Čatež podeljena pisna priznanja za leto 2005, naj- bolje urejenim termalnim zdraviliščem in kopališčem. Celotna akcija sloni na tisočih prostovoljcih, ki pod okriljem turističnih ali drugih društev, vsako leto tekmujejo za laska- vi nasloi najlepše urejenega kraja v Sloveniji. Projekt Moja dežela lepa in gostoljubna ima tudi izreden pomen pri oblikovanju sloven- ske turistične ponudbe, saj je lepo urejeno okolje, prijazni ljudje in gostoljuben odnos do turistov, osnova za uspešno turistično ponudbo vsake dežele. Ob željah, da bi tako sodelovanje v bodoče postalo splošna praksa je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič najbolje urejenim zdraviliščem, za leto 2005 podelil priznanja. Med večjimi zdravilišči so priznanja prejeli: - prvo mesto Zdravilišče Čatež - drugo mesto Terme 3000 - tretje mesto Terme Olimia. Med manjšimi zdravilišči so priznanja prejeli: - prvo mesto Terme Ptuj - drugo mesto Terme Lendava - tretje mesto Šmarješke Toplice ALOJZ ŠOSTER Kdo, kje, kam - Predsednik nadzornega sveta družbe Hit, d. d., je postal Viktor Baraga, sicer častni konzul Slovenije v Avstraliji ter priznan in uspešen podjetnik. Namestnik pred- sednika je postal Alojz Durn. Novi direktor prodaje pri podjetju Terme Radenci, d. o. o., je postal Aleš Topolšek, ki je na tem delovnem mestu zamenjal dosedanjega direktorja pro- daje Jožeta Duha. Na svoji drugi seji je novi nadzorni svet družbe Hit razrešil predsednika uprave družbe Branka Tomažiča, medtem ko sta člana uprave Borut Jamnik in Silvan Križman podala odstopni izjavi. Novo upravo bo vodil Niko Trošt, za članico uprave pa je bila imenovana Jana Grbec. Tretji član naj bi bil imenovan v nasled- njih treh mesecih. n m r '-m