gST 3 nč, 21. številka. Izdanje za torek 18» februvarja 1896 (v Trstu, v torek zjutraj dne 18 febritvarja 1890.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v šestih i»-daiijih ob torkih, oetvthlh in sobotah, /jutranje iidanje izhaja ob fi. uri zjutrnj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojna izdanj« nt;in« : ',» Men mesno . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 en tli tnnsnis . . . 3 — . . » 4.&0 t.-a pol let« ... 6 — . , „ tt.— »h »ne leto . . , li.— , , „18.— Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez pilloiene naročnine se uprav« ne ozira. Puamnioiie Številke ho dobivajo v pro-dajulninah tobaka v lrnt.it po 3 nvč., izTcn Trata po 4 nvč. Oglaai se račune po tarifu t petitu; ta naslove z doboiitai črkami no plačuj* jirostor. kolikor obsega navadnih vrstic. Poslann. osmrtnice in javno «»hv»l«, domači o;:l«si itd. so r.ičunajo po pogodbi, Vsi -lupisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Cuserina i*". 13. Vsako pisno mor* hiti frankovano, ker nefrankovana ie ne iprej)inajo. Rokopisi te no vraftajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema uitravništvo ulina Motino pit-oolu hAt. 3, II. nadat. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trat. Odprto rekl-ia* cijo ao proato pofttnine. GI *„t edinmtti Jt mri". Deželni zbor istrski. Vil. neja. dne 24. januvarja 1896. (Dalje.) Posl. C o s u I i c U je nadaljeval: Kaj bi nam hasnilo, ako bi tudi govorili italijanski ? ! Dosegli bi ne ničesar, kakor nas že tiči skušnja. Skusili smo to najbolje pri predlogu o zemljiškoodveznem zakladu, ko je prvikrat sprožil to vprašanje naš spoštovani tovariš dr. Laginja, obrazloživši istega najpred v italijanskem, a zatem v hrvatskem jeziku, ne jeden-krat, ampak večkrat. In kaj je dosegel ?! Vedno so ga zasmehovali, in predlog se ni vsprejel tako dolgo, dokler nas ni prisilil drugiinjpotom, da so ga vsprejeli. Sedaj vas vprašam, ako ste se tako vedli pri toli važnem in opravičenem vprašanju, ki je jednake koristi vašim in našim ljudem, in ako zamečate vsaki predlog s te strani samo zato, ker je bil stavljen od naše strani, kaj bi nas moglo še iznenaditi z vaše strani ?! V takih in tolikih abnormalnostih ni torej čudo, ako smo doživeli, da se nam še le po dveh letih predlaga na odobrenje obračuu za leto 1893. A kdo je temu kriv? No našo stran ne morete valiti nobene krivde radi tega, ker je naša stranka po vas, proti vsakemu parlamentarnemu običaju, izključena od vsacega sodelovanja. Treba tarej, da vi nosite vso odgovornost, za tak nered v poslovanju. Vam samim prepuščam, da razmišljate o tem, koliko to škodi o tem, koliko to škodi ugledu te visoke zbornice. Ne vem, kakim srcem morete zahtevati, da se podrejene občine drže zakonskih določil glede polaganja računov, ko se jih vi sami ne držite. Vaša nemarnost v polaganju obračuna ovira redno upravo in škoduje prebivalstvu. Navadno se sestavlja proračun na podlagi prošlega leta, ter ako ni obračuna za prejšnje leto, poseči je za koje leto nazaj ter naslanjati se na rezultate prejšnjih let. Tu je morda vzrok, da je opaziti v obračunih, da je v prihodkih znesek vseh postavk, izvzemši PODUSTEK. T Novela. Spisal DobiAvac. i (Dalja). II. Spomnil se je bogatega strijca, ki bi mu lahko pomagal, in strijc mu je tudi obljubil pomoč, pa le s pogojem: Vilko, iz osme šole v se-minišče. To mu ni dišalo. Mladeniča se je lotil moreči obup. Spoznal je, da je na svetu le oni največji gospod, ki ima pod palcem drobiža — pa zmerom. Ko je zamišljeno stopal po rodnih tleh, so dozorevali njegovi sklepi v samo jedno misel: ko bi prišel še jedenkrat na svet, bi hotel biti sin imo-vitih starišev ; torej dete, rojeno pod godno zvezdo, ki je svojemu priporočencu že v zibel poslala nekaj — akcij; ako bi se pa stvar že kmalu po rojstvu hotela zasukati na zlo, bi pa krenil k o-nim, ki služijo denarje v najzgodneji mladosti — z delom svojih rok. Začel bi spravljati, varčevati in si pritrgovati na vse kriplje, stiskal bi na vse strani, potem pa--Tukaj že ni mogel naravnost naprej, vendar se je izmotal s tolažbo, da največ vrže prihranjeni denar v trgovini; potem je snoval načrte v prejšnji smeri: prvi tisočak bi rodil drugega, oba tretjega... Pa potem ? Zopet jedno, mnogo veči od določene svote proračuna. Tako je n, pr. leta 1893. prekoračen obračun v dohodkih za 29.071 gl. 90 nvč., v stroških pa za 37.840 gld. 91 nvč.; leta 1894. v prihodkih za 74.722 gl., v stroških pa za 48.544 gld. 75 nvč. Je-li to redna uprava, da pri obračunu o 438430 gld. 20 nč. znašajo prekoračenja deaeti del ukupno določenih svot ? Še to mi je povedati, da se pri dohodkih pri vsaki postavki opaža prebitek dohodkov, dočim se pri stroških stavljajo više svote; samo zato, da se more opravičevati večo doklado, kojo se razpisuje, da se pokrije nastavši videzni primanjkljaj. Taka uprava se ne da opravičiti, niti ni pričakovati, da bi odobrili tako postopanje. To je samo slepilo, to ni varčevanje, kajti to ni varčevanje, ako se v dohodkih določajo izmišljene svote, ki ne odgovarjajo realnim potrebam dotične postavke. Iz teh razlogov izjavljam v svojem in svojih tovarišev imenu, da boderao glasovali proti obračunu za leto 1893. (Manjšina: Živio!) Večina je seveda potrdila to porodilo. Zatem se oglasil dr. Laginja; • Visoka zbornica! §. 37. deželnozborskega pravilnika govori o nujnih predlogih. Na temelju tega paragrafa v omenjenem pravilniku čast mi je prečitati predlog, tičoči se cest pokrajine istrske, predlog, ki je podpisan od moje malenkosti in mojih tovarišev poslancev Jenka, Mandi<5a, Spinčiča, dra Stangerja, Kompareta, Kozulica, dra. Dinka Trinajstida in dra. M. Trinajstida, a glasi se tako-Ie : (Posl. dr. M. Laginja še ni pričel čitati, ko je jel predsednik kričati nad njim in mu ni dovolil čitati.) Posl. dr. M. L a g i n j a: Na temelju §. 37 imam pravico, da čitam (in čital je dalje svoj predlog). P r e d s e d n ik mu ne dopušča čitati, pred-bacivaje mu, da ga (predsednika} ne spoštuje in ne sluša. je zadel na oviro. Spomnil se je namreč svoje Milke, a kakor nadležno muho je odgnal to misel in se spustil za tokom prejšnjih osnov. Potem bi šel k strijcu in bi mu rekel: „Glejte me! Sinsein vaše sestre, jedini otrok v našem najbližnjem sorodstvu, pa mi niste hoteli pomagati. Z Bogom! Ne poznam vas več*. Vsemu svetu bi povedal tv brk" : Tukaj sem! Tudi jaz imam nekaj, a za-se; ker ste me prej zaničevali, tu imate moje zaničevanje. — Kaj pa Milka ? Nji bi ne bilo všeč takšno početje. In njena srečka! Ko bi zadela ta ? Zopet so se mu snovale misli o samih tisočakih. Srečka, srečka! Potem bi bil še bogatejši. Toda hipoiua se je zdramil: to ni nič, prazna pena. Kdo bi tlačil slamnatega moža, ko še vrabci vedo, da se ga ni treba bati, ker je v njem le slama. Vse skupaj, kar je premišljal, ni bilo vredno uič, prav nič. Stoj! Njegova zaročenka ima vendarle srečko. Začel je zopet s srečko. Če zadene prvi dobitek — je ugibal — ali recimo drugi, obesi na klin službo; — to bo prvo; — kupi hišo — drugo ; kupi konjiča in voz — tretje. Za tem začne zahajati v odlično družbo, kakoršne mu ne bo nedostajalo nikoli; tu še le začne življenje, dtl, življenje, kakor se spodobi človeku, ki se je nekal učil. Vse sošolce povabi, Posl. dr. Laginja: Jaz vas ,ri s p e t a m", gospod predsednik (in čital je dalje). Predsednik, v komparativu srditosti, mu ne dopušča citati in opominja ga, naj sede. Posl. dr. Laginja: Nočem sesti (in čital je dalje). Predsednik, v superlativu srditosti, je kričal na govornika, zajedno z galerijo in poslanci večine. Nastal je silen vrišč in kričanje. Na galeriji jt bilo kakor v zverinjaku. Posl. Laginja ni hotel sesti in prenehati s čitanjem. Predsednik je zvonil in potem pretrgal sejo, podavši se med čleue večine. Po kratkem presledku vrnil seje na svoje mesto ter je posvaril galerijo. Ko se je vse pomirilo, ob 11. uri in 8 minut, otvoril je predsednik sejo. Čim je predsednik stopil na svojo stolico in pozvonil, ustal je dr. Laginja: Prosim za besedo, g. predsednik : Predsednik ga je prestrigel, rekši, da še ni otvoril seje. (Galerija je bučila in ropotala. Posvaril je potem galerijo, naj se vede mirno in naj ne moti; a posvaril je tudi govornika). Posl. dr. M. Laginja: Prosim za besedo. Sklicevaje se na §. 37 deželnozborskega pravilnika, hotel sem vam, gosp. predsednik, prečitati nujen predlog, a vi mi ne dovolite, da ga čitam. Jaz sem že 13 let, od 1883—1896., v tej visoki zbornici, ter sem slavnemu predsedništvu in spoštovani veČini podal mnogo in prevelikih dokazov, da sem vsikdar pripravljen delati in gledati na to, da bi tudi moji tovariši delali za interes te po-krajiue, ali po takem žaljenju, trpinčenju in zapostavljanju našega jezika v tej visoki zbornici, mi ne moremo in ne smemo postopati drugače (Zopet je hotel pričeti s čitanjem svojega predloga). Predsednik mu ne dopušča tega. (Posl. SpinčitJ: Vsaki poslanec ima pravico staviti predlog. — Na strani manjšiue nezadovoljnost in prigovarjanje zbok postopanja predsednikovega). — Predsednik se je skliceval na §. 18 pravilnika; govornik pa na drugi §., dokler ni slednjič popustil da ga spoznajo po tolikih letih iu izprevidijo, da se jim ni izneveril. Vilku je domišljija tu pokazala tako čaroben prizor, poln lepih spominov, zvrsenih mladostnih nad in uzorov, da v istini ni mogel prikriti samoljubnosti, češ: tudi občudovali me bodo, kako sem bogat. Kaj pa njegovo domovanje? Tukaj bo vse po najnovejši modi, vse francosko, angleško in amerikansko in sloveusko, da, tudi slovensko. Saj je bil Milko v četrti in peti šoli večkrat zatožen ravnatelju, da čita prepovedane slovenske liste. Bil je ostro pokaran, zato se je pa med sošolci bahal z narodnim mučeništvom. Na pol speč in na pol bdeč je Vilko razmo-trival stvar še dalje, in spozuavši, koliko veljave mu je pridobilo nekoč narodno mučeništvo med tovariši Slovenci, je sklenil, da bodo v njegovem noveui domovanju morale tudi ženske govoriti lepo slovenski. Taui bo gospodovala kraljica njegovega srca — gospa Zalesnikova. Vilko se je zganil in odprl oči. Gledal je in gledal, a vedno se preminjajočih mislij ni mogel poznati nazaj, da bi videl, bode li kraljica njegovega srca — Kalčeva Milka ali drugu. Naravnost moramo povedati, da je ni mogel spoznati, pa se tudi ni mnogo staral za to, ker ni utegnil; zakaj spanec ga je sprejel v svoje naročje in ga odpeljal v kraljestvo pozabljivosti. (Dalje prihodnjič.) dr. Laginja, priposlavši svoj predlog predsedniku. (Predlog je govoril o popolnjenju cestne mreže in smo ga že priobčili v našem listu.) Posl. Buba je poročal za tem o obračunu za leto 1894. Potem je izjavil posl. K o z u 1 i d: Ker bi moral tu izjaviti isti prigovor, kakor sem ga iz-izjavil proti obračunu za leto 1893., i/javljam v svojem in svojih tovarišev imenu, da hočemo iz istih razlogov glasovati proti obračunu za leto 1894. VeČina je odobrila tudi to poročilo. (Dalje pride.) Boj za slovensko šolo v Gorici. Interpelacij« poslancev Alfreda C o r o n i n i j a in tovariše* v deželnem zboru goriškem do Njeg. Vzvišenosti gospoda c. kr. namestnika v Primorju r^di pošlo« vanja c. k. šolskih oblastev v Primorju. Deželni poslanci dr. Aleksij Rojic in tovariši stavili so v deželnem zboru goriškem dne 24 ja-nuvarja 1896. interpelacijo na Njegovo Vzvišenost gospoda c. k. ministra za bogočastje in uk, v kateri so med drugim rekli: „Tako je veleslavni c. kr. deželni Šolski svet rešil pritožbo slovenskih roditeljev z dne 13. ja-nuvarja t. 1. radi italijanskega razglasa o vpisovanju v slovensko mestno šolo v smislu državnih temeljnih zakonov ter je dostavil rešitev c. kr. mestnemu šolskemu svetu v Gorici s potrebnim ukazom, ne da bi dostavil ob enem isto rešitev tudi pritožujočim se roditeljem". V interpelaciji istega deželnega poslanca in tovarišev z dne 28. januvarja je rečeno med drugim: ,Dne 14. t. m. pritožil se je šolski odbor pri c. kr. deželnem šolskem svetu radi postopanja mestnih uradnikov pri vpisovanju otrok dne 13. in 14. januvarja. Dne 15. januvarja odposlal je načelnik šolskega odbora c. kr. namestniku v Trst v tej zadevi naslednjo brzojavko: Excellonz von Ilinaldini, Statthalter, Triest. Vorgehen des SLadtinagistrutes bei Einschrei-bung slovenlscher Kinder fttr tttfentliche Volksschnle der Exka«erne ist eiu solches, dass es grossten Unvvilleu bei allen betheiligten Eltern hervorruft. Haben gestern schrifiliche Beschwerden an Lan-desschulrath abgesendet, Bitte dringend um so-gleiche Abhilfe, Alfred Coronini. na katero je dobil sledeči odgovor brzojavnim potoni: Graf Alfred Coronini Gorz. Statthaltereirath Czermack wird heute in GOrz liber enviihnte Beselnverde Erforderliches veranlassen. Statthalter. Vsled tega brzojavnega odgovora šli so člani šolskega odbora še tisti dan k imenovanemu na-mestništvmemu svetovalcu, ki jim je obečal, da jim dopošlje rešitev na pritožbo radi lepakov (z dne 13. januvarja) prav gotovo koj, ko se vrne v Trst. Ni dvomiti, da državni dostojanstvenik je držal besedo ter odposlal šolskemu odboru rešitev, kakor je obečal; ali ta je do danes ni še dobil. To ni drugače mogoče nego tako, da rešitev leži pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Gorici. Znano je, da ta c. kr. urad se ne zmenja /.a ukaze predpostavljenih c. kr. šolskih oblastij, marveč da se jim ustavlja in dela po svoji glavi. Zat6 ni nemogoče, da je pridržal rešitev, namenjeno šolskemu odboru, ker ni bila po njegovi volji. Z oziroin na to stavljajo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda c. kr. namestnika v Primorju kot predsednika c, kr. deželnega šolskega sveta naslednja vprašanja: 1. Ali je c. kr. deželni šolski svet za Goriško in Gradiško odposlal šolskemu odboru slovenske šole v Gorici rešitev na njegovo pritožbo z dne 13. januvarja 1896. V 2. Ako jo je odposlal, kje je obtičala, da ni prišla še v roke šolskega odbora ? 3. Ako je ni odposlal, kako se to strinja z dano besedo državnega dostojanstvenika ? 4. V obeh slučajih: Ali hoče Njegova Vzvišenost za to poskrbeti, da dobi šolski odbor nemudoma rešitev na svojo pritožbo ? V Gorici, 10. februvaija 1896. Politiike vesti. V TRSTU, dne 17. februTarja. 189«. Državni zbor. Sešli so se zopet na Dunaju go^ioda zastopniki raznih narodov in kronovin v nadaljevanje svojega dela, o katerem si ne upamo reči do sedaj, da je bilo posebno plodo-in siečo-nosno do veliko in široko javnost, zbok česar nam ne preostaja druzega, kakor da izrečemo željo, da bi gospodje poslanci odslej vspešnpje vršili svojo nalogo. Nade v to je sicer bore malo, ali Človeška narav je že taka, da se rada nadeja in verjame, česar si želi. Minole sobote torej se je zopet sešla naša poslanska zbornica. Med raznimi vladnimi predlogami je tudi ona, s kojo naučno ministarstvo zahteva dodatni kredit za pokojnino 5200 gold. bivšemu škofu tržaškemu, Ivanu Ne-p o m u k u G 1 a v i n i. Predsednik se je spominjal smrti pok. Klaida in poslanci so se dvignili raz sedeže v znak sožalja. Obča pozornost je nastala, ko se je dvignil ministerski predsednik grof Ba-deni, kajti slutili so, da prihaja se svojim načrtom za — volilno p r e o s n o v o, torej s predlogo, n i koji bode odslej visel obstanek tega minister-slva. (O načrtu samem govorimo na drugem mestu.) Na to so zastopniki vseh strank — odkritim zadovoljstvom beležimo to dejstvo — soglasno stavili niyni predlog, s kojim se poživlja vlada, naj p r a-vočasno odpove carinsko in trgovinsko z v e z o z O g e r s k o ter naj nastoja, da se sklene nova pogodba pod pogoji, ugodnejimi za Avstrijo. Izjava, ki jo je podal na to minister za trgovino, ekscelenca Glanz, vzbudila je vseobče odobravanje in mi ne želimo druzega, nego da bi lepim besedam sledila tudi — odločna dejanja. Minister Glanz je rekel namreč, da se vlada zaveda svoje velike odgovornosti, da je nedavno temu zapričela pogajanja z Ogersko ter da se potrudi, doseči sporazumljenje, predno preteče rok za odpoved. Ako ne pride do sporazumljenja — tako je zatrdil njeg. eksčelenca — se gotovo posluži pravice do odpovedi zveze. Na to se je pričela podrobna razprava o proračunu ministerstva za nauk in bogočastje. Potem je stavil posl. K a i z I nujni predlog, s kojim se poživlja vlada, da opraviči zasnovo ministerstva železnic narodbenim potoni. Poslanec K r a u s pa je stavil nujni predlog radi uradne preiskave pri zavarovalnem društvu „Austria". Danes je zopet seja. Volilna preoanovA. Je vse zastonj: to vprašanje noče z dnevnega reda vzlic vsej dobri, oziroma slabi volji raznih in mnogoštevilnih zastopnikov za sedanjo ddbo naravnost nezmiselnih prednostij in svoboščin posamičnih stanov iu skupin. Zavest o svoji lastni ceni prešinja bolj in bolj one široke kroge, ki so bili izključeni do sedaj iz kroga uživalcev politiških pravic, a pred to zavestjo morali se bodo umikati korak za korakom privilegiji, ne imajoči nobenega drugega pravnega naslova nego — srednjeveške tradicije. Grof Taaffe je sicer padel, ker je pošteno hotel pošteue volilne preosnove — tedaj so se namreč še nadejali razni privilegovanci, da se jiui posreči spraviti raz dnevni red to vprašanje, ako le srdito pokažejo svoje zobe — ; knez AVindischgraetz je padel, ker ni hotel volilne preosnove, a grof Ba-deni pade najbrže tudi o tem vprašanju, kajti njegov načrt ima na sebi vse znake onega polovičarstva, ki bi rado uapaslo ovco, a trava naj bi veu-dar ostala nedotaknjena. Prostor nam seveda ne dopušča, da bi tu naveli ves Badenijer načrt, ali glavna določila tieba vendar naglasiti. Ves načrt sestoji iz dveh delov. S prvim se prtminja državni temeljni zakon v zmislu nasvetovane premembe volilnega reda, drugi označuje premembo volilnega reda samega. Prvi del določa, da k dosedanjim 353 poslancem pride še 72 novi b, koje bode volil novi »splošni volilni razred". Od teli novih poslancev bodo volile: ŠLirska 4, Dalmacija 2, Koroška, Kranjska, Tstra, Gorica iu Gradiška in Trst po jednega poslanca. Volilno pravico v novi »splošni kuriji" dobi vsak samovlasten državljan moškega spola, ki je dovršil 24. leto svoje starosti, ki ni izključen od volilne pravice ter od razpisa volitve prebiva najmanj šest mesecev v volilnem okraju. Izključene so od volilne pravice v splošni kuriji one osebe, ki so v družinski zvezi in z gospodarjem živć v hišni družbi. Dalje so izključeni oni, ki si> v vo- | jaški službi, ubogi, katere podpirajo občin« ali dobrodelni zavodi in ki niso ueomadeževamga 1 življenja; te določbe že sedaj veljajo za vse vo-| lilne razrede. Volilno pravico v novi splošni kuriji j imajo tudi vsi oni, ki volijo v sedanjih volil-. nih razredih. Določenih bode torej 72 novih volilnih okrajev, ki volijo po 1 poslanca; mesta v teh okrajih bodo volila z deželo. Šest največjih mest je izvzetih in volijo za-se svoje poslance, tako Dunaj 5, Praga in Trst z okolico po 1. Mesta Lvov, Gradec in Brno dobć po 1 mandat, toda z bližnjimi sodnimi okraji. V ostalih 62 volilnih okrajih volijo mesta s kmečkimi občinami skupaj. V kmečkih občinah in v novi splošni kuriji bodo volitve indirektne, to je, po volilnih možeh, v ostalih okrajih so volitve direktne. V deželah pa. kjer deželni zbori za deželnozborske volitve uvedejo direktno volitev v kmečkih občinah, tam velja tudi za državni zbor direktna volitev v kmečkih občinah in v novi kuriji. Za slučaj indirektne volitve v novi kuriji voli 600 volilcev jednega volilnega moža. Vsaka občina je volišče za volilnega moža. Kjer pa bodo direktne volitve, tam bodo politično oblastvo po razmerju zveze določalo volišča za približno 4000 prebivalcev. Glasovanje bode ali ustmeno ali po listib. Motivno poročilo naglasa, da se v novi kuriji podeljuje volilna pravica državljanom kot takim ne gledć na gospodarske ali socijalno stališče, dočim dosedanje kurije zastopajo interese. Manjše dežele dobć po 1 mandat, ker bi se sicer za veče kronovine moralo število mandatov razmerno pomnožiti. Motivno poročilo nadalje pravi, da se je določil za 350.000 prebivalcev jeden mandat in, če število prebivalstva presega za 150.000 duš, določi se še jeden mandat. Od manjših dežel, ki dobć po jeden mandat, štejeta Istra in Koroško največe število prebivalstva, namreč okolo 300.000, oziroma 350.000. Zbornica bode torej štela 425 poslancev, in sicer 85 zastopnikov veleposestva (20 odstotkov), 118 zastopnikov mest (28 odst.), 21 trgovinskih in obrtniških zbornic (5 odstot,), 129 k večkih občin (30 odst.) in 72 v novi kuriji (11 odstotkov). Število volilcev se pomnoži od 1,732.257 na 5,333.481. Število onih, ki so v družinski zvezi in ne dobč volilne pravice, znaša približno 210.000 Kdor je pazno prečital ta določila, pogodil e gotovo, da smo po pravici govorili o polovičarstvu, ki je postavilo jedno poleg druzega dve nasprotni si načeli: na jedni strani hočejo ohraniti neopravičeno zastopstvo interesov (veleposestvo, trgovinske zbornice), v novem razredu pa prihaja do veljavo načelo splošnega volilnega prava. Ves ta načrt kaže, da bi grof Badeni rad opral kožuh, a zmočiti si ga ne upa: rad bi potolažil .argument« z ulice", to je klice po razširjenju politiških iu volilnih pravic, na drugi strani pa si ne upa do-tekniti se starih svoboščin in — krivic. Zato pa si je stvar priredil jako jednostavno: stare krivice naj se ohranijo, a tik poleg istih naj dobi prostora mrvica pravice. Ali z drugimi besedami: vodo in ogenj hoče slačiti v jedno in isto posodo. To pa ne pojde, absolutno ne pojde. In ako se morda tudi posreči grotu Badeniju dobiti kvalifi* kovano večino za ta svoj po Jli načrt, vprašanje volilne preosnove ostane vedno še na dnevnem redu. Že zaradi tega nam ne more biti simpatičen ta načrt, ker ne le da pridržuje indirektne volitve (volitve po volilnih možeh) v dosedanjih skupinah, ampak prenaša to krivico tudi v novo skupino, v kateri bode veljalo splošno volilno pravo. Splošno volilno pravo iu indirektne volitve, to je po našem menenju nezmisel. Kaka krivica je to, to nam kaže na primer slučaj, da kmet ali posestnik v kmečkih občinah, ki plačuje morda 30 do 40 gl. davka, sme voliti le volilnega moža, dočim mali obrtnik v mostu, ki plačuje le 5 gld. davka, voli naravnost poslanca, Kolika je razlika teh dveh mož, kolikor se dostaje upliva na izid volitve. To je kričeča nejednakost v volilnem pravu. Ali to nejednakost še poostruje novi načrt: ne le da je ohranil indirektne volitve v dosedanjih razredih, ampak ustvariti nam hoče v novem razredu volilce dvoje vrst: z direktnim in indirektnim volilnim pravom! Ali hočete še hujše nejednakosti, kakor ju ta, da bo-demo imeli odslej volilcev z jednostrokim volilnim pravom in tudi takih a trostrokim volilnim pravom! Ker bodo namreč v novem volilnem razredu volili tudi vsi oni, ki imajo volilno pravico v dosedanjih razredih, dobimo torej volilcev, ki bodo volili n. pr. najprvo v skupini mest, potem kakor trgovci v trgovinski zbornici, in slednjič po načelu splošnega volilnega prava tudi v novem volilnem razredu. V sedanji dobi splošne želje pc jednakem volilnem pravu je taka nejednakost nekoliko hud tobak. Slednjič bi bilo še naglasiti velike volilno-tehniške težave, ki bodo v zvezi s tem novim načrtom. Kolika težava bode že s postavljanjem kandidatov za toli gorostasne volilne okraje. Dežela kranjska dobi n. pr. za novi volilni razred le jednega poslanca. Kranjska ima pol milijona duš in bode imela v novem razredu 108.726 volilcev. Kako naj se ljudje sporazumejo za jednega kandidata pri tolikem navskrižju v lokalnih interesih ! In ali bode mogel imeti poslanec kako veselje do dela, ko bode vedel že naprej, da se zameri desetim, ako nstreže jednemu? Splošna tožba je ta, da je naš parlament vse premalo „ljudski parlament", to je, da se v njem ne izraža pravo mišljenje ljudstva. Ali po takih volilnih redih ne pridemo do parlamenta, ki bi bil bolj „ljudski", to je, tak, ki bi po svoji sestavi kazal pravo lice toli mnogovrstne države naše. — Nadalje : za vso Kranjsko je določenih le 13 krajev, kamor bodo morali hoditi volilni možje. Po takih dolgih potili se ne pospešuje udeleževanje pri javnem politiškem življenju, ampak ovira. A menimo, da Čim lažje bode ljudstvo vršilo svoje volilno pravo, tem prej pridemo do pravega izraza resničnega javnega meuenja in po takem tudi do pravega ljudskega zastopa. Te vzvišene in velike svrhe ni imel pred svojimi očmi sestavatelj Bade-nijevega načrta. Ves ta načrt je torej po našem menenju le palijativno sredstvo, ki utegne rešenje volilne pre-osnove zavleči za jedno, dve leti, ali to vprašanje ostane odprto vpraSanje, ki se definitivno reši najbrže — po Badeniju ! Volilna preosnova grofa Badenija in socijalisti. Z ozirom na sodbo, ki smo jo izrekli danes na drugem mestu o načrtu grofa Badenija za volilno preosnovo, zabeležiti moramo tu, da se je socijalna demokracija takoj, že minolo nedeljo, izrekla — kakor tudi drugače ni bilo pričakovati — proti omenjenemu volilnemu načrtu. V Pragi so se minole nedelje zbrali socijalistički delavci v shod, na katerem so se vsi govorniki izjavili proti Badenijevemu načrtu. Razburjenje je bilo toliko,* da je prišlo do sporov mej delavci in redarji in so poslednji morali rabiti orožje. — Niso torej posebno ugodne avspicije, ob kojih stopa v parlamentarno razpravo najnovejši načrt za rešenje vprašanja volilne preosnove. Dogodki lia Bolgarskem. Iz Carjegagrada javljao, da je turška vlada naložila svojim diplomatičkim poverjenikom pri velesilah, naj posredujejo, da te poslednje ne prijavijo svojega pri-poznanja princa Ferdinanda knezom bolgarskim, dokler ne bode dovršena cerimonija maziljenja princa Borisa. To je toraj vzrok, da se do sedaj ni formalno izrekla se nobena signatarnih držav o predlogu Turčije, izvzemši Avstrijo, ki se je izrekla že poprej v pritrjevalnem zmislu. To okrožnico izdala je turška vlada b^je na posebna željo Rusije. — V cerkvi katoliški v Sredcn se je prečital pastirski list nadškofa Meninija, v kojim se obžaluje prestop princa Borisa ter se poživljajo verniki, naj molijo za svetega Očeta. V katoliških cerkvah so prenehale molitve za princa Ferdiuanda. Zasedanje sobranja se jo zaključilo s posebnim prestolnim govorom. V tem poslednjem izraža princ Ferdinand svojo hvaležnost na tolikih dokazih udanosti povodom maziljenja princa in prestolonaslednika Borisa. Princ zagotavlja, da hoče posvetiti vse svoje sile blagru ljubljene domovine, zahvalja turškega sultana na toliki naklonjenosti in na prizadevanjih za njega (princa) pripoznanje, in zahvalja slednjič tudi ruskega carja, ki je pripomogel, da se je toli vspešuo rešila kriza. Italija v Afriki. Te dni iz Rima došla poročila razsvetljujejo trmo sedanje italijanske vlade glede nje politike v Afriki, zajedno pa tudi nje — puhlo špekulacijo. Trma kaže se v programu glede kolonijalne politike, kateri hoče Crispi razviti pred državnim zborom. Ta program zahteva: italijanska zastava mora vihrati v Makale in celo doli v Amba Aladži!! Toraj Crispija dosedanji porazi italijanske vojske v Afriki še niso spreobrnili 1 Kar pa se dostaje špekulacije, ki jo uganja Cripi z italijanskim narodom, razkril je isto z z brzojavko, ki jo je te dni poslal Baratieriju : ukazal je Baratieriju, da naj na vsak uačin prične energično postopati proti sovražnikom ter nastoja naj, da more javiti bodisi še tako neznaten vspeh italijanskega orožja, Se predno se snide državni zbor! In pri vsem tem Crispi niti ne prikriva, da njegova Špekulacija meri na nove žrtve, ki jih bode moral prinašati italijanski narod za Afriko, kakoršnih žrtev pa izsesani narod nikakor ne bi h o -t e 1 prinesti, ako ga ne potolažijo in oslepijo s kojo »zmago". Baratieri je sporočil v Rim, da se ni bati, da bi mu Šoanci prestrigli pot do morja, ker s o zasedli Aduo. On da je odredil in pripravil vse potrebno, da bi se mogel umakniti svobodno, če bode sila. Res „tolažino" poročilo! Različne veati. t Josip Križman. Po uoči od nedelje do ponedeljka je umrl nagle smrti stolni kanonik, člen deželnega šolskega sveta, predsednik bratovščine sv. Cirila in Metoda itd, prečastiti gosp. Josip Krizman. Blag mu spomin ! Umrla je v Matovunu pri Divači gospa Amalija Mahorčič, mati pokojnega poslanca Rajinuuda Mahorčiča in župana nakelskega, gosp. Aleksandra Mahorčiča ter stara mati tržaškemu odvetniku g. dru. Otokarjn Rybaivu. Naj v miru počiva ! Imenovanje pri polti. Blagajnik pri blagajni tukajšnjega poštnega ravnateljstva, Josip S i m o-n i s, imenovan je glavnim blagajnikom. Doneski za moško podružnico tv. Cirila in Metoda v Trstu: g. Ivan Sancin-Toč je nabral pri skupni zabavi pevskega društva .Velesila" in tamburaškega zbora v restavraciji „Panorama" dne lo. t. m. v namen, da postane društvo »Velesila" pokroviteljem 10 kron 60 stot. Na domači predpustni veselici z dne 12. t. m. v Bazovici v gostilni „pri Lipi" se je nabralo na predlog sto-loravnatelja g Krjula 15 srebrnih kron in 4 stot. G. Ivan Prernru v Št. Vidu je nabral pri i g * 5 kron. Zabeležili smo si! Tržaška službena „Adria" navaja v svoji številki od minole nedelje v obširnem .Tedenskem pregledu" (predmet, o katerem govori, je irelevanten) znamenit stavek, katerega si zabeležimo z ozirom na večno zatajevanje slovanskega življa na Primorskem. Ta stavek, katerega naj bi si zapomnili izvestni krogi (neizvzemši „Artrio"), glasi se v točnem slovenskem prevodu: „Resnica je neumrjoča. More se j o dušiti makar desetletja in desetletja, t o d a o n a ne umrje ili vselej pride dan, se jo prizna ob odobravanju vesti vesoljnega sveta". Mar je tržaški župan tudi - italijanski podanik? Med milodari, nabranimi v Trstu v prid ranjenim italijanskim vojakom v Afriki, izkazuje tukajšnji italijanski generalni konzulat v V. izkazu milodarov tudi znesek 200 italijanskih lir, katere je podaril župan tržaški, poglaviti gospod dr. F e r d i n a d P i 11 e r i. Je-li tudi sedanji prvi meščan tržaški italijanski podanik ? Novi vitezi zlatega runa. Razven kneza Karla P a a r a in grofa Frana T h u n a imenoval je Nj. Vel, cesar vitezi zlatega runa: kneza Pavla E-s t e r h a z y j a, dednega velikega župana šopronj-skega komitata in c. k. tajnega svetovalca; kneza Adama S a p i e h o, dednega člana gosposke zbornice, c. k. tajnega svetovalca; ministra deželne obrambe podmaršala grofa Žena "\V e 1 s e r h e i m-b a; grofa Ivana H a r r a c h a, višega dednega deželnega konjišnika v gornji in spodnji Avstriji, dednega člena gosposke zbornice avstrijske, magnata ogerskega, c. in k. tajnega svetovalca; grofa Tasila Festetisca, komornika in tajnega svetovalca, kr. ogerskega najvišega stolnika ; grofa Aladaija Andrassyja, pravega tajnega svetovalca, kr. og. najvišega komornika, dednega člena ogerske gosposke zbornice. Poročilo o veliki veliki maškeradi .Tržaškega Sokola" priobčimo v večernem izdanju današnje številke. Piosimo zatorej potrpljenja v imenu nbo-zega našega poročevalca. Istemu je oni i m e-ii i t n it glasoviti gost, katerega smo omenili v poslednji številki, tako zmedel račune in beležke, da nas je naprosil (poročevalec, ne gost) 24 ur odmora, da pride zopet v „koncept". Vzrok tej nepričakovani štreni" so bile one sicer lepe teorije, ki jih je oznanjeval ta „glasoviti gost", toda v praksi te teorije pri nai še niso mogle zadobiti prave veljave. No, nocoj bodemo videli črno na belem, kake so te teorije in morda pride naš poročevalec s primernimi nasveti, kako bi bilo možno uveljaviti iste. Ali kakor rečeno: v to treba časa vsaj par tir Velika vprašanja se ne rešujejo tako naglo. Kdor 6e prijetno zaključiti to predpustno dobo in se na pristojen način pokloniti poslavljajočemu se princu Karnevalu, ta naj ne zamudi nocojšnje »male maškarade" „Tržaškega Sokola", ki pa utegne postati prav velika vzlic temu „malemu" naslovu. „Mala" se bode vršila v telovadnici „Tržaškega Sokola". Plesni odsek „Delalskega podp. društva* vabi na plesni venček, kateri bode danes zvečer t. j. dne 18. februvarja 1896. v Mally-jevi dvorani, ulica Torrente št. 16, I. nadstr. Začetek točno ob 7, in pol uri zvečer. Vstopnina za gospode 40 nvč., za gospodične 30 nvč. Ustop je dovoljen tudi maskam, ako se dotične pokorijo odsekovi naredbi. — K obilni udeležbi uljudno vabi Plesni odsek „Del. podp. društva". Tržaški „korzo". Tudi „korzo" izza minole nedelje ni bil niti od daleč dosegel sijaja predpust-nih svojih prednikov iz prejšnjih let. Ljudstva je bilo sicer ogromno, ki je željno pričakovalo kdo zna kakšnih prikaznij, a ostalo je z dolgimi nosovi. Voz bilo je samo 124, med temi niti ednega elegantnega. Pač pa je sedela v vrsti „fija-karskih" vozov tu pa tam našemljena družba pijancev, ki so kričali na vse grlo.|Bodi jim veselje, saj je pust! „Gospoda" metala je raz okna tudi letos drobno zrezan papir, namesto sladčic. Pravijo, da to stane manj, ulice pa smeti baš tako, ali še bolje, nego pa „konfeti". Med maškarami, ki so se šetale po korzu, bil je tudi strahoviti „Menelik" z debelo svojo družico in spremstvom. Načelnikom narodnih društev. Ker seje tu pa tam dogodilo, da koja veselica ali shod tega ali onega narodnega društva navzlic žolji načelstva dotičnega društva v našem listu ali ni bila prijavljena (kakor n. pr. neka veselica, ki je bila v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ter shod gospodarskega društva v Skednju), ali pa je bila koja veselica objavljena pogrešno, zato izjavljamo, da se uredništvo našega lista odslej ne bode več oziralo na ustinene prijave glede društvenih veselic, shodov, občnih zborov itd. Načelstva narodnih društev prosimo zatorej, da nam taka naznanila dopošiljnjo pismeno. Za pokopališče na Prošeku. Mestna delegacija tržaška dovolila je strošek 5900 gld, za razširjenje in potrebne poprave pokopališča na Prošeku. Ustavljeni izseljenci. Minolo soboto ustavili so na železniški postaji v Korminu zopet 230 izseljencev iz Galicije, kateri niso smeli preko meje iz vzrokov, že objavljenih v našem listu. Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 8. do 15. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 30 slu čajev ddvice (prejšnji teden 27 slučajev), 10 si. škrlatice, 4 slnč. ošpic in 1 si. legrtrja. Umrlo je 9 otrok za d&vico in 2 za škrlatice. Posništvo — na kvintale. Povodom smrti princa Battenberga došlo te dni kraljici angleški iz vseh krajev sveta okolo 19 kvintalov sožaljnih pesnij. 747 teh pesniških izlivov bilo je krasno vezauih, — Ko se je lani rodil najmlajši pravnuk kraljice angleške, princ Vorški, došlo je kraljici 47 kvintalov papirja, popisanega s pesmi. A kdo je čital te pesnij ? Nihče! Marsikoji poeta skoval je tako pesem v potu svojega obraza, nadejaje se bogate nagrade, ali odlikovanja, v tem pa vsi ti vneti pesniški duhovi čakajo dandanes še odgovora. Pozabljen „muf". Minolo soboto je neka go-spica, kupivša v našem uredništvu vstopnico za veliko maškarado „Tržaškega Sokola", pozabila na svoj „muf". Ta pozabljivost je sicer laskava za „Sokola", kaj? i sve d oči nam, da je dotična gospica v duhu že gledala sijaj velike maškarade, neprijetno pa je urednikom našega lista, ker bi eveu-tuvalno dotična, ženskim nežnim ročicam neobhodno potrebna kožuhovina, utegnila kompromito-vati (Bog nas varuj!) jednega ali drugega pred legitimno njegovo zakonsko polovico. Dotična gospica naj tudi blagovoljno vzame na znanje, da „muf" v našem uredništvu kar umira od dolgega časa, kajti od „politike" ne razume kar Čisto nič. Naj se ga torej usmili in ga reši iz nenavadne mu okolice. Tržaiki „želodec". Naše Čitatelje utegne zanimati, koliko klavne živine porabi tržaško mesto t^kom jednega samega leta. Minolega ubili so in razsekali: 21.280 volov, 30 bikov, 3161 krav, 1206 konj, 24.286 telet, 12.131 koštrunov, 24.807 jagnjet in 10 848 prascev, skupno 95.749 glav. Iu to ogromno čredo pohrustalo je prebivalstvo, ra-čuno na 160.000 duš, nevštevši vojaštva. Kdo naj pa šteje na tisoče in tisoče kokošij, rac, kapunov itd., ki so končali v „tržaškem želodcu". Gledališče opic. Nekaj dni sćm utaborilo se je v našem mestu na Ralijevem zemljišču, vštric javnega vrta v ulici Giulia originalno gledališče, katerega „umetniki" so pristne opice in psi, njim na čelu cd6 „izučene* koze in nič manj „izuden" — prasec. Ta čudna, več ali manj repata družba štirinogatih „umetnikov", šteje nad 150 članov ter izvršuje res take „predstave" in „igrokaze", ki so vredni, da se jih človek ogleda. Predstava je vsak dan ob 4. in ob 7. uri pop. Vstopnina : I. mesto 50 nč., II. 30 nč., III. 20 nč., šolarji plačajo polovico. Koledar. Danes (18.): (Pust); Šimen, škof; F avijan, škof. — Jutri. (19.): f (Pepelnica). — Mlaj. — Solncc izide ob 7. uri 6 minut, zatoni ob 5. uri 23 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 5 stop., ob 2 pop. 7.7 stop. C. Loterjske števlke, izžrebane dne 15. Trst 33, 40, 56, 31, Line 63, 40, 70, 86, t. m. 50. 53. Najnovejše veati* Dunaj 17. (Državni zbor, poslanska zbornica). Dopisom predložil je ministerski predseduik grof Badeni vabilo ogerske vlade k udeležb i obeh zbornic državnega zbora pri Budimpeštanskih milenijskih slavnostih. — Minister dr. Rittner položil je svojo čast. kakor član državnega sodišča. Sledil je dnevni red : Nujni predlog posl. dr. Krausa giede zavarovalne družbe „Austria". Kratiš je utemeljil nujnost svojega predloga sklicevaje se na onih 30,000 oseb, ki so zavarovane pri družbi „Austria". Carjigrad 16. Sultan podelil je bolgarskemu ministru za zunanje stvari, M a t k o v i 6 u, veliki kordon reda Osmanič. Sredec 17. Grof Goleniščev je odpotoval. Knez in pa ministerski predsednik Stojlov spremila sta ga do Carjigradra. ZELEZNISKI VOZNI RED. ti) Juinn železnica (Postaja južno železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD: 7,50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovluk v Nabrežino, Benetke, Rim. 9,— „ oinnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zagrebom. 2.10 popol. oinnibus v Kormin. 4.40 G. 20 8.- 8.10 8.45 oinnibus v Nabrežino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovluk na Dunaj, zveza a Pešto, Reko-in Korminom. mešani vlak tlo Miirzzuscbluga. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. Gorico DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuseblaga, Buljuka, itd. 7.130 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunnja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ oinnibus iz Kima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.,'Iti „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežino. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine ; -z Dunaja zveza z Reko. Dunttjahn borza 17. februvarja 18B6. včeraj danes Državni dolg v pupirju . . . . 100.95 100.95 n , v arabru . . . . 100 95 100.90 Avslrijfcka renta v zlalu . . . 1'2195 121.95 „ v kronali . . . 101. - 100.75 Kreditne nkrijo ...... . 383 — 384.50 liondoo lOLst....... . 120.95 li!0.05 Napoleoni........ 20 m ai k . . .... . 9.150 J».0)>/, . 11.82 11.82 100 italj. lir ..... . 43.70 48 85 Odbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakoba v Trstu izvršujoč pretužno dolžnost naznanja preo. duhovščini ter vsem članom in prijateljem bratovščine žalostno vest, da je danes ob 7. uri zjutraj v Gospodu preminol dični in velezasiužni predsednik bratovščine sv. Cirila in Metoda, preč. gosp. ?ožef JKpižman, kanonik stolne cerkve sv. Justa v Trstu itd. itd. Smrtni ostanki nepozabnega pokojnika se preneso jutri, t. j. v torek dne 18. februvarja 1896. iz stanovanja, via Madonina, Stev. 35, v stolno cerkev sv. Justa in od tod po dovršenih zadušnili obredih na pokopališče pri sv. Ani. Blagi pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin in pobožno molitev! V TRSTU, dne 17. februvarja 1896. Tf^ovincke bi>«ojnvk«. EndlmpeStft. Pšenica ™ je«on 7.17—7.18 Pienimi y.n spomlad 189« »i 93 -.— do 6.95. Orel z« spomlad 5.97-5.98 --R* za spomlad «.44- 6.45 Koruza za oktober —.— - niRj-jiini 1896 4.35-4.36 Pšenica nova od 78 kil. f. 7 00-7 16 od 79 kil. f 7-10-7.20.. od 80 kil. f. 7.16- 7.25 od Bl.kil. f. 7 20 — 7-80, od KU kil. for.—.--Intimen 5*40-7.80 proso 6'00—6'40. Pšenica : Povpraševanje omenjeno. Prodaja 13000 mt. st. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor f. 15.90. —.—za maj 16.17. Oktober-deoember 14.u iz tovarne H. Klejrer Frankfurt. Kolesa „Raleigh" in Adler so tvetovuo znana, poslednja rabijo se v nemški vojski. Kolnsa pošilja se na deželo in na v«e krajo brez vneli stroškov. Sprejemu se poprava vsakovrstnih novih in starih kolos in šivalnih strojev. V zalogi nahajajo se vsakovrstua orodja in priprava za kolosa. Zahtevajo naj se cenilci! '•ar Trkna oana (Cent te razume]« aa debelo In t carino vred.) Domaći pridelki. ('•na oil for. do for. riol: Koks........ Mandoloni...... ■vetlorudeči..... temnorudeči..... kanarček...... bohinjski...... beli veliki...... m mali...... zeleni, dolgi..... » okrogli..... mešani hrvataki . . . „ štajerski . . . Kaalo fino Štajersko .... Ječmen it. 10....... ; S::::::: Zelja kranjsko....... »•p» » ....... Krompir, štajerski..... Proso kranjsko......< Leča, kranjska....... Šipe h o gorski........ Malt ogerskft........ Kava Mocea........ Cejlon Plant. fina . . . „ Perl...... Java Maliing..... Portoriooo...... Guaieinala ...... Han Domingo..... lialabar Plant ..... „ native..... Laguajrra Plant .... „ nativo .... flauto« najfiniji .... „ srednje fini . . . , srudnjl..... , ordinar ..... Hio oprani ...... „ najfiniji...... „ srednji...... sirdkor Centrifugal I. vrste . Concas*6...... v glavah ...... razkosani ..... ftti italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini AAA...... „ srednji..... Ruugoou eztra...... ii. !.!*..'! Petrolej miki v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji . . . „ srodnjefino . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni Mesinski ..... Pomaranče , ..... Mandeljni Dalmatinski I Pari . . ( rinjoll ......... Soiičl Daluiatiaski novi . . , Pulješki...... S-.okre Pulješke .... „ Orške v vonoih novi S itanine novo ...... V.vutperli n....... 0.b:te ......... Polenovke srednje velikosti „ velike .... „ male ..... 81anlkl v velikih sodih . . *▼*/»■ - ' ' 100 K. 12.50 -. K 11.- —.— n 11.- —.— n ■ 13!— 12.50 n 10.60 10.76 M 10. - 10.25 • 10 - 1050 * —.— —.— n 8.— 8.35 n 8.50 8.76 ■ 72.- 74.- H 9.76 —.— a 10.75 —.— 12.25 11.- 100 K. . 7.— 7.36 N 5.75 fl.- n 3.40 3.60 K 9.25 9.60 n p 67.— 5s!— it 69.- 61.— * 170. - 171.— 178.- 180 - n 186,- 188.- »v 163.- 164.- 1 184.— 18«.— n 158 — 160.- n t> 160 — 168— n n —. — —.— n •—.— —.— n 143.- 14«.— a 138.- 139.— 11 133.- 133.- n 122.— 124.- n n 143!— 144!- n 13ft.— 137.— » 33.26 33.50 nove zaboj 100 K . 34.— 36.25 35.15 19.50 18.50 1«.— 15.— 12.-11 -9.— a« ».so 6.30 69,— 54.-80.— 31.-3.50 4.50 73.-100.— 10/J5 13.25 13.— 34.-24.— 29.-42.— 42.-44.-13.50 34.50 36.60 30.-20-18.75 «1.— 56,— 88.-33- 4.t«0 5.50 75!--U 3.- 10^50 12 50 18.60 88 — 25. -31.-4:1.— 43.— 45.— 14 - Richtorjev LINI MEN T S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotft. — Tiskarna Dolenc v Trstu.