Realije v Ijudski šoli. Prednašal Ivan Tomšič, učitelj na vadnici, pri okrajnem učiteljskem gboru v Ljubljani dne 6. jidija 1876. (Preloženo iz nemškega na slovensko.) Postava 14. maja 1. 1869 določuje, da se ima v ljudski šoli podučevati tudi v realijah. Učeniku treba, da se pri podučevanji ozira na ta nauk ovako, kakor na druge predmete. A kaj se prav za prav razumeva> kedar govorimo o realijah v ljudski šoli? Pod tem imenom razumevamo najbolj važne stvari iz prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in nje vstavo. Prirodopisje pospešuje občno blagostanje in kdor je pozna, si naklanja korist, ki drugitn uhaja. Prirodopisje uči Človeka občudovati in ljubiti sledi vsemogočnosti, inodrosti in neskončne dobrote božje, ki so znati v stvarjenji, in človeško oko gledaje lepoto stvarjcnja, se razveseljuje nad njo, a nekateri z odpertimi očmi ne gledajo. — Prirodoznanstvo mladini ni le koristno, a je tudi nekaterirn stanovom, katcre si niladina izstopivša iz šole, voli, zelo potrebnoPrirodoslovje vadi razum, in veliko pripomore k fizični popolnosti. Razdira vraže in razjasnuje marsikatere smešne in čudežne pojmove o stvareh, katerih se nevedni ali boji, ali do katerih se mu merzi, a nastopnemu deržavljanu pri rokodelstvu in uinetnosti, pri obertu in tovarništvu daje na roko znanosti, silno koristnih. Nič manj važno, koristno in potrebno je tudi podučevanje v zemljepisju in zgodovini. Mladina se uči poznati in ljubiti domovino, občno koristije in domoljubje se zbuja, okrožje se razširja. Zemljeznanstvo pripravlja nastajočega dcržavljana, obertnika in umetnika na prihodnje potovanje, in ga vzposobljuje, da si v krajih, ka- tere ima prehoditi, modro zbira, in da proste ure v nadaljno izobraževanje ia boljši pridobitek koristno rabi, tako, da njegovi želji po znanstvu ne uide ničesa, kar je vredno, da se pogleda, preišče in preudari. A konečno, kdo ne ve, kako koristno, da potrebno je zemljeznanstvo vojniku? Iz tega kratkega razvidite, predragi, da realije globoko vplivajo na vse gospodarstvene razmere. Kdor zamuja v tem podučevati, si veliko zadolži. Že pred novimi šolskimi postavami so bili učeniki po §. 32 po). šolske vstave obvezani, primerno podučevati v realijab, a to še le v tako zvanem 4. razredu. Kako pičlo se je podučevalo v tem važnem predmetu v stari šoli, je vsakemu izmed nas znano. Zakaj bi tedaj novih šolskib postav radostno ne pozdravljali z ozirom na to, da so dobile tudi realije med drugim nauki prostor, ki ga poprej niso imele. Na realije, ki izobražujejo duh in serce (značaj), je treba pri šolskem poduku bolje gledati, jih bolje gojevati, kakor doslej, in upamo, da se bode v tem oziru po naših šolah marsikaj na bolje obernilo. Pri realijnem poduku v ljudski šoli se pa tudi lahko vrinejo velike napake, vzlasti, ako učenik drugim naukom na kvar, v realijab podučuje. V starih šolah so premalo v tem storili, sedaj pa nekateri preveč stoie, preveč obširno v tem podučujejo, da, še celo na kvar poduku v branju in jeziku, ki je vendar zelo važen. Ako učitelj pretiruje ali presega, to gotovo ne koristi ljudski šoli, marveč ji zelo škoduje, tako, da otroci no znajo ne pošteno brati, niti pisati. Kdor realijin poduk preobširno razlaga, temu je tudi nemogoče, da bi to stroko razpravljal temeljito in izverstno. Ogibati se moramo vsake preobsežnosti in presilave. Branja, posebno v spodnjih razredih, ne smemo zanemarjati na ljubu realijam. V višjih razredih otroci vse lože dobite, kakor branje. Žalostno je, da kljubu temu, da so v zadnjih časih iznajdli nove pripomočke za uiebanično izurjenje v branji in se sploh derže pri tem poduku boljšib potov, vendar le večkrat slišimo pritožbe, da otroci niso zadosti izurjeni v branji, in da sploh zaostajajo, kar se tiče urnnega ia estetičnega branja, a skušnje to poterjujejo. Da otroci gladko bero tisne in pisne čerke (pri nas še celo v dveh jezicih), treba je v ta namcn, kakor sploh veste, da se berilna vaja kakih desetkrat bere, da gre ročno. Kje pa jeraati časa? ako se realije stavijo v pervo versto, kakor nekateri učeniki res mislijo, in to zarad tega, ker jitn je ta predmet nov. Koliko se ima podučevati v realijah v ljudski šoli, povedo učni čerteži. Učenik mora znati, da si učno tvarino primerno razdeli, a nikdar ne sme pozabiti pravila, ki se glasi: Ljudska šola ne sme in ne more v prirodoznanstvu, v zemljepisji vsega v popolnosti ia sistematično opdučevati. Poduk v realijah je marsikateremu učitelju še nov. V starih šolab so od tega le malo ali celo nič slišali, tedaj pa mislijo, da nova |šola nima drugega, nego realije. Pri vsakem podučevanji imajo le realije na jeziku. Od tega prihaja, da je veliko učiteljev, ki opuščajo branje in poduk v jeziku in imajo le realije pred očini. Take tožbe slišimo skoraj pri vseh šolskih poročilih, glasile so se pa tudi po pedagogičnih listih. Berilna vaja, realijnega zaderžaja, se bere jedenkrat, k večem dvakrat, potem se pa razgovarjajo o nji široko in daljeko, ker tak učitelj hoče do pičice prodati vse, kar zna. Tako postopanje le časjemlje, a koristi malo, ker si otroci ne morejo zapomniti vsega. So pa zopet učitelji, ki se za poduk v realijah preraalo ali čisto nič ne brigajo, boje, da bi preveč ne zamudili izurjevaDJa v branji. Pri takih učiteljih se le pridno beie, a na zaderžaj se ne gleda. Oboje je preustroji naše ljudske šole kvarno, niti se ne dosega, a tudi ne more doseči, kar se sedaj tirja od naših Ijudskih šol zastran poduka v realijah. Kako naj se tedaj podučuje v realijah, da se zadostuje sedanjim tirjatvam ? Na to nam odgovarja zadost razločno šolski in učni red 20. avgusta v §. 55, kjer se govori: ,,Uk v realijah naj si izbere to, kar je najvredneje znati iz prirodopisa, zemljepisja in povestnice. Deržati se je načela, da se ta uk po spodnjih in srednjih stopinjah stika samo z abecednikom in z berili, a da še le na zgornjih stopinjah dobode samostojen prostor". Vodilo, v tej postavi, določeno hočem samo razširiti v njegovem pomenu, in skušal bom kazati pot, po kateri se ima stopati v Ijudski šoli, pri poduku v realijah v smislu postave, da se spolni zgoraj navedeni paragraf. Govoril bona, kar le moč ob kratkem. V pervih dveh razredih po šolah prav za prav ni prejpisan nauk v realijah, ampak tukaj se sploh jemlje nazorni nauk. Tisti učitelji tedaj ne ravnajo po oinenjenem paragrafu, ki v realijah podučujejo obširno, temeljito in do kraja tako, da ni primerno razumnosti in potrebi otrok. Pri nazornem nauku naj se pa odbirajo le take stvari, ki otroke mikajo, ki jim niso predaleč, namreč posamezni pridelki iz prirode in unietnosti. Učenik, ki bi hotel vso naravoznanstveno tvarino, ki je v našem abecedniku nakupičena, razpravljati, bi bil komaj v dveh letih gotov z abecednikom. Ne gre za to, da bi dobili otroci v tem, kar ima abecednik v sebi, popolni pojem, a marveč za to, da si odbere učenik nekatere, otrokom bolj znane reči, o katerih potem govori bolj obširno. Nespametno bi bilo, ko bi učitelj v I. ali II. razredu hotel otrokom obširno popisovati vse tiče, dvoživke, ribe in rastline, ki so navedene v abecedniku, že zadostuje, ako otroci umejo razločevati domače in tuje živali, dvoživke in ribe, tiče in dotnačo perutnino. Otroci naj vedo, da imajo tiči perje, a ribe luskine. Tedaj poglavitne znake in korist domačih žival in rastlin naj učitelj razpravlja, a ni treba, da bi to bilo obširno in temeljito. 15* Učitelj v pervih dveb letih pri realijah nikdar ne sine biti preobsežen, sicer mu časa zmanjka za branje, ki je v pervih dveh šolskih letih poglavitna stvar. Tukaj naj še omenim, da se v mestnib šolah za nazorni nauk drugačno gradivo odbira, kakor v selskih šolab. V drugem, vzlasti v tretjem letu, naj stopi učenik za korak naprej, in naj obravnava realijna berila na podlagi nazorovanja. V ta namen se morajo naSa berila čisto predelati. V drugem in tietjem razredu naj bodo kratke, lahko umevne in take berilne vaje, ki pripravljajo učence za pravo podučevanje v realijah. Da se take vaje prav razumejo, to je nalog drugemu razredu. Dobre podobe, ako mogoče stvari, kakoršne so, naj posredujejo nazor. Še le v 3. razredu (4. in 5. šolsko leto) naj se začenja po učnik čertežih pravo podučevanje v realijah, leto za letom naj se ta poduk razširja in nadaljuje. Da moremo učeniki to storiti, potrebujemo pred vseni beril, primernih učnim čertežem, po katerib se razdcljuje realna snov po letnih tečajih. Nekaj naj se jemlje v slovenska, nekaj v nemška berila, posamezne stvari naj se nikar ne ponavljajo, kakor se sedaj godi po naših berilih, ampak otroci naj vsako leto spoznavajo nove poedince (Individuen). Po mojih mislih bi se lahko vsa snov za prirodoznanstvo, kakor to velevajo učni čerteži, začenši od 3. razreda, razdelila prav primerno po našib berilih. Berilne vaje naj bi bile kratke, in naj bi imele v sebi le to, kar je v resnici znanja vredno. V 3. in 4. razredu naj se otrokom kažejo le domače živali, rastliiie in rudnine, ki otroke najbolj zanimivajo. Ako se tukaj deržimo stanovitno naravnega reda, pozneje lahko privzamemo daljno in neznano tako, da to vverstujemo enakorodnemu, že zuanemu. Tudi tukaj se mora pokazati otrokom vsaka stvar zadost velika, iu če je mogoče naravna. V 4. in 5. razredu naj se začenja podučevanje v rudninstvu z rudninami domačega kraja, ker se te najlože dobivajo in je njih korist očividna. Na takih raestih, kjcr so rudniki, plavži ali obertnosti, naj se izdelki, ki se dobivajo, bolj teineljito razpravljajo. 0 rastlinah naj govori učitelj takrat, ko so v cvetji, ker jih tačas otrokorn pokaže. Zaželke in brezvretenčarji naj pridejo na versto po letu. Tudi še opomnim, da ima v višjih razredih podučevanje v prirodoznanstvu biti tudi podučevanje v jeziku. Kar so otroci zapopadli, naj tudi povedo ustmeno in izrazijo pismeno. To bi bilo izverstno gradivo za tiho delavnost v razredih z več oddelki. Saj se vendar da toliko govoriti od koristi in lastnosti žival in raztlin, od koristi rudnin, o tem, kako so se začele, in kako se rabijo, kako vplivajo na blagor in gorje človeštva, na promet in obertnost. Vsaka teh toček je sposobna za kratek sestavek. Tudi za učenje na pamet se lahko odberejo kratke in priinerne berilne vaje o realijah. To bi posebno predlagal za spodnji razred ljudskih šol. Spodnji razred je tudi razred, v katerem se uči govoriti, in po naših učnih čertežib so tudi vaje na pamet prejpisane v najnižjem razredu. Kar se tiče zemljepisja in povestnice, sem te misli, da naj imajo učenci v treb višjih razredih v ljudski šoli že redoma poučno knjigo, sicer ne bodo znali nikoli nič kaj zdatnega, in sistematično vredjenega. Berilo ne more imeti nikakor toliko gradiva, da bi se zadostovalo v zemljepisju temu, kar zahtevajo učni čerteži. V berilo slišijo pa le zgodovinske slike, ki zbujajo veselje do branja, in tam so na pravem mestu, ako pa hoče učenec spoznati svojo domovino in očetnjavo, naj se nauči najvažnejših stvari o Evropi in drugib delih sveta, povdarjaje posebno talne razraere, naj razume prikaze, ki prihajajo od podobe, stanja in gibanja naše zemlje, pri zgodovini naj čisla tiste može in dogodbe, ki so pred drugim pripomogli, da se je v obče razvilo človeštvo in v posamem domovina, a s takimi slikami, ki so postavljene druga poleg druge, navadno brez vsega posredovanja med sabo, prav malo ali celo nič zvezane, kakoršne so po naših sedanjih berilih, se doseže le malo. Taka pouCna knjiga bi bila kot posebno berilo učencem. (Bež. šolski svet v Ljubljani je tudi gotovo na to mislil, ko je razposlal Ijudskim šolam nKersnikovo" zgodovino avstrijsko-ogerske nionarhije. Vr.) Po ukazu slav. c. k. poučnega ministerstva je tudi tako berilo dopuščeno, ker tam je rečeno, da se v petem razredu zmejo rabiti za realije posebne, dopuščene poučne knjige, vsaj tukaj govorim od višjih razredov v ljudski šoli. Kar se tiče učne oblike (Lebrform) pri pouku v realijah, naj bo tista raznotera. Kar otroci vidijo, ali kar premišljevaje morejo najti, to naj se iz njih izprašuje, a kar se ne da razviti, naj se prednaša. Mislim, da se bode formalno in materielno že doseglo nekaj. Konečno še opomnim, da se mi v metodično razumenje beril silno važen vidi, navod za prirodopisje po sedanjih učnih čertežih za rabo v višjih razredih, ker sedanje poučne knjige po svoji notranji vredbi učenika labko zapeljejo, da stvar preveč znanstveno obravnuje. Dokler pa imamo za uk v realijah take pomankljive in slabo sestavljena berila, bi častitim sobratom prav posebno nasvetoval, da si gradivo za realije po posameznih razredih in oddelkih razdele tako, kakor je to sestavil Fr. Weyde v svojih podrobnih učnih čertežih za prirodoznanstvo ,,detaillirte Lehrpliine fiir Naturkunde", ki so pred kratkem izišli v ,,Budejevicah". Ti učni čerteži so sestavljeni po najnovejših ministerskih določilib in metodičnih vodilih za 1, 2, 3,4 in 5 razredne ljudske šole in za spodoje razrede osemrazredne meščanske šole. Ti učni čerteži nimajo v sebi nič drugega, kakor razdelitev prirodopisa in prirodoznanstva po posameznih šolskih oddelkih in tečajih. Ako kratko vse povzamem, pridem do naslednjih toček, ki jih častitim tovarišem priporočujem, da jih sprejmo pri realijnem poduku. 1. V spodnjib razredih naj se uk v realijab samo pripravlja po nazornem nauku in po berilih, ki obdelujejo realije, začenši od 3. razreda naj bo ta uk zamostalen na podlagi nazora in rabe berila. 2. Realije naj se v spodnjih razredih ne razpravljajo preobširno, in na kvar vajam v branji. 3. Naša berila, nemška in slovenska, naj se predelajo po učnih čertežih. 4. Za zemljepisje in povestnico naj imajo učenci višjih razredov (začenši od 4. razreda) redno berilo. 5. Tudi za prirodoznanstveni uk bi bila v višjem razredu posebna poučna knjiga potrebna. 6. Podrobni učni čerteži za prirodoznanstvo nFr. Weyde-jevi" se priporočajo ljudskim šolam v ta nainen, da se prirodoznanstveni uk po njih razdeli.