CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 76 KRANJ, petek, 4.10.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ceste do leta 1990 Predor in polovična avtocesta ti w <*o Žirovnice ^erje premalo denarja, so ceste vsak dan slabše. Še najmanj pa J* za obnovo in vzdrževanje regionalnih cest — Različna *tenja, kdo naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju skrbel ^nf*11^ ~~. ^a gorenjskem posvetoma Sk ° priPravi srednjeročnega pla-biij *uPnosti za ceste Slovenije so si ftost- eženci in predstavniki Skup-enotni, da je treba do leta 1990 . karavanški predor in tudi do ^polovično avtocesto od Jesenic (tud °bnice- Le tako bi bil Promet norrnale°Zi Jesenice) kolikor toliko trjj. ?renJsko posvetovanje je bilo v Pred V ^ranJu- podobna so. zdaj ^itv *l0vembrsko razpravo v Skupil1 skupnosti za ceste Slovenije Presenetljiva pa so bila različna mnenja iz posameznih gorenjskih občin o vprašanju pristojnosti občinskih skupnosti za ceste glede regionalnih cest v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Denarja za ceste že nekaj časa ni dovolj, zato so vsak dan slabše. Ocene in ugotovitve pa kažejo, da še najmanj od pičlega zneska namenjamo za obnovo in vzdrževanje regionalnih cest, ki po zakonu o cestah spadajo v pristojnost občinskih skupnosti za ceste. Vendar pa v Sloveniji že dve leti zavestno podaljšujemo njihov status v okviru Skupnosti za ceste Slovenije. Sod v republiki. *pet neomejena posojila *a izvoz fetyj^rani — Izvršilni odbor Ljubljanske banke, Temeljne banke Go-^bank Je Pretekli mesec na osnovi posojilno denarne politike Narod-\ lVaiKiSpre^el nekatere ukrepe, s katerimi je članicam omejil kredi-^joolj prizadeti so bili izvozniki. ^°SoiiSrec*0 Pa Je YL Narodne banke Slovenije prišlo obvestilo, da se 0doJ a za izvoz blaga na osnovi izvozne dokumentacije lahko spet 'n sj ava3° brez omejitev. Nekaj je večji tudi limit za ostale naložbe, Nmk Zal1,5 odstotka do konca oktobra, za 13 odstotkov do konca V v in za 14-3 odstotka do konca leta glede na stanje zadnjega j^inulem letu. j ^korkoli pomeni ukrep delno olajšanje za kratkoročno kreditira-PfobiP0za' v Temeljni banki Gorenjske ugotavljajo, da ni moč rešiti to krp^)0v> ki se pojavljajo na drugih področjih, predvsem na področ-priprave proizvodnje za izvoz ter zalog v trgovini na k • ker omejevanje naložb za ostale namene v višini 11,5 odstotka ^dno09 oktobra banki preprečuje, da bi lahko spremljala porast pr zalog s stopnjo rasti cen. ^to k av k*ko ugotavljajo, da so sprejeti ukrepi še vedno linearni in Cftle-'iv1Cni do bank, ki so že doslej svoje naložbene možnosti izkoriščani Tn° 7a kreditiranje izvoza. Banke so namreč zavezane, da ob si-• tai,rn.neomeJenem plasmanu posojil za izvoz porabijo najmanj to- voza, kot so ga ožbe""^ IS povečala svoje 1^0rjV)!,o.lmenovanega ostalega limita za kreditiranje i: ^k)žbe ^os'°J- Temeljna banka Gorenjske je letos ^iu s^ Za izvoz za 27 odstotkov ob 10,2-odstotnem možnem poveča-^Srna ^n'b naložb. To pomeni, da je znatni delež celotnih možnosti J|te. p0nf namenila za dohodkovno manj privlačno izvozno kreditiranji VS ePu sveta guvernerjev Narodne banke bo tako morala stori-2H>tk prih°dnje. Povečanje 1 imita za ostale naložbe z desetih na 11,5 ^° b^nk ^a .Vendarle pomeni nekaj malega tudi za Gorenjsko temelj-I Sit,°' Mmit bo treba dobro preračunati in pumetno usmeriti .^stan a°Ua na področju ostalega kreditiranja za dolgoročne naložbe 9rn, (j yanJsko-komunalne naložbo zaenkrat ostane nespremenjena s EJfe.ki do v Temeljni banki Gorenjsko skušali vzpostaviti stare po-^ na|0^? Ve'jali pred sprejetjem ukrepov. Glede na dolgoročni značaj n>h n-7? sta bila ta dva sektor j a manj prizadeta kot sektor kratkoro-°zb, saj so vse naložbe uresničili po prej sprejetih pogojih. H. Jelovčan Čeprav bc denarja tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju premalo in je zato tudi odločna slovenska zahteva, da se delež od bencinskega dinarja poveča, pa bo šele skupščina Skupnosti za ceste Slovenije presodila, kam naj bi v prihodnje spadale regionalne ceste. Po zakonu sodijo v pristojnost občinskih skupnosti. Kot pa so povedali predstavniki skupnosti za ceste Slovenije, so se na vseh sedanjih področnih posvetovanjih zavzemali za spremembo zakona in prerazporeditev regionalnih cest v pristojnost Skupnosti za ceste Slovenije oziroma v tako imenovano primarno mrežo. Koordinacijski svet občinskih skupnosti za ceste Gorenjske in svet gorenjskih občin sta menila, naj bi regionalne ceste ostale v pristojnosti občinskih skupnosti, vendar pa bi bilo treba spremeniti ključ za delitev sredstev med magistralnimi oziroma avtocestami in regionalnimi ter lokalnimi cestami. Takšnega mnenja so bili v torek predstavniki Kranja in Tržiča. Jeseničani, Radovljičani in Škofjeločani pa so menili, da bi bila upravičena sprememba zakona in bi regionalne ceste obravnavali skupaj z magistralnimi in avtocestami. A. Žalar Obletnica požiga Gozda Tržič — Krajevne skupnosti Pristava, Križe, Sebenje in Seni-čno praznujejo 7. oktobra, na dan požiga partizanske vasi Gozd, krajevni praznik. Letošnji se je začel s športnimi tekmovanji, ki se vrstijo že od preteklega tedna. Najbolj slovesno pa bo, kot običajno, jutri in v nedeljo. Jutri, 5. oktobra, bo ob 18. uri v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah slavnostna seja svetov vseh štirih krajevnih skupnosti. Pregledali bodo minulo delo, podelili priznanja OF najzaslužnejšim krajanom, priznanja, diplome in pokale najboljšim na športnih tekmovanjih. Pripravljen je tudr pester kulturni program. V nedeljo, 6. oktobra, se bodo krajani in drugi obiskovalci podali v Gozd, kjer bo ob 11. uri sklepna prireditev v počastitev spomina na 41. obletnico požiga vasi. Slavnostna govornica bo predsednica občinske konference SZDL Tržič Marica Praprotnik, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda v Gozdu Dušan Koren pa bo ob sodelovanju kriških gasilcev vodovod predal v uporabo. V. V SREDIŠČU POZORNOSTI Lačni razsipnež Elektramarje skrbi lepo vreme, upadla Sava nagaja celo jedrski elektrarni v Krškem. Pozimi bo vsaka večja okvara v toplotnih elektrarnah prinesla redukcije. Premoga manjka, ker bosanski premogovniki ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti. Pri naftnih gorivih manjka deviz za uvoz surove nafte. Napovedi o preskrbi z energijo čez zimo niso obetavne. Energetski strokovnjaki razvitega sveta pravijo, da je varčevanje najbolj zanesljiva oskrba z energijo, da le varčevanje drži na uzdi cene surove nafte. Trkanje na zavest se ne obnese, varčujemo tedaj, ko smo prisiljeni in se nam to splača. V posamičnih kurilnicah je računica hitro na papirju. Kurilno olje je zamenjal premog, pred hišami so spet drva, ki so bila še pred leti znak zastarelega načina ogrevanja, radiatorji so priprti, spalnice le rahlo ogrete ... Zapleta pa se pri skupnih kurilnicah, kjer stanovalci stroške ogrevanja plačujejo glede na velikost stanovanja, varčevanje pa se jim pri računu nič ne pozna. Prav v Kranju je bilo na račun ogrevanja izrečenih že veliko vročih besed. Računi so postali že tako visoki, da jih ljudje težko plačujejo, mnoga stanovanja pa so preveč ogreta in stanovalci odpirajo okna. Števci na radiatorjih, ki jih v Ljubljani poskusno že nameščajo, razviti svet pa jih že dolgo pozna, bi torej prinesli obveznost za obe strani: stanovalci bi dobili pravi motiv za varčevanje, kranjski energetiki pa bi se morali z varčevanjem resno spopasti, saj se bo sicer usul plaz obtožb ljudi. Če bi porabo zmanjšali za 10 odstotkov (lahko bi jo še več), bi v tem trenutku znašal letni prihranek 66 milijonov dinarjev. Seveda je to znasek, ki načenja vprašanje družbene odgovornosti, saj navsezadnje takšna razsipnost dela težave državi, ki komajda krpa uvoz surove nafte. Stanovalec na Planini se danes, voljan ali ne, obnaša kot lačni razsipnež. Odpira okno, da mu ni prevroče, s plačo pa komajda veže mesec z mesecem. Hitro bi mu lahko dali možnost, da varčuje tam, kjer je varčevanje razumno. Le energetikom bi morali stopiti na prste, da bi se resno lotili varčevanja. v**-'. M. Volcjak j Gradnja v Kovorju Tržič — V krajevni skupnosti Ko-vor se odpira stanovanjska gradnja. Na Stagnah, kjer je zemljišče družbeno, bo v organizirani zadružni gradnji zraslo 23 stanovanjskih hiš, na Nartu, kjer bodo gradili večinoma lastniki parcel, pa bo klasična zasebna gradnja. Začele so se priprave za prenos zemljišča na Stagnah na stanovanj- sko zadrugo in dogovor z gradbenim odborom o najprimernejšem pristopu h komunalni ureditvi. Komunalna ureditev naj bi se začela že letos, gradnja pa spomladi prihodnje leto. Kandidati za gradnjo, ki bo na slabi gozdni površini, v bregu, so znani. Projektant zazidalnega načrta in objektov je Projektivno podjetje Stavbenik iz Kopra. H. J. Drugi mednarodni festival etnoloških in ekoloških filmov — V kinu Center v Kranju so minule dni predvajali filme, ki so bili izbrani za drugi mednarodni festival etnoloških in ekoloških filmov, pripravil ga je Interfilm iz Kranja. Podobno kot bolj znan festival športnih in turističnih filmov je to bienalna prireditev, ki pa veliko obeta, saj so problemi, s katerimi se ukvarjajo tovrstni filmi, vse bolj aktualni. Na ponedeljkovi slovesni otvoritvi (na sliki) je zbrane pozdravil predsednik festivalskega upravnega odbora Aleksander Ravnikar, spregovoril pa je Jože Kavčič, predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Pel je pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Prvi večer so v spored uvrstili tudi slovenski dokumentarni film Kjer kukavica gnezdi, ki govori o onesnaženju belokranjske reke Krupe. Od ponedeljka, 30. septembra, do vključno četrtka, 3. oktobra, so pokazali 26 filmov iz 12 držav, ocenila jih \e komisija, ki ji je predsedoval Andrej O. Župančič. V torek in sredo pa je bilo strokovno posvetovanje o vlogi audiovizualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu. Foto: F. Perdan 18. sejem stanovanjske opreme 3,11.-17.10:83 kranj Gostilna Sejem, Pivovarna Laško in PPC Gorenjski sejem letos prvič organizirajo vesele jesenske popoldneve ob glasbi, kranjskih klobasah, pečenih piščancih in pivu. Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO PETEK. 4. OKTOBRA 18$ Vlak bratstva in enotnosti bo šel na pot 11. oktobra K prijateljem v Srbijo Pouk slovenskega jezika na vseh osnovnih šolah pobratenih mest? — Celovečerni film o Vlaku bratstva — Nova knjiga spo- Škofja Loka — Včeraj je Škofjo Loko obiskal predsednik predsedstva Slovenije France Popit. Najprej se je z vodilnimi ljudmi v občini pogovarjal o aktualnih gospodarskih in drugih problemih škofjeloške občine. Potem si je ogledal skladišče blagovnih rezerv v Selški dolini, malo elektrarno, ki jo gradijo v Davči, novo cesto do Novakov in obnovljeno šolo v Davči. Foto: F. Perdan Nova galerija Kranj — V hodniku Zavoda za šolstvo v Kranju so uredili zanimiv razstavni prostor, v katerem bodo lahko pokazali svojo ustvarjalnost najmlajši in odrasli likovniki, ljubiteljski in poklicni. Namen nove galerije ni samo, da predstavi delo nekega umetnika, ampak da se likovni ustvarjalci med seboj tudi srečujejo, pogovarjajo. Prvi razstavlja škofjeloški slikar Edi Sever, litograf. Snuje že od osnovnošolskih let naprej, predvsem v akvarelu. Kot ljubiteljski slikar je sodeloval že v številnih kolonijah, razstavljal v različnih krajih in za svoje delo prejel nvz priznanj. H. J. minov Vsaki dve leti se Slovenci, ki so bili med vojno izseljeni v Srbijo, srečujejo s svojimi srbskimi prijatelji, ki so jim v tistih najhujših dneh pomagali po vseh svojih močeh. Pred dvema letoma so bili Srbi naši gostje, letos pa gredo Slovenci k njim na obisk. Iz vseh petih gorenjskih občin bo v Vlakom bratstva odpotovalo okrog 200 nekdanjih izgnancev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Iz vse Slovenije pa jih bo 1363. Republiško delegacijo socialistične zveze bo vodil Franc Šetinc. Tudi tokrat bosta iz Slovenije proti Beogradu odpeljala dva vlaka, Sut-jeska in Neretva. Prvi sprejem bo v Beogradu na Topčideru, kjer se bosta vlaka delila: eden bo šel proti Kraljevu, drugi proti Titovim Uži-cam. Tokrat gre z Vlakom bratstva tudi pet gorenjskih šolarjev, ki so napisali najboljše spise o Vlaku bratstva. Iz vsake občine gre po eden v pobratene občine: iz Kranja v Kragujevac, z Jesenic v Valjevo, iz Radovljice v Brus, iz Škofje Loke v Smederevsko Palanko in iz Tržiča v Zaječar. Kot pove podpredsednik slovenskega koordinacijskega odbora za organizacijo Vlaka bratstva Andrej Lapanja, so na skupnem sestanku slovenskega in srbskega koordinacijskega odbora za pripravo Vlaka bratstva pretekli petek v Mladenov-cu razpravljali tudi o kulturnem r Razvoj tržiške občine v naslednjih petih letih Novi izdelki, hotel, elektrarna Tržič — Na osnovi predloga dolgoročnega plana razvoja tržiške občine do leta 2000 je oblikovan dogovor o temeljih srednjeročnega plana za naslednjih pet let. Kot osnutek so ga zbori tržiške skupščine že obravnavali in posredovali v javno razpravo. Organizirane razprave so po krajevnih skupnostih. V Pod-ljubelju, Lešah, Seničnem in na Brezjah so že bile. Dre vi bo razprava v Lomu, prihodnji teden v Jelendo-lu, Sebenjah, Pristavi, Kovorju in Križah, tednu za tem pa še na Ravnah, v Tržiču in Bistrici. Najpomembnejše cilje razvoja v tržiški občini za naslednjih pet let je podal Dušan Koren, predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter podpredsednik izvršnega sveta. »Na področju gospodarstva je.naš osnovni namen preusmeritev, vendar ne v klasičnem pomenu iz ene v drugo panogo. Z uporabo novih razvojnih dosežkov, s posodobitvijo nameravamo ustvariti tržno zanimivejše izdelke. Prav zato v razvojnih načrtih zelo poudarjamo kadrovsko politiko. Na novo bomo. zaposlovali le delavce iz naravnega prirasta. Ne bomo več dovolili na pamet .proizvodnje' visoko strokovnih delavcev, ampak mora postati boljša kadrovska struktura posledica naložb v gospodarstvu. Poklicno usmerjanje, štipendijska politika, izobraževanje ob delu in iz dela bo spremljajoč proces preobrazbe gospodarstva. Razen tega bomo morali v občini z boljšim nagrajevanjem ustaviti tudi fluktuacijo kvalificiranih delavcev, ključnih v neki proizvodnji.« Kmetijstvo in gozdarstvo imata splošne znane usmeritve. Kako pa kaže z razvojem trgovine? »Na Brezjah pri Tržiču bodo dobili novo samopostrežno prodajalno, tri klasične v Kovorju, Tržiču in Lešah bodo postale samopostrežnice. V starem mestnem jedru bomo morali prodajalne specializirati, ponudbo v Bistrici prilagoditi povpraševanju prehodnega in izletniškega turizma.« »Veliko pridobitev bosta pričakala gostinstvo in turizem. Živila bodo v starem delu Tržiča uredila hotel. Kmalu bo končan natečaj za idejni projekt.« Področje družbenih dejavnosti je tako pomembno, da kljub ožjim možnostim ne sme preveč zaostajati v razvoju. Katere naložbe načrtujete? »Dotrajan vrtec Palček nasproti Pekove tovarne bomo podrli in zgradili novega, za najmlajše otroke bomo pridobili dve varstveni družini, pri osnovni šoli heroja Grajzerja pa dogradili knjižnico in učilnico za tehnični pouk. Denar za ta vlaganja zagotavljajo udeleženci družbenega dogovora še v tem srednjeročnem obdobju. Z denarjem, ki se bo natekal v naslednjih petih letih, pa nameravamo temeljito obnoviti šole, vrtce, delavsko univerzo, športne in kulturne objekte, ki že dolgo kličejo po prenovi in bi čakanje povzročilo le še večjo škodo.« Obsežne naloge vas čakajo tudi v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu. »Zgradili bomo 150 družbenih in 220 individualnih stanovanj. Družbena bomo gradili na Ravnah, v Pristavi, Podljubelju in revitalizirana v Tržiču. Zasebna gradnja bo več ali manj odprta v vseh krajevnih skupnostih, organizirana pa v Križah in Kovorju. Posebno pozornost bomo namenili zagotavljanju pogo- jev za stanovanjsko gradnjo po letu 1990, to je pripravi in opremljanju stavbnih zemljišč ter toplotni sanaciji objektov in prehodu na drugačno vrsto goriv v Bistrici pri Tržiču.« Kaj pa pitna voda, ceste, telefoni... »Dogradili bomo vodooskrbni sistem za vso občino in s tem za dalj časa rešili vprašanje pitne vode. Posodabljali, obnavljali ali gradili bomo regionalno ter lokalne ceste; stroške naj bi pokrili z združevanjem dveh odstotkov denarja iz kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih. Pozabiti ne smemo tudi na nadaljevanje del na kanalizacijskem omrežju. V Križah bo nova poštna centrala, telefonska omrežja pa bodo dobili v Križah, Sebenjah, Pristavi in na Brezjah.« Energija postaja vse pomembnejši dejavnik obstoja in razvoja. Kakšni so vaši načrti na tem področju? »Končno bomo zgradili transformatorsko postajo od 110 na 20 kilovoltov, dvakrat desetkilovoltni daljnovod Žeje—Tržič in vodno elektrarno Lomščica, ki je v programu Elektrogospodarstva. Povečali bomo porabo zemeljskega plina s priključitvijo Tokosa in drugih zainteresiranih porabnikov. Med njimi bi bil tudi Zlit, ker bi z lesnimi odpadki iz Zlita v kombinaciji s plinom in lahkim kurilnim oljem pokrili energetske potrebe stanovanjskih in poslovnih objektov v Bistrici; tistih, ki so zdaj vezani izključno na lahko kurilno olje. Zaradi ekoloških omejitev tudi ne bomo smeli dovoliti bistvenega povečanja porabe premoga.« Z dosedanjih javnih razprav v krajevnih skupnostih se še ne da potegniti nekih dokončnih zaključkov, saj jih je bilo še premalo. Vendar pa je očitno, da se ljudje zanimajo za predloge in jih odobravajo. Prevladuje mnenje, da plan ne sme biti plan želja, ampak dejanskih možnosti. H. Jelovčan ustvarjanju, ki nastaja ob Vlakih bratstva. Ugotovili so, da ta kulturna dejavnost ni načrtno oblikovana, ampak se odvija le ob prihodu Vlaka bratstva. Morda bi bilo prav, da bi se organizatorji v bodoče dogovarjali in načrtne je pripravljali kulturne programe. Ob tej priložnosti so Slovenci predlagali, da bi v vseh osnovnih šolah pobratenih mest začeli s poukom slovenskega jezika. Dosedaj imata slovenščino kot fakultativni jezik le dve šoli. Ob Vlakih bratstva je bila posneta že vrsta kratkih dokumentarnih filmov. Veliko so jih posnele Filmske novosti, številne pa tudi posaroez^ občine. Predlagali so, da bi iz vse teh naredili celovečerni film, ki.11* bi ga predvajali ob raznih PriloZ^ stih na televiziji, po šolah in drugo?' Ob letošnjem Vlaku bratstva jej šla tudi nova knjiga pominov izPrjJ peresa Dušana Dražica, uredni* Borbe za Srbijo. Knjigo bodo ude» ženci Vlaka bratstva dobili na vla*. vsi tisti, ki pa ne bodo šli na pot i" jo prav tako radi imeli, pa jo bod" p dobili na občinskih konferencah & ]\ cialistične zveze. Vlak bratstva in enotnosti ^^t. v petek, 11. oktobra, odpeljal z Je*f nic ob 22.35, iz Lesc (ne iz Rado™ ce) ob 22.50, iz Kranja ob 23.14 m" Škofje Loke ob 23.23. D. Dolenc Varovanje okolja ne traja le eno sezono 26. oktobra bo v Kranju ekološki dan, ki bo zaokrožil letoš^ \ akcijo NNNP, namenjeno varovanju okolja Kranj — Zadnjo soboto v oktobru se bo v kranjski občini končala letošnja akcija NNNP, ki je bila namenjena varovanju človekovega delovnega in bivalnega okolja. V soboto, 26. oktobra, bodo v krajevnih skupnostih skupaj z osnovnimi šolami izvedli vrsto akcij, saj bodo poiskali in očistili še tiste predele, ki jih morda med letom niso utegnili. V krajevnih skupnostih, prav tako pa v organizacijah združenega dela so namreč za letos sestavili vrsto programov, po katerih so se ponekod uspešno, drugje pa manj uspešno lotevali varovanja in čiščenja okolja. V delovnih organizacijah so v teh programih še posebej izpostavljali ureditev odlagališča posebnih odpadkov. Ponekod pa so šli v skrbi za okolje še dlje, saj načrtujejo celo dela in naloge za ekološke inženirje, ki bi se ukvarjali izključno s problemi varovanja okolja. V delovnih organizacijah bodo v skladu z razporedi prostih sobot lahko sami predvideli, katero oktobrsko soboto bodo namenili očiščevalni akciji. S tem se je na predlog Odbora za vodenje akcij NNNP v kranjski občini strinjalo tu- di predsedstvo občinske konfereI1<* SZDL Kranj. ,0 V soboto, 26. oktobra, pa ne K*, le očiščevalne akcije z zbiranje***^ odvažanjem odpadkov iz krajev^, skupnosti in delovnih organi^, Na Titovem trgu bo postavljena *"j imenovana ekološka stojnica, n» „ teri bo v sliki in besedi našla me I posebej problematika okolja, še kranjske občine. Na voljo bo ekološka knjiga, v katero bodo oD^ ni lahko vpisali svoja opažanja. V pombe in predloge za izboljšanje j, šega okolja. Najboljše likovne & ^. ke učencev osnovnih šol na tem° rovanja okolja bodo prav tako stavili ob tej priložnosti. Skratk*' da Kranju so se odločili, vedno bolj aktualno temo, letos r delali na poseben način. Seved* jjj < 26. oktobra akcije ne bodo zakUH^ Ji tako, da bodo pospravili v .Pre£ra č programe, ki so jih sestavili v jevnih skupnostih in delovnih ' sc nizacijah. Na osnovi letošnjih 1 nizucijan. in a osnovi leiosi«** jjjj- / šenj jih bo treba verjetno le d°^ef v* V de Pr ti ter vanje vnesti tudi dolgoročnejši ve naloge, kot je sezonsko čiščenje lice. Če mora predsednica določati lokacijo .. • . •. ali kaj se dogaja, če je 350 ljudi odrezanih od sveta Škofja Loka — V sredo so končno v Podroštu postavili zasilni most čez Soro in se je v Sorico spet mogoče pripeljati z avtomobili. Most na cesti, ki povezuje Podrošt s Sorico in Soriško planino, se je namreč avgusta porušil, ljudje iz Sorice, Danj, Torke in drugih zaselkov pa so ostali odrezani od doline. Namesto da bi upravljalci ceste takoj ukrepali in uredili zasilen prehod čez vodo, so se začele razne skrivalnice in izgovarjanja, ob katerih pa so povsem pozabili, da je povezava z dolino za okoli 350 ljudi življenjskega pomena. Najprej so cestarji ocenili, da se začasnega mestu ne splača delati, ker bi bil predrag. Veljal naj bi kar 7 do 8 milijonov dinarjev. Hkrati pa so zagotovili, da bo nov most zgrajen najkasneje v enem mesecu. Vendar v tem času niso pripravili niti načrtov. Zato je izvršni svet zahteval od Tehnika, naj postavi začasni most. Tu so povedali, da bi veljal 1,2 milijona dinarjev. Čez teden dni pa so se premislili in povedali, da bi lahko naredili enostavnejšega za 150 tisočakov. Čas je tekel, mostu ni bilo, ljudje pa so se jezili. Zadeva se je premaknila z mrtve točke, je povedala predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelinova, ko je skupaj z direktorjem Tehnika Jožetom Albrehtom in predsednikom krajevne skupnosti Sorica odšla na teren. Nazadnje je namreč postala sporna lokacija za- časnega mostu, zato so na za y&. gradnje spet čakali. Ogledali s° p \ in tam, kjer je pokazal Soriča^ p ^ ločili lokacijo zasilnega mostV" ^ or tem je bil prej kot v tednu d*1 k: stavljen in zadeva rešena. ^ fj Na torkovi seji izvršnega sV J1 r sklenili, da bodo od Cestne sti. Cestnega podjetja iz Tehnika zahtevali pojasnilo> ^ so se zadeve toliko časa vlekla ^ nili so, da je skrajno neodg0 t# eno*1* j s* ker se upravljalec ceste zadovolji s pojasnilom, da splača zgraditi začasnega m0'* Jjo1 tem pa ljudje hodijo in se traktorji čez vodo. Sreča je, da):J da zaradi suše nizka, če pa »p deževno obdobje, bi Soriia^xJ mleka ne mogli oddajati. Ce e M bili celo tako brezbrižni, da 3 ptj' odzvali vabilu da bi šli sfc ^y omenjeno ekipo pogledat, k]e uredili zasilni prehod. L. BOŠ& GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Škofja Loka in Tržič — Izdaj« Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej žalar In Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Ijojze Erjavec In Tone Guselj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — IJst izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk 7.P ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Piiadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21*835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-980 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.250 din. Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Tudi to se zgodi | Škofja Lokn - Na seji ga sveta so povedali, da so ^ ^ vili vzrok za padec proizv°' ^ letošnjem letu. Vzrok je st ^ čna napaka. Na Zavodu za. stiko so namreč proizvodu] lovičinem tozdn Jelobor v 11 nji vasi šteli dvakrat: en tozdu in drugič v delovni °*je\f . V začetku leta pa s°v J lesne tozde združi*. p? j ni zaciji vici dvojnega prikazovanja več. Proizvodnja pa je °^.ta j Jelovici kot v občini man)* \A Predsednica izvršnega J Ida Filipič-Pečelinova 1* yj vitev takole komentirala- ^ ^ nerodno nam je, saj smo .tfjt' mesecev trudili, da so p°l u^e) utemeljili druge, P°™elj^jo'j vzroke za manjšo proizv0 J S!!k4- OKTOBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @5)gM5»IEIIGLAS Smele napovedi do konca leta ŠKOFJA LOKA - Škofjeloški izvršni svet je na torko-^ seji obravnaval sanacijska Pj°grama Jelovičinega tozda Montažni objekti in Iskrinih j^ektromotorjev iz Železni-ki sta imela v prvem poletju izgubo. Programa so sPrejeli, vendar pa so pri j>oeh imeli pripombe, ki jih J°še treba vnesti v program. J1 »beh so tudi pogrešali °|goročne usmeritve ražnja. Montažne hiše še a# ne več »I U^^Jski program Jelovičinih °ntažnih objektov ločeno obrav- i wVa izgubo leta 1984 in izgubo v t J°SnJem prvem polletju. Na seji I ^. penili, da je zastavljen zelo op-|o| .ls^čno, vendar ga je ob maksi-j! Va ,m naporih celotnega kolekti-| u Se moč uresničiti. Hkrati pa so i)' Ha ' da Je sanaciJski program •"•bol^* reamosti m da bi vsaka še t la °Ptirnistična varianta pomeniti) ^ Rajanje kolektiva in širše ji tep°ene skupnosti. To so uteme-$ s podatkom, da je v finančni V šp^rukciji za drugo polletje letos [H flJ^prto vprašanje 120 milijonov f/ (j arJev, ki naj bi jih dobili s pro-,1- ^° montažnih hiš. Te v zadnjem 8 gr^ .zaradi upada stanovanjske i? m^n3e skoraj ne gredo več v proto. je^irektor Jelovice Leopold Ilovar ilr ^.seji pojasnil, da tozd Mantali fiov životari že vse od ustalili nih^e in da proizvodnja montaž-il< remhuiš praktično nikdar ni bila rff l9»a nu 'zjema so bila le leta od l* gor 1982' ko so bili cel° naJvečJi (P jal-eriJski izvoznik. Hiše so prodani' sl^un^ Potresno področje v Italiji, \9 veijK^ z Gradisom pa so dobili tudi UP Posel v Iraku. Povedal je tudi, pro?° v Jelovici razmišljali, da bi Uitj^odnjo montažnih objektov ^ed ^endar Pa so se odločili za do "arodno posojilo, s katerim boži^/"0* Podnio posodobili. Skupaj gaft. aterimi drugimi delovnimi or-naRacijami bodo skušali prodreti w perisko tržišče. Če s tem ne bi Prof * bi se lahko preusmerili v Ve Zv°dnjo stavbnega pohištva. žeQrar je to vprašljivo, ker se jim $t0.D sedanji proizvodnji zaradi za-tp Ja v gradbeništvu delajo zaloge. ^ rI?Zciu Montažni objekti bo tre-5f % praviti tudi vrsto notranjih S Q,,Ra od delovne discipline do r tei nizacije dela in poslovanja. Ob , ^e Leopold Ilovar povedal, da bodo, če s predvidenimi ukrepi ne bodo uspeli, v tozdu sami uvedli ukrep družbenega varstva. Dejal je tudi, da izguba v Montažnih objektih za Jelovico ne pomeni veliko. Proizvodnja v tozdu Montažni objekti namreč predstavlja le 13 odstotkov Jelovičine proizvodnje. Izvršni svet je sanacijski program sprejel, vodilne delavce pa je zadolžil, da morajo samoupravnim organom v Jelovici in izvršnemu svetu vsak mesec poročati o uresničevanju. Ob koncu leta brez izgube Za sanacijski program Iskrine tovarne Elektromotorji so menili, da premalo obravnava analizo vzrokov za izgubo, zato so tudi učinki posameznih vzrokov preslabo obdelani. Dobro pa so pripravljeni kratkoročni ukrepi za sanacijo. Poslovanje do konca leta načrtujejo zelo optimistično, saj ob koncu leta predvidevajo pozitiven poslovni rezultat in celo nekaj akumulacije. Pomanjkljivost sanacijskega programa so videli tudi v tem, da niso dovolj obdelali dolgoročne usmeritve razvoja tozda. Pred časom so delavci Elektromotorjev na referendumu odklonili pripojitev Tovarne gospodinjskih aparatov Reteče. Izvršni svet je vztrajal pri zahtevi, da opredelijo sodelovanje med tozdoma tako, kot ga že predvideva strokovni elaborat. Tega so izdelali v Iskri, sprejeli so ga samoupravni organi v obeh Iskrah pa tudi občinska skupščina. Gorenjska in Iskrina banka sta se namreč dogovorili, da bosta financirali razvojne programe samo v okviru delovne organizacije Široka potrošnja oziroma samo, če bosta tozda imela skupen razvojni program. Direktor Elektromotorjev Tone Itakovec je povedal, da so imeli v prvem polletju še vedno težave pri oskrbi z materiali za proizvodnjo, saj je domači material slab in predrag. Zato si sedaj pomagajo tako, da ga uvažajo. Dinamo pločevina je iz uvoza polovico cenejša kot domača, zato je doma skoraj ne kupujejo več. V prvem polletju so ri Telematiki gre bolje Ne i ka* u£odni rezultati prvega polletja, tudi pretekli mesec tft|< da v Iskri Telematiki močno povečujejo proizvodnjo Ta l2pol nju jejo izvozne obveznosti — Glede na dosežene citate bi lahko sk0rKrani Preri**^ ^ milijonov dolarjev izdelkov, prav tako pa je čez vsa planska cih iV'devunja večja tudi proizvodnja. Če se ne bi v zadnjih treh mese-Hj *UJ zataknilo, potom so za Telematiko povsem realna predvidevali . bosta letošnji obseg proizvodnje in plan izvoza dosežena, mor-jd' presežena, poslovni rezultat pa bo pozitiven, "a se Telematiki obrača na bolje, so pokazali že polletni rezultati bolj povečali osebne dohodke Samo septembra letos so v Iskri Telematiki izvozili za tornja. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v Telematiki le-tVi v°zili za dobro polovico več kot lani, prav tako ugodna pa je tudi t^o proizvodnje. Povečal se je čisti dohodek, ne glede na to, da so mo-kot ^°skočile cene repromateriala in obresti, razen tega pa ostajajo ^'JUK me še vecmo negativne tečajne razlike, preplačevanje deviz itd. &ov^ temu da so v Telematiki zaradi rasti dohodka imeli možnost bolj V p ^ati osebne dohodke, pa so si pri tem pustili nekaj rezerve. Zato je W m polletju povprečni osebni dohodek znašal le 39.112 din. Tak- ^v.""1 Polletju povp fo\ ^r<-'v»dnost pri osebnih dohodkih verjetno ni bila tudi brez učinkov letnem pozitivnem poslovnem rezultatu Vrjj Jj bo tudi ob koncu leta Iskra Telematika lahko pokazala poziti-Vf>rvo U((>k 't>,a' Je težko napovedovati. Sanacijski program, sprejet ^n'5^ Poletju, 8a sicer ne napoveduje, toda glede na zdajšno proiz-^uV b' bilo tudi kaj takega lahko pričakovati. Vendar v Iskri Tele-^te" n<> I),l('ak>ije|;lad ?*ave z repromaterialom, devizami, velikimi zalogami vseh vrst bi ^ ir, Povzročati tudi zastoje v proizvodnji, podobne kot so bile apri-^ tretjem tromesečju. °lt*mutiki so zadovoljni, ker se na nekaterih področjih sanacija k Se -.kot na primer na programsko razvojnem področju: zaključu- fy)0 Projekt optimizacije tasebnega telekomui Ikacij&kega sistema si 1 bo izjemnega pomena za nadaljnji razvoj Iskrinih teleinfor Jskiij sistemov. Enako pa velja 5e za nekatere druge projekte 11, M. imeli velike izvozne terjatve, ustavljala pa se je tudi prodaja, razen tega so uvajali nov program, v katerem bo več dela in manj materiala. Zaradi teh vzrokov z moderno opremo in sodobno tehnologijo niso mogli dosegati predvidenih rezultatov. Zaradi slabe oskrbe je popustila tehnološka disciplina, ki jo sedaj zaostrujejo. Med prvimi so začeli normirati režijo. Glede sodelovanja z reteško Iskro pa je dejal, da je potrebna statutarna sprememba, sicer je sodelovanje težko organizirati. Članica KPO za finančno področje Tina Nastranova je povedala, da so predvideni finančni rezultati ob koncu leta resnično optimistično •zastavljeni. Temeljijo na realnejšem tečaju dinarja, kot je bil prvo polletje, ko so zaradi prepočasnega prilagajanja tečaja inflaciji izgubili veliko denarja. Ker so veliki izvozniki, veliko več, kot je znašala izguba. Hkrati pa bodo bolje izkoriščali zmogljivosti. Tone Mohorič je dejal, da bodo morali v Železnikih zelo natančno ugotoviti, kateri izdelki prinašajo dohodek in kateri izgubo. Ker so veliko vlagali v opremo, bo treba izračunati, če je dovolj izkoriščena. Naslednji problem, ki pa ni odvisen od njih, je prepočasno prilagajanje tečaja dinarja zlasti zahodnim valutam. Tu izvozniki izgubljajo veliko denarja. Težave imajo tudi zato, ker zaradi moratorija v Jugoslaviji ne morejo sproti odplačevati deviznih obveznosti, čeprav imajo denar. Morajo pa plačevati obresti in tečajne razlike. Zato se bo treba v okviru Gorenjske in Iskrine banke dogovoriti za združevanje deviz za odplačilo tujih dolgov, sicer bi lahko dolgoročno uničili nekatere velike izvoznike. Na očitek, da je v sanacijskem programu premalo obdelan dolgoročni razvoj Elektromotorjev, pa so predstavniki tovarne odgovorili, da je ta jasen. Večino proizvodnje bodo izvozili. Nosilni program še vedno ostaja sesalna enota (motor), pri katerem dosegajo svetovno ceno in tudi svetovno kvaliteto. Preusmerjali se bodo na profesionalne motorje, v katerih bo manj materiala in več znanja. Znotraj pa bodo pospeševali razvoj izdelkov, zahtevali strogo tehnološko disciplino in zahtevnosti proizvodnje prilagajali celotno organizacijo. L. Bogataj Dražje meso 1. oktobra se je podražilo meso. V povprečju so se cene dvignile za slabih 28 odstotkov. Meso starih govedi je dražje za 28 odstotkov, oziroma se je podražilo s 446 na 570 dinarjev. Teletina se je podražila s 675 dinarjev na 793 dinarjev ali za 17,5 odstotka. Meso mladih pitanih govedi je dražje za 28 odstotkov oziroma se je cena dvignila s 556 din na 712 din. Svinjina pa je dražja za dobrih 28 odstotkov in se je podražila s 546 na 703 dinarje. To so povprečne cene, dejansko pa so se boljši kosi podražili več in slabši manj. S podražitvijo mesa so se povečale tudi odkupne cene živine. Teleta so po 328 din za kilogram žive teže, staro govedo po 234 din, mlado pitano govedo pa v ekstra klasi 323 din in 1. A klasi 312 din. S prvim oktobrom so se povečale tudi premije za privez telet in znašajo 9.000 dinarjev. L. B. Popravek J V članku Več izvoza, manj dohodka, ki je bil objavljen pretekli petek, je tiskarski škrat zamenjal milijone in milijarde. Tako naj bi imela Iskra — Elektromotorji več izgube kot prometa. Pravilno je, da so imeli v prvem polletju 76,5 milijona dinarjev izgube. Za napako se opravičuje mo. Delavcem je težko razložiti, zakaj V BPT več naredili, a manj zaslužiti TRŽIČ — Kako je mogoče manj zaslužiti,če delaš več in bolje, je skoraj nemogoče pojasniti. Delavci Bombažne predilnice in tkalnice težko verjamejo, da ima njihova lepa posteljnina na zahodnem trgu znatno nižjo ceno od nemške, na primer, ker je jugoslovanska, ker je trg prenasičen in kupci lahko izsiljujejo domala kolikor se jim ljubi. Delavci vidijo samo svoje delo za ropotajočimi stroji in številko na izplačilnem listku. V prvem polletju so v Bombažni predilnici in tkalnici zaslužili povprečno 39.000 dinarjev, v Peku, s katerim se najraje primerjajo, kadar jim primerjava ustreza, so dobili prek 41.000 dinarjev. Da so v Zlitu prejeli komaj 35.500 dinarjev in da so v tekstilni panogi po osebnem dohodku na zaposlenega osvojili 30. mesto med 84 slovenskimi delovnimi organizacijami, jih ne zanima preveč. Življenjski stroški hitro naraščajo in na to so opozorili tudi delavci v Bombažni predilnici in tkalnici. Medtem ko so avgusta zaslužili povprečno 41.500 dinarjev ob enem delovnem dnevu manj, so septembra povprečje popravili na okroglih 50.000 dinarjev. Vsi so zaslužili za petnajst odstotkov več, samo proizvodni delavci v predilnici, tkalnici in vzdrževanju pa še pet odstotkov več, saj je tod fluktuacija največja. V prvem polletju je odšlo iz BPT 63 delavcev. Skupaj jih je zdaj tam 1150. Seveda pa se s popravkom osebnih dohodkov v Bombažni predilnici in tkalnici še zdaleč niso otresli težav. Kljub dobremu delu v prvem polletju, ko so proizvodnjo povečali skoraj za šest odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ter pro- dali za dobrih pet odstotkov več blaga, so dosegli komaj 72-odstotno rast dohodka, ker so bili stroški v primeri z lanskimi kar za 111 odstotkov višji. Cene materialov, tečajne razlike pri nakupu bombaža na blagovni kredit, bančne obresti — vse to je visoka cena, ki jo morajo plačati. Zalog nimajo, saj gre njihovo vezenje tudi doma dobro v promet. A za primerjavo je tale ilustracija, ki jo je dal direktor Josip Eržen, kot nalašč. Bombažne hlače iz podobnega blaga kot ga delajo Tržičani, stanejo v trgovini več kot 9000 dinarjev, njihova najkvalitetnejša posteljna garnitura je za dobrih 2000 dinarjev cenejša, čeprav je v njej sedem metrov blaga. Prikrajšanje pri dohodku se trži-škim tekstilcem, kot že rečeno, najbolj pozna zaradi nižjih cen na zahodnem trgu, kamor so vsa zadnja leta skokovito povečevali prodajo. V letošnjem prvem polletju so izvozili že 42 odstotkov vseh izdelkov, za kar so iztržili okrog dva milijona dolarjev ali približno četrtino vsega zaslužka. Na vzhod, kjer je klirinški dolar veliko več vreden od konvertibilnega, se kar naenkrat ne morejo in niti nočejo preusmeriti. Izvoz na zahod še naprej ostaja njihov cilj. Vendar pa bodo morali blago bolj dodelati, če ga bodo hoteli dražje prodati. S stroji, ki jih imajo zdaj, tega ne morejo. Zato so pred dnevi sprejeli mednarodni kredit IFC v vrednosti 4,3 milijona nemških mark. Z njim bodo toliko posodobili tehnologijo, da bodo lahko izdelali tkanino, ki bo primerna za oblačilno industrijo. H. Jelovčan Novi stroji za Plamen Z novo opremo, ki jo bo Plamen Kropa uvozil s Cehoslova-ške, bo letno izdelal 500 ton odkovkov več Kropa — Medtem ko je proizvodnja Plamena v preteklih letih dosegala okrog 9000 ton vijakov, matic in specialnih kovanih elementov, je v zadnjih letih njegova proizvodnja občutno upadla. Leta 1982 so naredili 9.053 ton izdelkov, lani pa le še 8.059. Upad proizvodnje je predvsem posledica stare in izrabljene opreme, ki že povzroča zastoje v proizvodnji. Lani je bila Plamenova oprema odpisana že 98-odstotno, strojna oprema pa v celoti že leta 1982. Plamen Kropa je zadnja leta preusmeril izvoz: medtem ko je bil prejšnja leta usmerjen pretežno na klirinško področje, pa se mu zadnja leta vse bolj odpira konvertibilni izvoz. Tako je leta 1983 izvozil za 854.000 dolarjev, leta 1984 za 1.032.000 dolarjev, letos pa naj bi po planu izvozil kar za 1,1 milijona dolarjev. Da bi proizvodnja ne upadala in da bi še povečali izvoz na konvertibilni trg, so se delavci Plamena odločili za nakup novih strojev v dveh fazah. Najprej bi do konca letošnjega leta zamenjali iztrošeno opremo za proizvodnjo odkovkov matic, posodobili pa naj bi opremo za proizvodnjo standardnega programa vijakov. Najbolj iztrošeni del opreme so stiskalke, katerih povprečna starost je 12 let in jih ohranjajo v proizvodnji le s stalnimi popravili. Tako se dogaja, da je na tri delavce v neposredni proizvodnji en delavec zaposlen le pri vzdrževanju strojev, stiskanje vijakov pa je že več let ozko grlo proizvodnje. Za odpravo težav bo Plamen nabavil iz uvoza tri hitrotekoče dvoudarčne stiskalke in šest.univerzalnih dvoudarčnih stiskalk. Stroje bo uvozil iz Čehoslovaške, od koder je take in podobne stroje že uvažal in so cenejši kot z Zahoda, a hkrati tudi kvalitetni. Z novo opremo bodo v Plamenu izločili iz proizvodnje 10 starejših tipov stiskalk, katerih proizvodnja je v letu 1984 znašala 90 milijonov kosov. Na novih strojih bodo proizvedli 140 milijonov kosov odkovkov, kar pomeni 500 ton dodatne proizvodnje, od teh pa bo 300 ton namenjenih izvozu na konvertibilno področje. Novi stroji za proizvodnjo vijakov bodo stali 314 milijonov dinarjev: zanje ima Plamen pripravljena lastna sredstva, del stroškov pa bodo krili iz inozemskega blagovnega kredita. Za uvoz strojev za Plamen Kropa je Temeljna banka Gorenjske dala vse potrebne garancije. Stroji bodo zaradi sorazmerno dolgih dobavnih rokov vključeni v proizvodnjo postopoma do konca leta 1987. D. D. V desetih dneh ena stara krava Škofja loku — V zadnjem času se vse pogosteje dogaja, da o podražitvah določenih izdelkov zvemo šele v trgovini. Pri tem ni toliko pomembno, ali so se podražili za nekaj ali nekaj deset odstotkov. Pri mesu pa je bilo to pot drugače. Kot je povedal direktor škofjeloških Mesoiz-delkov Miro Duič, so kmetje podražitev pričakovali in so zato zadrževali živino v hlevih. Ker niso imeli kaj klati, so morali mesarji na prisilni dopust. Zadnjih deset dni so se namreč tov>ornjaki, ki so odhajali po živino, vračali prazni. Namesto 250 govedi, kolikor jih normalno odkupijo v desetih dneh, so v tem času septembra odkupili le šest TfUadih pitanih-govedi in sedem starih krav. V Slogi, kjer bi ob normalnem odkupu dobili 30 govedi, so dobili eno staro kravo, v naklanski zadrugi eno mlado pitano govedo in v Krizah eno mlado pitano govedo in dve stari kravi. V Cerkljah pa so dobili največ in to štiri mlade pitane govedi in štiri stare govedi. V tem je tudi vzrok, da v mesnicah kljub podražitvi ta teden še ni bilo dovolj svežega mesa. Boljšo oskrbo pričakujejo že v prihodnjih dneh, saj, kot pravi Miro Duič, živina ni ušla. Ni pa pričakovati boljše oskrbe s svinjskim mesom. Svinjska čreda se je zaradi prenizkih cen v preteklih letih v Jugoslaviji tako zmanjšala, da je povpraševanje že večje od ponudbe. To pa pomeni, da rejci zahtevajo za prašiče precej več, kot je uradna cena. Ta je 282 dinarjev, rejci pa za prašiče zahtevajo od 320 do 350 din za kilogram. Zato se bodo Mesoizdelki oskrbovali z svinjino le s svojih farm oziroma pri kooperantih, na prostem trgu pa prašičev ne mislijo kupovati. L. B. 4. STRAN AKTUALNO: ENERGIJA PETEK. 4. OKTOBRA 1988 r 1 NAPOVEDI O PRESKRBI Z ENERGIJO NISO OBETA VNE Lepo vreme skrbi elektrarnarje Ker naše elektrarne delajo brez rezerv, bo pozimi oskrba z elektriko odvisna od morebitnih okvar v toplotnih elektrarnah ter od ugodnega vremena za vodne elektrarne — Zmanjšane dobave elektrike iz Bosne — Za hitri nakup elektrike v tujini bi morali devize zagotoviti vnaprej. Lepo jesensko vreme je vsem pogodu, le elektrarnarjem ne. Raje bi imeli nekaj dežja, saj jih sušna rečna korita že pošteno skrbijo. Ne le vodne elektrarnarje, težave imajo tudi v jedrski elektrarni Krško, kjer imajo zaradi upadlega vodotoka Save težave s hlajenjem, kar seveda pomeni okrnjeno obratovanje. Vodnim elektrarnam bo torej dobrodošel dež, kar najboljše hidrološke razmere pa tudi v zimskih mesecih. Naše elektrarne delajo praktično brez rezerv, zato je pomembno obratovanje sleherne. Pozimi seveda posebej toplotnih elektrarn, katerih okvare se hitro poznajo pri preskrbi z elektriko. Trenutno popravljajo četrti blok v trboveljski toplotni elektrarni, četrti blok v Šoštanj ski ter ia v ljubljanki toplarni, kjer naj bi bila nared 15. oktobra. Gre v glavnem za redna popravila, ki so bila načrtovana v jesenskih mesecih. Pozimi pa naj bi toplotne elektrarne, ki v Sloveniji pokrivajo dve tretjini vse porabe, delale s polno paro. Če bodo obratovale brez večjih okvar, če bodo za vodne elektrarne hidrološke razmere kolikor toliko dobre in če bomo iz toplotnih elektrarn Tuzla 5 in Ugljevik prejeli toliko elektrike, kot je bilo predvideno, se ni treba bati omejevanja porabe. Če pa se bo kjerkoli zatikalo, bodo omejitve spet tu, po uveljavljenem vrstnem redu, najprej veliki porabniki, šele nato široka potrošnja. Če bodo hidrološke razmere slabe (kar je seveda moč pričakovati občasno, ne vse mesece tja do konca marca prihodnje leto), v toplotnih elektrarnah pa ne bo okvar, dobave iz Tuzle in Ugljevika pa bodo v redu, bo pozimi manjkalo od 1,4 do 11,6 odstotka elektrike. Če bo zaradi okvare stal kateri od večjih blokov toplotnih elektrarn, pa se bo primanjkljaj hitro povzpel na 20 odstotkov. Težko je zanesljivo računati tudi na dobave iz Bosne, saj so že s 1. avgustom v Tuzli enostransko zmanjšali odjem za 10 do 20 odstotkov, v dneh, ko Tuzla 5 ne bi obratovala, pa dobav sploh ne bi bilo. Na pomoč iz drugih republik ne kaže računati, saj bodo sami imeli večje ali manjše težave pri preskrbi. To se vidi po tem, da iz Srbije, Bosne, Črne gore in Makedonije skoraj dnevno sprašujejo, če bodo imeli v elektrogospodarstvu Slovenije v jesenskih mesecih kaj viškov električne energije. V primerih, ko bodo v kateri od republik oziroma pokrajin zašli v težave, bo seveda zelo pomembno, da bodo pravilno ukrepali, kar pomeni, da bodo tudi ustrezno zmanjšali porabo, da ne bi prišlo do podobnega primera kot januarja letos. Naš elektroenergetski sistem je namreč Za premog so vrste vse daljše Pri kranjskem Merkurju je treba za rjavi premog čakati že 18 mesecev, za lignit 12 mesecev — Velike težave imajo z bosanskimi premogovniki, ki pogodb ne izpolnjujejo — Pričakujejo nekaj briketov, uspelo pa jim je dobiti tudi nekaj drv Kdor premoga za to zimo še nima v kleti, se mu obetajo hude težave. Pričakuje lahko, da bodo dobave rjavega premoga omejene na 2 toni, lignita pa na 5 ton. Prednost pa bodo seveda imeli vrtci, šole, zdravstveni domovi. Takšne ukrepe je moč pričakovati, saj so dobave iz bosanskih premogovnikov znatno manjše kot znašajo pogodbene obveznosti, podatek za vso Slovenijo pove, da so v sedmih mesecih letošnjega leta znašale le 29 tisoč ton, kar je bilo 32 odstotkov pogodbenih količin. Bosanski premogovniki se izgovarjajo na slabšo proizvodnjo, pomanjkanje vagonov, manjši delež premogov za široko potrošnjo, v zadnjem času pa tudi na izvoz premoga. Bitka za devize je pač kruta. Premoga manjka po vsej Sloveniji, zato so v velenjskem rudniku obljubili, da bodo delali dodatnih sedem dni, v rudnikih rjavega premoga celo devet. Tako bodo velenjski rudarji v zadnjih mesecih letošnjega leta za široko potrošnjo nakopali 13 odstotkov lignita več kot v dosedanjih mesecih letošnjega leta. Potekajo pa pogovori o uvozu črnega in rjavega premoga s Poljske in Čehoslovaške. Gorenjsko s premogom oskrbuje v glavnem kranjski Merkur, kjer imajo z dobavami iz bosanskih premogovnikov hude težave. V sedmih mesecih letošnjega leta so jim dobavili le 66 odstotkov pogodbenih količin, v osmih mesecih je ta odstotek padel na 61,5 odstotka, dosti boljšega ne pričakujejo septembra. Vrste za premog se seveda daljšajo, na rjavega je treba čakati že 18 mesecev, za lignit 12 mesecev. Dobave iz bosanskih premogovnikov so slabe nakljub temu, da Merkur izpolnjuje vse pogodbene obveznosti. Račune plača v petnajstih dneh, nekaterim rudnikom plačuje tudi vnaprej, skratka ugodi vsaki njihovi želji. Ker manjka vagonov, se z železničarji dogovarja za vlake, ki peljejo naravnost do premogovnika. Vendar se jim še vedno dogaja, čeprav imajo svoje ekipe na poti, da vagoni ne pridejo tja. Rudnikom so priskočili na pomoč celo s tem, da so jim preskrbeli gume in gumijaste trakove kranjske tovarne Sava. Že pred leti pa so z rudniki sklenili sporazume o sovlaganju. Iz slovenskih premogovnikov dobiva Merkur dogovorjene količine, le iz velenjskega so bile doslej premajhne, vendar imajo zagotovilo, da bodo zaostanek nadoknadili do konca leta. Pri Merkurju pravijo, da povpraševanje po premogu ne usiha nakljub velikemu skoku v zadnjih letih. Dogaja se le to, da ljudje ne naročajo več po osem, deset ton premoga, temveč le po nekaj. Sklepamo torej lahko, da vse bolj varčujejo s kurjavo, morda tudi to, da kleti niso prazne. Tako računajo, da jim bo to zimo poleg nedobavljenih količin manjkalo le okoli 15 tisoč ton rjavega premoga. Toliko bi ga namreč glede na naročila lahko prodali. Izhod v skrajni sili bodo briketi. Merkur ima zagotovilo, da bo dobil 720 ton briketov iz Nemške demokratične republike in 540 ton iz črpalko, ki bo skupaj z gostinskim delom zgrajena do poletne turističn ne. Foto: /•'. Perdan 5D-M. OKTOBRA 1985 KULTURA 5. STRAN (M£g&&JMEnGLAS Anka Demšar: Poezija amaterskih pesnikov je ljudem najbližja .Poznam jo že od takrat, ko je bila p študentka in je plesala pri savski joikiori. Drobna, živahna plesalka je U*> hkrati pa na gostovanjih tudi po-»ezovalka, v tujini prevajalka, zraven J* Prijeten, vesel deklic, ki ga je bil 8401 smeh. , Spet sem jo srečala na slovesnosti *nnih literatov, ki so predstavljali ^1 drobne knjižice poezije in prosim,- vek% m Domu v ponedeljek, v r^'ftSJVtorek» v jeseniškem Radiu v t \'3vl\.v kranjskem Centru v četr-t>f*fcSoh ^rat bosta po dve predla uri za mladino in 20. uri giti^o^j e- Abonmaja staneta samo flć Si??1* 900 dinarjev. c^SS 1 sP°reda Filmskega-iV°'fcikora so se potrudili bolj kot 'PU'2v dosleJ. tako da Filmsko gle-,eti'jV» r°snirm. zapolnjuje prostor & k% Vlodališca in kinoteke. Gre .jflC Aar£ nagrajencev na različnih aja r^li m Oskarjeve.;v, se pravi bolj W ii.JJspelih filmov, ki so v zad-ofa'ENn nastali v svetovno prizna-^i^i. ^atografijah, seveda tudi v ki posredno, skozi usode ,Jv I Sv junakov, opisuje dogajanja ff Al.?! Madžarski. : W i, Je nežnosti je melodrama, a iš ,C*%*Stla' ' v verjamemo potim ki jih je dobila lani. ^nJNt* odnose med izrazito po-^J^^rnaterjo in njeno hčerko Vn' mumuti režiserja Fi-1 (^rja-Dorina je pisan na kožo enjcem; je film o »bosna- blau« slovenskem (političnem) kompleksu. Poljski film Seksmisija je znan-stveno-fantastična satira, ki opisuje boj dveh moških za obstanek v sovražnem ženskem svetu. Angleškla tragikomedija Garderober je predvsem strastno klicanje nekega izumrlega sveta. O ameriški kriminalni drami Bra-zgotinec so zapisali: eden najprovo-kativnejših, nemara tudi najostrej-ših filmov na temo ameriškega podzemlja. Govori o skupini kubanskih izgnancev v ZDA, ki sledijo »ameriškemu snu«. Junaki ameriške ljubezenske melodrame Marijini ljubimci, ki ga je posnel sovjetski režiser Andrej Kon-Čalovski, so jugoslovanski emigranti v Ameriki. Če bi bil Formanov film Amadeus (osem oskarjev) tako malo zapleten kot je Mozartova Mala nočna glasba, bi bil bržčas zanič. Kajti to sploh ni film o Mozartu, ampak o njegovem tekmecu, dvornem skladatelju Salie-riju. Še več: Forman ni ustvaril filma o ljudeh, temveč o sistemih, o političnih sistemih, ki žive in delujejo vse večne čase. H. J. Glasbeniki, muzikantje, ljudski godci Veliko vas je, predvsem mlajših, ki bi radi svoje igranje na inštrumentu pokazali drugim ali pa bi ga radi izpopolnili. Čeprav vas ljudska in narodna glasba ne zanimata, se vseeno preizkusite na avdiciji instrumentalne skupine KUD Sava Kranj, ki bo v sredo, 9. oktobra, ob 19, uri v dvorani krajevne skupnosti v Stražišču. Vabljeni ste vsi, ki se ukvarjate z igranjem kateregakoli glasbila. Muzikantje, ki igrate ljudsko glasbo naših bratskih narodov in narodnosti.ste še posebej zaželeni, kajti plesni program folklorne skupine Sava Kranj, ki ga spremljajo savski instrumentalisti, obsega vsejugoslo-vansko narodnostno področje! KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V Kosovi graščini na Jesenicah bo v petek, 4. oktobra, ob 19. uri otvoritev razstave Gorska krajina in planinska literatura v počastitev 90-letnice izhajanja Planinskega vestnika. Poleg likovne razstave bo razstavljena planinska literatura in gorska fotografija. Razstavo je pripravil Loški muzej v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Razstava bo odprta do 24. oktobra. VRBA — Drevi ob 19.30 bo nastopil v Markovi cerkvi v Vrbi Komorni pevski zbor LOKA iz Škofje Loke. Predstavil se bo z izborom skladb iz bogate glasbene zakladnice renesanse in baroka. ŠKOFJA LOKA - V nedeljo, 6. oktobra, bo v Kevdercu — podzemeljski jami v pobočju Lubni-ka — koncert Komornega pevskega zbora LOKA iz Škofje Loke. Pesmi škofjeloškega komornega zbora bosta z odlomki iz svetovne in slovenske književnosti povezovala Nadja Straj nar in Marko Črtalič. Koncert bo ob vsakem vremenu. JESENICE - V likovnem salonu Dolik na Jesenicah vo drevi ob 18. uri, otvoritev razstave slik, nastalih v IV. slikarski koloniji SOZD Slovenske železarne. Razstavo, ki bo odprta do vključno 9. oktobra, bodo odprli s krajšim koncertom vokalnega okteta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica. RADOVLJICA - Drevi ob 18. uri bo v pasaži v radovljiški graščini otvoritev razstave fotografij Ivana Vebra, člana foto kluba Bohinj iz Bohinjske Bistrice. KRANJ — v galeriji Mestne hiše v Kranju bo drevi ob 19. uri j otvoritev razstave del Pera Man-l diča in Jožeta Volariča. Razstava Petra Lindnerja v Radovljici Peter Lindner pripada skupini slikarjev, ki delujejo v okviru likovne sekcije Avstrijskih državnih železnic na področju beljaške železniške direkcije. Razstava, ki jo je slikar pripravil v prostorih hotela Grajski dvor v Radovljici, je izmenjava med koroškimi in gorenjskimi likovniki. Peter Lindner vrača obisk akademske slikarke Brigite Požegar na Koroškem, ko je le-ta nedavno tega razstavila svoja dela v železničar-skem razstavišču v Beljaku. Zanimanje Petra Lindnerja za upodabljanje sveta in življenja je mnogostransko. Slikar kaže enako zanimanje za krajino, portret ali tihožitje kot tudi za svet abstraktnih oblik. V Lindnerjevih krajinskih impresijah se povezujejo topli in mrzli barvni toni v svojevrstnih zaporedjih. Tonsko uglašen in morda najbolj zanimiv je Lindnerjev Predor, ki so- di med slikar j eve gotovo zelo pogostno doživljane motive. Figuralika Petra Lindnerja temelji na ploskoviti obravnavi telesnosti, največkrat v obliki močno razgibanega sestava temnih oziroma svetlih ploskev. Nekajkrat se Lindner jeva figuralika opre le na obrisne črte, nanesene na zguban papir, ki strogim linijam daje mehkejši izraj Drugačni so slikarjevi portreti, u -dividualni ali skupinski, ki so plast -čno občuteni in včasih močno koloi -rani. Svojim portretirancem nade\a Peter Lindner kdaj pa kdaj masko klovna, ko jim dodaja nekatere,zanj značilne atribute. Včasih se portre-tni obraz spremeni v pravo masko. Zaradi svoje slikovitosti in močne izraznosti spada Lindnerjeva Maska I. razen na levem obrobju razstavišča predstavljene Figuralne kompozicije II., v kateri se učinkovito povezuje risba s koloritom, med likovno najbolj dognane eksponate na razstavi. Zadnja skupina slik Petra Lindnerja nosi abstraktni oblikovni predznak. Barvite kompozicije te vrste so nastale z odtisom z barvo prevlečene gladke površine na papir. Uvrstili bi jih lahko med tisto vrsto mo-notopij, ki so bile tudi pri nas še posebej v preteklih letih med slikarji ljubitelji zelo razširjene. Peter Lindner je bil rojen leta 1946 na Koroškem, živi in dela v Beljaku. Slikar je izrazit eksperimenta-list, tako v tehničnem kot tudi stilnem pogledu. K delu ga vzpodbuja — kot rad poudarja — misel, da slikarstvo vodi k notranji osvoboditvi človeka. Poglavitni del kulturnega večera, ki so ga ob otvoritvi razstave pripravili koroški gostje, je bila predstavitev pesmi iz pesniške zbirke Envina Sereiniga, ki jih je podal avtor sam. Cene Avguštin Nevsakdanje srečanje likovnikov Na vabilu je pisalo, naj 21. septembra pridemo na prijateljsko likovno srečanje k Marjanu Sa-jovcu v Hotemože. Nobene zahteve, kaj in kako naj kdo ustvarja, le prijateljsko srečanje. Zvenelo je vabljivo in nevsakdanje. Sosedje so nam prijazno pokazali pot do nove hiše s prostranim dvoriščem, obdanim z gozdom, tudi zanje je bilo srečanje novost. Tam so se tisti dan zbrali France Slana, Vinko Hlebš, Jože Eržen, Karel Kuhar, Franc Vozel, Zmago Puhar, Boris Sajovic, Jože Volarič, Franc Bešter in Vinko Tu-šek. Najbolj neutruden je bil France Slana, ki je slikal ves dan, slike pa je podarjal v veliko veselje prisotnih. Umetniki so med delom kramljali o problemih, ki jih nimajo malo, o načrtih. Prihajali so tudi drugi ljudje, sorodniki in prijatelji Sajovčevih. Presenečenje je bil prihod opernega pev ca Ladka Korošca, dan tako ni minil brez pesmi. Nevsakdanje srečanje je dale nova poznanstva, ideje, spod bude. Zlata Volarič Nnski večer |ta Koširja-Plantana Rta tiJ!tC>*>ru K' minilo pet let, odkar '■\t i*^0 prezgodaj, komaj triin \f Sfj»r /n vf>Hnii tvivlnvi star, za vedno poslovil jeseniški pes-in bohem. Zu njim so pHf^1 knjižio pesmi Plesalca, B'Wnor**" 111 Rubikon, ostale tri &^[ '•'!, pe n ■ . ki jih rittjveč V Železurjevih U jVUrii v Naših razgledih, l >ia ^v^Petuum mobilu m drugje $<\\ 1 P* , n na 61o ' Ih'ief0^''^' 111 samo Pisftl. tem m CUcli živel, zanjo gorel in na V« Soroi. Plantun ni maral za k%;,'n zvončkljunje z beseda (jLi^ede'jovunjo do družbe in **oko a* i«» bolelo vsako ne-vsuko posekano besedu mu je služila za . JKo ga je lrPljen,, drevo, vsak ubit kit v severnem morju. Ne glede na to, kakšna je in kakršna še bo usoda Plantanovega književnega delu, pa je njegov človeški lik, njegova v mnogočem protislovna osebnost, njegov vulkanski temperu-ment še zmeraj v živem spominu vseh, ki so ga poznali. Ta živ spomin je tudi narekoval njegovim prijateljem, do so mu 30. septembra priredili v hotelu Pošta na Jesenicah spo minski večer. Večer so začeli pevci pevskemu zboru jeseni.škegu društvu upokojencev, nudaljevul pa se je z brunjem Plantunovih pesmi in s spontunim obujanjem spominov — žul s suhimi grli ob pru/.nih rnizuh in kar v nekako preveč sestankurskem vzdušju. Fdo Torkur Pevski zbor iz Nemčije v Kranju — Studio-Chor iz Offenbacha blizu Frankfurta te dni vrača obisk Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren iz Kranja. Kranjčani so v Offenbachu gostovali novembra lani, tam sta imela zbora nepozaben skupni koncert v sodobno grajeni Markovi cerkvi. Na koncertu je sodeloval tudi orgamst Hans Wolfram Hooge Mešani zbor Studio sestavlja okoli štirideset pevk in pevcev, deluje pa enajsto leto. Uspešno ga vodi drngent dr. Winfried Kirsch, muzikolog, ki se ukvarja predvsem z glasbo pozne renesanse Studio-Chor z dirigentom dr. Wmfuedom Kirschem se bo kranjskemu občinstvu predstavil v soboto, 5. oktobra, ob 20. uri v kranjski župni cerkvi. Na koncertu bo sodeloval tudi organist Hans-Wolfram Hgoge. — Mija Mravlja _i__.__■ -*-J 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 4. OKTOBRAJj!! MOŽJANCA — vasica nad dolino Kokre Cisterne z vodo so že spomin Lepše svečanosti v počastitev praznika krajevne skupnosti Preddvor, kot bo nedeljska otvoritev ojačanega vodovoda na Možjanci, ne bi mogli pripraviti — 37 krajanov si je s prek 5000 prostovoljnimi urami v slabem letu dni »prikopalo« vodo — Zdaj imajo izkušenj in volje dovolj tudi za telefon Možjanca — Majhna vasica nad dolino Kokre pod obronki Zapečniko-ve planine s 13 hišami s 37 domačini bo v nedeljo prizorišče ene najpomembnejših svečanosti v počastitev praznika krajevne skupnosti Preddvor. Ob 14. uri se bodo začele slovesnosti ob otvoritvi ojačanega vodovoda. Za krajevno skupnost Preddvor pa bo po lanski otvoritvi dvorane v domu družbenopolitičnih organizacij in ob številnih drugih delovnih uspehih to še ena velika delovna zmaga. »Trije smo še živi, ki smo že trikrat kopali za vodovod na Možjanci,« pripoveduje najstarejši Možjančan Janez Rebernik, ki je hkrati tudi pred-.sednik vaškega vodovoda oziroma zadruge in bo kmalu dopolnil 73 let. »Včasih je bila na Možjanci pri sedanjem spodnjem rezervoarju manjša kotanja. Od tod smo s kimpeži vozili vodo v vas. Kadar je bila suša, je bila voda na ure. Gruntarju se je na taka -la tri ure, polgruntarju dve uri in pol, toliko časa pa tudi dvema ali trem bajtarjem skupaj. Če se je ni nateklo dovolj, smo morali ponjo še v Kokro.« Potem so točno pred 50 leti pri Mojzesovi skali na Možjanci zgradili 35-kubični vodovodni rezervoar. Vode pa je bilo še vedno premalo. Zato so štiri leta kasneje nekaj sto metrov višje zgradili še enega za 50 kubičnih metrov. »Vodovodni napravi smo skrbno vzdrževali, a smo ob kakšnem daljšem lepem in suhem vremenu ostali brez vode. Nekajkrat so jo gasilci s štirimi do sedmimi motorkami iz Ja-blance v Kokri črpali na Možjanco. Ko je tam postala Kokra oporečna, smo jo dobivali s cisternami iz pred-dvorskega vodovoda. 1983. leta je prišlo do usodnega premika tal pri zgornjem zajetju. Studenec se je izgubil in ostali smo brez vode. Čeprav smo bili vajeni skromne porabe vode, smo tisto poletje težko pričakovali cisterne z vodo. To je bilo najbolj mučno obdobje, kar jih pomnim.« »Takrat smo začeli resno razmišljati,« pravi predsednik sveta krajev- Janez Rebernik, najstarejši Možjančan: Na celotni trasi za miniranje smo morali narediti več kot 500 vrtin. Če nam ne bi pomagale tudi ženske, ne vem, kako bi šlo. Ničkolikokrat se je zgodilo, da smo kakšno orodje ali podobno pustili doma v vasi in je bilo treba nazaj — tri kilometre. Vodovod je tudi velika zasluga predsednika Jožeta Zormana." V zajetje na Zapečnikovi planini priteče od 11 do 14 litrov vode na minuto. Poleti in pozimi ima 9 stopinj. Pred dnevi so končali z deli na raztežilniku (na sliki), ki je na sredini trikilometrske trase, v gozdu na Gabrovci. Gradbeni material so vozili s traktorjem dokler je šlo, naprej pa so ga ženske nosile v vrečah. Vendar zidarju Marjanu Ropretu iz Preddvora, ki je strokovno opravil dela na zajetju in raztežilniku, ni bilo treba nikdar čakati. ne skupnosti Preddvor Jože Zorman. »Imeli smo več možnosti. Ocene so pokazale, da se bo treba odločiti za najdaljšo po dolžini: za zajetje na tri kilometre oddaljeni Zapečnikovi planini. Treba je bilo posneti teren, pripraviti projekte, dobiti dovoljenja in soglasja in seveda celoten projekt tudi finančno pokriti. Predračun je znašal sedem milijonov novih dinarjev. Družbena pomoč je sicer prišla, a je bila premajhna. Po zadnjih podatkih smo od združenih sredstev občne, od kmetijsko zemljiške skupnosti, Zavarovalne skupnosti Triglav, Gozdnega gospodarstva Kranj — TOK Preddvor, Občinske gasilske zveze in prispevka Skisa (za izdelavo pred lokacijskih osnov) zbrali nekaj nad tri milijone dinarjev.« Franc Štirn (21 let) z Možjance: »Zaposlen sem v obratu Jelovice v Preddvoru. Letos in lani sem po delu ničkolikokrat malo pojedel, potem pa sem bil že na trasi: ob sobotah in nedeljah pa si sploh nismo dali oddiha . . . Težko je bilo, ker smo se dodobra utrudili že po poti skozi gozd, kjer smo delali. Zdaj pa že razmišljamo o telefonu. lTpamo, da nam bo pri tem pomagal tudi Vinko Plevel* Jože Zorman, predsednik sveta krajevne skupnosti Preddvor: »Za krajane oziroma za Možjanco je ta vodovod velika prelomnica, za krajevno in širšo skupnost pa tudi pomemben uspeh. Mislim, da so Možjančani še enkrat potrdili svojo klenost. Občinsko priznanje, ki sem ga letos dobil, mi veliko pomeni. Vendar pa je to tudi priznanje Možjančanom in vsem, ki delamo v krajevni skupnosti.* To pa je bilo dovolj le za material, strojni izkop in strokovna dela. Trikilometrske trase pa so se z golimi rokami lotili krajani. 16. oktobra lani so zakopali in do konca leta že naredili toliko, da je voda že pritekla v vas. Že zgodaj letos pa so se spet lotili del. Šele pred dnevi so si oddahnili. Razen prek 100 traktorskih je ojačitev tega vodovoda terjala še prek 5000 prostovoljnih delovnih ur. Dobra dva meseca pa so imeli Možjančani na hrani delavce Gradbinca. Poamezna družina je delala tudi po 600, 700 in več ur. ' Na Možjanci nas je malo. Zato smo morali prijeti za delo vsi, od otrok do žena. Pomagali so nam tudi nekateri vikendaši in krajani Tupalič. Hvaležni smo jim. Seveda pa smo morali glavno breme nositi sami. Ni nam žal. Zdaj imamo zdrave pitne vode dovolj. Zares sem srečen, da sem dočakal ta trenutek. Upam, da ne bo več Možjančana, ki bo moral v življenju trikrat kopati za vodovod in da bodo cisterne z vodo le še spomin,« pravi Janez Rebernik, ki je skupaj s sestro »nakopal« okrog 800 delovnih ur. Besedilo in slike: A. Žalar Tončka Jagodic, gospodinja z Možjance: »Ko smo izvedeli, kaj nas čaka, če bomo hoteli spet jemati vodo, nas je precej skrbelo. Tako daleč je bilo tisto zajetje na Zapečniku. . . Doma smo delali še gospodarsko poslopje, pa smo vendarle uspeli. Največ dela je imel janež " Vreček, predsednik vaškega odbora. Najhuje pa je bilo takrat, ko so nam vodo vozili s cisternami.« Vinko Plevel, član sveta kraje-vhe skupnosti iz Preddvora: »Zaposlen sem v Podjetju za PIT promet v Kranju, kjer sem organizator za vzdrževanje telefonskih central. Mislim, da so možnosti, da tudi na Možjanci dobijo telefon. Projekt obnove telefonskega omrežja iz leta 1978 za to območje vključuje tudi Možjanco. l*ravzaprav je iz tega projekta ostala samo še Možjanca. Vem, da so se Možjančani lani in letos zelo nagurali in precej izčrpali. Vendar pa s skupnimi močmi ne bi smelo biti posebnih težav z akcijo za telefon. Prav gotovo bo napor manjši, kot je bil za vodovod.« Krajevna skupnost Godešič praznuje Potrebna bo pomoč vseh vaščanov Z današnjo otvoritvijo razstave bodo na Godešiču pričeli Pr&zl^ vati krajevni praznik — Največja naloga, ki jih čaka v bodoči gradnja večnamenskega prostora Ivan Igličar, namestnik predsednika za gradnjo večnamenskega objekt^> j, nez Hostnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti,in Miro KrižnaT1 naša športna in kulturna dej a j saj prostore za prireditve išče ^ Trati in Škof j i Loki,« pravi Pr ^' nik skupščine krajevne skuP Janez Hostnik. . ^ Največ težav pred gradnjo J ^ zročil nesporazum z lastniko"1^' ljišča, ki ni bil za predlagano ^ njavo zemljišča ali prodajo. če za razširitev objekta so rnu ^ li, določiti je treba še odške\ ^ Medtem so 7. septembra že P ^t]' izkopom, zaključek gradnje d°c (tf faze pa predvidevajo ta rnese^fl > zadevna gradbena komisijo ' ^ podporo precejšnjega dela ^r ^ pričakujejo pa, da se bodo P y , nove zgradbe zavedali vsi, k« J jekt je za kraj resnično POI?\reF, Računajo pa tudi na pomoč ^ govine Loka, delovnih in drU*$# političnih organizacij ter sk^i) občine Škofja Loka, ki jim Je sedaj pomagalu. PISMA BRALCEV POZABIJKNI POSODI Prav imajo tisti, ki trdi]0' bil letos Bled lepo urejen- ^. ^ rem pa si razložiti, zakaj P e^ jevanju parkov in nasadov 0fl pozabijo na dve kamniti V ^ za okrasno cvetje v parku P^p^ jevni skupnosti. V njih se ^) plevel in koprive, pa Še ma drugega je najti v njih. ,n1m V Cankarjevi ulici v Racw^ je že pred meseci nekdo W svetilko jaime razsvetljav' • t daj, ko so noči vedno dalj ^ prišla ta svetilka presneto Škoda je lahko hitro poyzr u dva velika derbija. V prvem je artizan že v torek v Beogradu pre-fagal ljubljansko Olimpijo, Jeseni-5*j Pa so v soboto v Ljubljani, j^dko premagali 01impijo,v dvora-m Pod Mežakljo pred okoli 3500 ^stimi navijači premagali še Cr-^•no zvezdo s 4:1 in so tako še edino ^Premagano moštvo v prvi ZHL. V £m kolu so dobro igrali tudi igralci /fanjske gore, ki so v Celju visoko ^^agali Avtoprevoz z 8:2. Jeseničani so tekmo s Crveno zvezdo začeli izredno sproščeno. V prvih minutah tekme so tekmece stisnili v njihovo obrambno tretjino, plod take igre pa je bil vodilni gol enega izmed najboljših igralcev tekme, Zvoneta Šuvaka, v peti minuti. Suvakov gol je dal soigralcem še dodatne moči in ob bučnem navijanju domačih gledalcev je po imenitni kombinaciji celotnega mladinskega napada Jesenic v postavi Ti-šler — Razinger — Smolej slednji še drugič premagal vratarja C. zvezde. Po drugem zadetku so igralci gostujočega moštva le nekako uredili svoje vrste, izpeljali so nekaj nevarnih akcij, vendar je domači vratar Tičar ponovno dokazal, da je trenutno verjetno naš najboljši vratar, saj je ubranil precej izredno natančnih in močnih strelov. Spretni Razinger je v enajsti minuti še tretjič premagal Prusnika in Jeseničani so po prvi tretjini vodili s 3:0: V drugi tretjini je bila igra nekoliko počasnejša, Jeseničani so igrali malo bolj zaprto, žal pa v hitrih protinapadih niso bili dovolj zbrani in spretni, da bi dosegli še četrti gol. Proti koncu tretjine pa je Zvone Su-vak dobil plošček pred svojim golom, v velikem slogu preigral celotno peterko C. zvezde, nato pa plošček nesebično podal prostemu Raz-petu, ki iz bližine ni težko premagal Prusnika. V zadnji tretjini pa pravega hokeja nismo videli. Jeseničani so bili zadovoljni z visokim vodstvom, igralci Crvene zvezde pa nemočni v želji da bi lahko še preobrnili potek igre v svojo korist. Dve minuti pred koncem tekme je Kanadčan Scott izkoristil napazljivost v domači obrambi in z izredno natančnim strelom postavil končni izid tekme. Jeseničani so tako sami v vodstvu na lestvici prve ZHL in imajo dve točki prednosti pred Partizanom in C. zvezdo, Kranjska gora pa je peta. V naslednjem kolu bodo Jeseničani gostovali v Celju pri Cinkarni, Kranjska gora pa bo na Jesenicah igrala z Bosno. Naslednji veliki derbi v dvorani pod Mežakljo pa bo 16. oktobra, ko bodo Jeseničani igrah s Partizanom. (-fp) Foto: F: Perdan Lestvica: 1. Jesenice 5 5 0 0 49: 8 10 2. Partizan 5 4 0 1 47: 9 8 3. C. zvezda 5 4 0 1 33:12 8 4. Kompas Olimpija 5 3 0 2 42:18 6 5. Kranjska gora 5 2 12 28:30 5 6. Bosna 5 2 12 25:30 5 7. Cinkarna 5 2 12 19:33 5 8. Vojvodina 5 113 18:51 3 9. Avtoprevoz 5 0 0 5 11:42 0 10. Medveščak 5 0 0 5 12:51 0 JPort ob koncu ^dna — Na sporedu bo 6. kolo Tri-?Venski nogometni ligi. Kranjski l8hU 00 v nedeljo ob 15. uri doma V * Kovinarjem iz Maribora. jen sanjski občinski nogometni ligi boto Sporedu 6. kolo. Člani igrajo v so-tWob 16. uri. Pari: Bitnje : Zarica, °^zje : Britof, Primskovo : Mavčiče n4ur : Trboje, Sava : Kokrica, K\T?rie : Grintavec, Visoko : Predlo v ln,Velesovo : Hrastje. Kadeti igra-kj0 s°boto ob 10. uri. Pari: Britof : Na-ples : Triglav, Jesenice : Sava. ^ki ]1 terojo v soboto ob 14.30. Pari: v0. {$ : Britof, Bitnje : Zarica, Primsko-v*'kLiče- Šenčur: Visoko, Sa-^W rica in Triglav: Podbrezje. \kjnc^ igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari us< ° Mladi Maraton Treh src V Kranju pričakujejo prek tisoč tekačev Kranj — Prihodnjo soboto, 12. oktobra, bo v Kranju letošnji Maraton Treh src. Prireditelji, člani Atletskega kluba Triglav, na letošnjem, petem maratonu pričakujejo prek tisoč tekačev. Start bo ob 10. uri na stadionu, kjer bodo do 9. ure še sprejemali prijave. Maratonska proga pojde tudi letos od stadiona po Oldhamski cesti na Rupo, proti Kokrici po Golniški cesti do Golnika, Goric, Trstenika, Čadovelj, čez Spodnjo in Zgornjo Belo, Preddvor, Breg, znova čez Zgornjo in Spodnjo Belo do Bobovka, Srakovelj, Mlake, Kokrice, Rupe, po Kurirski poti na Partizansko cesto in nazaj na stadion. 10-kilometrska trimska proga bo tekače vodila do Ilovke in nazaj. Pri pripravi te množične rekreativne prireditve v Kranju sodeluje kakih 200 ljudi, od članov Atletskega kluba, krajanov vseh krajevnih skupnosti ob progi, JLA, štab civilne zaščite in drugi. Pokrovitelj Maratona Treh src je Radenska iz Radencev. p 2 ^ - Vi„_, • Podbrezje, Preddvor : Mavčiče carica in Primskovo : Bitnje. '10 0^i F>ML B: Sava : Šenčur v nede-^eiir, „,lu-30 in Triglav : Domžale v ne- Šport ob koncu tedna !IJo m. , w m iriglav : 1. J0°b 13.30. — D. Jošt ^emenjen spored ^dovljiških likalnih iger n^^OVUlCA - Zveza teles-vlB? rnWl organizacij Rado-<1»W *>» občinski svet Zveze sin-stoh«V 'todovljica obveščata, da **»»n w prisiljena spremeniti da-v*nsK, nske*a sindikalnega pr-v namiznem tenisu in tW? prvenstva v krosu-*D trovanje v namiznem teni- **3&*L ^koto, 26. oktobra, v ra-*Pr*il »snovni Soli. Prijave O^^jo do torka, 22. oktobra. Hfcg ^ ^ros bo na sporedu da-^iih ktobra» OD 16uri v Mo" ROKOMET — Jutri je na sporedu peto kolo v ženski republiški rokometni ligi. Rokometašice Alplesa igrajo pomembno srečanje ob 16.15 na igrišču pri OŠ v Železnikih z ekipo Itas-Kočevje. V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod bo derbi ob 19. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki med ekipama Termopola in Peka. V nedeljo ob 10. uri bo srečanje Preddvor : TOK II. Bistrica ter v Ribnici In-les : Kamnik. V drugi ženski republiški rokometni ligi bo zelo zanimivo prvenstveno srečanje jutri ob 18. uri Duplje : Beti Metlika, prav tako ob 18. uri pa bo srečanje Preddvor : Ferrotehna. Mladinci v republiški rokometni ligi — skupina center bodo odigrali peto kolo. Na sporedu so srečanja: danes ob 16.30 Termopol : Preddvor, ob 19. uri Dinos-Slovan : Zabnica, jutri ob 18. uri Kamnik : Peko. Mladinke v republiški rokometni ligi bodo prav tako odigrale peto kolo. Pari so: jutri ob 15. uri Rati-tovec : Preddvor, ob 16.45 Kamnik : ltas-Kočevje, ob 17.45 Al ples : Krim, nedelja ob 10. uri Duplje : Peko. V občinski rokometni ligi — A skupina so že danes na sporedu vsa srečanja tretjega kola. Pari so: ob 17. uri Britof : Križe, ob 17.30 Gumar : Termopol, ob 19. uri Storžič : Besnica in ob 19.30 Krvavec : Sava. V B skupini pa bosta danes srečanji, in sicer: obe ob 17. uri Letališče Brnik : Preddvor in Veterani Kranj : Duplje. — J. Kuhar Kranjski kros Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine vabi na jesenski kros, ki bo v torek, 8. oktobra ob 14. uri na Planini v Kranju (za pokopališčem). Prijave sprejemajo do jutri, 5. oktobra, na naslov ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27, Kranj, in uro pred začetkom tekmovanja. Tekači bodo razdeljeni v 18 starostnih kategorij, proge pa so dolge od 1000 do 3000 metrov. Pravico nastopanja imajo vsi občani kranjske občine in člani športnih društev v kranjski občini. i^Skikros V" f£ ^Ks~T?dbor za Spor**10 rekreacijo V fS' at^ka sekciia T™ J »jNsuii 14 ln ŠSd Kokrški odred •tfl b* v kV letošnje jesensko prven-5 jNo stl?su z« tekače in tekačice, ki J ir^skJ u bivališče v tržiški občini. "V k!?0 n« t °S v torek' 8 oktobra ob *ti D?**gtt «aaVniku Ztt osnovno šolo Ko-\ 2HUirrreda v Križah, organizatorji CW in]°41udeležbo več sto tržiških Ni i?k tini- Tekmovanje v k rosu £S*birno za sestavo ekipe, ki bo v B^stone|ih letin odučno tržiško eki-0|Uobr- na Jesenskem krosu Dela ra v Novem mestu. J. Kikel Jutri na Brdu ■* Tek štafet na 88 kilometrov Kokrica — Jutri ob devetih dopoldne se bo na hipodromu na Brdu začela tradicionalna in vedno bolj vabljiva prireditev, Tek štafet na 88 kilometrov, ki jo organizira Športno društvo Kokrica. Prva takšna prireditev je bila pred tremi leti, na njej pa je sodelovalo 38 ekip. Takšen tek je nekaj posebnega. Ekipo sestavlja 8 tekačev, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Vsak član ekipe teče 11 kilometrov. Prve gredo na 11 kilometrov dolgo progo po hipodromu in gozdovih Brda ženske članice ekipe. Leta 1983 so zmagali tekači Grosupljega, lani pa Velenjčani in Kokričani. Letošnja prireditev, trajala bo od devetih dopoldne do dveh popoldne, bo še posebej privlačna. Štafetni tek bo osrednja točka, razen tega pa je organizator zagotovil za gledalce nastop šolanih psov, nastop folklorne skupine, tek pionirjev na 800 metrov in druge zanimivosti. Med tekom bo kulturni program, na katerem bodo sodelovali domači ansambel, skupina citra-šev in Andrej Šifrer. Vabljeni na Brdo! "1 NAGRADNA KRIŽANKA SLOV SKLA OATEU (»ČRNE MASKE«) SLAVNA RUSKA BALERINA GLAGOLSKA OBLIKA. SUPIN RIM BOG LJUBEZNI SESTAVIL: R.NOC RATU OLGA MESTO V VOJVODINI. V BAČKI. OB TISI ELEMENT HOJE ZVEZNA DRŽAVA V ZDA HRANA. JtDAČA ANTON N0VAČAN GRŠKI BOG VOJNE PREBIVA UC POSTOJNE PESNIK AŠKERC MEDENA ROSA NA LISTJU GRŠKA POKRAJINA DRAGO VIDMAR AVSTRU. TISKOVNA AGENCIJA REKA V EGIPTU SLEČ ŠPANSKO ŽEN IME. (ZNANA POPEVKA) NEVAREN BOJNI STRUP MESTO V ZAH R0 MUNUI rT MESTO. ZNANO PO KIKLCPSKIH ZIDOVIH GR MITOL JUNAK. KI JE BIL RANLJIV LE V PETO "VRSTA-UJEDE (BRKATI) TRIMESTNO ŠTEVILO SLOV IGRA LEC IN GLEDALIŠKI REŽISER (SLAVKO) UGANKAR SKD TEK M0VANJE TUJE ŽEN IME ORJAK. VELIKAN ŽENA TE BANSKEGA KRALJA V GR M1T0L OS ZAIMEK JAKOVA SAMICA Svmšte IT. MESTO. SREDIŠČE ELEATOV m. m PRODUCENT fARTHUR) POSLEDICA ZAŽIGA REPUBLIKA V ZAHODNI AFRIKI. 06 GVINEJSK ZALIVU NEMŠKI POLITIK (ERICH) SATIRIK BUCHVVALO JANKO RAVNIK KRALJEVINA V INDOKINI DEL KMEČKEGA VOZA PRIZORIŠČE BOKSA OCANEC NE00KRI-T0ST. GOVORJENJE PO OVINKIH GENERAL AVŠIČ SL GLEDAL IN FILM. IGRALEC (IVO) SREDNJEVEŠKA DRAMA DRAMA RUDIJA ŠELIGA Rešitev nagradne križanke z dne 27. septembra: epilepsija, karierizem, Onan, okar, niče, tobak, oka, kamela, mango, olaj, opera, jasnina, MT, uniati, par, gabro, past, otis, Marta, ol, Mark, planina, Pi, II, Olivier, rjavolaska, capa, Anton. Prejeli smo 159 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Anica Štra-kelj, Kranj, Begunjska c. 2, 2. nagrado (300 din) prejme Mateja Novak, Tomažiče-va 12, Kranj, 3. nagrado (200 din) prejme Arifi Amet, Prešernova 4, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 9. oktobra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din. Obvestilo o spremembi obrestnih mer Od 1. oktobra 1985 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 61 % za vloge, vezane nad 3 mesece 63% za vloge, vezane nad 12 mesecev 64% za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane) ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trimesečni vezavi po zmanjšani (diskontni) obrestni meri. ki je običajna za predčasen obračun in izplačilo letnih obresti. Pri letni obrestni meri 61 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 50,57 odstotka. Po treh mesecih dobi občan za svojo vezano vlogo približno 12,644 odstotka obresti. Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem med bančnem sporazumu je 20.000 dinarjev. /H ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 4. OKTOBRA 1985 TA MESEC NA VRTU ZHOJEHJE Tone KOŠIR r Cvetačo, ki se do mraza ni popolnoma razvila, lahko spravimo v globoko zaprto ali v svetlo klet. Tako se bodo cvetne glave precej povečale in bomo imeli dalj časa svežo cvetačo. Zametki omesenelega socvetja morajo biti že dobro vidni, ker se bodo le tako še naprej razvijali in doraščali. Pri izkopu rastlin mora ostati na koreninah čimveč zemlje. V zaprto gredo ali v zemljo v kleti sadimo tako, da so rastline postavljene pokončno in se med seboj le rahlo dotikajo. Listja ne smemo odstranjevati. V kleti uporabimo raje šoto namesto zemlje. Vedno skrbimo za zadostno vlago, a zalivajmo tako, da glave in listja ne zmočimo. Iz semenskih kumar, ki smo jih pobrali že septembra, izločimo seme. Plodove po dolgem razpolovimo, iz čolničastih polovic pa postrgamo seme in vse mehko tkivo. Posamezna semena težko ločimo iz sluzastega semenja, zato damo vse skupaj v posodo z mnogo vode in postavimo za nekaj dni na toplo (vsaj 15° C). Ta zmes bo po nekaj dneh začela vreti in takrat z lahkoto izperemo na cedilu vse razpadajoče ostanke, da ostane čisto seme: tega na zraku posušimo in spravimo v papirnato vrečko. V prvi polovici oktobra moramo saditi solato, ki smo jo sejali v začetku septembra. Pozneje presajene sadike se ne vra-stejo dovolj in jih največkrat mraz tako močno poškoduje, da se posušijo ali zgnijejo. Če je nevarnost, da se zimska solata izsuši zaradi vetrovne lege, jo sadimo na dno 8 do 10 cm globokih brazd. Vrste naj bodo med seboj oddaljene po 20 cm in tudi v vrstah naj bo med rastlinami enaka razdalja. Predvsem pa je važno, da solato sadimo le tako globoko, kot so rasle sadike pred presajevanjem. Novozelandska špinača postane žrtev prve slane, zato jo moramo pravočasno pobrati. Kdor ima to vrsto zelenjave posebno rad, naj ji pripravi začasno bivališče iz oknjakov ali pa nad gredico napne plastično folijo. Okna ali folijo moramo čez noč še dodatno zavarovati s slamnatimi odejami ali kakšno drugo snovjo, ki toplotno dobro izolira. Tako jo lahko ohranimo še malo na prostem. Oktobra naberemo samo toliko pora, kolikor ga bomo lahko kmalu porabili. Drugo pustimo kar na prostem, med rastline pa natrosimo šoto, da površina zemlje ne zmrzne tako hitro. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je posek zmerno vlažen. Češpljev zavitek Iz 25dkg moke, ščepca soli, 1 jajca, žlice olja in po potrebi mlačne vode pripravimo vlečeno testo. Za nadev potrebujemo: 12 dkg maščobe, 12 dkg drobtin, 1 1/2 kg češpelj, 10 dkg orehov, 12 dkg sladkorja in sladkor za potresanje. Spočito vlečeno testo razvlečemo in pokapamo z raztopljeno maščobo, potre-semo dve tretjini s prepra-ženimi drobtinami, s če-špljami, zrezanimi na četrtine, na debelo zrezanimi orehi in sladkorjem. Ostalo tretjino namažemo z maščobo, zvijemo in spečemo. Še vroč zavitek potresemo s sladkorjem. Poletna sezona je mimo. Še so sveži spomini na ugodja sončne pripeke, zraven pa se spominjamo tudi — znojenja. Znoj je izloček žlez znojnic, ki delujejo pod vplivom notranjega živčevja in neodvisno od človekove volje. Znojenje je za človeka izredno pomembno, čeprav je včasih nezaželeno in neprijetno. Zanimivo je vedeti, koliko znoja lahko izločimo: ob težaškem delu v hladnem vremenu izločimo tudi do 2 litra znoja na uro, poleti dvakrat toliko. Meritve so pokazale, da lahko izločimo tudi do 10 litrov znoja na dan. Kadar smo ugodno razpoloženi, bivamo na svežem zraku in ni prevroče, se praktično sploh ne znojimo. Z znojem izločamo iz telesa soli, zato postane človek ob obilnem znojenju utrujen, oslabel, vrtoglav. Po daljšem bivanju v vr jčem ozračju se človek privadi in se manj znoji kot v začetku, se aklimatizira. To opazimo že ob daljšem dopustu na morju. S hrano vnese odrasel človek približno 1,3 litra tekočin v telo, s tekočo hrano in pijačo 1,2 litra, skupno dnevno 2,5 litra — seveda, če se ne znoji pretirano. Življenje, ki ima vpliv na delovanje žlez znojnic, lahko vpliva na eno polovico telesa drugače kot na drugo, zato se nekateri znojijo le po eni strani glave, kar ni odraz kakšne bolezni. Znoj je topel ali hladen. Ce se človek oznoji ob zoženih žilah v koži (strah, groza, šok, ob poškodbi).bo koža bleda, znoj hladen; če pa so žile razširjene (toplo ozračje, bolnik z vročino, težko delo), je koža pordela, znoj pa topel. Tako znojenje je koristno, je življenjsko pomembno za vzdrževanje normalne telesne toplote med 36 in 37 stopinjami Celzija. Če bi človeku preprečili oddajo telesne toplote z znojenjem — to se bo zgodilo v vlažnem, toplem in zaprtem prostoru — bo doživel toplotni udar: vročina čez 40 stopinj C, hitro delovanje srca in dihanja, glavobol, kasneje nezavest. Opisano stanje je posledica neučinkovitega oddajanja vode in soli, ne da bi se človek ohladil. Znojenje v nočnem času, posebno proti jutru, kaže na kronično vnetje katerega od organov; pokaže se pri pljučni tuberkulozi, sklepnem revmatizmu pa še kje. Tako znojenje je možno tudi v zadnjem obdobju (ne pred smrtjo, temveč pred ozdravitvijo!) resne in težke bolezni, ob slabokrvnosti itd. Če vzrok ni znan, bo treba obiskati zdravnika. Pri tem ne smemo prezreti, da se često normalno oznojimo, če zaspimo v preto-plem ozračju. Nekaj nasvetov! Žejo potešimo s toplo, ne z ledeno pijačo, naredimo le nekaj požirkov zapored. Pijača naj ne bo sladkana; alkoholne pijače ne odžejajo, tudi pivo ne, razen mogoče par požirkov. Ob obilnem znojenju je treba piti več, vendar mlačne pijače, mogoče z dodatkom nekaj zrnc soli. Zmerno odžejanje znojenje zmanjša, pitje preveč tekočin pa znojenje celo poveča in povzroča še večjo žejo. Ne pozabite tega! S hrano vnašamo veliko tekočin v telo: v mesu je 70 odstotkov vode, v zelenjavi in sadju veliko več. Ugotavljamo, da je pitje tekočin (ne le alkoholnih pijač) nekakšna razvada. Srečni so tisti, ki ne pijejo preveč, kajti v vročem okolju se mnogo bolje obnesejo kot drugi. Tovedo povedati tudi naši delavci, ki delajo v Iraku. I LJUBEZNI — ubezen je taka, i ni za dijaka, isti te brige primi za knjige! - Barbara J UREDNIŠTVO IZ ŠOLSKIH KLOPI Pretekli ponedeljek smo se ponovno zbrali člani do-pisniškega krožka naše šole. Letos nas je petnajst. Prišlo je precej novih članov. Domenili smo se, kaj bomo letos delali v krožku. Med drugim smo se domenili tudi to, da bomo še bolj redno pošiljali prispevke v vaše uredništvo. Veseli smo, da ste tudi letos izbrali enega iz našega krožka za srečanje pionirjev dopisnikov. Zahvaljujemo se vam za povabilo in vas lepo pozdravljamo. Člani dopisniškega krožka od 2. do 4. razreda OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka NAŠA VAS Živim v Gorjah. To je srednje velika vas. V njej so kmečke hiše in stanovanjski bloki. Vas obdajajo številni gozdovi. Imamo lepo šolo. Poleg šole stoji telovadnica. V šolo prihajajo otroci iz številnih manjših vasi. V bližini je trgovina. Imamo tudi igrišče, TVD Partizan, otroški vrtec, pošto in krajevni urad. Skozi vas teče reka Radovna, ki je zelo lepa m bistra. V bližini Gorij je Za-trnik, ki je smučarski center. V vasi živijo kmetje in delavci. Veliko delavcev dela v tovarni LIP Bled in v Železarni Jesenice. Skozi vas pelje glavna cesta na Pokljuko, zato je veliko prometa. V tej vasi sem se zelo navadila živeti, saj sem v njej našla veliko prijateljev. Manca Str nad, 6. a r. OŠ bratov Žvan Gorje V PETEM RAZREDU Šolsko leto se je začelo in dokaj zaskrbljeni smo bili, ko smo ugibali.v katerem razredu bomo. Letos imam pouk samo dopoldan, kar mi zelo ugaja. Že prvi dan pouka smo videli, da se bomo morali še bolj učiti kot v četrtem razredu. Snov ni dosti Ležja od tiste iz četrtega razreda. Učitelji pa dobro razlagajo. Ni mi všeč, da se selimo iz učilnice v učilnico. Ko se selimo iz učilnice v učilnico, nastane na stopnišču velika gneča. Nekateri hitijo gor, drugi hitimo dol. Učenci višjih razredov nas spotikajo in porivajo. En teden sem malo begal, ko sem iskal razred. Učiteljev imamo deset, za vsak predmet drugega. V štirinajstih dneh pouka še nisem vseh dodobra spoznal. Od starih sošolcev jih je ostalo le pet. Dobili smo tri nove učence. Tudi z njimi smo postali dobri prijatelji. Sedim z Mojco. Večkrat sediva bolj zadaj. S sošolci se večkrat skregamo, a na to kmalu pozabimo. Zdi se mi, da smo se spremenili in postali bolj klepetavi. Iz dneva v dan smo bolj živahni. Po pouku gremo skupaj domov. Kdor nas opazuje, vidi pisano kačo, ki se razigrano vije skozi Bistrico in vse do Zvirč, kjer se odcepijo zadnji sošolci. Zame je najljubši predmet matematika. Veselim pa se tudi odmora. Vsako leto se vključim v krožek. Odločil sem se za računalništvo. Tudi na bralno značko nisem pozabil. Učenci 5. c in 5. d r. OŠ heroja Bračiča Tržiča___J C SONČNE IN SENČNE STRANI- MOJEGA ŽIVLJENJA Sončna stran mojega življenja je bila prav gotovo moju stara mama. Imela me je zelo rada, vedno me je razvajala. Znova in znova me je presenečala s svojimi zgodbami, ki jih je doživela v mladosti. Kar nisem si mogla predstavljati, kako težko je bilo včasih življenje. Pripovedovala mi je tudi zelo dolge pesmice, katere je znala še iz šole. Bila pa mi je tudi dobra prijateljica in mi je vedno znala prisluhni ti. Ko sem bila še mlajša, mi je brala pravljice, jaz pa sem ji v zameno zapela pesmico. Vedno jo je zanimalo, katere pesmice smo se naučili v vrtcu. Kadar smo prišli na obisk, nas je vedno težko pričakovala, kar k oknu je hodila gledat, da nas je čimprej zagledala. Ob odhodu nas je spremila do vrat in zopet vabila, da jo obiščemo. Kadar sem bila pri njej na počitnicah in so bili drugi na polju, sva domu kuhali, krmili živali in se pogovarjali. Bila je idealna mama. Žal sonce ne sije vedno, za njim pride tema. Tudi jaz sem doživela temni dan. Mama je nenadoma umrla. Težko sem se sprijaznila s kruto resnico. Čeprav je od tega že dve leti, mi njena podoba še ni zbledela, njene besede pa mi še vedno odmevajo v ušesih. Nataša Čarman, 8. c r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj -NAGRADNA UGANKA Glasov fotoreporter Franc'Perdan je med številnimi dopisnicami z odgovori, da je pevka Madonna, izžrebal Bar baro Majcen iz Kranja, Planina 1. Po pošti ji bomo poslali Aerove akvarelne barve. V jeseniški občini imajo zanimivo Pot kulturno dedisc i ne, ki se začenja v Vrbi in končuje v Žirovnici. Obišče številna spominska obeležja slavnim možem, samo dva domova (eden od teh je na fotografiji) pu sta že preurejena v muzej. Katera? Odgovore pošljite do 28. oktobra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. I/žre banca spet čakajo Aerove barve. r PRIPRAVIMO SE HA ZIMO Sadni kis V Gorenjskem glasu smo že nekajkrat pisali, kako se pripravlja jabolčni kis in o tem, kako zelo je zdrav. Naš stalni dopisnik Ciril Rozman s Češnjice pri Podnar-tu pa nam je poslal zanimiv recept, drugačnega od naših. Pravi, da je kis veliko boljši od tistega, ki so ga delali po nekem starem kmečkem receptu, ko so imeli tropine namočene po več tednov. Njegov recept je takle: Jabolčne tropine poznih vrst jabolk, ki jih stisnemo za sadni sok (mošt), predro- bimo takoj, ko jih vzamemo iz stiskalnice in nato še enkrat premeljemo v sadnem mlinu. Tropine natlačimo v čisto posodo, ki naj bo v toplem prostoru, da se tropi' ne segrejejo. V dveh dneh je trop dovolj ugret. Nanj nalijemo toliko mlačne vode, kolikor je trop popije, da se navlaži. Čez dva dni tropine stisnemo v stiskalnici, tekočino vlijemo v čisto p0" sodo in pokrijemo s platneno krpo. Ocetne glivice namreč potrebujejo kisik. Za hitrejši razvoj damo v tekočino nekaj ocetne matice iz lanskega kisa, ki kisanje se pospeši. Tako dobimo dober jabolčni kis, ki se ne skvan in drži več let. HE PREBLIZU TELEVIZORJA Nekateri televizijski sprejemniki oddajajo več sevanja, kot je za človeka varno. Zato so že v začetku sedemdesetih let povsod sprejeli standarde, ki določajo največjo količino sevanja sprejemnika. Po takšnih merilih ravnajo tudi naši proizvajalci televizijskih sprejemnikov. Vendar nekateri le opozarjajo, da vedno ni tako preprosto določiti, kolikšna je varna količina žarkov za človeka. Tisti, ki trdijo, da je edini varen odmerek sevanja tak, da sevanja ni, bodo ugotovili, da so televizijski sprejemnik1 lahko nevarni. Kolikšno P* je sevanje? Če sedi človeK od črno-belega sprejemnika oddaljen približno 20 cm. dobi na uro 0,5 milirentgf na žarkov (milirentgen Je enota, s katero sevanje me* rij o). Zobni rentgenski apa/ rat odda približno 40 mm' rentgenov sevanja na člove* ka, ki mu slikajo zobovje-Človek bi torej moral sede« pred televizijskim sprejem' nikom 80 ur (oddaljen 20 cm), da bi bila nevarnost tolikšna kot pri slikanju bovja. Če pa se od televizij' skega sprejemnika odma£ nete, zelo hitro pade kolici' na sevanja in postane v pravšnji oddaljenosti nična- NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - ViVA NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO P Knjižna razstava v naši šoli — Narisala Mojca Erzar, Davorina Jenka Cerklje RAD JE PRIHAJAL NA JEZERSKO s Skozi koprive zasmehovanja sem hodil. Upal v boljši prihodnji sem svet. Vdolbla poteze v moj stas sta dninarska zemlja in krivični čas. (Valentin Polanšek) V- in 27. avgusta je na Dunaju umrl eden najpomembneLJ književnih ustvarjalcev in organizatorjev kulturnega ljenja na avstrijskem Koroškem, Valentin Polanšek« snik je pogosto obiskoval Slovenijo, Še posebno ra£y vfll* prihajal na Jezersko. O srečanjih z njim je pripovedo tovarišica Marija Mušič. „ y j^t* Prvo sliko /, Valentinom Polunškom smo imeli fe ZjA 1 <).'>(>, ko jo nase prosvetno društvo za< olo sodelovati * jj| svetnim društvom Zarja i/. Železne Kaple l'oo1 tfl '^i-»društvo k društvu« smo začeli s kulturnimi izmenja ^0 Naše medsebojno izmenjavanje in sodelovanje jo bd tesno in iskreno, da je preraslo v geslo »srce k srcU,"'JjH Na vseh teh srečanjih je bil tudi Valentin ,>oli?0V Vedno nas jo pozdravil s pristno in prisrčno slovo-ns ^ sedo. Postal jo nas resnični prijatelj in pri nas je bi 1 tlr dobrodošel. To smo mu dokazali tudi s tem, da sm<> pf šem jezerskem odru pripravili dva literarna večera. w vem smo ob klasični glasbi recitirali njegove najU>P ^e^< moljubne pesmi. Ko se nam je ob koncu zahvalil. J^ jjt^ da jo šole tedaj začutil lepoto svojih pesmi. Na di u^^.^. t nem srečanju, ki smo ga pripravili skupaj s P(>s'|0ta r i so razen recitatorjev nastopila tudi njegova ■d«' pf. t1'1 i ra pa Obirja«, In pred petimi leti je s tem ženskim nas imel tudi celovečerni koncert. To so bili ros nep •ud trenutki Pu tudi sicer smo z Valentinom Polanškom P11>/.1 n pfiJ nekatero lepo uro Znal je biti zelo globok, duhovit i ten, zato smo se srečanja z njim vselej veselili- ,/ii Za vse smo mu neizmerno hvaležni. Ne bomo tfa "^fl li. Ob vesti, da našega prijatelja in pesnika s tako P Mm srcem ni vec mod nami, nam jo bilo zelo hud" Andreja Muri. 7. a r. OŠ Matije Valjavca Prt« 0671 OKTOBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU .9. STRAN (M^^MEHGLAS TV SPORED SOBOTA 5. oktobra •05 Prgišče priljubljenih pravljic, 1. del lutkovne R serije B-20 Nepomembno in pomembno, 10. del nanizanke TV Zagreb 8- 35 N. Maurer: Kostanjev skratek 8*5 Zakaj, zakaj - oddaja TV Qnn Zagreb 9-00 Miti in legende - Biblijski miti: Vesoljni potop -Babilonski stolp, nanizanka TV Beograd r*J Kevinov svet, irski TV film 8 *5 Mali svet, oddaja TV im* Zagreb ,u'5 F.Rudolf:Trnuljčica,2.del m » Podstave SMG Ljubljana 1U*5 Računalništvo II, 5. del H m |n9'eške serije "•'0 Živi planet: Odprti ocena, 11. del angleške 12 r* ^umentarne serije »•05 Spoznano neznano: V 15 ir prvem razredu znanosti 3-l5 Tek je moje življenje, 17oa ^"edski film "00 Cačak: PJ v košarki - Borac : Partizan, prenos, v IRic 2dmoru • • • Zgodbe iz življenja rastlin: Izviri življenja, 1. del 20ftn *rancoske serije ^°0 Kako se poročiti z Američanko, italijanski j, j, film jI-* Zrcalo tedna Videogodba ^-^ddajni^ti II. TV mreže -- !5* 'Srani film °0 Tale, ponovitev 5. dela IS« "adaljevanke ^ Letni čas, jugoslovanski 17*> m'adinski film 150 Beograd: Radost Evrope, 19 ta prenos K Narodna glasba " V dru Odhajanje inovatorjev, Odhaja. ,t feliton ^Poročla -jy_Zaareb I. program * TVv šoli. TV koledar, ^orje in človek, jmeološki muzej v Zadru, £oko gledati sliko, rrancoščina. Poročila 10.30 Pod lipo, oddaja za kmetijce TV Ljubljana 12.00 Kritična točka 12.30 Narodna glasba 13.00 Tenis za davisov pokal SFRJ : Francija, prenos 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Čačak: PJ v košarki — Borac : Partizan, prenos 18.30 Medtem, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Plovi, plovi - francoski film 21.35 TV dnevnik 21.50 Za konec tedna NEDELJA ., 6. oktobra 8.35 Živ žav: Risanke, Mačkon in njegov trop — 6. del 9.30 Obiskovalci, ponovitev 12. dela češkoslovaško-zahodno- nemške nadaljevanke 10.00 F. Švantner: Življenje brez konca, 2. del slovaške nadaljevanke 11.05 Izročila - oddaja TV Sarajevo 11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.40 Mostovi 14.10 Brands Hatch: Avtomobilske dirke Formule I za VN Evrope, prenos 14.35 V. Majer: Očenaškov dnevnik, 3. del humoristične «> nadaljevanke TV Zagreb 15.35 Brands Hatch: Avtomobilske dirke formule I za VN Evrope, nadaljevanje prenosa 16.20 Angeli so izgubili sijaj, ameriški film 17.50 TV kviz, 1. oddaja 18.50 Knjiga 20.00 S. Stojanović. Zgodbe iz tovarne, 3. del nadaljevanke TV Sarajevo 21.10 Športni pregled 21.55 Slovenci v zamejstvu Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA in jugoslovanski film Odpisani (do 12.00) 12.45 Test 13.00 Beograd: tenis za Davisov pokal — SFRJ : Francija, prenos (slov. kom.) 17.00 Avtomobilske dirke formule I za VN Evrope, posnetek iz Brands Hatcha 18.00 Vaterpolo za pokal evropskih prvakov — Dinamo (Bukarešta) : Partizan 19.00 Reportaža z nogometne tekme Željezničar: CZ 19.30 TV dnevnik 20.00 Terra X: Sled velikanov, zadnji del dokumentarne serije 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Filmi Duglasa Sirka: Kapetan Lahkonogi, ameriški film 22.35 Izviri, dokumentarna serija (do 23.20) TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Karlovška zvezda, izobraževalna oddaja 13.30 Govorimo o zdravju 14.00 Mali koncert 14.15 Hazarder, 7. del serijskega filma 15.15 Nedeljsko popoldne 17.20 lvy, ameriški film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz tovarne, 3. del nadaljevanke 21.10 Športni pregled 22.00 Dokumenti našega časa 22.30 TV dnevnik PONEDELJEK , 7. oktobra 8.50 TVvšoli 17.35 Pekarna 17.50 Življenje v kapljici vode, oddaja TV Zagreb 18.10 Murni (najmlajša skupina tabornikov iz Izole) 18.20 Propagandna oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Glasba za mlade 20.05 R: Marshall: Vedno na poti, 2. del angleške nadaljevanke 21.05 Spoznano-neznano: Danes za prihodnost 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Raziskovanja, oddaja o znanosti 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Dinastija, 67. del ameriške nadaljevanke 22.10 Stereovizija (do 23.10) TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani 16.30 TV v šoli: Kje naj se učimo. Za učitelje. Ustno izročilo danes 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Podvigi druščine pet petelinčkov, otroška serija 18.00 Skladatelji za otroke 18.15 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja 18.45 Glasba za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Vrgoč-S. Hoti: »Andrea«. drama 21.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 21.30 Izbrani trenutek 21.35 TV dnevnik 21.35 En avtor en film - B. Žižič: Neko življenje TOREK , 8. oktobra 9.00 16.30 17.35 18.05 18.25 18.40 20.05 21.15 TV v šoli Šolska TV: Vulkani, Atomska energija in notranjost atoma. Hrana in sonce. Na domačiji Republiška revija MPZ -Zagorje 84-10. oddaja Miti in legende: Biblijski miti: Očaki židovskega ljudstva - Abraham, Izak, Jakob, nanizanka TV Beograd Notranjski obzornik Periskop A. Tišma-J. Makan: Jesen Djura Dražetiča, drama TV Novi Sad Omizje Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Mi in TV, otroška oddaja 18.15 Odprta knjiga 18.45 Vprašujem te, poučnozabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Poezija in glasba bluesa 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj danes, jutri 21.05 Balkanske dežele v II. svetovni vojni, dokumentarna oddaja 21.45 Šahovski komentar 22.05 Brezkončnost sveta. Po tanzanijskih savanah in podmorskem svetu TV Zagreb I. program 16.00 Videostrani 16.10 TV v šoli: Zastava in grb. Stavka tekstilcev. Zanimivo potovanje, Otok Pag 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Mi in TV, otroška oddaja 18.15 Odprta knjiga 18.45 Vprašujem te, poučnozabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Zgodbe starega Arbatova sovjetski film 22.40 TV dnevnik k>SOBOTA, 5. oktobra_ "0-8 nn )8l "0 Jutranji program -J5 8 - 8.05 Pionirski tednik -1j 1Q , Sobotna matineja i 00 Nasi poslušalci česti-turna Po*dravljajo - 14.05 Kul-Hja Par>orama - 16.00 Vrtiljak " EP - 17.00 Studio ob 00 ln Sta *y,naniepolitični magazin M«h0 «,'"ute s klaviaturistom Oral)em 20 00 23.00 Slo ;w Do„po svetu 23.05 Od tod Pfft^ '"oči . 00.05-5.00 Nočni Brarr, -4IPELJ glasba Jutranji A, 6. oktobra progi ini glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 17.50 Zabavna radijska igra 20.00-22 00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program PONEDELJEK, 7. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10 05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.30 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba 21.05 Berlinska filharmonija - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4 30 Nočni program TOREK. 8. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Sotočja - 21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program SREDA. 9. oktobra Prvi program 4.30-800 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba 00 05 4.30 Nočni program Wlu vam utft ČETRTEK. 10. oktobra Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 14.45 Naš gost - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - 00.05.-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 11. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za.. 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA 9. oktobra 9.05 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic: Mojca Pokrajcuija, 2. del lutkovne nanizanke 17.50 F. Rudolf: Trnuljčica, 3. - zadnji del predstave SMG Ljubljana 18.25 Koroški obzornik 18.40 Sodobna stremljenja orkestralnega zvoka, 6. - zadnji del glasbene serije Zvok godal 20.05 Dokumentarec meseca: Vrtnar posebne sorte 20.50 Film tedna: Razkošje v travi, ameriški film 22.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Delfin Flipper, otroška serija 18.15 Akumulacije v BiH: Una, Sana in Vrbas 18.45 Balkanski festival folklore - Ohrid 85 19.30 TV dnevnik 20.00 Bemus 85, glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Poletna filmska šola, dokumentarna oddaja 21.50 Jazz iz studia (do 22.35) TV Zagreb I. program 8.25 TV koledar 8.35 Delfin Flipper, otroška serija 9.05 TVvšoli 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila (do 12.35) 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Delfin Flipper 18.15 Akumulacije v BiH. Una, Sana in Vrbas 18.45 Balkanski festival folklore - Ohrid 85 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetoba in ameriški film Napad na policijsko postajo št. 13 22.30 Izredni športni pregled 22.45 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.15 S. Michelet: Družina . Vialhe, 4. del francoske nrdaljevanke 22.05 TV dnevnik II 22.20 Retrospektiva domače TV drame - Iz črne kronike - V. Zupan: Vest in pločevina - Starka, ki ne more spati, 5. del nanizanke Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Lutkomendija, otroška oddaja 18.15 Zgodovina železarstva v BIH 18.45 Mali, veliki svet, dokumentarnozabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Črni grad Olšanskih 1. del sovjetske nadaljevanke 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.05 Šahovski komentar 21.25 Umetniški večer - Shakespeare: Kralj Lear, posnetek angleške predstave na BITEF-u 85 TV Zagreb I. program 8.20 TV koledar 8.30 Lutkomendija, otroška serija 9.00 TVvšoli 10.35 TVvšoli 12.00 Poročila 16.15 Videostrani 16.25 TV v šoli: Zgodba o pajacih. Atom in molekula. Voda za Evropo 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Zgodovina železarstva v BiH 18.45 Mali - veliki svet 19.30 TV dnevnik 20.00 Refleksi — politični magazin 21.05 Željoteka, zabavna oddaja 22.05 TV dnevnik ČETRTEK 10. oktobra 9.00 TV v šoli 16.30 Šolska TV: Vulkani. Atomska energija in notranjost atoma. Hrana in sonce, Na domačiji 17.30 Poročila 17.35 R: Strauss: Tillove dogodivščine 17.55 Ivana Kobilica 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Delegatska tribuna 11. oktobra 8.45 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Nepomembno in pomembno - 11. del nanizanke TV Zagreb 17.50 Obiskovalci, 13. del češkoslovaško-zahodno-nemške nadaljevanke 18.20 Propagandna oddaja 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v računalništvu 20.05 Desetletje uničevanja: Utiranje poti, 2. del angleške dokumentarne serije 21.05 Ne prezrite 21.20 Colleen McCulIough: Pesem ptic trnovk, 1. del avstralske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik II 22.25 Stanje stvari, ameriško-portugalski film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija 18.15 Zdravstveno izobraževanje 18.45 Istra - narodna glasba in ljudski običaji 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert na Bemusu 85 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Portret kiparja Draga Djuranovica, 21.35 Nočni kino: Ta Amerika, 1. del ameriškega filma TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli: Francoščina, »Kralj Ubu« 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija 18.15 Zdravstveno izobraževanje 18.45 Istra - narodna glasba in ljudski običaji 19.30 TV dnevnik 20.00 Pearl, 2. del nadaljevanke 20.55 Bijelo dugme in lndexi, zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Kultura srca TA TEDEN NA TV Sobota. 20.00 Film Kako se poročiti z Američanko šaljivo razkriva italijansko miselnost in tipičnega človeka »iz sosednje ulice«, ki si skuša za vsako ceno zagotoviti boljše življenje, čeprav mu vest šepeta, da njegov način ni ravno najbolj moralen. V glavni vlogi Ugo Tognazzi. _Torek. 21.15 Kaj je rak, kakšna so domača in tuja dognanja pri odkrivanju, zdravljenju in raziskovanju rakastih obolenj — o tem bodo spregovorili udeleženci Omizja. __Sreda. 20.50 VVarren Beattv s sledjo pubertetniških mozoljčkov na obrazu in še čisto rosna Natalie VVood sta najstniška zaljubljenca v majhnem ameriškem mestu, kjer morajo dekleta ostati nedotaknjena do poroke ... Razkošje v travi je posnel režiser Elia Kazan. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PG> Planina, Kranj, PC Planina-center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica; od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure Diskont Naklo; od 7. do 17. ure: PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Ko-čna Jezersko, od 7. do 16. ure; Klemenček Duplje ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg JESENICE Emona market, Jesenice, Rožca, trgovina na Javorni-ku TRŽIČ Mercator Deteljica, Živila, Jelka, Tržič, Mercator Ravne V nedeljo, 6. oktobra bodo dežurne naslednje prodajalne: od 8. do 11. ure: Gorenjka Cerklje, od 7. do 11. ure: Delikatesa Kranj, Naklo v Naklem. TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 150 din, špinača 120 din, cvetača 200 din, korenček 110 din, česen 250 din, čebula od 60 do 70 din, fižol 300 din, pesa 60 din, kumare od 100 do 150 din, paradižnik od 80 do 100 din, paprika 100 din, slive 150 din, jabolka 120 din, hruške 150 din, grozdje od 200 do 220 din, limone 420 din, ajdova moka od 180 do 200 din, koruzna moka 90 din, kaša 170 din, surovo maslo 850 din, smetana 320 din, skuta 240 din, sladko zelje 80 din, kislo zelje 150 din, orehi 2.500 din, jajčka od 22 do 24 din, krompir 60 din. JESENICE - Solata 150 din, špinača 150 din, cvetača in česen 200 din, korenček 120 din, čebula 60 din, pesa 70 din, kumare 250 din, paradižnik 100 din, paprika 160 din, slive 190 din, jabolka od 100 do 150 din, hruške od 160 do 170 din, grozdje 200 din, ajdova moka 222 din, koruzna moka 97 din, surovo maslo 1.159 din, smetana 483 din, sladko zelje 60 din, orehi 2.544 din, jajčka od 24 do 27 din, krompir 54 din. iNSTVle nadaljevanje kN2 H«tchcockovega filma RS2 *e dogaja dvajset let 3C ko pride morilec Nor S>ii norišnice. V hiši se > i«,?iai° »krivnostni umori \5CUbi»atec. »e razkrije *ele Vv> V fiimu j, I8igral An iS«irVms tSSll n,em4ki pustolovski ^^!!2Lfy*nt govori o ni Iju v br«uii|i Ameriki, (jlavni junak je avstrijski plemič, ki pro daja svoje vohunske sposobno sti ameriiki CIA Nekoliko spo minja na Jamesa Bonda. Model ja drama o spletkah in mednarodnem terorizmu v svetu visoke mode. Igrata Nastassja Kinaki in Rudolf Nureiev. Njuna filmska ljubezen se tragično konča. KRANJ CENTER 4. oktobra: angl. voh. film VOHUN, IMENOVA ŠIVANKA ob 16.. 18 in 20 uri. 5. oktobra: angl. voh film VOHUN, IMENOVAN ŠIVANKA ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama MARIJINI LJUBIMCI ob 20 uri, premiera amer srhljivke PSYCHO 2 ob 22. uri, 6. oktobra: amer. barv. risani film TOM IN JERRY -NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 10 uri, angl. voh film VOHUN, IME NOVAN ŠIVANKA ob 15. in 17. uri, amer ljub. drama MARIJINI LJUBIMCI ob 19. uri, premiera nem. barv. erot komedije ERO TIČNE IGRE V INTERNATU ob 21. uri, 7. oktobra: amer. srhljiv ka PSYCHO 2 ob 16. in 18 uri, amer. ljub. drama MARIJINI LJUBIMCI ob 20 uri, 8. oktobra: •mer srhljivka PSYCHO 2 ob 16. 18 in 20 uri. 20. oktobra: amer srhljivka PSYCHO 2 ob 16 in 18 uri, premiera amer. po-litič erot drame MODEL ob 20. uri, 10. oktobra: amer. polit, erot drama MODEL ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 4. oktobra: amer. pust. film LOVCI SUŽNJEV ob 16 in 18. uri franc. vojni film VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 20. uri, 5. oktobra: amer pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16.. 18. in 20. uri, 8. oktobra: ital. pust. film . . SICER SE BO VA RAZJEZILA ob 14 in 18. uri, amer erot. komedija SEKS Z ZVEZDAMI nb 16. uri. oremiera franc pust filma SPECIALNI AGENT ob 20 uri, 7. in 8. okto bra: franc pust. film SPECIALNI AGENT ob 16. 18 in 20 uri. 9. oktobra: ital. pust. film ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri, 10. oktobra: amer. erot. komedija SEKS Z ZVEZDAMI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 4. oktobra: nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 17 in 19. uri, 5. oktobra: ital. akcij, film . SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16. uri, nem. erot. komedija EROTIČNE IGRE V IN TERNATU ob 18. in 20. uri, premiera akcij, filma ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 22. uri, 6. oktobra: amer risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 15 uri, amer. akcij, film ŠAMPION NEŽNEGA SRCA ob 17. in 19. uri, amer srhljivka PSYCHO 2 ob 21. uri, 7. oktobra: premiera amer polit erot filma MODEL ob 17. in 19 uri, 8. oktobra: amer. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZA KLADOM ob 17. in 19 uri, 10. oktobra: amer. pust film IN DIA NA JONES ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 4. oktobra: amer. pust. film IN DIANA JONES ob 18. in 20 uri, 5. oktobra: amer. pust. film IN DIANA JONES ob 16.. 18. in 20 uri, amer thriller VOJNE IGRE ob 22 uri, 6. oktobra: amer. pust film INDIANA JONES ob 15. in 17. uri, amer. thriller VOJNE IGRE ob 19. uri, premiera amer komedije LJUBEZEN V RIU ob 21. uri, 7. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 18 in 20. uri; 8. oktobra: amer. film MA RIJINI LJUBIMCI ob 18. in 20. un, 10. oktobra: ital. pust. film JAZ IN NILSK! KONJI ob 18 in 20. uri DUPLICA 5. oktobra: premiera franc. pust. filma SPECIALNI AGENT ob 20. uri, 6. oktobra: amer. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLA DOM ob 15. in 19. uri, amer. film VOJNE IGRE ob 17 uri, 9. oktobra: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. in 20 uri 10. oktobra: amer. srhljivka PSYCHO 2 ob 18 in 20. uri JESENICE RADIO____ 5. oktobra: jug. polit, drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 17 in 19 15. 6. oktobra: ital. pust film JAZ IN NILSKI KONJI ob 17. in 19. uri, 7. oktobra: franc vojni film VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 17. in 19 uri, 8. oktobra: nem. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE III. ob 17. in 19. uri, 9. oktobra: amer pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 4. oktobra: hongk film SKRIV NOST NINJE ob 18. in 20. uri, 5. oktobra: jugosl. polit, film OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 17.45 in 20. uri. 6. oktobra: ital. pust. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 16. uri, jugosl polit, film OČE NA SLUŽBENEM PO TOVANJU ob 17.45 in 20. uri. 7. oktobra: amer. spektakel KAČJE PLEME ob 18. in 20. uri. 8. oktobra: franc vojni film VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 18 in 20. uri, 10. oktobra: amer. komedija LJUBEZEN V RIU ob 18. in 20. un KRANJSKA GORA 4. oktobra: amer. risani film TOM IN JERRY - NAJVEČJA PRIJATELJA ob 18. uri; 8. oktobra: amer. komedija LJUBEZEN V RIU ob 20. uri DOVJE 6. oktobra: franc. vojni film VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL ob 20. uri, 7. oktobra: jugosl. polit, drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 20. uri RADOVUICA 4. in 7. oktobra: nem erot. film ŠAMPIJONI POSTEUE ob 20. uri, 5. oktobra: amer. film DIVJE ŽIVLJENJE ob 18 uri, angl. film NAPAD NA PLATFORMO JENIFER ob 20. uri, 6. oktobra: angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO JENIFER ob 18. uri, amer. zabavni film DIVJE ŽIVLJENJE ob 20 uri, 8. in 9. oktobra: amer. vvest. film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 20. uri, 10. oktobra: amer. pust. film SMOKI JE RAZBOJNIK ob 20. uri _BLED_ 4. oktobra: amer. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 20. uri, 5. oktobra: amer. vojni film SKOZI PLAMENE NIKARAGVE ob 18. uri, amer. akcij, film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 6. oktobra: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri; 7. oktobra: amer. zabavni film DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri, 8. oktobra: angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO JENIFER ob 20. uri; 9. oktobra: nem. erot film ŠAMPIONI PO STELJE ob 20 uri, 10. oktobra: amer. vvest. film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 20. uri BOHINJ 5. oktobra: amer. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 20. uri, 6. oktobra: amer. film SKOZI PLAMFNF NIKARAGVE ob 18. in 20. uri, 10. oktobra: amer. film DIVJE ŽIVLJENJE ob 20. uri ŽIRI SVOBODA 5. oktobra: amer. akcij, drama NEMIRNA MEJA ob 20. uri, 6. oktobra: amer. akcij, drama NEMIRNA MEJA ob 17.10, 8. oktobra: nem. erot. komedija PA-TRICIA ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA 4. oktobra: amer. film ZAFR-KANTI ob 18. in 20. uri, 5. in 6. oktobra: amer. drama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17.30 in 20. uri, 8. in 8. oktobra: amer. komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 18. in 20. uri. 10. oktobra: angl. drama VEDO ŽELJNA RITA ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 4. oktobra: amer. drama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17.30 in 20. uri, 5. oktobra: amer. komedija ZAFRKANTI ob 20. uri, 6. oktobra: amer. avant. film LASSI TER ob 18. in 20. uri, 9. oktobra: amer. avant. film JAGUAR ob 20. uri POUANE 4. oktobra: amer. avant. film LASSITER ob 20. uri, 6. oktobra: amer. avant. film JAGUAR ob 18. uri, 8. oktobra: angl. drama VEDOZEUNA RITA ob 20. uri GLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK. 4. OKTOBRAJMJIHlIOKTOBRA 1985 W i ■ ■ ' mg - ■ ~Z I-N MARICA OKR^ Zakaj je v Kranju ogrevanje tako drago smeti ne * zakopavan '--' v melišča »va KRANJ — Ogrevanje stanovanj je drago. V Kranju pa je najdražje v Sloveniji. Govorimo o stanovanjih, ki jih grejejo skupne kotlovnice. Letos naj bi ljudje v primerjavi z izdatki v pretekli kurilni sezoni plačali od 37 do 117 odstotkov več. V največjih naseljih, na Planini in pri Vodovodnem stolpu, naj bi bili stroški višji za 85 oziroma 61 odstotkov. Tako bodo morali stanovalci na Planini, vključno s prispevkom za zaloge, ki je že postal del akontacije, odšteti za ogrevanje kvadratnega metra stanovanja 186 din mesečno (12 mesecev) in pri Vodovodnem stolpu 153 din mesečno. V nekaterih manjših kurilnicah pa je cena še veliko višja in znaša, na primer, 206 dinarjev v Preddvoru in 246 dinarjev na Zlatem polju. Takšne cene pa že krepko bremenijo družinske proračune. Ogrevanje 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja bo, na primer na Planini, za letošnjo ogrevalno sezono veljalo 13.000 dinarjev mesečno, kar pomeni pri dveh povprečnih osebnih dohodkih po (50.000 dinarjev) že 13 odstotkov družinskega proračuna. Če pa k temu prištejemo še stroške za ogrevanje vode, ki znašajo za štiričlansko družino približno 4.300 dinarjev mesečno, potem ti izdatki že presežejo 17 odstotkov družinskega proračuna. Vendar pa je treba upoštevati, da na Planini živi veliko mladih družin, upokojencev in tudi drugih, ki nimajo tako visokih osebnih dohodkov. Nemogoče je pričakovati, da bi bilo ogrevanje poceni, oziroma da se ne bo več dražilo, saj v kurilnicah kurijo na mazut oziroma kurilno olje, ki pa se draži skladno z inflacijo ali celo hitreje. Zato pa bo treba razmišljati o varčnejši porabi energije oziroma o varčnejšem in cenejšem načinu ogrevanja. To je nujno tudi zato, ker realni osebni dohodki še vedno padajo, hkrati pa boljših časov ne napovedujejo. Visoke cene ogrevanja v Kranju je večkrat obravnaval občinski izvršni svet, ki je zahteval, da mora stanovanjska skupnost pripraviti in izvesti tehnične in druge ukrepe za varčevanje s toplotno energijo v stanovanjskih soseskah. Prvič je tak sklep sprejel februarja leta 1984, ponovil pa ga je še julija in v začetku septembra letos. Preverili naj bi tudi viši- no in upravičenost stroškov, ki jih Domplan zaračunava za delo energetikov. Vendar do sedaj še ni dobil odgovora niti na eno niti na drugo zahtevo. Hkrati je izvršni svet sklenil, da je treba v okviru dolgoročnega plana predvideti izgradnjo kranjske toplarne, ki naj bi zagotavljala cenejšo toplotno energijo od sedanje. Varčevalni program se ne more omejiti le na pozive in trkanje na zavest stanovalcev, naj zapirajo radiatorje, čeprav je res, da se tudi s tem da prihraniti, temveč mora vsebovati ukrepe, s katerimi bi zmanjšali porabo goriva. Tega naj bi po nekaterih podatkih v Kranju porabili med 50 in 100 odstotki več kot v drugih kurilnicah, zato je tudi cena ustrezno višja. Iz pritožb stanovalcev pa tudi iz podatkov Dompla-na se vidi, da so srednja stanovanja pretopla, podstrešna, vogalna in severna pa premalo ogrevana. Pomeni, da je treba na primer zaradi osmih stanovanj, ki so v pritličju in v Zgornji etaži, preveč ogrevati 30 ali 40 drugih stanovanj. V vsako stavbo je napeljan le en vod in dotok vode je nemogoče kontrolirati z ventili. Zelo velike izgube so tudi na vodih, kotli so neracionalno izkoriščeni, skratka — z energijo se ne varčuje. Ob vsem tem strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti nima pripomb, temveč se v večini primerov strinja z višjimi cenami. Pred uporabniki pa zagovarja stališča izvajalcev. Kje vse v planinah*^ kajopodskale^druS1' rfL ^Pajoodvržejokjerko Ji. Tudi vrhu nrfffiefishiZ?' "* kateri *> triglavski žigi, je P°^o:V^ mba Praznih konzerv laškega piva. — *° ' J. Zdaj, ko je tu Kreda*U^ije, v soboto, seveda, va, lepa, prostorna, gnečo. Pa bi se prav sobami, stranišči n* pogovorili, da bi pri- vanje, kot pravi *^S> tednom, pa bi v da se je Planika ^trajN jSbfi^lf?™^« postarala. Vsaj š pa spreglej ^ yoiiCa, ega opaža, na *e paniko oc 'fVKL^^nsko ploščo bi gospodarica še čaka zi- Nekaj se lahko prihrani Vprašanje, zakaj je ogrevanje v Kranju tako drago, smo zastavili tudi direktorju Domplana Francetu Rihtar-šiču. Domplan namreč upravlja s kotlovnicami in skupnimi napravami za daljinsko ogrevanje in skrbi za ogrevanje. Zato lahko najbolje odgovori, zakaj so posamezni izdatki v skupni ceni tako visoki in kaj bodo naredili, da bi porabili manj goriva. »Iz pregleda cen ogrevanja kvadratnega metra stanovanja se vidi, da je ogrevanje v Kranju najdražje v Sloveniji. Ali lahko poveste, zakaj? »Menim, da cene niso primerljive, če ne poznamo načina kurjenja, vrste goriva in tega, kakšna je napeljava. Mislim, da se lahko primerjamo le z Mariborom in še to le dve največji kurilnici — na Planini in pri Vodovodnem stolpu.« »Vendar je cena na Planini 186 din mesečno za kvadratni meter, v Mariboru pa 132 dinarjev?« »Niso pa znani podatki, koliko bodo imeli ob koncu leta Mariborčani izgube zaradi takšne cene.« »Drug očitek, ki ga je zaslediti v analizi stroškov ogrevanja, pripravil jo je občinski komite za gospodarstvo, je, da pokurite preveč goriva oziroma nad polovico več kot drugod.« Ogrevalna sezona se ponavadi računa na 180 dni in na te dni se računa tudi poraba. Mi računamo sezono na 200 dni in zato je poraba višja. Za 200 dni pokurimo na Planini 19 kilogramov na kvadratni meter, lani pa smo ogrevali stanovanja celo 207 dni.« »Kljub temu je poraba še vedno večja, čeprav bi težko trdili, da smo Gorenjci bolj razsipni kot so stanovalci drugod.« »Precej napak je že v napeljavi in te vplivajo na večjo porabo. Tako imajo, na primer, zgornja in severna stanovanja premalo radiator-skih reber, ponekod so celi bloki s povsem enakimi radiatorji, tako da se srednji 'kuhajo', zunanje pa zebe. Ni upoštevano, da bi morala imeti vsaka hiša več vertikalnih vodov, da bi se laže reguliral dotok tople vode. Vodi so ponekod slabo izolirani, zgodilo pa se je celo, da zunanja stena bloka sploh ni bila izolirana. Teh stvari mi kot oskrbovalci ne moremo urejati. Za odpravo pomanjkljivosti bi se bilo treba dogovoriti v stanovanjski skupnosti. Razen tega bi lahko ugotovili še nekatere druge pomanjkljivosti, ki pa jih mi s sedanjo ekipo, ki dela pri ogrevanju, ne moremo izračunati in ne odpraviti.« »Ekipo naj bi letos močno povečali, vsaj tako je razvidno iz porasta deleža stroškov za delo energetikov v skupnih izdatkih za ogrevanje. Tako naj bi, glede na višino stroškov, zaposlili na Planini 4-krat več delavcev, pri Vodovodnem stolpu 1,5-krat več itd. Sami pa planirate zaposlitev 7 delavcev.« »Sedaj imamo v ekipi enega inženirja, drugi pa so kvalificirani in nekvalificirani. Če hučemo naprave dobro vzdrževati, potrebujemo več novih strokovnjakov, ki jih je seveda treba plačati. Sedem novih delavcev pa potrebujemo zato, da bomo zagotovili normalno 24-urno obratovanje kotlarne na Planini in normalno delo v drugih kotlarnah in zadostili predpisom o varnosti.« »Očitek je tudi, da programa varčevalnih ukrepov še ni, čeprav bo kmalu dve leti, kar je bil sprejet sklep, da ga je treba narediti.« »Najprej bi vprašal, kakšen program je to, oziroma kaj si nekdo pod to zahtevo predstavlja. Kljub temu pa smo letos poleti precej naredili. S pomočjo KELA in dr. Severja smo naredili kemično analizo vode v napravah, z vseh naprav očistili vodni kamen, v naprave nalili čisto vodo in poskrbeli za dodatke vodi, ki bodo preprečevali ponovno nabiranje kamna. Ugotovili smo tudi, da se ponekod v toplotnih postajah meša voda iz centralne in omrežja, kar povzroča izgubo toplote. Zato smo zamenjali vsa tesnila. Popravili smo tudi avtomatiko in odpravili napake. S temi ukrepi bomo zmanjšali porabo od 3 do 5 odstotkov.« »Najbrž pa se še da prihraniti?« »Zamenjati bi bilo treba še določene naprave, vendar za to sedaj ni denarja. Tu bi lahko prihranili še 5 odstotkov. Z dodajanjem dodatkov za boljšo gorljivost mazuta se tudi da prihraniti do 5 odstotkov goriva. Vendar so, žal, ti dodatki uvoženi in jih je težko dobiti. Če bi naredili vse, kar znamo in moremo ugotoviti, menim pa, da vsega ne znamo, bi prihranili 10 do 15 odstotkov goriva.« »To pomeni, da bi prihranili letno skoraj 50 milijonov dinarjev. To pa je že vsota, ki bi najbrž že v enem letu ali vsaj dveh pokrila vlaganja. Prav zato naj bi v stanovanjski skupnosti sprejeli program ukrepov za manjšo porabo goriva in zagotovili denar.« »Mi smo za stanovanjsko skupnost že pripravili analizo sedanjih razmer, organiziranosti Domplana, stanje naprav za ogrevanje in predloge izboljšav. Konkreten varčevalni program pa bomo še pripravili.« Pripravila: L. Bogataj Stroški ogrevanja kvadratnega metra stanovanja na mesec Letošnja planinska sezona se izteka Ljubljana 120 dinarjev, Maribor 132 dinarjev Koper 70 do 88 dinarjev Postojna 80 do 120 dinarjev Litija 149 dinarjev Škofja Loka 117 dinarjev Celje 127,72 dinarja Železniki 50 dinarjev (lesni odpadki) Kranj od 139 do 246 dinarjev zunanjega opaža, barvanega, okna okvirje, in naoknicc- v pritličje in prvo tranjost koče niso P".jjApa M*, da bi ne bilo toliko mar. Uredili so san ^ ^ takšne vibracije ko-osebje, klet. Vsakeg* ^fe^^eda zaradi požarne Imeli so v načrtu, fl |0| ' letos preuredili ka sezona tako kra&^p' poleg same koče ri j$ jo namreč namen JJ ^ ko, da bodo tam doDj b0 0 čne prostore. Pocasi ^ misliti le na helikop* ^ voze. In če pripelje je tu naenkrat toU^. 3 ga nimaš kam sp fctih ima Franc Mi- skupna ležišča ^frA, s obilico izku- bodo uredili v zg°rnJ C^,rimi je dozorel . .^Š^sti 0slednih načel, H ^anc miklavc Mladina potrebno. bodo I Letos Je Samo hišo ne DU""bjjo J fe v , samo-avtoritete. Vse to t«,.™.«,. ,^ i^^nski meri dal0 delo v dneh sezone le 6 d*dje ^organizaciji, med ča, da so morah IJ^dJ^adružniki, Jj'lovcih čevati po hodmkib* (S^u, obilica^adolžitev sobi. Sicer je pa ^pja« Xf gospodarstvu v Po-mer.preno^^V^^r je zaposlen, ne-precno 25 ljudi Pg^jU^ ^na domači k ^ sti 96 ležišč, na D° Ravneh. Za preda- pri 147 ležiščih, ^.l^i^oeno korist in za v£ga J? ■,tem la-ni h Je predsedstvo ..decembra odlikova- »Ko bi se ljudje če sto dogovarjali za ti jih pride iz eIJ v^M£2asIugza narod- * O koliko" Nekatere koce odprte še oktobra irc$etw-~""'u Je v Poldru-Sttta JU storil za druž-!Xh°Rawmeni' kak°Jeto iNe njegovo-osebij tSn.»ca loške i^lli^ yrhu, mladi Izgleda torej, da so nekatera društva prilagodila zapiranje svojih postojank -pfM^u^.^«n središču. Teda- v naravi. Žal se drugod še vedno preveč togo drže koledarja in ne upoštevajo niti P .M^Uetj *° delo in kasne j- nosti oskrbnikov za podaljšanje dela niti potreb obiskovalcev. ^ „,^Nj^ikov v.aktivu mladih Na sliki levo: planinka in planinec, ki sta konec minulega tedna obiskala *» fil o de|umi Je dalo veliko pela hvalnico naravi za dolgo in lepo gorniško sezono; desno: v Domu na K° ^jj 't^iji. rj v m|adinski or- u pravi ja PD Ljubljana-Matica, hitijo s prenovo vzhodne stene, ki bo razen novih Nw 0vne J?"68 imajo mno- NkV tov adinske organi-1 rte z varnah kar ve|iko y svoje delo, pa z la tudi toplotno izolacijo in oblogo iz eternitnih plošč. Besedilo in sliki: Stojan Saje ETEK. 4. OKTOBRAJISSlI^PBRA 1985 REPORTAŽA 11. STRAN (KDEMMJMEIIGLAS MARICA OKRŠL' Smeti ne bj zakopavali vmelišca'ava Kje vse v planin* *'skrbno podtikajo pod skale, druF> ^ ^jo odvržejo kjerkoli. Ti\di vrhu n» k*teri so triglavski žigi, je p*fg. j$ *mba Praznih konzerv laškega piva. — *° Zdaj, ko je tuKreazle^red.j( V soboto, seveda. va, lepa, prostorna, zl^Uh^ gnečo. Pa bi se prav sobami, straniščiJj» »|^J «°»>yonu, da bi pri-vanje, kot pravi hot*>ek 2^ed tednom, pa bi v da seje Planika frjgg ^ q*° delah,« razmišlJa Vsa] zno^ moreš pa gospodarica postarala. sprega 0V,yUUar p ___ zunanjega opaža, na *e J^mko še čaka zi-barvanega, okna i^Wda°etonsko ploščo bi okvirje, in naoknK*ustili%0p." v pritličje in prvo tranjost koče niso P«^ da bi ne bilo toliko ««r Uredili so san»>^ ? taksr mar. osebje, klet. Vsakeg* Imeli so v načrtu, l0i I ne vibracije ko-'^osti a zaradi požarne Brali so o ugotovitvah sanitarnih inšpektorjev, ki so pred kratkim obiskali planinske koče. Res se ne morejo ne v Planiki ne na Doliču pohvaliti s čistočo okrog koče. Polno je odpadkov in smeti. Vendar oskrbniki ne morejo delati čudežev. Tako hitro se je iz Gorenjskega glasa razvedelo o obisku inšpektorja, da je že naslednji dan prišel na oglede tudi tolminski inšpektor, kamor spada Dolič kot Tržaška koča. Smeti so najbolj veren odraz kulture ljudi, ki danes hodijo v hribe. Odmetujejo jih kjerkoli. Pravijo, naj bi smeti in konzervne škatle* pa plastiko zakopavali v melišča, v jame in jih pokrili s peskom. »Ne,« pravi Marica Okršlar, »mi smeti in pločevink ne bomo zakopavali. Kar je gorljivega, bomo. požgali... Vendar požigati ne moreš takrat, ko imaš po osemsto ljudi okrog koče. Konzervne škatle bomo pa stiskali. Preša je že v izdelavi. Stisnili jih bomo in že kako spravili v dolino. Zakopavali pa ne. Ce bi delali tako, bi jih bila vsa melišča polna. In kjerkoli bi kdo čez kakšnih trideset let zapičil kramp, bi naletel na odpadke. Kaj bi si takrat ljudje mislili?! Kakšni oskrbniki so neki bili tod, ki so puščali tako svinjarijo za seboj. Pa tudi, kdo ve, lahko tudi ekološko škodijo.« »Res pa je,« se jezi Marica, . da bi ljudje lahko malo bolj pazili. Ce prinesejo polno škatlo sem gor, bi prazno embalažo veliko lažje odnesli s seboj v dolino. Nobene svinjarije bi ne bilo treba, če bi bili ljudje osveščeni, kulturni. Saj se mo-1 raio vendar zavedati, da bo ne- Marica Okršlar, gospodarica planinskih koč na Doliču in Planike: »Smeti ne bomo zakopavali.« kdo moral pospraviti za njimi. Vse to stane! Že danes jim ne gre v glavo, da stane tu steklenica radenske 250 dinarjev, pa ima društvo le 10 dinarjev pri njej. Če bomo pa morali takole čistiti za planinci, bo lahko stala 400 dinarjev. Danes planinci res niso več pravi planinci. Kradejo, ne plačajo prenočišča. Vsaj 40 skodelic za čaj nam je zmanjkalo samo v Planiki to poletje in nič koliko skodelic za kavo. Sinoči nam je skupina 17 mladcev, ki so prespali v ka-ravli, ušla, ne da bi plačala prenočišče. Tudi nahrbtnika ni več puščati kjerkoli. Nikoli ne veš. Žal, so se časi tudi v planinah, kamor so včasih hodili le poštenjaki, kulturni ljudje, spremenili. Temeljito spremenili.« D. Dolenc tako Kranjce poleg same koce jo namreč namen P... M ko, da bodo tamdoD ^ čne prostore. P^LM misliti le na helikpP^ voze. In če pripelf\, MIKLAVČIČ: Imeli so v nacit"' ra#ič Jet skupna težišča£^*L c j, tln ima Franc Mi-sf s ka+Sebo-i obilico jzku-bodo uredili v zgorilJ % **at^mi je dozorel v "h- v,ndosCesti ir, nih načeI> sarn0' Samo hišo ne DP^^IO J jev'a avtoritete. Vse to ' finski meri dal° del° v potrebno. Letos j* g| dneh sezone le 6 ^ ^ ^^ganizaciji, ča, da so morah ^ vF'tH,/ ikin iP. pISo; čevati po hodni sobi. Sicer je pa 3%^ mer, prenočevalo v ^ prečno 25 ljudi sti 96 ležišč, na V" pri 147 ležiščih. »Kobi se ljudje n1 če dogovarjali za sto ti jih pride iz e *ni2a adružniki, pri lovcih, Hiem obilica zadolžitev ah, k7* gospodarstvu v Po-Vt\°deur ^e zaposlen, ne-^leniiwa d°mači kmetiji jtHvi Ravneh. Za preda-&*^i?U2beno korist in za Kta^ca, ki ga je s tem lani8a Je predsedstvo iS^daVaecembra odlikova- ilV]Vfj?Zaslug za narod-0 tem i!avčič nerad bese-•lese+i' kPliko je v poldru-e* im Ju storil za druž-oboJif0meni, kako je to ua s-pJo njegovo oseb-N deluJ 6 ^ant vsestransko kriVa v skupno dobro, je Ko ~ tudi njegova bole-V^avnV-6 0slabelo srce, 5^j »!Llki mso verjeli, da 6. k! 2mož H7e lef en skrbeti sam rek * po tistem, ko so ! v<>2i?7 obsodili na inva- ^ ,.^ seveda ne gre več. Vqomt07gnaj5 bolj pTik?~ a v^ciiqV *^a odgovornejše S Vedi6 nal°ge Je manJ ji Aidi^1? pa Je rad »zra-^nrPri mladih zadruž-av oo letih oravza- ialjše ture in višje vrhove Jtaničev dom pod Trigl^C' So na Črni prsti, Valvaso^/L, n na Kriških podih, p°n aufov dom na Okreš i oktobra so odprte se ^J^l, ii naslednje tri konce v JU n ^ Vr, - "«au„lcu v ivia-Prešernovo kočo na eK°PUšCpi-Mladl so se zbi-mali planince celo daljineS °sno,vni šoli in menči jami, do 30. oktt*fvl* S^g? delali. er do 31. oktobra v Dom11 ,j3 ^d",Ca »oske mladine ,iH)KteShii1 °'ga Bandljeva, ^.i'ni^icno živela zam|adi: organizirati. Če-v oddaljenem Vrhu, mladi ni- atu. Triglavski dom na ranje svojih postojank ^4 j a in ne upoštevajo niti P ulega tedna obiskala ^.rtii desno: v Domu na Ko^ tene, ki bo razen novih lcev. riP' MSCfk° deFoTn kasnTj- v aktivu mladih 1 de^um* Je dalo veliko S2* & v mladinski or-»V^e"anes imajo mno-V ^ Mladinske organi- ' *aVarnah kar veliko svoje delo, pa z njim nimajo kaj početi. Ker se ne znajo organizirati, jih v tovarni ni slišati, tako so slabotni in brez vpliva. V aktivu mladih zadružnikov smo imeli sposobno mentorico, Nežko Bajtovo. Od mentorja, od vodje je veliko odvisno. Tudi to nas je poleg občutka, da sodimo skupaj, da imamo iste probleme in zanimanja, držalo skupaj.«. Delo pri mladih zadružnikih je zarisalo trajnejšo sled v osebnosti Franca Miklavčiča. V svojevrstno zadoščenje mu je, da se skupina mladih s kmetij še ni razšla, da je še vedno dejavna kot nekoč, da se sami ponujajo za delo. »Nikoli nam ni bilo težko dobiti deseterice mladih, kadar je bilo treba nekaj narediti,« pripoveduje Franc Miklav-čič. »Ko smo, denimo, v Poljanah pogozdovali, se je kmečko dekle iz Praprotna v Selški dolini s kolesom pripeljala na delovno akcijo. Ko smo naporno delo končali, se je spet odpeljala 35 kilometrov daleč domov in nič ji ni bilo odveč. Se sam ne vem, kaj nas tako drži skupaj. To, da smo si enaki, da znamo prijeti za delo, da smo bili tu gori vedno odvisni le sami od sebe... Ne vem. Vem le to, da bom z mladimi zadružniki še sodeloval. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker imam že nekaj izkušenj. PETKOV PORTRET Marjan Trtnik Minulo soboto so se mu s posebnim pismenim priznanjem zahvalili za izjemno prizadevno delo s turističnimi podmladki na Gorenjskem. Predseduje namreč komisiji za turistični podmladek pri Gorenjski turistični zvezi, po dokajšnjih uspehih ima nove načrte, saj nameravajo njeno članstvo razširiti z najbolj prizadevnimi mentorji v šolah. Brez dvoma se bo to odrazilo v novih zamislih in akcijah. Delovna pot znanega pedagoga Marjana Trtnika iz Preddvora se je začela v Ljubljani, od koder izhaja. Izučil se je za grafika, med vojno je delal v partizanski delavnici, takoj po vojni pa je naredil pedagoški tečaj in šel v Belo Krajino. V Črnomlju so že leta 1945 na njegovo pobudo začeli izdajati Vest-nik belokranjskih pionirjev. Odmev je bil velik, kmalu so ga prepričali, da se je vrnil v Ljubljano, kjer so začeli izdajati Pionirski list. Dolga leta je delal v njegovi redakciji, bil je tudi tehnični urednik. Vendar ga je še vedno vleklo nazaj med otroke, iskali so dobre učitelje in tako je šel učit otroke v Vzgojni zavod na Planino pri Rakeku, kjer je bil učitelj in vzgojitelj deset let. Polno spominov mu je ostalo na tista »udarniška« leta, sami so gradili dom. Spominov na mladež, nemirno, vendar to-variško, če so vzgojni primeri pravilni. Nato je bil šest let pomočnik ravnatelja gozdarske šole v Postojni. Rad ima naravo, že na Planini je postal lovec, zato je bilo zanj delo v gozdarski šoli toliko prijetnejše. Toda prišli so iz Vzgojnega zavoda v Preddvoru — medtem je končal pedagoško akademijo in postal defektolog — po letu dni so ga pregovorili, da je šel na Gorenjsko. Štirinajst let je bil ravnatelj preddvorskega zavoda. Tako je ostal v Preddvoru, kjer si je zgradil dom in pognal korenine, zdaj je že v pokoju. Učil in vzgajal je otroke. Zanj sta učenje in vzgoja celota, naše šole so dandanes preveč izobraževalno naravnane, pozabljajo na vzgojo, ki je neločljiva sestavina učenja, saj je vzgojo treba vliti v mladega človeka. Premalo je poudarjeno spoštovanje človeka in dela, družbene in moralne vrednote, zato se pretirano šopiri interes posameznika, egoizem, ki se navsezadnje kaže tudi v pohlepu po denarju, da seveda ne govorimo o slabih človeških odnosih, o pomanjkanju prisrčnosti med ljudmi, lepega vedenja. Ne smemo seveda reči, da je mladina slaba, izstopajo posamezniki, ki mečejo slabo luč, prav zaradi poudarjanja interesa posameznika pa imajo pretirano veljavo. Drugače povedano: manjka vzgoja. Marjan Trtnik je bil vselej učitelj in vzgojitelj hkrati, zato ni nič čudnega, da se temu posveča tudi zdaj, ko je v pokoju. Turistična vzgoja ima širok pomen, saj ni potrebna le zaradi turistov, temveč zaradi nas samih. Prijazen sprejem prišleka, najsibo to le pozdrav na cesti ali pa opis prave poti, morda napotek k ogledu krajevnih zanimivosti ali k dobri gostilni je pomemben tako za ukvarjanje s turizmom kot za naše medčloveške odnose. Lep in urejen kraj prav tako. Kajti otroka je treba učiti, da ne bo metal odpadkov proč kjerkoli. Morda celo učil starejše, naj ne mečejo smeti v bližnji potok. Le z vzgojo, ne s prisilo, bo moč spremeniti naš odnos do ljudi in okolja. Da s palico ne opraviš veliko, Marjan Trtnik dobro ve, saj je desetletja vzgajal mlade, ki jih je nemir privedel v vzgojni dom. Z njimi je bilo moč napraviti prave podvige, pravi, seveda na pravi način, ne s prisilo, temveč z zgledom, resničnim seveda. M. Volčjak Gluhost ni vedno tudi tišina Zakaj bi se mladi spet učili na napakah, ki smo jih naredili in popravili že mi pred njimi? Tudi danes zadružniki pridejo skupaj zaradi dela in zabave. Kadar skličejo sestanek, ga vedno spremlja še kako koristno predavanje o kmetovanju. Kadar je kaka prireditev (kot denimo poljanski krompirjev bal), jo popestrimo s čim, kar ima tudi strokovno težo (denimo razstavo v Sloveniji gojenih vrst krompirja). Srečanja so vselej polnoštevil-na. To je priložnost za družabnost, mimogrede prisluhnemo še potopisnemu ali strokovnemu predavanju, opravimo tečaj za motorno žago in podobno.« Franc Miklavčič je v življenju res počel veliko stvari. Priznanje, ki ga je prejel, ga zavezuje, da bi jih tudi vnaprej. Časa bo resda manj, tudi funkcije bo poslej sprejemal bolj zadržano, kajti »če postaneš obešalnik za funkcije, ne moreš nobene posebno dobro opravljati«. Še vedno pa bo »zraven«. Najraje med mladimi, ki se ga kljub njegovemu pretečenemu mladinskemu' stažu še niso povsem otresli. Dokler ga bodo prenašali, pravi, bo še delal. To bo najbrž še dolgo, saj je delovnega človeka, kakršen je on, prav lahko prenašati. D. Z. Žlebir Zlata Crljenko Kranj — Kako lahko in preprosto je pravzaprav pre-dreti pregrado tišine, ki loči svet gluhih od ljudi, ki slišijo. Le kake tri ure so porabile učenke osnovne šole Simona Jenka, da so se naučile pesem v govorici gluhih. Zborček mladih je na nedavni prireditvi v Kranju zapel pesmico, ki so jo tri učenke »prevajale« v besede, razumljive tudi tistim, ki ne slišijo. Tako preprosto je lahko pri otrocih, pa tudi sila težavno, če odrasli nečesa nočemo razumeti. »Da bi gluhega delavca lahko motilo ropotanje stroja?« se je čudila Zlata Crljenko, ko je potrpežljivo razlagala v telefon nekomu v kadrovski službi, da ta vrsta invalidnosti sicer zdravega delavca pač ne moti pri delu. Toda izgovori, četudi takole za lase privlečeni, so za nekatere delovne organizacije, ki bi zaposlile mlade delavce, vendar ne invalide, dokaj stalna izkušnja, s katero se pri svojem tajniškem delu v gorenjskem društvu za slušno prizadete srečuje Zlata Crljenko. Zakoni in predpisi so eno, vsakdanjik pa nekaj drugega. . »Zal mladi, ki pridejo z usposabljanja, niti ne poznajo govorice za slušno prizadete, saj se je v centrih ne učijo. Zato tečaje organiziramo po društvih. Sele lani je Zveza društev za slušno prizadete izdala prvi učbenik govorice kretenj, ki jo poznajo po vsem svetu, med gluhimi pa je najbolj razširjena. Vendar pa je za sedaj to tudi najbolj razširjena komunikacija, s katero se gluhi lahko pogovarjajo tudi z ljudmi, ki slišijo — vendar spet običajno le prek tolmača.«. V Sloveniji je le 12 tolmačev, kar pomeni, da ga niti v vsakem društvu nimajo. Na Gorenjskem pa je razen Cr-1 Jenkove tolmač le še Samo Krč iz Kranja. Trenutno je v kranjskem društvu nekaj več zanimanja za ta tečaj, nekaj staršev bi rado spoznalo govorico kretenj, da bi pač lažje govorili s svojimi otroki. »Toda tudi nekaj prav mladih ljudi je, študentov, ki bi se radi naučili tega. Vendar pa po lastnih izkušnjah vem, da se tudi ta jezik kot vsak drug pozablja, če ni stalne prakse.« Ljudi, ki bi znali govorico gluhih, bi v društvu potrebovali več. Posebno zadnje čase, ko se je delo tako razmahnilo, da privlači iz dneva v dan več članov. Predavanja so zanimiva, pa če gre za seznanjanje s požarno varnostjo, obrambno vzgojo ali pa za tako življenjska vprašanja, kot je spolna vzgoja mladih. Vendar pa vse s tolmačem, sicer nobenega predavatelja ne bi mogli razumeti. »S tem dajemo članom vsaj malo znanja, ki ga drugače težko ali pa sploh ne morejo dobiti. Kajti tudi ljudje z zdravim sluhom raje poslušajo predavanje, kot pa da bi jim kdo le razdelil napisane liste,« pravi Zlata Crljenko, ki ji je skupaj z drugimi uspelo v društvenih prostorih ustvariti vzdušje, zaradi katerega prihajajo člani na plesne vaje, kvize, družabna srečanja ali pa tudi na akcijo očistimo okolje. Pridejo z Jesenic in iz drugih gorenjskih občin pa tudi iz Ljubljane in celo Nove Gorice. »Tu se vsi razumemo, pripravljeni smo si povedati drobne in velike težave, delimo veselje, pa tudi kaj žalostnega. Tu je vsak pripravljen poslušati; tega pa, žal, za zdrave, ki so v stiku z gluhim invalidom, ne morem reči.« Prav to pa je verjetno tisto, kar Crljenkovo in še koga priklepa na društvo. Če te navezanosti ne bi bilo, bi verjetno zaradi velikih finančnih težav v društvu marsikdo svoj čas porabil raje kje drugje. L. M. 12. STRAN REPORTAŽA PETEK. 4. OKTOBRA 1985 G1IA1HSOVI1140LET GRADIŠ M ii z železarno Prva naloga mlade gradbene operative je bila gradnja energetskih objektov, prometnih žil, prvih tovarn. Takrat so nastale hidroelektrarne Moste, Medvode in Mariborski otok, zgrajena je bila cesta Ljubljana—Vrhnika in zrasli so industrijski giganti: TAM Maribor, Litostroj in Tovarna aluminija Kidričevo. Gradiš ima 16 tozdov: 8 jih opravlja gradbeno dejavnost, to so tozdi na Jesenicah, v Celju, Ruju, dva v Mariboru, za nizke in visoke gradnje, v Ravnah, Kopru in Ljubljani,~2 tozda, v Ljubljani in Mariboru, sta Gradisova kovinska obrata, v Skofji Loki je lesno-predelovalni tozd, sledijo pa jim obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana, Strojno prometni obrat v Ljubljani in dva biroja za projektiranje, v Ljubljani in Mariboru. Gradiš ima tudi 3 delovne skupnosti, skupne službe, interno banko in upravo delavskih domov. Prav na vseh področjih srečujemo bogate sledove pridnih rok Gra-disovih delavcev. Rudnik lignita Titovo Velenje, rudnik svinca v Mežici, rudnik urana Žirovski vrh. V črni metalurgiji so z njihovim delom zrasli giganti, kot je Železarna Jesenice in Železarna Ravne na Koroškem. 1982. leta pa se je Gradiš vključil tudi v gradnjo Železarne v Štorah. Zgradili so tudi prve naše tovarne gradbenega materiala, kot so cementarna Anhovo, obrat elektro-filterskih zidakov v Šoštanju pa številni kamnolomi, separacije, obrati gradbenih polzidakov itd. Zgradili pa so tudi vrsto objektov za kovinsko predelovalno industrijo. Litostroj je bil začetek gradnje naše strojne industrije. Sledili so mu številni drugi giganti: Metalna Maribor, ESO REK Velenje, ladjedelnica 2. oktober Izola, Tehnostroj Ljutomer in drugi. Zgradili so tudi vrsto drugih tovarn, kot so Iskra Kranj, IMP, Sava Kranj, Tomos Koper, IMV Novo mesto, To varna železniških »vozil Maribor itd. Njihovo delo so številni na novo zgrajeni lesno predelovalni obrati, obrati, namenjeni živilski industriji, kot so na primer tovarna sladkorja Ormož, Mesna industrija Zalog, Pivovarna Tališ Maribor, pa številne mlekarne, pekarne, skladišča, hladilnice in za kmetijstvo razne farme, valilnice, silosi. Trenutno so največja delovišča Gradisa na Jesenicah pri gradnji Je-klarna II, razširitev Železarne Štore, gradnja klasirnice in drobilnice Pe-sje pri rudniku lignita v Titovem Velenju, gradnja skladišča in proizvodnih prostorov TAM Maribor, nadaljevanje gradnje Železarne Ravne in Tovarne usnja Slovenj Gradec. V lu-ki Koper gradijo 60.000-tonski silos, ki bo drugi največji v Jugoslaviji. Začeli pa so tudi že z gradnjo Ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani, ki bo s 43000 kvadratnimi metri prostora v 4 kleteh, pritličju in 11 nadstropjih ena najzahtevnejših tovrstnih gradenj pri nas. - Prav je, da povemo, da je v sklopu izgradnje avtoceste Ljubljana— Naklo Gradiš edini v roku zgradil most čez Kokro z doslej najdaljšim prednapetim armirnobetonskim nosilcem v Jugoslaviji in najzahtevnejši objekt celotnega odseka avtoceste galerijo Šentvid z izredno zahtevno kombinacijo železniškega in cestnega podvoza. V Mariboru pa so dali v obratovanje odsek II. dela hitre ceste s prvim dvoetažnim mostom v Sloveniji. Trenutno je eno največjih Gradi-sovih gradbišč hidroelektrarna Mavčiče, ki bo model za gradnjo verige elektrarn na Savi in Muri. Vgradnja pa imajo tudi vrsto turističnin objektov v Slovenskem primorju in v Istri. Letos Gradiš končuje gradnjo dveh marin s prek 500 privezi v Rovinju in Umagu. Pripravlja pa se za gradnjo največje slovenske marine pri Izoli. Gradiš je napravil v teh 40 letih nesluten razvoj. Danes združuje delo v Gradisu prek 7000 delavcev, od teh jih je prek 400 na gradbiščih v tujini. 328 delavcev ima visoko in višjo izobrazbo, na gradbiščih vodi delo 216 delovodij, in prek 1800 kvalificiranih delavcev raznih strok. Letos ima planiranih za 2,7 milijarde dinarjev del v domovini ter za okoli 40 milijonov dolarjev izvoza blaga in storitev. Do danes so delavci Gradisa zgradili vse energetske objekte v Sloveniji, vključno z nuklearko v Krškem in Rudnikom urana Žirovski vrh, več kot 150 tovarn in velikih skladišč, več kot 1000 stanovanj letno, 200 km avtomobilskih cest, 75 odstotkov vseh mostov in viaduktov v Sloveniji, hotele z več tisoč ležišči, okoli 700.000 kvadratnih metrov hal po sistemih lastne zamisli, 2000 metrov luških obal in ostalih objektov v lukah Koper, Izola, Bar ter številne Javne in poslovne objekte. Gradiš ima svoje betonarne in asfaltne baze. Doslej so naredili 600 kompletnih betonarn in Jih nad 20 prodali tudi v tujino. Od skupaj 150 Izdelanih in prodanih asfaltnih baz delajo tri na njihovih gradbiščih v tujini. Jutri, 5. oktobra, bodo delavci Gradisa proslavili 40-letnico njihove delovne organizacije s slovesnostjo v Cankarjevem domu. Najprizadev-nejši in dolgoletni člani kolektiva bodo tudi nagrajeni. Pravijo, da človek velja toliko, kolikor je dal Za svoje pokolenje. Gradiš pa je dal veliko. Zato delavcem Gradisa ob njihovem jubileju iskrene čestitke. ga doma v Portorožu. Delo končujejo tudi pri izgradnji Rudnika urana Žirovski vrh. Tu grade že od leta 1979. Za Jelovico pa grade v Preddvoru tovarno vrat. Veliko lepih in funkcionalnih objektov so zgradili tudi za turizem. Njihovi so hotela Kompas in Larix v Kranjski gori, gostišče Jasna, hotel Jezero v Bohinju, številni blejski ho- I teli in depandanse, hotel Slovenija v Portorožu, bazen hotela Metropol. Lotili pa so se tudi gradnje počitniških naselij, kot so Skaljari pri Kotor ju. Po potresu pred leti so veliko delali na Primorskem. Njihovo delo sta šolski center in dijaški dom v Tolminu, gradnja tovarn TIK in Planika Kobarid, sodelovali pa so tudi pri sanaciji v potresu poškodovanih objektov in pri montaži novih hiš na Tolminskem. Tudi številne tovarne so delo Gra-disovih delavcev. Največje njihovo tovrstno delo je bila brez dvoma cementarna Anhovo. Gradili pa so tudi kranjsko Savo, Termopol Sovodenj in druge. Kako vsestransko so usposobljeni Gradisovi delavci, priča tudi dejstvo, da so se lotili žičnic na Kaninu. Sanirali so obstoječe in zgradili še tri nove. To je bila Gradisova najvišja gradnja, nad 2000 metrov visoko. Premalo je prostora, da bi našteli vse gradnje, ki so jih v teh 40 letih zgradili jeseniški Gradisovci na Jesenicah in drugod. Gradiš Jesenice nima meja za področja svojega delovanja. Gradili so od Skopja do Ko-torja in od Raven do Portoroža. Po kazalcih je to eden najuspešnejših Gradisovih tozdov. Dvakrat je prejel tudi priznanje kot najboljši tozd Gradisa. Takoj po vojni je bilo treba hitro zgraditi našo težko industrijo, hkrati pa tudi obnoviti porušeno domovino. Jesenice so bile malo pred koncem vojne zbombardirane, vse mesto je bilo v ruševinah. Poleg tega pa je jeseniška železarna zahtevala obnovo, širjenje, dograjevanje. Nič čudnega torej, da je bila Gradisova operativa na Jesenicah že leta 1945. Jeseniški Gradiš je dobesedno rastel z železarno. Skoraj vse, kar je bilo tod zgrajeno po vojni, je delo rok Gradisovih delavcev: Hladna va-Ijarna na Beli, Blooming valjarna, Aglomeracija na Plavžu in zdaj Je-klarna II. Slednja je trenutno največja zadolžitev Gradisa na Jesenicah, kajti dokončana mora biti do konca leta 1986, februarja 1987 pa naj bi od tu prišli že prvi odlitki. Pri tej gradnji jim pomagajo tudi drugi tozdi, kot je tozd Ravne, Strojno prometni obrat Ljubljana in tozd za projektiranje v Ljubljani, ki nosi vso težo gradbenih projektov za to veliko jeseniško in slovensko investicijo. Gradijo tudi stanovanjsko naselje Planina III v Kranju, in novo tiskarno Gorenjskega tiska na Planini. Letos zaključujejo modernizacijo obratov LIP Bled v Podnartu, na Rečici in v Mojstrani ter njihovega počitniške- Mesec kmetijske mehanizacije v blagovnici HMEZAD v Žalcu NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA Zaradi izredno dobre in pestre izbire kmetijskih strojev in priključkov ter rezervnih delov zanje je blagovnica znana tudi širom po Jugoslaviji — Na 1600 kvadratnih metrih notranjih prodajnih površin tudi bogata izbira avtotehničnega, elektro, vodoinstalacijskega in gradbenega materiala, orodja in drugih izdelkov za kmetijstvo, obrt in dom Alojz Turmšek iz Šmarij je prišel kupit nakladalno prikolico in obračalnik. Že nekaj časa je ramišljal o nakupu, ko pa je izvedel za popust in ostale ugodne prodajne pogoje v blagovnici, se je odločil, saj brez mehanizacije danes na kmetiji ne gre več. Blagovnico Hmezad pozna tudi že precej Gorenjcev. Ob našem obisku smo tudi mi srečali enega-Franc Porenta j* Spodnjih Biten j je pil prvič v blagovnici-Zanjo je slišal op znancev, kupit pa J0 prišel letvasti tran-sporter. Navdušen }* bil nad bogato izbiro blaga, ne samo z* kmete, temveč tudi za dom in gospodinjstvo. V blagovnici Hmezad, znani tudi pod imenom Zelena trgovina, te dni kar vrvi obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice pa tudi iz drugih republik. Blagovnica, še posebej znana po izredno bogati izbiri kmetijskih strojev in priključkov, ima ta mesec, do 23. oktobra, prodajno akcijo z imenom Mesec kmetijske mehanizacije. Lani je trajala en teden, letos pa so jo zaradi izrednega zanimanja podaljšali na en mesec. Poleg dobre ponudbe privabljajo kupce tudi ugodni prodajni pogoji s 30 odstotnimi popusti. Seveda pa v blagovnici Hmezad nimajo samo bogate izbire strojev, pripomočkov in drugih izdelkov za kmetijstvo Graditelje navdušuje bogata izbira gradbenega, vodovodnega in električnega materiala, obrtniki pa se v blagovnici oskrbujejo z repromateriali, stroji, orodji. Bogata izbira tapet, barv in lakov, orodja in pripomočkov zadovoljuje še tako zahtevnega hišnega mojstra. Omeniti moramo še dobro založenost oddelka z avtotehni-čnim materialom, na katerem smo opazili tudi dobro izbiro koles. še eno posebnost blagovnice Hmezad v Žalcu moramo omeniti, saj je verjetno edina v Jugoslaviji. Blagovnica ima namreč že skoraj v celoti uveden samopostrežni način prodaje. Ker tudi pri njih kakšnega kupca »prime zmi-kavtska žilica«, na samopostrežni način pa se prodaja blago tudi zelo velikih vrednosti, po zgledu ljubljanskega Supermarketa in Name že razmišljajo o namestitvi posebne naprave za preprečevanje kraj. Mogoče se vam bo zdelo, da je ta zapis napisan preveč pohvalno in da smo zapisali same presežnike. Mi smo ob prvem obisku pač odnesli tak vtis, tudi kupci, ki smo jih povprašali, so izrekali same pohvale na račun blagovnice, zato vam ne preostane drugega, kot da blagovnico Hmezad v Žalcu tudi vi obi ščite in se prepričate. Hmezad AGRINA ŽALEC. TEL: (063) 713-211 POSLUJEMO NON STOP OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13. ure Ugodnosti ob nakupu v mesecu kmetijske mehanizacije v blagovnici Hmezad Proizvajalci dajejo popuste za svoje izdelk0: Tehnostroj 10—20%, Creina 5%, Metaln« 10-15 %, Strojna 10 %. Gorenje Muta 12 °h> Hmezad Agrina TOK Mega 10 %. METALKA TOZD TPO Boje. 10 %. Opozarjamo vas na posebne ugodnosti ob nakupu strojev in priključkov SIP: 10—30 °>° popusta, zajamčen rok dobave, brezplačna dostava na dom, kompletna ponudba SIP r*' zervnih delov, na dve leti. podaljšana garancija za kombajne. V blagovnici ta mesec na poH4bnem prodajnem prostoru nudijo občutno znižane i*" delke za dom in gospodinjstvo. Posebej zanimivo za Gorenjce: kompletne nije za silažo in krompir — tudi s popusti prO' izvajalcev ŽALEC, TELEFON. 063/713 211 Odprta je od 7. do 19. ure vsak delavnik, ob sobotah od 7. do 13. ure Blagovnico v Žalcu najdete na koncu glavne ulice v smeri proti Celju na desni strani, takoj za bencinsko črpalko. PETEK. 4. OKTOBRA 1985 REPORTAŽA, OBVESTILA, OGLASI 13. stran ©©missgaMsnGLAS I 40 let Gradisa-LIO Škofja Loka $ \ LE PETINO ZA GRADIŠ % Gradisov lesno industrijski obrat v Škofji Loki je bil pred dnevi nagrajen kot eden najboljših Gradisovih tozdov. Tretjič zapored, sicer pa četrtič, je bil nagrajen po »perli«, ka-Kor v Gradisu pravijo nagradi za produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost. Posnetek je nastal pred štiridesetimi leti, v povojni državni žagi so korenine Gradisovega lesno industrijskega obrata v škofji Loki. Gradisov lesno industrijski obrat v Škofji Loki ima svoje korenine v Povojni državni žagi, ki so jo že 4. °ktobra 1945. leta priključili tedaj ustanovljenemu Gradisu. Leto kas-neJe so poiskali nove prostore na Ledini, postavili novo žago, mizarsko in tesarsko delavnico. Kot zanimivost velja povedati, da so prva lete imeli tudi svojo kmetijo. J) V vseh štiridesetih letih so ohranili vse tri dejavnosti: primarno predelavo lesa, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo. Na začetku so seveda delali predvsem za potrebe Gradisove gradbene operative, kasneje vse bolj tudi za druge slovenske in jugoslovanske gradbenike. V Beogradu so odprli celo svojo izpostavo, da so tam močneje prisotni, Gradisova montažna hiša predvsem pri postavljanju montažnih objektov. Tako danes LIO Škofja Loka le petino svojih izdelkov naredi za potrebe Gradisa, vse ostalo za druge kupce. Pri tem pa je treba povedati, da se niso usmerili v serijsko izdelavo, temveč delajo za znane kupce, kar se jim v zdajšnji krizi gradbeništva in lesne predelave po svoje tudi obrestuje. Primarna lesna predelava, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo so dejavnosti LIO Škofja Loka, ki jih razvijajo že štirideset let. Ker je domači trg z izdelki lesno predelovalne industrije zasičen, je izvoz njihova življenjska nujnost. Na tuje prodajo od 20 do 30 odstotkov svojih izdelkov. Največji izvoz so naredili leta 1976 skupaj z Jelovico, ko so v Furlaniji postavili montažne hiše, leta 1980 so jih dosti prodali v južno Italijo, istega leta so jih veliko postavili za naše gradbenike v Iraku. Zdaj pa izvažajo na zahtevno evropsko tržišče, kamor prodajo tako rekoč hišo za hišo, montažne seveda. Pripravljajo pa se na večjo prodajno akcijo na ameriškem trau, hiše bo- Povejmo še, da ima LIO Škofja Loka v Gradisu 6-odstotni delež glede na število delavcev, v zadnjih letih celo raste, saj se zmanjšuje število gradbenih delavcev. Čeprav je LIO Škofja Loka Gradisov tozd, ima dejansko značaj samostojne delovne organizacije. Povezava v okviru Gradisa pa je v marsičem pomembna, ne le zaradi dela, ki jim ga prinaša njegova gradbena operativa. Posebej v zadnjem času je bistvenega pomena interna banka, ki' dobro dela, pomaga posameznim tozdom pri premoščanju nelikvidnosti. Seveda pa je pri tem treba povedati, da v LIO Škofja Loka izgube ne poznajo, v vseh štiridesetih letih ne. do seveda morali prilagoditi njihovim željam. Doma pa trenutno največ montažnih hiš prodajo v Srbijo, kjer jih delovne organizacije kupujejo za svoje delavce. Čeprav našo lesno predelovalno industrijo tišči kriza, pa jo v LIO Škofja Loka dokaj dobro premagujejo s prizadevnim delom celotnega delovnega kolektiva, za katerega je značilna pripadnost. Lahko rečemo, da skorajda nimajo nerešenih stanovanjskih problemov delavcev, veliko so doslej naredili za. družbeni standard, tudi pri osebnih dohodkih niso na repu, 58.500 dinarjev je avgusta znašal povprečni osebni dohodek, pri čemer v primerjavi z lanskim realno niso padli. Ob iskali smo slovensko trgovino Rakušek v Borovnici v Selah, na oni strani Košute Odkrita, poštena slovenska beseda kar iščejo okoliške družine. Nabavlja za vsa Sela in vse hribovske vasi v okolici. Gorenjci Rakuškovo trgovino v Selah še premalo poznamo. Bolje jo poznajo Ljubljančani in Kamničani. Kar precej jih prihaja. Domačo slovensko besedo najdejo, nizke cene in najboljšo menjavo. Naj povem samo za primer, da dobite kilogram kave že za 89, čokolado Milka za 21.90, riž za 9.90, polki-logramsko margarino za 19.90, mehčalec za perilo za 29.90, lak za lase za 19.91 in kilogram banan za 12.90 ši lingov. V torek, 24. septembra, so tu menjali šiling po 16.50 dinarjev, ko je bil že povsod drugod po 20 ali več dinarjev. 110 kvadratnih metrov trgovine je dobro založene z vsem blagom, ki je zanimiv tudi za našega kupca. Imajo lepo izbiro moher volne, stojalo je polno praktičnih revij, imajo vse za vlaganje, tudi rex kozarce, vse za šolo, vsak dan imajo sveže sadje pa tudi nekatere tekstilne izdelke in nekaj športne obu t ve. Odprto imajo vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 14. do 18. ure, tudi ob sobotah popoldne - edini na Koroškem . Za več jo skupine odpro trgovino tudi v nedeljo, le v petek jim je treba javiti po telefonu: 9943 4227/7170. če vas bo torej pot kdaj zanesla v Sele — pruv je, da kdaj pa kdaj obiščete to malce pozabljeno, a prelepo dolino pod Košuto — se ne pozabite oglasiti v Borovnici (Zeli Freibach piše na cest nih tablah) pri Rakuškovih. Kaj zanimivega boste že na šli zase Spar trgovino v Borovnici v Selah na Koroškem vodi Slovele VValter Rakušek. 16 kilometrov je do tu iz Borovelj ali iz *°lezne Kaple. Edini na Koroškem imajo odprto tudi ob so b°tah popoldne. Borovnica v Selah Karkoli me pot zanese skozi e'a. najbolj slovensko vas !}a Koroškem, se ustavim pri ^Dah sredi vasi, ob lepi stari aPeli, v katero zaneso pred Pogrebom vsakega Selana, !n Se sprehodim po pokopa '*ču. Lepo je urejeno, nič Dahaško. Sama slovenska 'J^ena: Olip, Oraže, Lipej, °9hs, Hribernik ... In ne le "riena, tudi napisi pod imeni ?° slovenski Posebno obe !®*je imajo domačini, ki so om 29 aprila 1943 na Dunaju plavljeni zaradi sodelova nla s partizani. Tem so spo ^eriik postavili tudi koroški Partizani. Ena najlepših dolin na Ko 2*kem so prav Sela. Zeli ^narre piše na kažipotih redi Borovelj se odcepi pot pr°ti Selam Poti so dobro °*načene Sa'eč Približno enako je čez Jezersko Od *e'ozne Kaple jo čez prelaz ^aida 16 kilometrov do Bo °vnice v Selah. Tudi iz Bo rovelj je do sem 16kilome trov. Kmetije so lepe; ohranjena je stara arhitektura. Skromno, a lepo. Tu so osta li Slovenci najbolj slovenski. Ni hiše, pravijo, kjer ne bi govorili slovensko. Škofja JLoka je že vrsto let pobrate na s Seli V Selah je tudi trgovina. Pravzaprav v Bo rovnici v Selah, 4 kilometre naprej od Sel proti Šajdi. Vodi jo VValter Rakušek Kar malo žal mi je tega sloven skega trgovca, ki tu, sredi Sel, nima kupcev, kot jih imajo trgovine v Borovljah, v Celovcu in drugod, pa če so Slovenci ali ne. Največkrat se delajo Slovence samo za to, da dobro prodajajo. Tu, v Selah, pa je slovenstvo res nično doma. Rakuškova trgovina ima v Selah stoletno tradicijo. V lepi, novi hiši imajo lokal že deset let. To je predvsem špecerijska trgovina, a je za ložena z vsem potrebnim, jf* ^f* ^r* ^r* *p ^r* t* *r* ZLATARNA Goldie MEGLIC STANISLAV RADOVLJICA Prodaja srebrnega in zlatega nakita ^m*+ ^iV ^LfT 9m^ž ^tf SIS DEŽURNI VETERINARJI od 4. 10. do 11.10.1985 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23-518 za občini Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja luka, Novi svet 10, tel.60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet., tel.:23-716 ali 25-779 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE MERKUR — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 TOZD Universal — prodaja na debelo, n. sub. o. Jesenice, Sp. Plavž 3 objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALISTA za prodajo žice in paličnih jekel v poslovni enoti v Naklem Pogoji: — srednješolska izobrazba (V. stopnje zahtevnosti) ekonomske, komercialne, tehnične ali poslovodske smeri (zaželen metalurški tehnik), — 3 do 5 let delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo, — delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška 1, Kadrovska socialna služba. Kandidate bomo o izboru obvestil v 15 dneh po sprejemu sklepa v samoupravnem organu. že v prodaji v vseh naših trgovinah z živili. Mizarstvo in profiliranje lesa 0VSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 — obiščite naš razstavni prostor v sklopu delavnice, — za opremo vašega stanovanja vam nudimo pestro izbiro raznih vrst ogledal, stenske obešalnike, garderobne stene, mizice, uporabne za telefone, cvetlice, nočne omarice in za razne dekorativne namene, — ponujamo tudi masivne mize, primerne za opremo kmečke sobe, in več vrst letev. GLAS 14. STRAN. OGLASI IN OBVESTILA PETEK, 4. OKTOBRA 1985 Doslej Odslej • Barvita skandinavska zaščita lesa član sistemske zaščite lesa HTDO GORENJKA, n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 TOZD ŽIČNICE KRANJSKA GORA, n. sol. o. BorovŠka 107 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge 3 KLJUČAVNIČARJEV oziroma ELEKTRIKARJEV Pogoji: — dokončana poklicna šola elektro oziroma strojne * * " smeri, — 3 mesečno poskusno delo, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom; 2 STROJNIKOV VLEČNIC Pogoji: — dokončana osnovna šola, — delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom (čaz zimske sezone); 4 DELAVCEV ZA BLAGAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: — dokončana poklicna šola, — pasivno znanje enega tujega jezika, — delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom (čaz zimske sezone); 5 REDARJEV Pogoji: — dokončana osnovna šola, — izpit za redarja, — znanje smučanja, — delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom (čas zimske sezone). Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati v 8 dneh od dneva objave pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice. Brivsko frizerski salon »NADA« Radovljica Na podlagi 46. člena statuta DO in po sklepu zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DO Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da je KV delavec brivsko-frizerske stroke z najmanj 5 leti delovnih izkušenj ali srednješolsko izobrazbo, — da ni bil kaznovan po 311. členu zakona o združenem delu Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE, KRANJ, b. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: FINANČNEGA KNJIGOVODJA (za nedoločen čas) Pogoji: — višja izobrazba komercialne smeri ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gor nji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA p. o. KRANJ Po sklepu delavskega sveta in v skladu s statutom razpisuje razpisna komisija naslednja dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA OZD Delo in naloge razpisujemo za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati morajo poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delokrogih, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da izpolnjujejo pogoje v skladu z družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov: Gasilsko reševalna služba Kranj, Oldhamska 4, »za razpisno komisijo«, v 30 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa delavskega sveta. belton moj odnos do lesa I« belinka ljubljana ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 201 obvešča.da bo cesta M-l KRANJ—LJUBLJANA na odseku od križišča ISKRA do križišča LABORE zaprta za ves promet od 8. oktobra 1985 do 18. oktobra 1985 zaradi zamenjave zgornjega ustroja vozišča. Avtobusni promet bo v času zapore ceste od 0.00 do 7.00, od 13.00 do 15.00 in od 18.00 do 24.00 ure potekal čez gradbišče. Obvoz za ostali promet in za avtobusni promet izven navedenega časa pa je določen na relaciji LABORE—DELAVSKI MOST—VZHODNA OBVOZNICA—PRIMSKOVO—ZLATO POLJE in obratno. Prosimo udeležence v prometu, da se ravnajo natančno po prometni signalizaciji in ne silijo prek gradbišča, ker s tem ogrožajo lastno varnost in varnost delavcev pri izvajanju gradbenih del. Prav tako želimo, da udeleženci v prometu z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. Kadrovska komisija OE kontrola, DS Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge - KV TEKOČI KONTROLOR za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, — tečaj iz varnosti pri delu, — tečaj iz hladilne tehnike, — poznavanje konstrukcijske, tehnološke in kontrolne dokumentacije, — 2 leti delovnih izkušenj. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kranj objavljamo razpis za proste delovne naloge in opravila VODJE OBRAČUNSKE ENOTE ALI DELOVODJA Pogoji: — srednja šola elektro stroke z dveletnimi izkušnjami ali delovodska šola elektro stroke z triletnimi delovnimi izkušnjami. KV KOVAČA Pogoj: — poklicna šola s triletno prakso Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnjo z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. VLADIMIR NAZOR RO dječja i omladinska odmarališta grada Zagreba, Maksimirska 51 PJ »NAŠA DJECA« KRANJSKA GORA, Borovška 48 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja prosta dela in naloge: - EKONOMA - SKLADIŠČNIKA v poslovni enoti Naša djeca Kranjska gora za nedoločen čas — 1 delovno mesto Poskusna doba — en mesec. Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ali KV delavec trgovske smeri ter opravljen šoferski izpit B kategorije, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih Dokumentirane ponudbe pošljite na naslov: Naša djeca, Kranjska gora, Borovška 48, v 8 dneh po objavi. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje javno dražbo naslednjega osnovnega sredstva: KOMBIBUS (7 + 1), leto izdelave 1978, vozen, izklicna cena 400.000 din. Javna dražba bo 9. oktobra 1985 ob 8. uri pred osnovno šolo. Ogled je možen 7. oktobra ob 8. uri. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predy loži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 10. oktobra 1985, ko mu bomo blago izročili s klavzulo »videno — kupljeno«, in ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti. Interesenti dobijo informacije v tajništvu šole po telefonu 21-372. MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK OZIMNICA ŽE V PRODAJI V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI PO VAŠEM OKUSU • V STEKLENIH KOZARCIH • PASTERIZIRANO • TRAJNOST ZAJAMČENA ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka — TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge REFERENTA OBRAČUNA OD za DE Tržič Pogoji: — ekonomska srednja šola in 2—3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v računovodstvu, — dvomesečno poskusno delo. Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK objavlja prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: — srednja ali višja šola ekonomske smeri, — dve do tri leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnih časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite n* naslov TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK. Gozd Martuljek 45. Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENČUR Komisija uprave Doma Kokrške čete Šenčur razpisuje mesto HIŠNIKA Pogoji: — da je kvalificiran delavec (tehnične stroke) Na razpolago je dvosobno stanovanje. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost Šenčur. Kranjska 2. V Kranju ali bližnji oko''' ci išče Obrtna zfl£jr uga poslovno pisarn'' ške prostore v izmeri od 120 kv. f"1 do 200 kv. m s pogojem, da je v bjjj ni večji parkirni prost0 ; Ponudbe pod Poslo^1 prostor. PETEK, 4. OKTOBRA 1985 REPORTAŽA .15. stran &mm GLAS Alplesovih 30 let Hiter razvoj od sodarstva do moderne industrije Lesarstvo ima v Selški dolini več kot 500-letno tradicijo — V tridesetih letih se je Alples razvil iz zadruge v moderno . tovarno — Vseh 30 let so dobro gospodarili in tudi sedaj imajo manjše težave kot druga lesna industrija — Pohištvo m še vedno dobro prodajajo, tretjino proizvodnje izvozijo, izdatke pa skušajo zmanjšati z boljšo organizacijo podjetja in proizvodnje Letos mineva 30 let od usta-<> novitve Medzadružnega lesno I j 'ndustrijskega podjetja Češnji-<> ca, ki so ga ustanovile Kmetij-|i Jke zadruge Češnjica, Zali log • (združena s KZ Davča). Sorica. . Bukovica in Luša. Od tedaj dalje \\ se je podjetje razvijalo samo- II stojno in doživelo nagel vzpon, J j tako da je danes Alples, to ime ,> so prevzeli leta 1969, po obse- * 9u proizvodnje, kvaliteti in oblikovanju pohištva med vodilnimi v Jugoslaviji. Lesarstvo pa je v Selški dolini veliko starejše, saj ima več kot Petstoletno tradicijo. Zaradi razvoja rudarstva so v Selški dolini že v 14. stoletju začeli izkoriščati gozdove. V okoliških 9ozdovih, predvsem pa na Jelo-v'ci, so začeli kuhati oglje. Fuži-narji pa so razen tega potrebo-v3li tudi ustrezne embalaže, zato so hkrati s fužinarstvom navale tudi prve žage. Vest o na-stonku prve žage v Železnikih Je9a v leto 1358. Žagarstvo je torej ena najstarejših dejavno-stl v Selški dolini. , Druga stara dejavnost obde-lave lesa, ki je bila v Selški doli-^ posebno dobro razvita, je sodstvo. Konec prejšnjega sto-letJa je bilo izdelovanje sodov *°t hišna obrt zelo razširjena Predvsem na Rudnem pa tudi Ja Cešnjici, v Dražgošah in Kali-Jah. Tudi v Železnikih je bilo v tom času več sodarjev. Ko so v Železnikih ugasnili PJav*i (zadnji leta 1902) in izumrle železarske kovačije, so tu-i 5' sodarji preživljali težke čaše. ' ^e|e ko so začeli izdelovati so-i ?e za kroparske kovače in * Jranjsko industrijsko družbo na ; pšenicah, so se začeli nekoliko I toljSi časi. lesno obrt, kupiti vso hlodovino in jo predelati. Leta 1946 se je preimenovala v Lesno zadrugo za Selško dolino na Češnjici. Naslednje leto sta se ji pridružili Sodarski zadrugi na Češnjici in v Železnikih. Leta 1948, ko je tudi Selško dolino zajela reorganizacija zadružništva, so jo razdelili med devet novoustanovljenih kmetijskih zadrug. Leta 1954 je kmetijska zadruga Češnjica sprejela sklep o oddvojitvi lesnoindustrijskega odseka in ustanovila Lesno industrijsko podjetje Češnjica. Naslednje leto pa je vseh devet zadrug r V začetku stoletja se je na slovenskem razmahnilo zadruž-niStvo, ki je tudi med sodarji !)a|etelo na ugodna tla. Leta ^02 so ustanovili Sodarsko za-Jru9o za Selško dolino. Že Kmalu so imeli s svojih obratih tocji elektriko. Kasneje so ustalili sodarsko zadrugo tudi v £e,eznikih. Veliko vlogo v celoten lesnem gospodarstvu pa J 'mela Lesno produktivna za-Jru9a za Selško dolino na Češ-vjf'. ki je bila ustanovljena leta ,S37. Njen namen je bil. v ko-,st svojih članov pospeševati združilo lesno dejavnost in ustanovilo Medzadružno lesno industrijsko podjetje Češnjica — prehodnika današnjega Alp-lesa. Razvoj Al plesa Prehod iz obrtniškega načina dela v industrijo ni bil lahek. Prvi tehnik se je v novem podjetju zaposlil pred tridesetimi leti, prvi diplomirani inženir pa šele 1962. Normiranje dela, pisno določanje porabe materiala, načrtovanje zaporedja delovnih postopkov in druge novosti so se v začetku težko uveljavljale. Kljub temu pa je bi- alples 30 let la delitev dela uspešno izvedena. Vpeljali so nove tehniške postopke, ki so omogočili velik porast proizvodnje kaset in kosovnega pohištva. Leta 1967 so začeli uporabljati iverne plošče. Tovarna je prva v Jugoslaviji dokazala, da se iz ivernih plošč lahko izdela tonsko pohištvo, ne da bi se s tem zmanjšali trdnost in resonančnost izdelka. Leta 1967 je bil urejen v obratu Češnjica nov žagarski obrat s skladiščem hlodovine, vodnim bazenom, žago in sor-tirnico desk. Zato sta bili ukinjeni žagi na centrali in Češnjici, žago Pozavnik pa so ukinili že leta 1963. Leta 1971 predstavlja za kolektiv Alplesa prelomnico. V tem letu je zrasla nova tovarna ploskovnega pohištva, opremljena z najsodobnejšo strojno opremo. Celotna pokrita površina je znašala 17.000 kvadratnih metrov. Število delavcev se je v dveh letih povečalo s 559 na 696. Julija 1978 so odprli nove prostore za predelavo masivnega lesa in obrat kovinske predelave. S tem so modernizirali tehnologijo sušenja lesa, tehnološko povezali proizvodnjo ploskovnega pohištva z možnostjo oplemenitenja z masivnim lesom, razširili proizvodnjo masivnega pohištva in ustvarili pogoje za proizvodnjo lesnoobde-lovalnih strojev in transportnih naprav. Takšna preusmeritev je omogočila vgrajevanje več znanja v izdelke in zaposlitev kvalificiranih delavcev. S tem so tudi rešili marsikatero krizo, ki se je pojavila zaradi zapiranja uvoza sodobne opreme. Tudi z investicijami v toplarno so v Alplesu orali ledino. Še danes so ena redkih delovnih organizacij, ki v celoti sama proizvaja toplotno energijo za svoje potrebe, razen tega pa še za plavalni bazen ter stanovanjsko naselje in to izključno z lesnimi ostanki. Že leta 1976 je bil zgrajen primarni toplovod Alples je poznan po svojem pohištvu, s katerim se da opremiti vse stanovanje, razen kuhinj. Zadnji sistem pohištva, ki se na trgu dobro uveljavlja, je sistemsko pohištvo DOM. Za svoje pohištvo so v Alplesu dobili številna priznanja. V Ljubljani 1969 — posebno priznanje za ALFO V Beogradu 1970 — Jugoslovansko pohištvo leta za ARTUS V Beogradu 1972 — Jugoslovansko pohištvo leta za DOMINO V Beogradu 1972 — diploma Dober dizajn za DOMINO V Beogradu 1973 — diploma dober dizajn za Mihec V Beogradu leta 1974 — Zlati ključ za Triglav V Beogradu 1975 — diploma Dober dizajn za KOMNO V Beogradu 1979 — Srebni ključ za Ljubljano V Beogradu 1974 — diploma za LOTOS V Beogradu 1979 — diploma Dober dizajn za Ljubljano V Beogradu 1983 — Srebni ključ za DOM V Beogradu 1983 — diploma Jugoslovansko pohištvo za DOM V Beogradu 1984 — diploma Jugoslovansko pohištvo za program AB Alples—Kres—Iskra. Leta 1979 je bila. zgrajena nova toplarna, letos ob 30-letnici pa so zgradili še skladišče lesnih odpadkov. Aprila leta 1969 so odprli salon pohištva v Železnikih. Razen salona, upravnih prostorov in ateljeja je v tej stavbi dobil prostore tudi računalniški center. Z nakupom računalnika je Alples naredil odločilni korak na področju informatike. Brez računalnika si danes nabave, proizvodnje in prodaje ne morejo več predstavljati. Leta 1980 so kupili precej nove opreme, zgradili pa so tudi salon v Splitu, obrat tonskega in garniturnega pohištva, skladišče vnetljivih snovi, skladišče za lesne ostanke, prestavili toplovod znotraj ograje, zgradili skladišča in asfaltirali dodatne površine. V nekaj stavkih je težko opisati hiter razvoj Alplesa. Danes' ima sodobno tovarno, tudi sodobno opremljeno in visoko tehnologijo, kar ga uvršča med največje proizvajalce pohištva v Jugoslaviji. Tri desetletja dobrih gospodarjev Tudi poslovni rezultati delo- ] vne organizacije so v tem času < sledili materialnemu razvoju. So odraz premišljenih investicijskih vlaganj, večanja produktivnosti in sodobne tehnologije ter pametnih poslovnih odločitev. Iz realnih številk brez inflacije bi lahko izračunali, da se je v tridesetih letih celotni prihodek povečal za 40-krat, dohodek za 44-krat in število zaposlenih trikrat. Ob tridesetletnem jubileju se tako v Alplesu lahko pohvalijo s tridesetletnim rentabilnim delom. Seveda ni šlo vedno vse gladko. Doživljali so tudi huda leta, toda zaposleni so se vedno znali truditi za izboljšanje razmer. Tako tudi danes, ko se srečujejo s težjimi razmerami za gospodarjenje, skušajo probleme reševati predvsem v okviru re-proverige in z boljšim izkoriščanjem notranjih zmogljivosti. Tako še vedno dosegajo nadpovprečne rezultate v lesni industriji in so ena redkih delovnih organizacij, ki še nimajo zalog. Boljše poslovne rezultate bodo dosegli z večjo proizvodnjo, z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti Jboljšo organizacijo in organiziranostjo in v Še večji meri bodo v poslovanje vključili raziskovanje in razvoj. Še naprej bodo povečali izvoz, čeprav že sedaj izvozijo na konvertibilni trg tretjino proizvodnje. Hkrati pa bodo zahtevali, da se spremeni odnos do izvoznikov na konvertibilni trg, ki so zaradi nerealnega tečaja dinarja, premajhnih izvoznih stimulacij in pomanjkanja izvoznih kreditov v slabšem položaju kot izvozniki na vzhod ali proizvajalci, ki prodajajo doma. Stalna rast izvoza je najpomembnejši pogoj za boljši jutrišnji dan v Alplesu in celotnem gospodarstvu. @©£M£^ 16. STRAN OBVESTILA — OGLASI PETEK, 4. OKTOBRA 1985 A. JESENSKI IZLETI ISTRA (Hrastovlje, Buzet, Motovun, Beram, Pazin, Vod-njan, Grožnjan) — 1 DAN ODHODI: vsako soboto v novembru; DOLENJSKA (gobarjenje v okolici Dolenjskih toplic) — 1 DAN ODHODI: vsako soboto v oktobru in novembru; SLOVO OD POLETJA (mini križarjenje od Pulja do Umskega kanala z ogledom Brionov in piknikom na Crve-nem otoku) OD BAŠČARŠIJE DO STRADUNA - 3 DNI ODHODI: vsak petek v novembru; S HIDROGLISERJEM K SOSEDOM (Rovinj-Rimini- San Marino) — 2 ali 3 DNI ODHODI: 10. oktober, 17. oktober, 24. oktober DUBROVNIK (1 DAN - letalo) ODHODI: vsako nedeljo od oktobra dalje. ENODNEVNI IZLETI PO SLOVENIJI (Dolina Soče, Bela Krajina, Prekmurje, Posavje — posebna ponudba za sindikalne in druge skupine) IZŠEL JE NOV KOMPASOV KATALOG JESEN — ZIMA — POMLAD 85/86 Hoteli ob morju, na kontinentu in v zdraviliščih 7-dnevni aranžmaji z avtobusnimi prevozi v ISTRO, KVARNER ter letalskim prevozom pod ugodnejšimi pogoji — vsako nedeljo v DUBROVNIK. NOVO: SENIOR KLUB v hotelu Kompas v DUBROVNIKU in hotelu Park v ROVINJU (7-dnevni aranžmaji s posebnim programom aktivnosti za starejše in organiziranim prevozom). K0MPAS0VA ZIMA 85/86 — doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučarskih aranžmajev v JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI, FRANCIJI. Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih. V PRIPRAVI: Bogata ponudba krajših počitnic in izletov ob DNEVU REPUBLIKE ter poseben NOVOLETNI PROGRAM s privlačnimi izleti (s silvestrovanji), kratkimi smučarskimi novoletnimi počitnicami ter aranžmani ob morju z organiziranim prevozom. V NEDELJO, 6. OKTOBRA 1985,VABLJENI NA PLES V DVORANO PRI SVETEM DUHU. IGRA F + TER DANIEL. PRIČETEK OB 17. uri. IZBRALI SO ZK VAS K0MPAS0VA POSEBNA PONUDBA ZA PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE Pri Kompasu te dni pripravljajo zanimiv program »mini počitnic« ob praznikih za 29. november. Program bo vseboval: 4 in 5-dnevne aranžmaje z organiziranim prevozom do hotelov v ISTRI in KVARNERJU, posebno bogat pa bo program prazničnih izletov. Naj tu omenimo VOJVODINO, program, ki smo ga na turističnem trgu zadnji dve leti že kar pogrešali. Izlet je zanimiv in ne preveč naporen (letalski prevoz do Beograda in nazaj, po Vojvodini pa z avtobusom), vključuje pa vse zanimivosti Vojvodine, pa tudi ogled KOPAČKEGA RITA. Tudi ostali izleti so zanimivi. Novost je program MAKEDONIJA—KOSOVO—DUBROVNIK, prijavili pa se boste lahko tudi za izlete na BRIONE, v DUBROVNIK, v ČRNO GORO na EGEJSKO MORJE in še kam. Programi bodo na voljo čez 14 dni v vseh poslovalnicah Kompasa. V MERKURJEV! prodajalni v GLOBUSU v I. nadstropju so vam skupaj s proizvajalcem EMO CELJE pripravili veliko izbiro POSODE raznih velikosti, oblik, pastelnih barv in dekorjev. Za nekatere vrste tovarniško znižanje od 20 do 40 %. lesna industrija 64260 bted, |ub|mka c 32 MM 064 77661 0 lip bled LAHKO GRADIŠČE IMAŠ VSE PRI ROKI •vrata*oblog6«apažne plošče • pohištvo« ALPETOUR BRIONI, eno- ali večdnevni izleti v Istro z ogledom brionskega otočja IZBOR IZLETOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO DOMOVINI IN K SOSEDOM BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 19. 10. SALSBURG, 1 dan, avtobus, odhod 19.10. BUDIMPEŠTA, za dan republike, 4 dni, odhod 28.11. (ekskluzivno) DUNAJ-BRATISLAVA za dan republike, odhod 29.11. (ugodno) MADŽARSKA, silvestrovanje odhod 30. 12. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Cesta na Okroglo 3, Naklo ODDA ALI PRODA leta 1986 poslovne prostore v adaptiranem objektu v Kranju, Mladinska ulica 1, ki merijo: I. nadstropje 727 kv. m, II. nadstropje 378 kv. m (možnost povečave na 727 kv. m). Parkiranje vozil zagotovljeno na lastnem parkirnem prostoru. Podrobne informacije dobite na sedežu DO — investicijska služba, tel. 47-260 ali 47-047. Če ste zainteresirani za nakup ali najem, pošljite pisne ponudbe do 25. oktobra 1985 na gornji naslov. "10VLNIJALE3 iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa •sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri POKLIČITE 741-711 PETEK, 4. OKTOBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN @®S®EgS©5EECaAS SKRBIMO ZA ZDRAVO IN USTVARJALNO RAST 9. sejem od 4. do 9. oktobra, med 9. in 18. uro v Celju Sodeluje skoraj 50 delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z izdelki za mlade do 18. leta starosti. ©LIPA POHIŠTVO POHIŠTVO, NAD KATERIM SE NAVDUŠUJEJO AMERIČANI, TUDI V. -KRANJU-- ODPRLI SMO SALON V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC —-GORENJSKI SEJEM V KRANJU- KUHINJE,. JEDILNI KOTI, SPALNICE, DNEVNE IN OTROŠKE SOBE, _SEDEŽNE GARNITURE— Delovni čas: ponedeljek — petek od 12. do 19.30 sobota od 8. do 12. ure POSEBNE UGODNOSTI: BREZPLAČNA DOSTAVA DO 120 KM, KUHINJE SO ZAVAROVANE 2 LETI OD DNEVA NAKUPA KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA dolo^n^ komisija P" delavskem svetu razpisuje v skladu z alineje 45. člena statuta delovne organizacije prosta mi 7 *" nftloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornost-tt Mandatno dobo štirih let za V°&ENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA ^oleB gov0r Splošr»ih pogojev, določenih z zakonom, družbenim do-Hjey °IT1 m samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpol-^ w še naslednje pogoje: J^obrazba I. stopnje fakultete za strojništvo s poznava-**■ Vm* na^e' organizacije in ekonomike proizvodnje ali srne viso'te ^°'e za organizactio dela — proizvodna ^ *kt? delovnih izkutenj, ,ven odnos do razvijanja samoupravljanja. jev v ,^utl naJ pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-Sku dneh po objavi razpisa razpisni komisiji v DO Kovin-^ Prema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, Mojstrana Pisa ldatt! bomo obvestili o Izbiri v SO dneh po /.akljui po zaključku raz- MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE N. SOL. 0. KRANJ TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof Delavski svet v skladu s 174. členom statuta TOZD Tovarna olja Oljarica Britof razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. mercedes FAP 1213-42, letnik 1977, prevoženih 400.350 km, izklicna cena 1.350.000 din 2. mercedes FAP 1312-42, letnik 1977, prevoženih 370.000 km, izklicna cena 1.450.000 din Javna dražba bo 10. oktobra 1985 ob 12. uri na dvorišču TOZD Tovarna olja Oljarica Britof, Britof 27. Ogled osnovnih sredstev bo možen uro pred pričetkom javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene osnovnih sredstev. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije na telefon 22-771. SMELI** SMELT gradnja industrijskih objektov Ljubljana, Kardeljeva ploščad 24 Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: - TEHNIŠKEGA DELAVCA - KUHARJA v vili Zlatorog na Bledu Pogoji: — KV kuhar s triletnimi izkušnjami Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja, SMELT Ljubljana, Kardeljeva ploščad 24. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. DOMPLAN KRANJ, JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja: 1. URBANISTIČNA DELA I. za samostojno delo na področju urbanističnega planiranja in načrtovanja 2. DELA NA PODROČJU INŽENIRINGA a) za področje energetike in strojnih instalacij — 1 delavec b) za področje elektro instalacij — 2 delavca Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še: pod 1. — diplomirani inženir arhitekt, — 4 leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja, — strokovni izpit; pod 2. a) — diplomirani inženir strojništva, — 4 leta delovnih izkušenj na področju energetike ali instalacij toplotnih naprav, — strokovni izpit, — izpit iz varstva pri delu; b) — diplomirani elektro inženir, — 4 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — izpit iz varstva pri delu. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan, Kranj, tel.: 24-440. Vsi kandidati bodo pisno obveščeni o uspehu izbire v 10 dneh po opravljeni izbiri. VEZENINE BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, TOZD Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. ČIŠČENJE IN MAZANJE ČIPKARSKIH STROJEV — 1 delavec za nedoločen čas II. VODJE IZMENE V OBRATU ClPKE VINTGAR — 1 delavec za nedoločen čas III. VEZILJE II. — 8 delavk za nedoločen čas Pogoji: podi. — končana osnovna šola, — trimesečno poskusno delo; pod 2. — poklicna šola kovinske ali druge ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo; pod 3. — poklicna šola tekstilne smeri, — trimesečno poskusno delo. K sode.ovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje do dela na vezilnih avtomatih in imajo dokončano poklicno šolo katerekoli smeri. Vsi zainteresirani naj pošljejo prijave do sobote, 12. oktobra, 1985 na naslov: Vezenine Bled, Kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. @®II^3MISIIGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 4. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI teL: 27 960 aparaiMirojl ~ Prodam rabljen črno-beli TELEVI-S TOR. Telefon 35-400_12714 Prodam TRAKTOR aiher, 35 KM in rotacijsko KOSILNICO. Petrič, Breg 3, Komenda, tel. 061/841-233 12715 ZX SPECTRUM 48 K s kasetami prodam. Suhadolnik, Podreča 43, Mavčiče_12716 Prodam črno-beli TELEVIZOR za 5.000 din. Sr. Bitnje 14 12717 FOTOKOPIRNI STROJ OCE, format A 4, A 3 (navadni papir), prodam. Tele-fon 061/342-362_12718 Barvni TELEVIZOR graetz ITT prodam. Brence, Jake Platiše 3, Kranj, Planina_12719 Ugodno prodam TRAKTOR ursus 335. Dvorje 56, Cerklje_12720 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, » jkran 67 cm, za 3,5 SM. Telefon 21-669_ ._12721 Prodam M za motorno žago stihi 050. Telefon 50-820_12722 Prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR. Telefon 89-151 vsak dan __12723 Prodam fergusonov KULTIVATOR in tribrazdni PLUG ter nad 7 dni staro TELE. Anton Gorjanc, Voglje 43, Šenčur_12724 Prodam TRAKTOR pascjuali 30 KM s koso in obračalnikom. Jože Kuralt, Zg. Senica 4/A, Medvode_12725 Ugodno prodam STROJ za izdelavo ladijskega poda in stenskih oblog. Na-slov v oglasnem oddelku_12726 VITLO enobobensko, 3-točkovni pri-i ključek, prodam. Telefon 83-176 12727 Prodam MOTORKO tomos 65, staro eno leto, tel.. 42-325_12913 Prodam MIZARSKI STROJ na tri operacije. Poravnalka šir. 30 cm, cena 18M Gorenjska c. 24, Naklo 12914 Prodam STRUŽNICO maximat standard in osebni avtomobil mahari. In-formacije po telefonu 21 -973 12915 Prodam CIRKULAR za žaganje drv, motor 3 kW, balkonska VRATA in OKNO 110x80 z termobantom Po ženk 40, Cerklje_12916 Prodam RADIO in GRAMOFON. Franc Kozina, Čirče 31_12917 Prodam KOSILNICO BCS, starejši letnik. Sp Besnica 135_12918 Prodam 3 leta star črno-bel TV, 4 — i kW termoakumulacijsko PEČ in PEČ z bojlerjem za centralno ferotherm 25 000 ccal, rabljeno (zaradi povečanja hiše). Staretova 32 Kranj, (Čirče) _12919 Prodam VIDEO RECORDER. Infor-macije po tel.: 28-749_12920 Prodam dva KASETARJA SHARP RT-10 (4 SM) in RT 100 (3 5 SM) Zupa-nova 11, Šenčur_12921 Poceni prodam GRAMOFON tosca 21 z zvočniki ali brez, dobro ohranjen, cena 2 SM, Boris Čučak, V Svetina 20, 64270 Jesenice_12922 Prodam PRALNI STROJ candv in HLADILNIK gorenje — rabljeno. Tel.: 41 128__12923 Prenosni TV črno-bel, ekran 31 cm, nov in stereo RADIO KASETOFON • ugodno prodam. Tel: 50-852 12924 Prodam 1200 nagibno KOTNO PRI-REZOVALKO LESA (Štucar) tel.: 79-002 popoldne_12925 Prodam črno beli TELEVIZOR El Niš 6130, tel : 26 617, čahovin, Cesta St. Žagarja 43__12926 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ ruža elektronic. Informacije popoldne na tel, št. 81 837_12927 Prodam stereo RADIO HI-FI HSR 48, starejši letnik in STENSKE OBLO GE. Finžgarjeva 27, Bled_12928 gradbeni maiT Ugodno prodam 2,5 kub. m FASAD NEGA PESKA (kamniški). Marjan Štru-* kelj, Zg. Duplje 96_12728 Ugodno prodam PUNTE in staro OSTREŠJE za drva. Jagodic, Lenart 6, Cerklje__ 12729 Prodam 2550 kosov STREŠNIKOV trajanka Dravograd, rjava, s posipom. Jože Šparovec, Pristava 85/A, Tržič _12730 Prodam PLEKSI STEKLO Telefon 37 368 popoldan_12731 Prodam zunanje STOPNICE velike nosilnosti. Hrastje 117, Kranj, tel. 24 538_ 12732 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak, 1500 kosov. Anton Jazbec, Se-benje 52, Križe_1273.3 Prodam 2 kub. m BELE SIPE Šen čur. Partizanska 23_12734 Prodam žagan LES za ostrešje, 60 ŠPIROVCEV, dolžine 7 m, 10 x i 12 cm in 9 kosov dolžine 6 m, 12 x 14 cm Telefon 42 603 po 19. uri 12735 Prodam silikatno OPEKO in klasičen jesenov PARKET, 20 % ceneje. Telefon 50-751_12736 Prodam obdelane DESKE za obloge. Naklo, C. 26. julija 62_12737 Prodam 20 poltrdih aluminijastih PLOŠČ za žlebove. Irma Vilfan, Sr. Bit-nje 33, Žabnica _12738 Prodam 20 kub. m žaganega LESA (ostrešje, plohi, prizme). Telefon 77-139 popoldan_12739 Ugodno prodam 150 kg jubolit PLASTIČNEGA OMETA in dve termo OKNI 80 x 120. Žitnik, Moše 1, Smlednik _._12740 Prodam nova BALKONSKA VRATA x roleto KLI Logatec 80/220. Krivec, Vi-soko 91_12929 Prodam 2—3 kub. metre suhih hrastovih PLOHOV in 1000 BETONSKIH KVADROV 20 x 20 x 40. Tel.: 42-067 __12930 Prodam 20 m OKENSKIH POLIC -marmor, 15 kv. metrov OKENSKEGA STEKLA, 360 kg suhe MALTE, 40 kg DEMIT EMULZIJE, 130 kg LEPILA in 40 kg ACRYNOLITA. Tel.: 28-361 12931 Prodam 36 vreč PERLITA P-2 in 7 I TRDILCA za perlit. Stane Guzelj, Fran-kovo naselje 112, Škofja Loka 12932 Ugodno prodam velike BETONSKE ZIDAKE in VOGALNIKE. Bernard, tel.: 26-771 dopoldne _12933 Prodam SUŠICE za fasadni oder in otroško ZIBELKO. Tel: 62-289 12934 Prodam 1400 kosov rabljene STREŠNE OPEKE, 10 kv. metrov obdelanih COLARIC ter rabljene LETVE. Kranj, Cesto na Klanec 49, tel.: 23-019 12935 Prodam KROMPIR za krmljenje pra-šiečev in kokoši. Urbane, Zadraga 13, Duplje_12693 Prodam popolnoma nove SMUČI elan RC GS, dolžine 205 cm, srebrne barve. Slavko Urbane, Zadraga 13, Du-plje_12694 Prodam PREDPROSTOR Jadran 310 za adrio 305, HLADILNIK elektolux, 24-litrski, plin, 12 V, 220 V in vetro-bransko STEKLO za Z-101. Artač, tel. 21 -492 _12695 Dva PLAŠČA, velur in JAKNO, št. 40, prodam za 1 SM. Telefon 26-564 popoldan, Kranj, C. 1. maja 27 12696 Prodam velikocvetne MAČEHE. Sr. Bela 6, Preddvor_12697 Poceni prodam 11 m temno zelenega tapetniškega ŽAMETA. Telefon 064/28-833_12698 Prodam dve toni SENA, 15 kub. m GNOJA (nastlano s steljo) in 30 kv. m LADIJSKEGA PODA. Matija Klemen-čič, Stara Oselica 44, Gorenja vas _12699 Prodam 50-litrski BOJLER, zapakiran, cena 23000 din, RADIO savica, nerabljen, TELEČJI BOKS in drugi material za čevljarstvo. Kranj, Oprešniko-va 12, tel. 26-409_12700 Prodam suha mešana DRVA. Tele-fon 70-260__12701 Prodam žensko ŠPORTNO KOLO na 5 prestav. Telefon 74-355_12702 Prodam suha bukova DRVA in dve novi TRAKTORSKI GUMI 12-4-11-28. Telefon 45-368_12703 Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje in polnjenje vreč za krompir. Resnik, Moste 76, Komenda 12704 OMORIKE — visoke nad 2 m — in SREBRNE SMREKE ugodno prodam. Tel: 21-000_ 12907 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlakar, Cesta na Klanec 63, Kranj_12908 Prodam ELEKTRIČNO KITARO Ritem Copia Gibsol. Tel: 24-628 12909 Poceni prodam domače SLIVE. Sr. Bela 6, Preddvor_12910 Prodam večjo količino mešanih DRV. Informacije po tel.: 77-552 12911 Stare POSTELJE (obnovljene vzmetnice in »modroci«), NOČNE OMARICE tridelna OKNA (primerna tudi za tople grede) zamenjam za krmno PESO, KORENJE KROMPIR. Novak, Dražgoše 54, p. Železniki_12912 Prodam nov AVTO RAD IO Sharp Rudija Papeža 32, Kranj, stanov. 44 vozila Ansambel F + igra vsak petek v diskoteki Stop na Bledu in vsako nedeljo v dvorani v Sv, Duhu. Prodam cementno STREŠNO OPEKO (folc) Marko Proj, Virmaše 2, Škof-ja Loka_12936 Prodam rabljene SALONITKE 40 x 60, rabljene ŽLEBOVE in OBROBE (pocinkane), tel.: 26 054 popoldne _12937 Prodam 100 kv. metrov LADIJSKEGA PODA. Franc Smolej, Žiganja vas 43_12938 Prodam 2 kosa levih BALKONSKIH VRAT (termopan) 210 x 80 Langus, Pe-račica 5_12939 Prodam smrekov POBJON, Cven-kelj, Brezje 43, 64243 Brezje 12940 Prodam rabljene pocinkane ŽLEBO VE, termoakumulacijsko PEČ AEG — 3kW in RADIATORJE aertermik 12, 18, 38, 46 členov. Perko, Škofjeloška 42, Kranj_12941 Prodam staro STREŠNO OPEKO ki-kinda, Žanova 30, Kranj Tel. 22-112 _12942 Prodam novo termopan OKNO JELOVICA 140 x 140 z roleto s 15-odsto tnim popustom. Rupa 21, Kranj 12943 Prodam rabljen ZIDAK in STREŠNO OPEKO kikinda. Brun, Bašelj 8. Tel.: 45-282 12944 laino prodam Prodam rabljen RADIATOR JUGO TERM 1800 x 520 mm Zg. Duplje 80 _11312 ŽELEZNA VRATA 190 x 90 in enofa-zni ELEKTROMOTOR 1,5 kW, 2800 obratov, prodam Telefon 60 169 __ 12683 Glovok OTROŠKI VOZIČEK, temno moder žamet, dobro ohranjen, pro-dam. Telefon 60 742_12684 Prodam POROČNO OBLEKO roza barve, št. 44. Telefon 66-965 12685 Prodam semenski in krmilni KROM PIR. Pevno 5, škofja Loka_12686 Prodam CIPRESE. Telefon 70-433 od 14. do 15. ure _12687 Prodam električni ŠTEDILNIK in ženski PLAŠČ; zamenjam štirisobno STANOVANJE za trisobno s central no Volčič, Župančičeva 12, Kranj 12688_ Prodam drobni KROMPIR. Jereb, Sp Brnik 74_12689 Prodam LIGUSTER za živo mejo Šenčur, Partizanska 28__12690 Prodam drobni KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 86_12691 Ugodno prodam 75 belih steklenih PRIZEM, dimenzije 19x19 cm, in rab Ijeno litoželezno stoječo KAD za tuš. Lahko tudi za krediti Marjan Strniša, Hrastje 1, tel 064/26 212_12692 KRZNARSTV0 »CETINSKI« ___- RAK G0JKA Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5, na dvorišču (za nebotičnikom) — nudimo vse vrste krznarskih storitev po najnovejši modi, — priporočamo se za nadaljnje zaupanje. Prodam krmilno PESO in prvovrstno travniško SENO. Jože Pretnar, Zg. Do-brava 5, Kamna gorica_12705 Prodam komplet CISTERNO z goril-cem na olje. Viktor Vaupotič, Kokrške-ga odreda 9/A, Lesce_12706 Prodam približno 36 pr m suhih mešanih DRV v gozdu pri Dvorski vasi pri Begunjah. Informacije po tel. 063/25-47^_12707 COMODORE64, večji FIKUS in otroški STOLČEK prodam ali menjam za starine. Telefon 23-259 12708 -1-, Prodam semenski KROMPIR igor in MIZO za namizni tenis, čirče 31 12878 Prodam semenski KROMPIR igor Janez Galjot, Zg Brnik 57_12879 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ, avto AMI 8 ter Citroen super 5-21. Borut Berce, Pot na Jošta 29, Kranj_12880 Prodam DRVA Strahinj 70, Naklo _12881 Prodam kombiniran OTROŠKI VO-ZIČEK za dvojčke. Tel. (064) 61-716 __12882 Prodam GOBELIN zadnja večerja. Tel: 62-803 po 20. uri_12883 Prodam SLIVE na domu. še za obiranje, po 100 din za kg. Poženk 37 _12884 Prodam semenski KROMPIR igor in DESIRE Pšenična polica 8, Cerklje, tel.: 42-634 _12885 Prodam SILAŽNO KORUZO in dro ben KROMPIR. Sp. Brnik 65, Cerklje _12886 Prodam polnomastno MLEKO v pra- hu za teleta, tel : 70-549_12887 Prodam ROČNI VOZIČEK za dviganje. Beleharjeva 47, Šenčur_12888 Prodam nov BOJLER za centralno TAM 1801, 1.5 SM ceneje. Staretova 32 Kranj, tel.: 28-065_12889 Prodam lesene LESTVE. Zabukovje 13_12890 Prodam suha, borova DRVA Krt Drago, Kurirska pot 7 Kranj_12891 Prodam SURF HI FLY 555, telefon: 23 806_12892 Prodam 2 novi GUMI 135/13 in 3 gume 155/13, malo rabljene, ter otroško SPALNO VREČO do 3 let. Informacije: 22 951_12893 Prodam dvojno nerjaveče POMI VALNO KORITO Peter Stare. Povije 2, Golnik_12894 Prodam TROBENTO znamke Sel mer B dur Stanko Potočnik, Kidričeva 26, Kranj_ 12895 Prodam KRZNEN PLAŠČ št 42 Mi lena Kmeta, Juleta Gabrovška 30, Kranj__12896 Prodam KOKOŠJI GNOJ v vrečah, Cesta 26. julija 48, Naklo_12897 Prodam novo KOLO personal. Breg ob Savi 47, Stirn_12898 Prodam semenski KROMPIR igor, PUNTE in BANKINE Zupan, Jezerska cesta 93, Kranj_12899 Prodam GUMI VOZ 13 col in jedilni KROMPIR liesire. Kurirska pot 11, Primskovo-Kranj_ 12900 Prodam KROMPIR za krmo ali za se me Naklo, Grogova 2_12901 Črno-belo TELEVIZIJO trim, otroški nemški GLOBOK VOZIČEK, kombini ran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam, tel : 21 125 12902 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, cena 10 SM. Zakotnik, Virmaše 84, Škofja Loka___12442 Prodam R-4, star eno leto. Telefon 24-102 popoldan_12391 Prodam avto ŠKODA za dele. Viktor Cilenšek, Hrastje 136, Kranj 12769 Prodam AMI 8, letnik 1974, registriran do aprila 1986, Mira Šparovec, Pri-stava 85/B, Tržič_12770 Ugodno prodam LADO karavan. Ferlan, C. talcev 14, Kranj_12771 Prodam dobro ohranjen GOLF JL, letnik 1980 — julij. Marjan Pucelj, Je-zerska c. 42, Kranj_12772 Prodam LADO 1600, letnik 1980 Prača, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 12773 Prodam GOLFA, letnik 1980. Mal-čov, 'Veljka Vlahoviča 8, Kranj 12774 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1978, registrirano do septembra 1986, za 15 SM. Ogled popoldan. Marko Žni-dar, Velesovska 28, Šenčur_12775 Prodam deset let staro ŠKODO coupe, neregistrirano, vozno, ves čas garažirano. Ogled v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure. Vehovec, Kranj, Stoši-čeva 3 (avtobusna postaja)_12776 Prodam TOJOTO, letnik 1972, tehnični pregled do junija 1986. Ogled popoldan. Petar Popovič, Zlato polje 3/B, Kranj _ 12777 Prodam osebni avto VW 1300, letnik 1969, dobro ohranjen. Zaplotnik, Trste-nik42, Golnik_ 12778 Prodam BATNE OBROČKE za FIAT 126. Perčič, Rupa 21, Kranj 12779 Prodam dobro ohranjenega GOLFA diesel, letnik 1984. Hrastje 39, Kranj _12780 Prodam OPEL KADETT 1200. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj_12781 Prodam R-4 TL po delih. Telefon 42-039_12782 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1979. Šenčur, Štefetova 9 _12783 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Voklo85, tel. 49 121_12784 Za 126-P, prodam nove DELE: masko, havbo, oba blatnika, pragove ter druge dele. Telefon 064/28 833 12785 LADO 1200 karavan, drap, letnik 1982, 20.000 km, z dodatno opremo, prodam za 85 SM. Betonova 21, Kokri-ca, tel. 25-550_12786 Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000 po delih in nove BLATNIKE s čelno steno. Ogled od 14. ure dalje Jože Be nedičič, Kokrica, Galetova 12, Kranj __12787 Prodam CITROEN GSX1.2, letnik 1977. Povšnar, Kokra 28, Jezersko, tel. 45-672_ 12788 Prodam MOPED — invalidski voziček TOMOS avtomatic, ki je prirejen za invalida z zdravo levo stranjo tele-sa. Telefon 47 004_12789 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1983. Sp. Besnica 152_12790 Prodam dobro ohranjen avto ZA STAVA 101, letnik 1979. Telefon 82 543 popoldan_12791 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Trg svobode 6, Tržič_12792 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Salmič, Golniška 37, Kokrica, Kranj, tel. 23 074 12793 Prodam ŽAMANJE Tel: 66-406" 12903 CVETOČE MAČEHE prodam štern, Lahovče 76, p. Cerklje_129°4 Prodam SADIKE za živo mejo zimzelen, liguster Vovk, Lesce Boštja nova 4 Tel : 74 005_12905 Stara VRATA prodam. Miklavčič. Zupančičeva 9, Kranj_12906 Prodam ZASTAVO 101 S, 1979. Telefon 064/74 707 letnik 12794 linama (nI fjjj škofja loka LJ3 v prihodnjem tednu: na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju nudi: — moške srajce z dolgimi rokavi v lepih karo vzorcih v vseh številkah po I. 820,55 din — brisače DANIELA, proizvajalca Svilanit Kamnik, II. kvalitete •, izdelane iz frotirjapo 365,25 din — otroške elastične hola-hop hlače v raznih barvah za starost od 2 do 12 let od 250 do 350 din Cene vseh izdelkov so ugodne. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 70-095_12795 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980 Te lefon 82 889_12796 ZASTAVO 101, letnik december 1981, prodam Vugrinec, Proletarska 7, Tržič_12797 KUPIM prednje varnostno STEKLO za LADO Telefon 22 524_12798 Prodam AUDI 60, letnik 1971, dobro ohranjen Telefon 41 067_12799 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, nevozno, cena 50 000 din Telefon 47 486 _12800 Prodam VESPO, letnik 1957, cena 8 SM ali zamenjam za kakovostni OJAČEVALEC 80 VV Telefon 43 122 _12801 BMW 520, odlično ohranjen, dodat no opremljen, prodam. Telefon 47 029 _12802 ZASTAVO 750, starejši tip, športno preurejeno, ugodno prodam Roman Derling, Hiobce 15/A, Lesce 12803 Ugodno prodam OPEL KA DETT 1100, letnik 1976 Sonja Črnicev, Kidričeva 18, Kranj_12804 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, pre voženih 40 000 km, odlično ohranjen, garažiran in vzdrževar. Telefon 064/81-745 po 14 uri_12805 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978 Fer lan Tomaž, Gorenja vas 147 12806 Prodam DIANO, letnik 1980. obno vljeno, registrirano do februarja 1986 Mitja Valič, Podlubnik 53, Škofja Loka _12807 ZASTAVO 101, karambolirano, le tnik 1980, prodam Matjaž Šubic, Ho tavlje 42, Gorenja vas, tel : (064)68 248 od 18 do 19. ure 12808 Prodam FIAT 124 obnovljen, regi striran do septembra 1986, cena 15 SM, Vodopivčeva 10, Kranj 12809 Prodam osebni avto ZASTAVA 128, letnik 1983, 17 000 km. Ogled v nede-Ijo, naslov v oglasnem oddelku. 12810 Prodam OPEL REKORD C, letnik 1967, vozen. Motor 1500 ccm. Podber-šič. Ulica XXXI. divizije 19, Kranj, tel : 24-357_12811 ZASTAVO 850, letnik 1983, prevoženih 15.500 km, odlično ohranjeno, pro-dam. Šenčur, Zupanova 11_128T2 Prodam »ŠEVROLET« — kapris z aircondition, prevoženih 25.000 km. Ponudbe po tel.: (081)51-001 popold-ne od 17. do 20. ure._12813 Prodam VVARTBURGA po delih. Šenčur, Beleharjeva 24 12814 ZASTAVO 750, registrirano, potrebno kleparskega dela, letnik 1975, prodam ali zamenjam za moped avtoma-tik ali opazne deske, te.: 22-263 12815 Prodam 5 športnih PLATIŠČ (»felt ne«) 13 col, ne za vsak avto, 2 zimski GUMI in 2 letni GUMI 155-13 in nov stereo AVTORADIO. Zdravko Rodič, Jake Platiša 1 — Kranj,_12816 ZASTAVO 128 bele barve, letnik 1981, prevoženih 40.000 km, prodam Ogled vozila v popoldanskem času. Marjan Dobovšek, Ulica Tončka Dež-mana 8, Planina — Kranj_12817 Prodam ŠKODO letnik 1983. Podreča 12, Mavčiče_12818 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, Čirče 21, Kranj_12819 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979. Struževo 32, tel.: 27-953 popoldne __12820 Prodam ŠKODO 100 L in 110 L za re zervne dele. Tel.: 21 732 popoldne _12821 Prodam 126 P, letnik 1979. Jezeršek, Kidričeva 42, Šk. Loka_12822 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Leše 7, Tržič__12823 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel.: (061) 841-267_12824 Prodam FIAT COMPAGNOLO z die sel motorjem. Tel.: 74-368__12825 Prodam zelo dobro ohranjen SUZU KI 750 GS, letnik 1979. Dajič Božo, Golnik 46 _ < 12826 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, čebulj, Voklo 1_12827 Prodam R-4, letnik 1974, tel.: 77-995 popoldne_12828 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1984. Voklo 34 Golorej p. Šenčur 64208 ___12829 Prodam ASCONO, letnik 19P-3, cena 210 SM Ogled možen Virmaše 82 A, popoldne__12830 DIANO, letnik 1979, registrirano do maja 1986, prodam. Lužnik, Trata 39, Škofja Loka, tel. 62 040_12831 Prodam R 10, letnik 1968 Ogled možen vsak dan v popoldanskem času. Frankovo naselje 2, Škofja Loka _12832 Ugodno prodam OKVIR MOTOS -CROSS junior brez motorja. Andrej Štancar, Begunjska 1, Tržič, tel.: 50 826_ 12833 Po delih prodam ZASTAVO 1300, Zastavo 101, stekla, zaganjalnik in dinamo za austina in lado 1200 Drago Taborin, Podhom 60, Zg. Gorje 12834 Prodam ZASTAVO 101 v voznem stanju, registriran do 1986 Informacije po tel 75 077 od 15 ure dalje. 12835 ZASTAVO 101, letnik 1973, neregi strirano, poceni prodam Tel : 26 734 Mlaka pri Kranju 173_12836 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto Košir, Krajevna pot 9, Stražišče, tel 21 823_12837 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, tel.: 24-628_12838 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 oktober. Mlaka 75, tel : 22 578 12839 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300, motor brezhiben Tel.: 21 761 (064)___12840 Prodarp NSU 1200, letnik 1971, tel : 75 547_12841 Prodam CITROEN GS 1.2, letnik 1976, generalno obnovljen, registriran do junija 1986 Janša, Gregoričeva 10, Čirče Kranj_12842 itan.oprema Poceni prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ in italijansKO peč na plin ter enofazni ŠTEVEC. Ble* Mlino, Pod Kozarco 6 —^rT Prodam PEČ na olje EMO 5~inSTc-DILNIK kiippersbusch, cena za en 3.000 din. Kokot, Kidričeva 37 _JfZ3S TRAJNOŽAREČO PEČ EM05, Poceni prodam. Telefon 21 -062 __J2^ Prodam 220-litrsko ZAMRZOVALN0 SlkRINJO LTH in KIMPEŽ. Kajzer P'8' bačevo 58, Kranj ___Ji_5i SEDEŽNO GARNITURO, malo rab' Ijeno, poceni prodam. Bitenc, Zg- j*. nje 34____Ji^ Prodam dve OTROŠKI POSTELJIC1 z jogiji, potrebni manjšega P°Pra^}jg Informacije po tel. 47-611__ Prodam PEČ ža~ ćentralrgj 20.000 kcal. Kranj, Mlekarska lOjiffr Ugodno prodam razstegljiv KAVČ • dva FOTELJA. Teran, Hrastje 76, Kranj Ceneje prodam PEČ za centra.1"" ogrevanje stadler, 35.000 kcal. Lesj% Kokra 22, tel. 45-595_ ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektriki), Pg dam. Telefon 61-548 __liffi Ugodno prodam trajnožarečo rt EMO 5. Telefon 28-448__1*1? Prodam otroško STAJICCTZepg Praše 34, Mavčiče, tel. 40-002 _Jji< Prodam PEČ za centralno ogrevanj« tam stadler, 35.000 kcal. Teleto' 44-686_ I2lf Prodam POSTEUO, KAVČTO^J RO, starinsko KOMODO. »KRED*-* CO«, ŠTEDILNIK itd .. . Ogled v dovljici. Gorenjska c. 1 (podstrešje) nedeljo, 6. 10. dopoldan__J*i> Prodam OPREMO za dnevno soj* in SEDEŽNO GARNITURO. Teleto1 44-686 - Langerholc, Sr. Bitnje 1«^ Žabnica___ Prodam PEČ za etažno centra'n° ogrevanje, 20.000 kcal. Meden, »g gunjska 3, Kranj______li--* Ugodno prodam dobro ohranja^. PEČ za centralno kurjavo, znamke essmann, moči 30.000 kcal na uro. L. lefon 21-906___Ji^ PRALNI STROJ rade končar (3J* L 651) prodam. Telefon 22-797___Bgp Prodam novo belo POMIVALNO M' ZO (120x60). Medvešček, MencinflJ» jeva 3, Kranj_x— Prodam nov električni ~STEDILN£ Marija Stanonik. Frankovo naseljeJS Škofja Loka__J_i2 KUPERBUSCH 7200 ccal za etažjj centralno, nerabljen, ugodno Pr0m Na Bledu vzamem v najem m*' „ STANOVANJE Ponudbe pod odkup____ Mlad par vzame v najem v sW' £ delu Kranja etažno STANOVA^ lahko manjše ali podstrešno, m a|j5' kasnejšega odkupa. Naslov v 09^3 nem oddelku___-— Zamenjam ŠTIRISOBNO^8^!-nje brez centralne za enako s c9.^w nim ogravanjem Tel.: 24 276____^^. Zamenjam veliko enosobno ti NOVANJE v Šorlijevem nase'1"^ večje. Tel: 24-276 _Jgjjj Kmečko dekle išče SOBO v Loki, šifra: NUJNO Mlad par z otrokom, starim d^6 jjj-išče STANOVANJE na Jeseničan^ f dovljici ali Bledu Plačilo vnapr«) giyo mesecev, ostalo po dogovoru " Brčina, hotel ŠPIK Gozd M»r,UjMj 64282 ali telefon (064)88 416____>> Dva študenta ali uslužbenca -~^y kadilca sprejmem v opremlje"0'.^^ tralno ogrevano SOBO s kopa šifra: V KRANJU -J-jV Družini oddam DEL HlSE~Oa|ek j6. 12. ure Goln'jUlJ mo v nedeljo od 9 Ml,nI (>,,. mijno isr«! GARSONJ' u ali enosobno STANOVANJE v ali Škofji Loki, šifra: DOM_____^-^|l| Kupim ali najamem stamjš« r dvosobno STANOVANJE v Kranj! Škofji Loki. Šifra DOBER PLAČILI Novo enosobno STANOVAf^pO menjam za eno ali dvosobno •> y STANOVANJE ŠENĆUH KRANJ, kličite od 16 do 17 ure \ $ lefonu 21 257 !S§__4. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI — OSMRTNICE 19. STRAN (g®IM!KHJ©IEnGLAS OSTALO S0Rnda uslužbenka išče ogrevano Mq . "a Bledu ali okolici. Šifra: NUJ- -__12853 Njfr^J" iščem SOBO a'' GARSO-~~ffH^Si_a: DECEMBER 12854 GAR^,enosobno STANOVANJE ali ali ^ NJER0 v Radovljici na Bledu NU im^)u za eno leto Ponudbe pod: —-^£12_____12855 2l'(Žemo SOBO. Sporočite po tel.: ^'vsak dan od 16. do 18. ure. 12967 Tel. «1§SUTm GARSONJERO. 2an«£ Ter_ioton. Peter Kalinov, Parti -^ilAkofJa Loka prosto 12856 vZBn"*tor za mirno obrt, 70 kv. metrov, don«i!,m v naJem za 5 let. Tel.: 62-666, ••^gSPa,, _12857 ^ARAŽO, velikosti 5 x 3, na Planini, ^^^JeJ^^S^_12858 dam.r?nti — blizu izvira Soče — prosio^ STAVBE in nekaj zemlje. Na-"-j^Ofljasnem oddelku._12859 NjFU!?in!eno a'' dvosobno STANOVA-Vai n^Bledu- Ponudbe pod: BLED 2860 DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN zamrznjenih Rib- Sl^am od 45 do 180 kg težke PRA* tei^^^osavec 123, Podnart, 9829 predam TELIČKO, staro 4 tedne. Ro P^5itnie_41_ k) 6 dni starega J4!Q^jO^PQ izbiri. Pri feinu am breJB OVCE. Markelj Mar t^gTtjnjvrh 36, Železniki 12711 dovnit ^ ~ nemške ovčarje z ro-Prodam. Kuralt. Sp. Gorje ^5gL°!gdu. _12712 W V0LA za delo. Palovče3, ----_ 12713. M22?n'^P»e' NEMŠKE OVČARJE, 12709 BIKCA in bre Praprotna polica 12710 12713. j|jJ5Jarn Pse, NEMŠKE OVC '•ta _ .!*arSev.»icer paico, staro 3 toiČIr« *° i st8ro 5 mesecev in tri "Vtare 7 tednov " ^art63, tei Darko Janže 70 425 25« NEMŠKE OVČARJE z ro fiai Stane Karlin. Virlog 4, £i°ka 12945 p^ji258____1294E AjTibrn*?? ^ m'adi KRAVI po teletih f^lg^Cerklje na Gor. 12946 I^MSkri!" 6 tednov stare mladiče N >r. OVČAR in psico, staro dve Ijla tii °vnikom Vinko Jekovec, Zg. p^tgL^45-243 _12947 i«r,e_Jarr» KONJA, starega 11 let, va-$5^3 V8ah del. Polajnar, Kokra 2, tel.: pJT——-____________ 5S^Uii-^.8 tednov starega BIKCA si p^^Vevar, Gorice 37 12948 Jti'boHm KravO v 9. mesecu brejo Wa0en i 9'č teletila, ter dele za volks-Ujveo I'-, tnik 1960 Joia Pristavec, Čr P^L^ _12949 ^Ke plT/APIGE in podarim MOR ^klo ASlcKE. Cesta 26. julija 48, _—_12950 stOkr!m ZAJCA z rodovnikom in dve Se**0! ZAJKLJI francoski srebec ^ijna^Zbilje 20, Medvode 12952 tunare 6 PANJEV čebeljih družin, ft. Tanc, Poljanska 30, Škofja Lo- ? STR^5tara OKNA in VRATA in sta Elitni-TO OPEKO. Ali Topanica, K^^JLŽabjTicj_12961 [_j Wj_ trofazni ELEKTROMOTOR 0r> 87 od 900-1400 obratov, te "NffSOftU 21 int 340 Marjan Markelj JS^e____12962 |0H /n «e dober MOTOKULTIVA Hribar. Sobčeva 14, Lesce. ,§iJCf^i___12963 "V J0,„ _3°7. letnik 1979 in dalje ku BRamovž. Britof 212, Kranj kIW>-—____12964 Vr.^OTOR za FIAT 126 P v do ^Of«ni ,U lzidor K"mar, Čabrače 8, iJSmSt5vai?»t?LL§8-210 12965 2fiA '-"USS-motor — motocikel ■^^Pm Tel 74 804 12966 Kupim en teden staro TELE simen-talca. Telefon 62-187 12764 Kupim TELICO, staro do 1 leto. Telefon 70-202 12765 Kupim malo rabljen RADIO. Zavrl, Sr. Bitnje 7, Žabnica Franc 12766 Kupim TEPKE za žganje. Alič, Žlebe 10, Medvode Avgust 12767 Kupim rabljen elektro AGREGAT, moči 0,3—1 kW, na bencin ali nafto. Marko Tomazin, Tržič, Proletarska 43 12768 Za nedoločen čas zaposlim KV ali PKV SLIKOPLESKARJA in dva delav-ca, Britof 9 — Kranj_12497 KLJUČAVNIČARJA ali NKV delavca z znanjem avtogenega varjenja ali pri-učitvijo zaposlim Zdravko Teršek, Mlakarjeva 31, Šenčur — STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO_12670 PRODAJALCEM KNJIG nudimo zanimivo delo na terenu. Prednost imajo kandidati z lastnim avtomobilom. Po-nudbo pod: Kratek življenjepis. 12671 Fanta za priučitev v LIČARSKI STROKI sprejmem takoj. KOVINOLI-ČARSTVO v peči. Tekstilna 14, Kranj (pri Tekstilni Soli), tel.: 23-168 12867 Mlajše, spretne, poštene SODELAVCE, vsaj malo vajene dela pri spravilu lesa, iščem. Zaposlitev za nedoločen čas, dober zaslužek. Informacije tel.:27-061 po 20. uri_12868 STRUGARJA ali KOVINARJA sprejmem za urejanje avtomatov in delo na univerzalni stružnici, možna samska soba, tel.: (064)21-579_12869 Za nedoločen Čas zaposlim TEHNIKA ali KV delavca kovinske stroke z odsluženim vojaškim rokom. Kovinska galanterija PRIMOŽIČ, Cesta 1. maja 6 Kranj, tel.: 26-177_12870 Ansambel SIBILA vabi VSAKO SOBOTO ob 20. uri na PLES v hotel Transturist in vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO_12871 DISKOTEKA SAS na Gašteju - v bližini tovarne Save — je odprta vsak petek in soboto ob 20. uri. Ob odlični disko glasbi se boste prijetno razve-drili. VABLJENI!_12872 MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju vsak petek in soboto ob 20. uri. DISCO GLASBA - REGGAE ROČK — PLESNA GLASBA — in ROCKNROLL. VABI VAS PLESNI KLUB. _12873 AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR vas ob praznovanju 35 - letnice obstoja vabi na ogled parade motornih vozil, kmetijske mehanizacije, delovnih strojev in ostale spremljajoče dejavnosti. Parada bo jutri, v soboto, 5. oktobra 1985, ob 14.30 od Srednje vasi do doma Kokr-ške čete v Šenčurju, kjer bo slavnostni govor, podelitev priznanj in družabni večer. Oglejte si tudi razstavo društvene dejavnosti, ki bo ob tej priložnosti odprta v učilnici doma AMD Šenčur od petka, 4. oktobra, do nedelje, 6. oktobra, vsak dan od 9. do 17. ure. V času razstave bomo predvajali tudi prometno-vzgoj-ne filme. Iščem inštruktorja nemščine za srednje šole. Suhadolnik, Podreča 43, 64211 Mavčiče__12874 Iščeva VARSTVO za 1 leto starega otroka od 12.30 do 15. ure Paderčič, Planina 22, Kranj_ 12875 Iščem VARSTVO za 2-letnega sina. Rant, Moša Pijade 3, Kranj 12876 V VARSTVO sprejmem DOJENČKA, dopoldne, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku._ 12877 OBVIIIIIA PLISIRAM BLAGO za krila. Mile An-tonijevič, Golnik 107_11731 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši in manjša popravila vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon: 28-427 11886 STROJEPIS POUČUJEM dopoldne, popoldne, začetnike ali za izpopolni-tev, telefon: 22-973_12503 PREVOZI IN SELITVE s kamionom, tel.:26-124_ 12861 POLAGAM vse vrste OPAŽA. Tel.: 50-751_12862 Iz prinesenega blaga ponovno vzamem v ŠIVANJE vsa ženska in otroška oblačila. Informacije na novi tel.: št. (064)34-156 _12863 TELEFONSKE NAPRAVE (aparate, akustične ali optične indikatorje pozive, avtomatske dvojčke z možnostjo medsebojnega komuniciranja, garniture in centrale) VZDRŽUJEM, MONTIRAM z vednostjo PTT-ja, tel.: 25-867 Kranj_12864 IZDELAVA in popravilo avto-cerad, popravilo baldahinov in šotorov. Avto-tapetništvo Ravtar, Lesce — Rožna dolina 12, tel.:74-972_12865 ŽAGAM metrska drva na domu, tel.: 74-715 12866 LOTERIJA srečka št. din srečka št. din 0 60 11 140 04 100 3785 2.000 185650 30.060 891 200 24 80 74275 4.000 9681 800 64 80 90995 4.000 27511 8.140 7934 600 036555 30.000 38531 4.000 01824 6.080 299605 30.000 47891 8.200 039844 2,000.000 413255 30.000 55031 10.000 290064 30.080 285371 30.000 27 160 66 100 02 80 63 100 86 120 67 80 22 120 1733 800 336 400 87 140 62 120 4453 1.000 7467 680 092 200 5433 1.000 7677 600 172 200 41943 6.000 8037 600 11502 10.080 64833 4.000 68527 6.160 61442 4.000 177983 30.000 163807 30.000 074402 200.080 96789 341892 30.000 8 60 6.000 449992 30.000 142219 1,000.000 142279 100.000 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mati, stara mati in teta JERICA LAPAJNE iz Kranja Pogreb drage pokojnice bo v petek, 4. oktobra 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Andrej z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene MARIJE KONJAR roj. OKORN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in nam osebno in pisno izrazili sožalje. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti dobrega očeta in starega očeta VINKA LAVTARJA se iskreno zahvaljujemo svem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč in podarjeno cvetje. VSEM Se enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, deda, pradeda in strica FRANCA MEŽKA-ŠTEFANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala organizaciji GD Podgora ter tov. Kunčiču in Jancu za lepa poslovilna govora. Ix?po se zahvaljujemo ZB Begunje, posebno pa še tov. Kejžarju za lep govor in vsestransko pomoč. Iskrena hvala tudi občinski organizaciji ZB Radovljica in družbenopolitičnim organizacijam za podarjeni venec in izrečena sožalja. Prav posebej pa se zahvaljujemo članu komiteja Radovljica tov. Bemu, ki je v svojem govoru tako lepo prikazal njegovo življenjsko pot. Hvala tudi pevkam Lipa iz Radovljice za lepo in ganljivo petje, kvintetu bratov Zupun pa se za tako lepo izbrane in lepo zapete pesmi še posebej zahvaljujemo, prav tako tudi gorjanski godbi za žalostinke. VSEM ŠE ISKRENA HVALA! Hčerka Štefka z možem Tonetom, vnuki in pravnuki Slatna, 20. septembra 1985 ZAHVALA Ob boleči in mnogo pi moža, očka, sina, bral zeta i smrti ouka in IVANA Z( CA varilca v Tekstilindus se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pripeljem, sode lavcem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskrena zahvala za darovano cvetje in izraze sožalja DO Iskra-tozd Kibernetika, Tekstilindus-tozd VES I, tozd Predilnica in DSSS-nabavni oddelek, PTT Kranj, učencem 8. d razreda osnovne šole Franceta Prešerna in pevcem bratomZupan.Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ljuba, hčerkica Maja, mama Gizela, brat Milan, sestra Romana in ostali njegovi. Kokrica, Visoko, 26. septembra 1985. ZAHVALA V 20. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubljena hčerka — edinka, vnukinja, sestrična in (nečakinj a CVETKA MEDVEŠČEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, osebju bolnišnice Golnik, mladini iz Šenčurja in govorniku, sošolcem iz osnovne in srednje gostinske šole, sodelavcem Iskre-tozd Stikala-TPP, Inex-Adrie in Emone com-merce, Živila Kranj-tozd Gostinstvo, pevcem za žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Šenčur, 4. oktobra 1985. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in svakinje ANGELE BOLKA Praznikove mame iz Poženika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvalo smo dolžni sodelavcem KŽK-tozd Oljarica, Iskra-tozd ATC in sozd ZCP Ljubljana, č. duhovščini in vsem, ki so našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE SELJAK roj. PRIMOŽIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcev in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, izkazano pomoč in spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala dr. Grošlu za dolgoletno zdravljenje na domu. Prav tako se zahvaljujemo brezniške-mu in moravškemu župniku za pogrebni obred ter pevcem žirovniškega okteta za petje. VSI NJENI . Breg, 26. septembra 1985 Ob prerani smrti našega dobrega moža, očeta, deda, tasta, brata, strica in svaka STANETA PLANINSKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in KS Čirče za podarjeno cvetje in darovan denar Onkološkemu inštitutu, ustna in pisna sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Koselju iz ZD Kranj, dr. Remškarjevi in zdravstvenemu osebju Univerzitetnega inštituta Golnik za ves trud pri zdravljenju in negi. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ko ni požarov in nesreč, gasilci ne počivajo Obiskali smo dežurno izmeno v Gasilsko reševalni službi Kranj — Po mirni noči tudi dopoldan brez požarov in nesreč — Ob strokovnem usposabljanju in urjenju opravijo zaposleni vrsto koristnih del Kranj — Na gasilce se ponavadi spomnimo, ko zagori, saj so od njihove pomoči v veliki meri odvisne posledice požara. Za poklicne gasilce vemo, da se razen z gašenjem ukvarjajo tudi z raznimi vrstami tehničnega reševanja. Malokomu pa je znano, kaj ti pogumni ljudje z različnimi osnovnimi poklici počno v času, ko ni požarov in nesreč. Da bi to spoznali in predstavili našim bralcem, smo prebili dopoldan z dnevno izmeno delavcev v Gasilsko reševalni službi Kranj. Z njimi smo sicer nameravali pohiteti na kraj nezgode ob klicu na pomoč, ker pa takega poziva ni bilo, je bilo več časa za spremljanje njihovega dela med dežurstvom. »Že minula noč je minila brez posebnih pripetljajev,« nas je seznanil v prvem oktobrskem jutru vodja nočne izmene Jože Golob. »Ko smo zadnji septembrski dan ob 19. uri nastopili delo, smo najprej razdelili dolžnosti devetih gasilcev. Nato sem skupaj z njimi pregledal tehnično urejenost vozil in opreme. Sledilo je fizično usposabljanje v trimskem kabinetu, med dežurstvom pa smo prebirali strokovno gasilsko literaturo.« Le redke so izmene, kot je že na-glasil sogovornik iz svojih bogatih delovnih izkušenj da ne prosijo za pomoč gasilcev. Ce že ni požarov ali prometnih nesreč, kjer je potrebno njihovo posredovanje, se najde vsaj kakšen pozabljivež brez ključa, ki mu pomagajo v stanovanje skozi okno. Večkrat jih pokličejo tudi zaradi zastojev dvigal, okvar na raznih napeljavah, odstranjevanja ovir na cestah, zavarovanja nevarnih del, uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev in drugih del. »V dnevni izmeni je osem gasilcev-šoferjev,« je povedal vodja Peter Mubi, ki je ob 7. uri zjutraj zamenjal sodelavca Goloba. »Potem ko sem jih seznanil z njihovimi dolžnostmi za primer intervencije in smo pregledali vozila ter opremo, je vsak prevzel svoje delo. Popoldan se bomo med strokovno vzgojo urili v uporabi raznih gasilskih lestev. Redne vaje so potrebne za ohranjanje kondicije moštva; pomembno je, da vsak gasilec zna uporabljati orodje in opremo tako, na primer, kot žlico za hranjenje.« Od mehanika do krojača Vodja Mubi nas je povabil, naj se prepričamo, da gasilci med dežurstvom ne počivajo. Najprej smo se ustavili v telefonski centrali, kjer je skrbel za vzpostavljanje zvez Franc Majcen. »Kadar ni na- Za Franca Majcna je delo na terenu privlačnejše od dežurstva v centrali šega telefonista,« je zaupal, »ga ponavadi zamenjam, ker sem pred leti opravljal to delo, potlej pa sem se usposobil za gasilca-šoferja. Pri nas je pač tako, da mora vsak znati prijeti za vse.« Kmalu zatem so se Majcnove besede potrdile, saj se je moral izza telefonske mize presesti za krmilo vlečnega vozila, s katerim so prepeljali prikolico za naročnika. V centralo pa je prišel Vlado Černelič, kateremu so sprva dodelili delo v servisu gasilnih aparatov. »V servisu dela poleg mene in serviserja vsaj en dežurni gasilec,« smo izvedeli od vodje Slavka Žle-birja. »Na leto pregledamo in na- Vodja izmene Peter Mubi seznanja dežurne gasilce z dolžnostmi posameznikov. Miro Globočnik (desno, v halji) in Jože Teran (levo), ki sta že dve desetletji v Gasilsko reševalni službi Kranj, testirata gasilne aparate Foto: S. Saje Ogenj v bunkerjih za žagovino Begunje — V sredo, 2. oktobra, je v silosu za žagovino, ki jo zbirajo iz vseh štirih proizvodnih hal begunjskega Elana, izbruhnil požar. Natančnejši vzrok za požar še ni znan, domnevajo pa, da je med žagovino zašel žareč drobec. Šele ko bodo izpraznili silose, bo mogoče odkriti, zakaj je zagorelo. Kolikšna je gmotna škoda, prav tako še ni znano. Padel v jamo Jesenice — V jeklarni jeseniške Železarne se je v torek, 1. oktobra, pri delu ponesrečil 24-letni Nihat De-nić z Jesenic. S sodelavci je opravljal remont. Stal je na pregradni steni med prelivno in pretočno jamo, ki so ju čistili, in z roko dajal znake žerja-vovodji, da je iz jame lahko odstranjeval žlindro. Denić si je pomagal s 3 metre dolgo železno cevjo. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel v okoli 4 metre globoko jamo. Ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Umrl v bolnišnici Jesenice — V jeseniški bolnišnici je v nedeljo, 29. septembra, umrl 46-letni Ferdinand Bodlaj iz Tržiča. Bodlaj se je ponesrečil minuli ponedeljek, 23. septembra, ko se je z motorjem peljal iz Tržiča proti Pristavi i 9 OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO! STANEJO PA CELO PREMOŽENJE Simpatično povabilo, ni kaj reči! Žal ne gre za resnično degustacijo peneče pijače, ki bi jo točilo tako brhko dekle, ampak samo za ogled ameriškega filma šampanjec za zajtrk. Malo manj po všeči pa je bil očesu ježeve kamere poslovenjen naslov, ki je iz izložbe pred kranj skim kinom Center vabil na tamkajšnjo nedeljsko pred premiero. Pa menda ni bil tega kriv šampanjec za »ZAJ TERK«? r rtu** \ s,«*««« rts J BREZ SKRBI! PREDEN BO PREDOR ZGRAJEN, BO TUDI ILIRIKA KOLOVOZ. mm KRIČAL m/m Eno kavico s pogledom na morje, prosim. polnimo v delavnici in na terenu približno 30 tisoč aparatov. Gre za odgovorno delo, ki je še težje, ker delamo v neustreznih prostorih.« . Z gasilnimi aparati sta se ukvarjala v kleti druge stavbe tudi Miro Globočnik in Jože Teran, ki sta z visokim tlakom preizkušala zanesljivost kovinskega ohišja. Manj nevarno delo je opravljal Andrej Jesenko, ki je po poklicu mizar in skrbi za razna drobna popravila. V mehanični delavnici so delali Blaž Kapljenik, Franc Tršan in Vencelj Pavec; prvi je opravljal redni servis in prenosni motorni črpalki iz prostovoljnega gasilskega društva, drugi je popravljal nek avtomobilski del, tretji pa je pregledoval kamion z dvigalom. Kma-• lu nato sta se voznik Pavec in strojnik Tršan odpeljala z vozilom za dvigovanje k naročniku, ki je P°" treboval njihovo storitev. .. »Naša osnovna skrb,« je poudaril vodja vzdrževanja Marjan Hafn*r» »je stalna brezhibnost gasilskih«* specialnih vozil. Zaradi raznovrstnosti vozil in pomanjkanja rezerv" nih delov je to zelo težko zagotovv ti. Moja naloga je obenem razpore* janje dela z avtomobilskim dvig*" lom.« Tudi kadar ni požarov in nesreč' pridejo gasilcem prav njihov1 osnovni poklici. Nekatere ste spO' znali ob predstavitvi dejavnosti v Gasilsko reševalni službi. Zapise* mo naj še, da so poleg mehanikov in voznikov med gasilci elektrika^ ji, ključavničarji in celo krojač. Tako kot slednji skrbi za urejenost uniform, tudi vsak drug poklic*0 gasilec med dežurstvom počne ka] koristnega. Stojan Saje - Odslej višje boleznine Letos se je bolniški stalež na Gorenjskem močno znižal, kar Je brez dvoma tudi posledica nizkih nadomestil — Od 1. julija so boleznine povišane tudi na Gorenjskem Kranj — Delegati kranjske skupščine zdravstvene skupnosti so dvignili roke ter tako potrdili sklep o valorizaciji nadomestil za bolezensko odsotnost nad 30 dni. Povprečna boleznina v višini približno 2 milijonov starih din je bila zadosten razlog za takšno odločitev. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so nekateri delegati imeli celo vrsto pomislekov: nekatere je skrbelo, kolikp dodatnega dela bodo imeli v zdravstvenih skupnostih, kjer obračunavajo nadomestka nad 30 dni; druge, če bo treba zaposlovati več administracije in koliko bi to stalo. Nekateri so predlagali celo take poenostavitve, ki bi delavca na bolniški prav tako kot v sedanjem sistemu prikraj sevale glede na dobro gospodarjenje in povečevanje osebnih dohodkov v njegovi temeljni organizaciji. Vzrok je bila verjetno premajhna obveščenost delegatov, predvsem zaradi v naglici sklicanih skupščin. Delež bolniških nadomestil nad 30 dni je namreč v skupni bolniški odsotnosti zelo majhen: najmanjši, 0,9-od-stotni stalež nad 30 dni ima v prvem polletju tržiška občina, kranjska in škofjeloška, imata enakega 1,1 odstotek, v jeseniški dosega 1,3 odstot- ka, največji pa je v radovljiški 0*$ ni. Obračunavanje bolniške odsot°. sti vsak mesec sproti,odvisno podatkov, ki jih bodo sporočale meljne organizacije, bo strokov01 službam zdravstvenih skupnosti £ prineslo nekaj dodatnega dela, 14, pa pri dobrem odstotku bolniške o sotnosti res ne bi smelo biti proble°i Bolniška odsotnost se je v Pf^^j, polletju v vseh gorenjskih ob^^r močno znižala, saj znaša 4 odstotK ' v lanskem polletju pa je bila ^,6;° stotna. Tako nizek stalež pa zda] opozarja, da bi še nadaljnje znižev^ nje bolniške odsotnosti naredilo v škode kot koristi. Z valorizacijo bolniških nado01 stil, tako kot jih samoupravni sporazum o uresm vanju zdravstvenega varstva, P8, povečujejo tudi osnove za izr^°t0-nadomestila. S prejšnjih 85 ods tkov, kar je veljalo za vse g°renJS+0-zdravstvene skupnosti, na 90 ods tkov od osnove prav tako pa tu^1fljj. nego otroka s sedanjih 70 na 75 stotkov. i Posiljevalec je v priporu TRŽIČ — Kranjski kriminalisti in tržiški miličniki so v torek priprli 22-letnega Mujaga Džafeno-vića iz Velike Kladuše, klateža brez zaposlitve, ki je osumljen, da je dan poprej posilil 12-letno deklico. Osumljenec je v priporu, tako da v Tržiču in okolici ni razloga za nadalnje vznemirjenje. Ni bil KŽK, ampak GKZ V torkovi številki Gorenjske^ glasa smo na zadnji strani gra} J| zapetljaje pri dobavi krompj^ sindikatu jeseniške banke. sali smo Kmetijsko živilski ko bil3 binat iz Kranja. Vendar je naša kritika uperjena na napac'& naslov: polževe dobave krompirJ. ni bil kriv KŽK, ampak Gore« ska kmetijska zadruga oziroi° njena enota v Cerkljah. . Po krivem grajan i m se OprflV čujemo. Tradicionalni Glasov jesenski izlet z vlako^ V soboto, 12. oktobra, gremo na Primor sko Za cilj letošnjega izleta z vlakom smo izbrali Novo Gorico. Udoben zeleni vlak se bo za udeležence izleta ustavil v Škofji Loki, Kranju, Lescah, na Jesenicah in v Bohinjski Bistrici. Udeleženci bomo uživali — še posebej, če bo lepo vreme — v prijetni vožnji skozi Podbrdo, Kanal in Most na Soči. Seveda bomo med vožnjo poskrbeli tudi za okrepčilo in dobro razpoloženje. Po prihodu v Novo Gorico se bomo z avtobusi odpeljali na kratek ogled mesta ter obiskali Kostanjevico in Kek-ca, razgledno točko nad mestom. Po ogledih se bomo odpeljali v Solkan, kjer bo v hotelu Sabotin kosilo in družabno srečanje z zabavnim programom in nagradnimi igrami (bogate nagrade!). Zvečer bo povratek po isti progi nazaj na Gorenjsko, dovolj zgodaj za vse tiste, ki morajo do doma še I avtobusom. Cena izleta je 3.000 din na osebo. Prijave sprejemamo v našem malooglasnem oddelku na Cesti J I,A 16 v Kranju do zasedbe mest. Ker od Železnice še nismo dobili točnega voznega roda našega vlaka, bomo čase odhodov 1n po stankov objavili v torkovi številki. Za izlet Gorenjskega z\'< smo izžrebali: to Mikič Alojz, Begunje 49, Kust«^. Milana, BI. Dobrava 22, K°r(V Francka, Koprivnik 61, Boh. "ifer ca, šuštaršič Alojz, Črnivec 5, *>£gr-je, Grošelj Alojz, Pozen i k 13» ptr kije, Čebašek Angelca, Žeje 19. gfl pije, Urbane Barbara, Trstenl* 4g, Golnik Stržinar Rudi, Gor. vaSnjli, Ulčar Štefka, Šmarca 80, Ka-jLjv Trpine Pavli, Sp. Lipnica 17, ^ j$ gorica, Zadrgal Marko, Ko.neriO'* j, Ribič Jožica, Šempetrska 29, ^^rti Rolc Sonja, Borovška 9, Kr. Vevar Zdravko, Gozd 9, Križe, ^ Jože, Breg 77, Mavčiče, Stenov«* c kob, Ver je 47, Medvode, Sku«0^ Mihaela, Jakoba Aljaža 20, MoJ na, Kladnik Živko, Cegelnica 50-klo, Peternelj Neika, Javorje 3l'p0d ljane, Fortuna Anton, Ovsiše 9-nart, šavs Peter, Preddvor H\»&0' mec Tončka, Nova vas 12/c, 1 vljica, Lotrič Marija, Selca 80, ZJp\ čnik Marija, Virmaše nh, Sk. 1 ^ Praprotnik Janja, Kovor 81, ju? Cebulj Cilka, Vodice 29, J*|0*jc* Marija, Podblica 15, Zg. J10^'^ Kogoj Ljubo, Zg. Jezersko 13», ^ Marija, Zg. Bitnje 163, Žabnica. vat Miro, Žirovnica 35, Žrebala je Danica Kl»,w Kranj, Lojzeta Hrovata 6. k