PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
PP 559 \ linije)
85723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 2 (12.634)
Trst, sobota, 3. januarja 11
Raznarodovalna politika etiopskega režima morebitni razlog napada
Teden po pokolu v eritrejski Dolini Beles policija še ni prišla na sled gverilcem
Italijanska delavca Marchid in Marteddu še vedno v rokah ugrabiteljev
RIM Teden je že mimo, odkar je stotina gverilcev napadla italijansko gradbišče v Etiopiji. V Dolini Beles je 27. decembra prišlo do pokola, v katerem je izgubilo življenje 40 Eritrejcev, vojakov, ki so branili gradbišče, in topografov, ki so merili traso bodoče ceste v savani. Gverilci, ki so napadli gradbišče, so se oddaljili s 24 talci, med katerimi sta Uidi dva italijanska delavca.
Kljub razmeroma dolgem časovnem premoru, ki je potekel od decembrskega popoldneva, ko je v eritrejskih planotah prišlo do pokola, ostajajo gverilci še vedno neznani. Etiopska policija je zagotovila italijanski vladi, da je sprožila dobro organizirane in razvejane raziskave z namenom, da bi čimprej prišla na sled tako gverilcem, ki so zakrivili napad, kot talcem.
Zaslediti tako ene kot druge pa je vse prej kot enostavno. V Etiopiji se namreč prepletajo neštete, pretežno slabo organizirane, gverilske enote, ki se vsaka iz svojega zornega kota upira represivni politiki DERG (Menghistu-jevega začasnega vojaškega sveta). V kopici obstoječih gverilskih skupin izstopata Revolucionarna stranka etiopskega naroda PRPE in Etiopska demokratična zveza EDU. PRPE se osla-nja na politično misel Karla Marxa in se upira Menghistujevemu režimu »fa-
šističnega kova«, EDU pa sestavljajo in podpirajo konservativne sile, ki izhajajo iz vojaškega generalštaba Hai-leja Selasieja. Kljub diametralno nasprotnim si načelom pa sta se lani PRPE in EDU odločili za skupni boj proti DERG. Združili sta svoje člane in orožje in se tako učinkoviteje upirata centralnemu režimu.
V Eritreji, kjer je tudi prišlo do napada na italijansko gradbišče, pa je aktivnih na desetine manjših gverilskih enot, a tudi v tem primeru lahko beležimo prisotnost dveh večjih organizacij, Ljudske fronte za osvoboditev Eritreje FPLE (marksističnega kova) in Zedinjene organizacije eritrejske osvobodilne fronte FLE. Obe organizaciji lahko računata na sudansko podporo in pomoč ter se borita za neodvisnost Eritreje.
Zaenkrat se je o napadu pri jezeru Tana izrekel le predstavnik FLE v Rimu Omar Brug. Odločno je zanikal kakršnokoli vpletenost organizacije, ki jo predstavlja in je izjavil, da se Eritreje! sicer borijo za svojo neodvis-not, da pa niso teroristi. Poleg tega pa je Brug omenil enega izmed morebitnih razlogov, zaradi katerih so gverilci napadli premično gradbišče italijanskega podjetja Salini. S trdimi besedami je kritiziral pomoč, ki jo Italija
Tako zgleda cesta, ki jo je podjetje Salini gradilo v Etiopiji
nudi režimu Haileja Mariama Men-ghistuja. Gradnja novih naselij v savani je le formalno namenjena pretežno nomadskim narodom, ki se s težavo preživljajo v nerodovitnih in izsušenih območjih. Pravi cilj vladnega načrta za izkoriščanje Doline Beles pa je, po Brugovem mnenju, prisilno izseljeva-
nje upornih plemen. Pri tem pa naj bi bila vpletena tudi Italija, oz. tista italijanska podjetja, ki uresničujejo tovrstne režimske načrte. To je letelo predvsem na Sklad za italijansko pomoč FAI, ki je zmagalo natečaj za gradnjo novih naselbin na področju Tana-Beles.
V IV
04
?0
3-
O
-K
O
O
rO
O
O
tri misijonarje
BOLOGNA — Gverilci Renama, odporniškega gibanja v Mozambiku, ki ga podpira Južna Afrika, so 13. decembra ugrabili tri italijanske misijonarje, pripadnike dehonijanskega reda. Vest so objavili na včerajšnjem sestanku sveta kongregacije v Bologni, zanjo pa so izvedeli na božični večer. Kot so sporočili misijonarji, so gverilci oplenili njihove domove v Mualami v Zambeziji, deželi v severnem Mozambiku. Ugrabljenci so doma iz Vidma in Trenta, stari so med 50. in 60. letom. Tja so prišli v letih 1950 in 1962. Misijonarke, ki so tudi delovale v teh krajih, so se izselile pred dvema letoma, ko se je položaj zaostril. Na območju, ki ga nadzoruje gibanje Renamo, živijo še štirje misijonarji.
Ugrabljeni misijonarji so lanskega oktobra voditelju kongregacije sporočili svojo odločitev, da ostanejo v Mozambiku navzlic nevarnostim. Na območju, ki ga nadzira Renamo, so tudi 4 misijonarji istega reda, med njimi pa tudi oče Bonalumi, ki obvlada jezike tamkajšnjega prebivalstva. Kongregacija ima z njimi slabe zveze. Po zadnjih podatkih se lahko svobodno gibajo samo v krajih, ki jih obvladujejo čete gibanja Renamo.
Dehonijanci so se v Mozambiku nastanili 1946. leta in so ostali v državi, ko se je vodila bitka za osvoboditev izpod Portugalske, kakor tudi v času sedanje zunanje intervencije. Petdeset misijonarjev deluje v vladnih kmečkih zadrugah, bolnišnicah in šolstvu. V državi vlada lakota, varne zveze pa so možne samo z letali.
Italija noče novih raket?
RIM — Obrambno ministrstvo je sinoči izdalo sporočilo, v katerem kategorično zanika kakršno koli novo namestitev jedrskih konic v Italiji. To je odgovor na nekatere tiskovne vesti in na nujnostno interpelacijo načelnika radikalne skupine v poslanski zbornici Rutellija. Ta je izjavil, da namerava NATO premestiti iz srednje v južno Evropo in zlasti v Italijo večje število topovskih jedrskih izstrelkov in atomskih bomb.
Demanti ministrstva je sovpadel z objavo podatkov NATO o številu nameščenih evroraket na ozemlju štirih držav članic Atlantske weze (tudi Italije) dne 31. decembra 1986. Bilo jih je 316, od tega 108 raket pershing-2 (vsi so v ZRN) in 208 raket cruise, glasnik obrambnega pakta pa ni pojasnil, koliko jih je v posameznih državah. V italijanskem Comisu jih je vsekakor najmanj 16. Konec decembra 1985 je bilo nameščenih po uradnih podatkih 236 evroraket, 108 pershingov in 128 cruisov. Sovjetska zveza naj bi imela nameščenih zdaj 441 raket srednjega dosega SS-20 s 1.323 jedrskimi konicami, od tega nekako dve tretjini v Evropi, to število pa je nespremenjeno že leto dni. Nameščanje evroraket NATO se je začelo leta 1983, Italija naj bi jih imela do konca prihodnjega leta 112.
Medtem ko ZSO postavlja za vstop vrsto jasnih pogojev
Koroški NSKS ne izključuje možnosti vstopa Slovencev v manjšinske sosvete
BARBARA GORIČAR
CELOVEC V intervjuju za osrednja poročila avstrijskega radia je dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, spregovoril o možnosti vstopa v manjšinski sosvet, kakršne predvideva zakon o narodnostnih skupinah. Doslej so voditelji obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev vstop v sosvete odklanjali, medtem ko je bila zahteva po takšnem reševanju manjšinskih problemov nekakšna stalnica v argumentaciji avstrijske in koroške deželne vlade. Dr. Grilc je v svojem radijskem intervjuju dejal, da je za mnenje Narodnega sveta koroških Slovencev, namreč, naj bi slovenska narodnostna skupnost na Koroškem le vstopila v manjšinski sosvet, odločujočega pomena dvoje: najprej izid parlamentarnih volitev 23. novembra lani, ko je bilo že jasno, da bo prišlo do velike koalicijske vlade (SPOE/OEVP), in ki bo zaradi »širše baze« imela več posluha za manjšinska vprašanja ter za reševanja njenih
problemov. In drugič: prodor »zelenih« v parlament, predvsem pa slovenskega poslanca Karla Smolleja, s katerim Slovenci na Koroškem »pridobivajo parlamentarnega govornika«, saj odslej ne bo mogoče več govoriti o treh strankah (SPOE, OEVP in FPOE) ter o njihovem pogledu na manjšino, ker nastopa tu suvereno še četrta, nova stranka zelenih.
Ko so iz uredništva opoldanskih poročil po telefonu poklicali predsednika druge osrednje organizacije koroških Slovencev ing. Feliksa Wieserja (ZSO), je le-ta dejal, da izključuje kakršnokoli možnost vstopa v sosvet brez pogovorov z vlado, dejal pa je, da so pri ZSO pripravljeni o tem s pristojnimi organi odprto govoriti.
Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Šturm je za ljubljansko Delo izjavil naslednje: »Z začudenjem smo iz avstrijskega radia izvedeli, da je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc napovedal brezpogojni vstop v manjšinski sosvet. Začudeni zaradi tega,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srhljiva trgovina z otroki
TEGUCIGALPA — Leonardo Villeda, ki načeluje nekemu uradnemu honduraškemu organizmu za družbeno dobrobit, je včeraj razodel javnosti srhljiv pojav: številni tuji zakonski pari so pod pretvezo posinovljenja ali pohčerjenja odpeljali iz Hondurasa nekaj desetin od rojstva pohabljenih otrok, nato pa prodali njihove organe. »Prepričani smo bili, da so to plemeniti ljudje, ki žele pomagati nesrečnim malčkom,« je izjavil tisku Villeda in zaprepadeno pripomnil, da je šlo v resnici za človeške zverine, saj drugače ni moč opredeliti ljudi, ki otroka ubijejo, sesekajo, nazad-
nje pa ga po kosih prodajo najboljšemu ponudniku.
Tudi ne gre pri tem za kakšne barbare, kot radi takoimenovani dobro misleči nazivajo vse, ki žive izven meja samozvanih civiliziranih družb. Pretresljivo razodetje sovpada namreč z začetkom sodnega postopka v Tegucigalpi zoper Američanko Eloido McDermonth, ki je bila na tem, da pošlje v ZDA 13 honduraških otrok, potem ko jih je dobesedno zredila v Cholomi.
Honduraška vlada bo odslej strogo nadzorovala oddajanje otrok tujcem in zahtevala od organizacij, ki se s tem bavijo, sprotne informacije o stanju otrok, dokler ne bodo stari 14 let.
V Portoriku je šlo za atentat
Portoriški guverner je tudi uradno izjavil, da je požar v hotelu Plaza povzročil atentat	(Telefoto AP)
NA 2. STRANI
V Mariboru hude težave zaradi odjuge
Odpadel ženski veleslalom za SP
□ □ □
Drevi (ob 21.00) v tržaški športni palači
Jadran favorit proti Caveji
□ □ □
Odbojka: v predzadnjem kolu 1. dela ženske B lige
Meblo drevi na Proseku
NA 10. IN 11. STRANI
Počasnejša rast gospodarstva
RIM — V tretjem trimesečju 1986 je bila gospodarska rast v Italiji počasnejša kot v drugem trimesečju: notranji bruto poizvod (celotna vrednost proizvodnje) je bil konec septembra samo za 0,4 odstotka večji kot ob koncu junija, a za 3 odstotke večji kot v prvih treh mesecih 1985, medtem ko je bil junija za 2,7 odstotka večji kot v prvem trimesečju. To izhaja iz periodičnega konjunkturnega pregleda, ki ga pripravlja osrednji statistični zavod ISTAT. Izvedenci pripisujejo upočasnitev v prvi vrsti zmanjšanemu porastu popra-ševanja na naložbenem področju, ki je poskočilo le za 0,4 odstotka nasproti juniju proti 3,8-odstotnemu zboljšanju v prejšnjem trimesečju. V nekaterih sektorjih so zaznamovali celo padec, tako npr. za 1,7 odstotka na področju prevoznih sredstev.
Z druge strani je v času julij-september izvoz dobrin in storitev nazadoval za 0,5 odstotka nasproti juniju, a napredoval za 2,6 odstotka nasproti septembru 1985. Pač pa se je uvoz dobrin in storitev povečal kar za 6,4 odstotka v primeri z drugim trimesečjem ter za 8,5 odstotka v primerjavi s tretjim trimesečjem 1985, kar je odraz nuje italijanskih podjetij po napolnitvi zalog vpričo možnosti nove podražitve surovin, predvsem naftnih izdelkov (zaradi zvišanja cene OPEČ na 18 dolarjev za sod).
Chiracova konservativna vlada se sooča s hudo preizkušnjo
Stavka železničarjev, ki ne odnehajo se utegne razširiti na druge sektorje
PARIZ Kljub umiku najbolj sporne zadeve — načrta politike nagrajevanja in napredovanja — stavka francoskih železničarjev ni končana. Narobe, od včeraj je promet na vseh progah precej slabši, socialni spori pa se utegnejo v prvem tednu novega leta razširiti tudi na druge panoge, predvsem na energetiko, na nacionalizirani sektor oskrbe z elektriko in plinom, napovedujejo tudi akcijske dneve (enodnevne ali daljše protestne akcije) v pariškem mestnem prometu. Vlada RPR-UDF in njen premier Jacgues Chirac, politično že tako oslabljena po demonstracijah študentov, se utegne zdaj, po stavkah v prometu in napovedanih gibanjih znajti v še težjem položaju.
Bilo bi seveda docela napak sklepati, da bo vlada padla. Ustava pete republike, katero predsednik Mitter-rand, ki je nekoč dejal »Jaz, golist? Nikoli!«, danes brani kljub osebnim pridržkom in objektivnim nedorečenostim v besedilu temeljnega zakona, tega praktično ne dopušča. Utegne pa se zgoditi, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, po zmagi študentov in umiku zakona o univerzah in spričo nevarnosti razširjenja železničarske stavke na druge sektorje javnih služb, vlada spremenjena - če ne takoj, potem morda malo pozneje.
Političnih posledic decembrskih gibanj tako vplivnih delov družbe kot so študenti ali promet — posebej železnice, ponos Francije, ki bodo sicer šele prihodnje leto praznovale petdesetletnico obstoja kot državna družba, služil pa jih je leta 1938 za časa ljudske fronte socialist Leon Blum — ne kaže podcenjevati.
Francois Mitterrand, državni glavar z nasprotnega brega (sedež vlade je na levem, države pa na desnem bregu Sene, politično obarvano pa je ravno narobe) je za novo leto v svoji poslanici spretno opozoril na današnja nasprotja v francoski družbi. Ne da bi izstopil iz vloge državnega glavarja vseh Francozov (ki ga sicer potrjujejo v vseh anketah in mu dajejo vso verjetnost za nadaljnjih sedem let predsednikovanja) je posvaril pred »nepotrebnimi krizami«, nevarnimi za poživitev gospodarstva, za kar si sicer »trudijo že dolgo vse naše vlade« — se pravi, tudi zadnji dve socialistični, in ne brez uspeha. Ali drugače, če današnja vlada trdi, da je njen glavni smoter znižati brezposelnost in oživiti gospodarstvo, potem najbrž uporablja napačne vzvode, kajti sicer se ji ne bi bilo treba spopadati s takšnimi socialnimi težavami kot zdaj, ki v resnici ogrožajo gospodarski in splošni napredek. Ko je potem še sprejel med počitnicami v gradu Briancon, predsedniški rezidenci, predstavnike železničarjev, čeprav jim je dejal, da se v spor po ustavi ne more neposredno vmešavati, je nauk zadosten.
»Bolje je pogovarjati se kot se ignorirati,« pravi Mitterrand. Tu je najbrž jedro spora — ki je prisotno celo v
vladni večini, v sporu med tradicionalnimi golisti in novimi liberalci v trenutku, ko v ZDA zahaja zvezna preroka te smeri, Ronalda Reagana.
Železničarji sodijo, da je umik spornega načrta politike nagrajevanja samo taktika, ne pa vsebina poravnave'in zaostrujejo spor, ki se utegne, kot rečeno, v prihodnjem tednu razširiti.
Chirac ni hotel docela popustiti železničarjem, piše danes »Le Matin«, ki velja za dobro povezanega s predsedniško palačo, da ne bi spodbudil drugih delojemalcev (v javnih službah). Toda, če ima še zmeraj na plečih prve, se zdi, da si odpira samo širšo socialno fronto.
In sklepa: »Malo je, če rečemo, da ta vlada ne deluje dobro, v resnici je v hudih težavah«.
Medtem pa stavka traja dalje, vlakov je manj kot pred prazniki — čeprav npr. sindikalna centrala CGT, bližnja KP Francije, poziva, naj železničarji pomagajo spraviti domov božične dopustnike — fronte se zakopavajo v rovovsko vojno. Do kdaj?
JAKA ŠTULAR
• Bodo Slovenci vstopili v sosvete?
NADALJEVANJE S 1 STRANI ker smo v preteklem letu imeli šest sej koordinacijskega odbora koroških Slovencev, na katerih praviloma usklajujemo stališča obeh osrednjih organizacij v osnovnih narodnostnih vprašanjih. Kaj takega pa do sedaj nismo sklenili. Zveza slovenskih organizacij smatra za potrebno, da pride do razgovora s kanclerjem, ko bo sestavljena zvezna vlada. Tam bomo predstavili usklajena stališča do najvažnejših vprašanj in zahtev koroških Slovencev. Slej ko prej pa je jasno, da ne moremo sprejeti zakona o narodnih skupinah, ki je skrajno restriktiven in zožuje avtohtono dvojezično ozemlje za dve tretjini. Vstop v sosvete bo možen le tedaj, če vlada ne bo klonila pred zahtevami koroških nacionalistov v šolskem vprašanju in če bo pokazala pripravljenost rešiti nekaj najosnovnejših zahtev koroških Slovencev, kot so: predšolska vzgoja (vrtci), ureditev slovenskih oddaj na radiu in televiziji, finansiranje kulturnih dejavnosti ter ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu.«
BARBARA GORIČAR
Berite
»Novi Matajur«
Čadske vladne sile beležijo vidne uspehe proti Libijcem na severu
NAIROBI — V N'Djameiii so danes sporočili, da so vladne čadske sile vpletene v hude boje na severu dežele okrog mesta Hadah. Malo pred tem je čadska vlada v vojaškem sporočilu objavila, da so enote predsednika Hisena Habreja zavzele mesto Zuar v istoimenski oazi, 500 kilometrov severno od N'Djamene. Sporočilo je pomembno zato, ker v njem prvič omenjajo, da so vladne čete prestopile 16. vzporednik, ki že četrto leto deli Cad na dva dela, na severnega pod libijsko okupacijo in na južno polovico, ki je bolj ali manj pod kontrolo vladnih sil.
V Tripoliju niso nič sporočili o bojih za strateško pomembno mesto, hkrati pa je libijska stran ponovno zanikala, da bi bile libijske čete na severu Čada in da bi sodelovale v bojih proti upornikom bivšega Gadafijevega varovanca Gukunija Weddeya in proti silam predsednika Hisena Habreja. Iz N'Djamene poročajo, da so po hudih dva dni trajajočih bojih zavzeli Zuar in da so v bojih ubili okrog 50 libijskih vojakov, 14 so jih zajeli, uničili so dva tanka sovjetske izdelave in zaplenili enega, poleg tega pa še precejšnje količine lahkega orožja.
Skoraj hkrati z novicami o zasedbi ali osvoboditvi Zuarja tuje agencije poročajo, da so libijska letala v teh dneh večkrat napadla mesto v oazi, ki je po nekaterih vojaških ocenah ključnega pomena za libijske okupacijske enote, ker preko tega mesta poteka cestna povezava med južnim delom Libije in mestom Faya Largeau, ki je glavno libijsko vojaško oporišče na ozemlju severno od 16. vzporednika. Videti je, da zadnji dogodki potrjujejo, da so se v N’Djameni odločili postaviti po robu več kot štirinajst dni trajajoči libijski ofenzi-
vi na severu Čada, katere namen je bil obkolitev in uničenje gverilskih enot bivšega predsednika in bivšega libijskega varovanca Gukunija Wedde-ya, ki je od oktobra v hišnem priporu v Tripoliju, s čimer je polkovnik Gadafi po vsem sodeč preprečil, da bi Weddey navezal dialog z bivšim sodelavcem in kasnejšim tekmecem, sedanjim čadskim predsednikom Hisenom Habrejem.
Opazovalci se sprašujejo, ali je sedanja ofenziva čadskih sil na severu mogoča zaradi ameriške in francoske vojaške pomoči vladnim silam (ZDA so sredi decembra odobrile Čadu za 15 milijonov dolarjev nujne vojaške pomoči). Prav tako se sprašujejo, ali so vladne enote sposobne zaustaviti ofenzivo libijskih ret (Libija ima na severu Čada osem tisoč svojih vojakov in pet tisoč najemnikov iz različnih afriških držav, ki sestavljajo »islamsko legijo«), ki doslej očitno niso mogle onemogočiti od 1.500 do 3.000 gverilcev Gukunija Weddeya, katerega v zadnjih tednih v N'Djameni označujejo
za čadskega patriota. Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bodo storili_v Parizu in Washingtonu, če bi Libija na severu Čada angažirala še več vojske in potisnila Habrejeve in Weddeyeve sile v defenzivo. V N’Djameni obtožujejo Tripoli, da na severu okupiranega Čada zganja genocid, obenem pa obtožujejo mednarodno skupnost in še posebej Organizacijo afriške enotnosti, da niti z eno besedo nista obsodili libijskega ravnanja. Čadska kriza z vsemi svojimi dimenzijami žgoče opozarja na neučinkovitost vseafriške organizacije, ki ni sposobna reševati najbolj perečih afriških vprašanj, istočasno pa se v Afriki množijo glasovi, ki poudarjajo, da bi morali čadsko krizo rešiti sami Cadci, brez tujega vmešavanja (afriškega ali vele-silskega), kar ni bilo mogoče doseči le na podlagi nacionalne sprave med nasprotujočimi se frakcijami in nenehnim rivalstvom med N’Djameno ter nepopustljivimi tekmeci za oblast v tej tragično razcepljeni srednjeafriški državi.
AVGUST PUDGAR
Reagan slabo začenja novo leto
WASHINGTON — Po praznični idili v Kaliforniji se Reagan pripravlja na nekaj neprijetnosti: na tradicionalno poročilo o stanju države, nad katerim kot črn oblak lebdi Irangate, in še majhen osebni pro-blojn, povezan z operacijo na prostati.
Četrtega januarja bo 76-letni predsednik prišel v mornariško kliniko v okolici glavnega mesta, kjer mu bodo najprej pregledali debelo črevo in ugotovili, če so se pojavili novi rakasti izrastki, kakršne so
mu jih odstranili 1985. leta. Naslednji dan ga bodo operirali na prostati, podobno kot 1967. leta. Operacija je rutinskega značaja in bo trajala od 30 do 60 minut.
Reagan tokrat nima namena prenesti oblasti na Georga Busha kot med operacijo pred dvema letoma, ampak bo javne posle vodil kar iz klinike z napravami, ki mu jih nameščajo prav te dni.
Porastek uživanja mamil v Italiji povzročil lani večje število žrtev
Razburkano morje
V Liguriji je bilo včeraj vreme sicer spomladansko, morje pa je bilo močno razburkano, kot vidimo na gornji sliki
RIM — Uživanje mamil je tudi v letu 1986 povzročilo na stotine žrtev. V Italiji je število mrtvih naraslo na 257, medtem ko je zaradi posledic uživanja mamil umrlo v letu 1985 237 ljudi. Zabeležen porastek je premo sorazmeren s količinami mamil, pretežno hašiša, heroina in kokaina, ki jim je v lanskem letu prišla na sled italijanska policija. Lani so namreč zaplenili 15.928 kilogramov hašiša (v letu 1985 so ga zaplenili le 1.530 kilogramov), 325 kilogramov heroina (49 kilogramov več kot lani) in 124 kilogramov kokaina (predlanskim so jih zaplenili 104).
Večje količine zaplenjenega mamila so pokazatelj vse bolj razširjenega uživanja mamil, porastek človeških žrtev pa je žal v največji meri odvisen od »zastrupljene« doze. V Lombardiji je umrlo 76 uživalcev mamil, v Piemontu 30, v Emiliji-Romagni 25, v naši deželi pa beležimo le tri žrtve. Basilikata in Dolina Aoste sta edini italijanski deželi, kjer uživanje mamil ni povzročilo žrtev. 70 odst. uživalcev mamil je izgubilo življenje zaradi »rezanega« heroina, kokain pa je povzročil le 3 žrtve. Smrtne posledice ima lahko tudi uživanje metadona in raznih zmesi pomirjevalnih sredstev.
Požar povzročil atentat
Guverner Portorika v pogovoru z novinarji: Požar je bil podtaknjen
Orožje iz ZDA v Iran že 1. 1982
LONDON — Američani so že leta 1982 dobavili orožje Iranu, in to ob zaslombi londonske vlade. Tako trdi britanski mornariški kapitan Tom Screech, ki je orožje tudi sam prevažal in čigar pričevanje je objavil včeraj dnevnik Daily Telegraph. Članek je dvignil veliko prahu v VVashingtonu, kjer so po izbruhu Irangata zanikali, da je zunanje ministrstvo vedelo za tajne kupčije s Teheranom in zatrjevali, da je bil prvi takšen primer zaznamovan šele leta 1985.
Kapitanu Screechu, ki je izročil londonskemu listu dokazno gradivo, je ameriška tvrdka Wes-tern Dynamic julija 1982 naročila, da s svojo tovorno ladjo »Sarah James« pelje v Bandar Abas pošiljko raketnih izstrelkov za iransko vojno letalstvo, čeprav so ZDA leta 1980 odredile popoln embargo na trgovinske posle s Homeinijevo vla-
davino. Screech, ki se je že prej pečal s prevažanjem orožja, pravi, da ta operacija ni bila tajna, kar dokazuje pismo tvrdke WD evropskemu centru za logistično oporo iranskemu letalstvu s sedežem v Londonu, Victoria Street SW1; pismo tudi dokazuje, da je britanska vlada odobrila pošiljko. Od kod pa dokaz, da je zanjo vedel State Department? Ko so v Bandar Abasu iranski »stražarji revolucije« uvideli, da gre za ameriško orožje, so kapitana odslovili. Odplul je v Dubai, kjer pa so mu ladjo zaplenili, ker ni prijavil orožja in ga obsodili na nekaj mesecev zapora. Po povratku v London je prosil za pomoč ameriško ambasado, vendar zaman: Washington je prepovedal vsako preiskavo. Operacija je bila torej arhivirana in z njo Screech, ki je moral ladjo prodati za drobiž.
NEW YORK — Vedno bolj se uveljavlja podmena, da je atentat kriv za požar v Hotelu Dupont v Portoriku, v katerem je po besedah guvernerja Rafaela Hernandeza Colona izgubilo življenje sto oseb, prav toliko pa jih je ranjenih, od tega 20 na zelo hud način.
Za preiskavo okolnosti atentata je zanimiva izjava zakoncev, ki sta stanovala v sosednjem hotelu in sta tistega dne nameravala poskusiti srečo v igralnici Hotela Dupont. Uradnika njunega hotela sta jima ta obisk odsvetovala, ker da bo »tam počila bomba«.
Očitno sta vedela, da sodijo hotelski delavci v ameriško sindikalno zvezo, znano po nasilju.
POPRAVEK
Iz novoletne voščilnice je pomotoma izpadlo ime avtorja, slikarja Demetrija Geja. Avtorju in bralcem se oproščamo za napako.
Uredništvo
Po veliki moriji rib v Furlaniji
Za ekološko ravnotežje nismo nikoli naredili dovolj
V Portorožu bodo odprli nove bančne prostore
VIDEM - Leto 1986 se je zaključilo s ponovno ekološko katastrofo, ki je prizadela Furlanijo. Morda je katastrofa pretežak izraz za nesrečo, ki je v Tilmentu in potokih Fella in Ledra pa v številnih manjših kanalih povzročila veliko morijo rib. Ko danes govorimo o katastrofah mislimo na Černobil, na velike ladje, ki prevažajo petrolej in se potopijo ob kaki obali ter na nesreče podobnih razsežnosti.
Več stotov umrlih rib pa vseeno niso mačje solze, nekaj, kar lahko zamolčimo. Do nesreče, ki se je pripetila v prazničnih dneh, je prišlo, ko so se v papirnici Ermolli pri Maggiu pokvarile nove čistilne naprave. Vzroki so še neznani, morda je okvaro povzročil mraz. Dejstvo je, da je omenjene vodne tokove preplavila peneča se snov, ki je zadušila ribe.
Množična občila so že predvčerajšnjim o dogodku pisala. Danes pa bo na deželni ravni sestanek, na katerem bodo izmerili razsežnost onesnaženja. Upati je, da je res, kar trdijo lastniki tovarne, in da ni bilo med uhajajočo snovjo posebno strupenih snovi, kot so lahko kisline in podobno.
Dogodek je seveda ponovno opozorilo, da lahko ob vsaki uri in vsaki dan pride do večjih ali manjših nesreč, ki onesnažijo vodo, zrak in zemljo, se pravi naše okolje in življenje. Minulo leto je bilo polno velikih in manjših »katastrof«, če bi jih našteli, oziroma vedeli za vse, bi se zgrozili. Koliko strupenih snovi je morala požreti naša dežela, ki je v bistvu le madež na zemljevidu. Koliko strupenih snovi smo vdihovali, koliko smo jih zaužili.
Med številnimi novoletnimi voščili smo brali besede kot so uspeh, zdravje, ljubezen itd. itd. Skorajda nismo zapazili voščilo, da bi dihali čistejši zrak, pili manj onesnaženo vodo, jedli naravnejšo hrano. Pa je tudi to bistveno za nas. Bistveno je za naše zdravje, za srečo in nenazadnje tudi za naš žep in splošno gospodarstvo. Prav pred Silvestrovim je prišlo novo, grozeče opio-zorilo. Ni da ne bi verjeli naključju. Verjetno ne moremo obtoževati tovarne, ki si je nabavila nove čistilne naprave. Vendar je podobnih »nesreč« le preveč. O malomarnosti bi tu sploh ne govorili, saj pomeni za naravo pravo kugo. Nesreča pa pomeni, da nismo nikoli dovolj pazljivi. Nikoli nismo za ekološko ravnotežje naredili preveč. Smo pa morda le že preveč vajeni, da se narava onesnažuje. Navajani smo na to kot na vročino, prehlad in podobne bolezni. Paniko je povzročil AIDS, verjetno pa je ta bolezen za človeštvo le manj nevarna kot so ekološke katastrofe, ki razjedajo naše življenje pri temeljih.
PORTOROŽ — V Izoli so končno odprli preurejene bančne prostore za poslovanje z občani (šlo je za večtedensko zamudo zaradi prepočasnega opremljanja, za kar je skrbel kamniški Stol), v Portorožu pa bodo preurejene bančne prostore odprli pravočasno, tako kot je bilo z dobavitelji opreme (prav tako Stol) dogovorjeno. Tako smo lahko zvedeli od Daria Valentiča, podpredsednika poslovodnega odbora Splošne banke Koper, ki je dodal, da si zamude zdaj niso smeli privoščiti tudi zaradi številnih turistov, ki bodo te dni potrebovali bančne storitve.
V Izoli imajo zdaj občani na voljo dvakrat večji prostor in jim torej ne bo treba več čakati v dolgi vrsti, ki se je včasih vila tudi skozi glavna vrata. V Portorožu pa prostora niso mogli povečati. Portoroška banka je namreč v pritličju hotela Slovenija, torej v samem središču kraja, kjer je vsak kvadratni meter poslovne površine izredno dragocen. V Splošni banki Koper so se zato odločili in prostor preuredili tako, da so bolje izkoristili obstoječe površine. Velik del teh je namreč bila neke vrste čakalnica z udobnimi fote-
lji, kjer so se mnogi poleti radi hladili in počivali. Zdaj bo čakalnega prostora manj, več delovnega prostora so pridobili zaposleni. Občanom je na voljo dvoje novih okenc, povsem so tudi ločili menjalniško poslovanje, ki ga zvečine uporabljajo turisti. Slo je za investicijsko vzdrževanje, za kar so namenili 46 milijonov dinarjev. Vse to naj bi pospešilo delo v Portoroški banki in naj bi po besedah Daria Valentiča zadoščalo potrebam vsaj za nekaj naslednjih let. Ob tem je seveda treba dodati, da bodo še pred poletjem preuredili tudi prostore v bližnji Luciji in Piranu. V Luciji bodo obstoječim prostorom dodali še enega in vse primerno povezali, v Piranu pa bodo iz pritličja umaknili vsa tista dela, ki niso vezana na poslovanje z občani in jih preselili v prvo nadstropje. Tako bodo koristniki bančnih storitev tudi v tej enoti imeli na voljo več prostora. Pravo preizkušnjo bodo novi prostori prestali že v januarju, ko ljudje zaradi nakupov in vpisovanja obresti najpogosteje zahajajo pred bančna okenca.
BORIS ŠULIGOJ
Skrivnostna pojava v Vidmu
črnem rolls roysu
Mož v
•>
VIDEM - Novinarji so ga v Vidmu prekrstili v »božični duh«, čeprav slovenski prevod do kraja ne ustreza. Vsekakor je možakar izjemno skrivnosten in po vsej verjetnosti ravno toliko bogat. Po videmskih ulicah se vsako leto pojavi 31. decembra. Pojavi se seveda tako, da je nadvse opazen, saj sedi za volanom rolls royca tipa '*!phantom 6.
Možakar se je v svoji limuzini pripeljal tudi letos. Zavozil je v zgodovinsko središče mesta, kjer se sprehaja največ ljudi in seveda vzbudil veliko pozornost. Dovolj bo še kak podatek o avtomobilu. Rolls royce tipa phantom
6 je črne barve. Vozi skoraj neslišno in se sveti, kot da je bil ravnokar opran.V dolžini meri šest metrov in 75 centimetrov. Visok je en meter in 85 centimetrov. Avtomobilov tega tipa je na svetu sedem, izdelali pa so jih leta 1970 za angleško kraljico Elizabeto; dva avtomobila sta v njeni garaži. O tem, koliko avtomobil stane, verjetno niti govora ni.
Lastnik, ki se z limuzino pojavi ob novem letu v Vidmu, je seveda neznan. Verjetno bi bil čez les, če bi se predstavil. Lahko domnevamo, da svoj avto skriva v kaki posebni garaži.
Uporablja ga redko, saj pomeni takšna limuzina pravi izziv za financo in davkarijo. V Vidmu pa se ljudje le sprašujejo, kdo je gospod s temnim phanto-mom. Vsekakor je tudi takšna pojava v mestu, kjer petičnežev ne manjka, nekaj povsem nenavadnega. Članek pa objavljamo tudi zato, da opozorimo naše bralce, naj se ob novem letu preveč ne tolažijo z mislijo, da denar ne odganja nesreče. Menda je že pokojni Onassis dejal, da je bolje biti nesrečen v rolls roycu, kot pa v kakem mrzlem vlaku. Eden pač »prevaža« svoj čir v phantomu 6 , drugi pa v avtobusu št. 6...
V Ilirski Bistrici slovesna podelitev nagrad športnikom
ILIRSKA BISTRICA — Z nastopom ritmične skupine OŠ Dragotin Kette se je prejšnji petek v Domu JLA v Ilirski Bistrici pričela slovesna podelitev občinskih nagrad za delo na telesno-kulturnem področju.
Slavnostni govornik, Jadran Možina, predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Ilirska Bistrica, je poudaril, da je telesna kultura nerazdružljiva sestavina združenega dela. Med občani raste zavest o pomenu rekreacije, kar se kaže v vse večji množičnosti na športnih prireditvah, v zadnjih letih pa so zaživele tudi delavske športne igre. Precej slabši je položaj na področju tekmovalnega športa, saj se le redki lahko pohvalijo z večjimi uspehi. Z dograditvijo novega stadiona JLA se Bistričanom odpira možnost ukvarjanja z atletiko in tenisom, načrtovana telovadnica pa naj bi pripomogla k večjemu razmahu dvoranskih športov.
Bloudkova priznanja podeljuje ilir-skobistriška Telesnokulturna skupnost najboljšim in dolgoletnim telesnokul-turnim delavcem. Letos so bronaste Bloudkove značke prejeli planinca Marija Štefančič in Jože Žnidaršič ter kegljač Jože Konestabo.
ZTKO Ilirska Bistrica je najboljšim športnikom podelila priznanja Janka Kovačiča. Prejeli so jih karateisti: Vojka Cvijanovič in pionirji Branko Kvaternik, Kristofer Štembergar in Domen Gobec. Rekreativcem pa je namenjeno priznanje Bistriška grča - letos si ga je zaslužilo kar osem ljubiteljev telesne aktivnosti.
Slovesno so podelili tudi pokale in medalje delavskih športnih iger, ki jih organizira občinski sindikalni svet. Udeležilo se jih je več kot 770 delavcev, ki so se pomerili v smučanju, kegljanju, rokometu, krosu, balinanju, streljanju z zračno puško... V skupni razvrstitvi je bilo najboljše moštvo Lesonita, sledila pa sta mu ekipi TOK in Transporta. Lesonit je že tretjič zapored osvojil prehodni pokal delavskih iger, zato ga je prejel v trajno last.
Prireditev so zaključili športnoples-ni pari železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane. Bistričani so navdušeno ploskali standardnim in latinskoameriškim plesom ter jazz-balet skupini, posebno pa so pozdravili novico, da bo KUD po zimskih počitnicah pričelo s plesnimi tečaji tudi v Ilirski Bistrici.
METKA ČELIGOJ
Slikar Piero Conestabo razstavlja v Sežani
Sežanska Zveza kulturnih organizacij je pripravila v Mali galeriji v Sežani razstavo monotipij slikarja in grafika Piera Conestaba iz Boljunca pri Trstu, ki je pripadnik mladega rodu likovnikov. Na prisrčni otvoritvi je o slikarju in njegovem delu spregovoril likovni kritik Milko Bambič. V kulturnem programu je Boris Pangerc prebral odlomek iz novele Prekleta jama iz pravkar izšle zbirke Šum vode Glinščice. To je že Pangerčeva četrta zbirka, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. O Pangercu, ki ga sežanska publika pozna tudi kot pevca Tržaškega okteta iz lipiških glasbenih večerov, je spregovorila prof. Marija Cenda.
S sodelovanjem na ex tempere v Piranu, Rogaški Slatini, Boljuncu postaja Conestabo znan v Sloveniji. Na ex tempore v Boljuncu je lani prejel prvo nagrado za simbolično sliko narodnoosvobodilne borbe. Pred letom dni pa je Galerija Tržaške knjigarne predstavila njegovo grafično mapo.
Conestabo pa se ni odzval prazničnemu razpoloženju, ki v teh dneh vlada na Tržaškem, ampak se v Sežani predstavlja z najnovejšimi deli - tako imenovanimi monotipi. Ta novost izpričuje iskanje novih oblik in novih radosti, ki delujejo na našo čustveno notranjost. Njegova umetnost na poseben način izraža razpoloženja, ki v sedanjem trenutku pretresajo ves svet. Izbral si je pot prefinjene občutljivosti, je v orisu slikarja dejal M. Bambič, ki delo slikarja in grafika zasleduje že mnogo let. Ob tem pa ugotavlja, da vsaka Conestabova razstava pomeni kakovostni dvig.
Razstava bo na ogled do 20. januarja.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Nova literarna nagrada
KOPER — Obalna skupnost Italijanov bo od 20. do 22. februarja letos ponovno (v drugo) organizirala Srečanje pisateljev, ki ustvarjajo in pišejo o obmejni problematiki. K ponovni organizaciji te kulturne manifestacije jih je vzpodbudilo predvsem uspešno srečanje pisateljev ob meji, ki je bilo v Portorožu lani v Hotelu Palače. Spet naj bi se ga udeležili vidnejši pisatelji, kritiki, esejisti iz držav oziroma dežel članic skupnosti Alpe Jadran in iz italijanskega dela Švice. Organizatorji tega Srečanja pisateljev pa so tudi že razpisali natečaj za mednarodno književno nagrado oziroma dve nagradi in sicer za esej na temo Literatura in pisatelj z meje (ki pred letom '86 še ni bil objavljen in ne sme obsegati več kot 15 tipkanih strani) in za novelo, ki prav tako še ni bila objavljena pred letom 1986 in ne presega 20 tipkanih strani. V obeh primerih naj bi nagrada znašala dva milijona lir. Nagrada pa bo gotovo še dodat-
na spodbuda za sodelovanje in razvoj tega zanimivega Srečanja pisateljev ob meji.	B. Š.
Srečanje z J. Bitencem
SEŽANA — Kosovelova knjižnica, ki skozi vse leto posveča posebno skrb vzgoji mladih bralcev, vsako leto pripravi v pionirskem oddelku zadnji teden v letu posebne prireditve, ki se vrstijo dan za dnem. Tako je bilo tudi letos in prihajalo je toliko mladih (poslušat pravljice, glasbo, lutkovne igrice), da je bila knjižnica kar premajhna. Zadnji dan pa je knjižnica povabila znanega pedagoga in glasbenika Janeza Bitenca, ki je bil ves petek 26. 12. v Sežani. Dopoldne je prepeval z otroki v vrtcu, popoldne pa navduševal v knjižnici z glasbeno pravljico Velikan Gorjan. Knjižnica je izkoristila priložnost in ponudila v prodajo tudi Bitenčeve kasete in knjige.
Prek Alojza Budina je Tomažič spoznal na ilirskobis-triškem območju Viktorja Bobka. Ta zveza mu je veliko koristila, posebno glede sodelovanja s pripadniki organizacije TIGR tostran in onstran državne meje. Komunistično gibanje je potrebovalo Za izvedbo zastavljenih nalog orožje in strelivo. Prav po tem vprašanju se je Tomažič dogovoril z Bobkom za odhod v Ljubljano na pogovore z Danilom Zelenom. Tja šta tudi odpotovala 15. avgusta leta 1939. Z Zelenom se je dogovoril glede oddaje in prenosa orožja, s katerim so razpolagali Ivan Vadnal in drugi člani TIGR, komunističnemu gibanju. V zameno za tako sodelovanje domnevamo, da je Tomažič obljubil Zelenu protiusluge. (56l Komunistično gibanje je bilo dobro razvejeno tudi na Goriškem. Člani goriškega komiteja so bili: Peter Nardin, Florjan Faganel, Julijan Sulič in Avgust Kober.!57)
Prav tako so imeli vodilno vlogo na Vipavskem Alojz Besednjak iz Cvetroža pri Braniku,. Kristjan Gulja in Ludvik Fevč iz Vrtovina.
in drugi tržaški proces 1941
Albert Sulčič se je vrnil v Križ jeseni leta 1938. Pred tem je prestajal kazen kot komunist v ječi v Sremski Mitroviči, v Grčiji in v Gaeti. Vojaški rok je odslužil v disciplinski četi v Sassariju na Sardiniji. Nato se je takoj povezal z domačimi komunisti. Z njihovo pomočjo je povezal Dujca z Budinom, saj je Dujca poznal že iz Mitroviče.
Budin je prišel na Dujčev dom v Divačo in povezal Pinka Tomažiča z njim, kakor tudi s komunisti Vremskega Britofa. !58)
Tudi z Miljami je bila izpeljana zveza prek Antona Šibelje-Stjenke iz Tomačevice na Krasu. O njem je zapisal komunist Giovanni Postogna iz Milj med drugim naslednje: »Stjenka je bil zaposlen od leta 1937 dalje v rafineriji Agui-la kot električni varilec. V svojem poklicu je bil zelo sposoben. Seznanila sva se na delovnem mestu. Kot sem mogel ugotoviti, je imel zelo prodorno inteligenco. Z lahkoto se je naučil tudi najtežje stvari. Njegova velika strast sta bila politika in socialno vprašanje, katerima je posvečal največ svojega časa. Postala sva prijatelja in tovariša. Spominjam se, da je izumil puško, ki je lahko z nabojem prebila oklep v debelini od 30 do 40 mm. Videl sem puško in preluknjani oklep, ker smo jo včasih šli preizkušat v komenske gozdove. Načrtoval je tudi razne tipe revolverja, puškomitraljeza in drugega orožja.
(56)	Sentenza di rinvio del Tribunale Speciale per la Difesa dello Stalo a carico di Tomasi Tomažič e compagni, kopija v Pokrajinskem muzeju Koper,- na sodni obravnavi je Budin zanikal sodelovanje v vohunski dejavnosti
(57)	N. d. J. Kramar, Pinko Tomažič, ob 30. letnici 2. tržaškega procesa, str. 18
(58)	glej opomba št. 57, Alojz Budin, ystni vir piscu.
Pinko Tomažič leta 1939
Zupanovo
ščuvanje
zahteva
odgovor
»Nela patria de Rossetti no se parla che talian«
Tega sramotnega verza, žaljivega ne samo za nas Slovence, temveč tudi za vsakega demokratičnega Italijana, že dolgo nismo culi. Ponovno pa je postal geslo popularne tržaške prireditve, novoletnega koncerta, ki ga prireja združenje trgovcev na drobno. Izrekel pa ga je tržaški listarski župan Giulio Staffieri.
V očitni polemiki s tržaškim škofom Bellomijem, ki je ob polnočnici voščil v več jezikih in tudi v slovenščini, je tržaški župan najprej zasmehovalno-ironično dejal, da je že prišlo v modo pozdravljati v več jezikih, da pa zanj še vedno velja stari zgoraj navedeni verz.
Staffieri je govoril v povzdignjenem, vzvišenem tonu, resno, očitno naučeno in tudi recitacij-sko do kraja izdelano in pripravljeno. Njegov sramotilni verz je torej načrten in hoten izziv vsemu slovenskemu prebivalstvu, za katerega torej velja po njegovem da ne sme več govoriti v javnosti slovensko, temveč samo italijansko, kot je bilo to v fašističnih časih.
Se namerava poslužiti tudi takratnih metod? Saj drugače ne gre. Bo obnovil škvadre, da bodo z ricinusovim oljem »prepričevale« Slovence, da ne smejo več govoriti v svojem materinem jeziku?
Tako govorjenje pa je izziv celotnemu demokratično usmerjenemu mestu. Še zdaleka ni samo privzdignjeni in prenapeti »triestini-zem«, kot bi to nekateri hoteli predstaviti in kot je to želel prikriti tudi včerajšnji vedno bol šovinistično usmerjeni tržaški italijanski dnevnik. Taka gesla in tako poudarjanje italijanstva je samo šovinistični nacionalizem, ki je že toliko gorja prizadel povsod po svetu in še zlasti v našem mestu.
Staffieri ni govoril v svojem osebnem imenu, niti kot tajnik Liste za Trst, temveč kot tržaški župan. V tem svojstvu pa je prešel vse »božje in človeške postave«, ki veljajo za javne upravljalce, saj je nezaslišano, ko upravitelj žali dobršen del svojih upravljencev, veliko večino pa poziva k rasistični nestrpnosti, vredni Južne Afrike.
Tako žaljivo ravnanje zasluži resen političen odgovor najprej nas Slovencev, nato pa celotne tržaške politične javnosti. B. S.
Pred sedemnajstimi leti sprejete obveze se še niso uresničile
Staro vprašanje poimenovanja ulic in trgov v slovenskih vaseh je treba aktualizirati
Ko se že v uvodniku ukvarjamo z županom Staf-fierijem in njegovim nezaslišanim in žaljivim šovinističnim izpadom in ker se ob prestopu v novo leto ne predajamo samo načrtom in pričakovanjem, temveč tudi spominom, smo za hip poromali s spominom v tiste čase, ko so na županskem in odborniških mestih tržaške občine sedeli drugačni ljudje, kot smo jih vajeni danes. Pri tem ne mislimo, da med Spaccinijevim županovanjem ni bilo trenj in da se je naši narodnostni skupnosti godilo odlično. Bilo je nasprotno veliko obljub, a zelo malo konkretnih rezultatov. Toda z nastopom Liste za Trst so nekako izginile tudi obljube.
Ob takšnem ravnanju, kot smo ga danes deležni od župana Staffierija, bo zanimivo pogledati, kako je bilo pred dobrimi sedemnajstimi leti, ko je vzdušje zmernega optimizma popestrilo dogajanje, za katero je marsikdo verjel, da je začetek pomembnega procesa, ki bo zapustil trajne sledove v našem narodnostnem življenju. In dejansko je tedaj šlo za premik, ki si -ga v današnjem tržaškem političnem trenutku sploh ne moremo zamisliti. Prav je, da tedanje dogajanje na kratko obnovimo, tudi zato, ker smo v dobršni meri tudi sami krivi, če je v zavesti vse tržaške skupnosti usahnilo prav tako hitro, kot se je rodilo.
Bilo je sredi poletja leta 1969. Toponomastična komisija tržaške občine, ki ji je načeloval takratni odbornik Luciano Ceschia (poznejši glavni urednik prenovljenega Piccola in sedaj glavni urednik dnevnika Alto Adige) je namreč v skladu s programskimi obveznostmi tedanje uprave leve sredine sklenila, da bo poimenovala vrsto cest, ulic in trgov po vaseh tržaške okolice ter v samem mestu po zaslužnih zgodovinskih osebnostih slovenskega kulturnega in na-
rodnostnega življenja ter po najbolj značilnih domačih ledinskih imenih. Za mesto je bilo v načrtu, da se Ulica Petronio, kjer stoji naš Kulturni dom, poimenuje po Francetu Prešernu, del Ulice delllndus-tria v šentjakobski četrti po Ivanu Cankarju in neko stopnišče v Barko vij ah po domačinu, zaslužnem zdravniku Simonu Pertotu. Za ostale slovenske kraje tržaške občine pa je toponomastična komisija, v kateri so bili poleg odbornika Ceschie še zgodovinar prof. Schiffrer, tedanja odbornica za šolstvo Faragu-nova, polkovnik Fonda-Savio, dr. Pesante, dr. Mes-troni in tedanji slovenski odbornik Dušan Hreščak, izvedla vrsto sestankov po slovenskih vaseh, da bi se s prebivalstvom neposredno pogovorila o vprašanju poimenovanj. Pred tem so za zgled in v potrditev, da gre zares, poimenovali tri ulice v Bazovici po Igu Grudnu, Dragotinu Ketteju in Srečku Kosovelu. Serija desetih posvetovalnih večerov se je pričela 12. avgusta 1969 v Gropadi in končala 3. septembra v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Vmes so bili sestanki v Trebčah, na Proseku in Kontovelu, v Bazovici, na Opčinah, v Lonjerju in na Katinari ter pri Banih.
Vsaka vas je na predhodnih enotnih zborovanjih in ob strokovnem sodelovanju oddelka za zgodovino in narodopisje Narodne in študijske knjižnice v Trstu pripravila utemeljene predloge za poimenovanje vsake uličice v posameznih krajih in te predloge na omenjenih sestankih posredovala toponomastični komisiji s pripombo, ki je bila nekakšen leit motiv vseh desetih večerov, »da če bodo predlagana imena sprejeta, bo glede poimenovanja ulic v okoliških vaseh in v mestu delno popravljena krivica, ki so jo našemu ljudstvu prizadeli fašizem in raznarodovalni ukrepi v povojni dobi«.
Toponomastična komisija si je skrbno zapisovala desetine in desetine pristnih ledinskih imen ter imen znanih slovenskih pesnikov in pisateljev, padlih borcev in partizanskih brigad, v ljudeh pa je vzplamtelo upanje, da bosta naše podeželje in drobec mesta pridobila vidnejša in trajnejša znamenja naše prisotnosti.
Toda od vseh takratnih naporov ni ostalo prav nič. Kosovel, Gruden in Kette še vedno samevajo na tablah, kjer poleg njihovih imen piše še »via«, kar v našem jeziku pomeni »proč Srečko Kosovel« in »proč Igo Gruden«, kot je na prvem sestanku v Gropadi pikro pripomnil neki domačin. Imeni Cankarja in Prešerna, ki sta bili namenjeni mestu, je zavrnil deželni organ »Deputazione Regionale Storia Patria«, kakih 350 imen, ki so izšla na posvetovalnih srečanjih s Ceschio, pa je obtičalo v občinskih predalih, ne da bi jih kdo do danes potegnil na dan. Medtem je toponomastična komisija poskrbela, da so poimenovali celo vrsto ulic, zlasti v predmestjih in na Opčinah, bodisi po Julijcih (seveda v italijanski obliki), bodisi po znanih tržaških framazonskih predstavnikih ali po raznovrstnih rastlinah (prav tako v italijanski obliki - zgovoren primer so Opčine, nekdaj pristna slovenska vas).
Če so na Občini v zvezi s tem doslej vztrajno molčali, pa ni naša skupnost ravno kričala. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo tudi sami pozabili na navdušenje, ki nas je prevzemalo pred sedemnajstimi leti. Morda se bomo v novem letu vendarle zganili in izterjali nekaj nekdanjih obljub. Čeprav se soočamo z vrsto bolj perečih in aktualnejših vprašanj, bi ne smeli popolnoma pozabiti na to vprašanje, ki ostaja kljub svoji starosti prav tako aktualno.
Avtomobilsko takso treba plačati do konca meseca
Davki, dajatve, naročnine: januar ne bo prizanesljiv
Božična in novoletna praznovanja so mimo. V nakupovalni mrzlici in iracionalnem strahu, da ne bi praznike preživeli sestradani, smo si temeljito izpraznili žepe, tako da se sedaj, ko je čas obračuna, marsikdo sprašuje, če je pametno obračal prislužene bankovce. Skomine po zapravljenem denarju so toliko bridkejše v dneh, ko nas tekoči računi in plačilni obrazci od vsepovsod opozarjajo na januarske finančne dolžnosti. Toda po toči ni vredno zvoniti, zato raje poglejmo, kaj vse moramo v tem mesecu poravnati.
Avtomobilisti imajo do 31. januarja čas, da plačajo davek na avto. Že od lani velja pravilo, da je treba ta davek izplačati za celo leto in ne kot je bilo doslej, ko smo lahko plačevali tudi za krajša razdobja. Letošnja novost pa je v tem, da moramo ta davek poravnati izključno na pošti na osnovi davčne knjižice, ki smo jo za avto že prejeli na dom. Le kdor ni v posesti teh obrazcev, lahko plača davek na sedežih Italijanskega avtomobilskega kluba ( ACI). To velja zlasti za avtomobiliste, ki so vozilo kupili v zadnjih mesecih. Naj velja še opozorilo, da je bil nekdanji prometni davek spremenjen v davek na lastništvo avtomobila, zaradi tega ga moramo plačati tudi v primeru, da avtomobila ne uporabljamo, ampak ga imamo zaprtega v garaži ali na
dvorišču. Poleg tega naj še spomnimo, da je treba do konca februarja nalepiti na vozniško dovoljenje kolek v vrednosti 20 tisoč lir (za vozniška dovoljenja tipa ' B '). Morda se splača pohiteti, kajti pogosto se je zgodilo, da so trafike ostale brez kolkov.
Lastniki radijskih in televizijskih aparatov, ki želijo pravočasno poravnati naročnino in pri tem sodelovati pri nagradnem žrebanju RAI, imajo časa do konca meseca. Po poznejšem datumu ne bo morebitne nagrade, pač pa povečan račun. Tudi te obrazce imamo na domu in se jih moramo poslužiti pri plačevanju.
Januar je tudi čas, ko morajo razne kategorije ljudi poravnati socialne dajatve. Kmetovalci morajo zadnji obrok za leto 1986 plačati do 10. januarja, trgovci in obrtniki pa do 15. januarja.
Žepe nam bodo temeljito izpraznili tudi računi za vodo, elektriko in plin, za telefon, marsikateri avtomobilist pa mora v tem času plačati tudi premijo za avtomobilsko zavarovanje. In končno: z novim letom je treba poravnati tudi naročnine na časopise, članarine, sindikalne prispevke...Skratka, januar nas bo temeljito izmozgal, tako da si bodo morale trgovine, ki se že pri-pravlajo na razprodaje, domisliti zelo učinkovito reklamo, če bodo hotele kaj zaslužiti.
Letošnje novo leto v znamenju številnih glasbenih prireditev
Že veliko let ni bilo v razdobju med božičnimi in novoletnimi prazniki v Trstu toliko glasbenih prireditev in koncertov, kot prav v tem letu.
Naj med temi omenimo štiri božične koncerte v organizaciji tržaške občinske uprave, ki so bili v gledališču Cristallo in ki so lepo uspeli.
V četrtek dopoldne, na dan novega leta, je bil v stolnici Sv. Justa že tradicionalni koncert, ki ga je izvajala glasbena skupina Cappella civica, dirigent pa je bil Mario Sofianopulo. Prav zaradi dobro izbranega programa, ki je obsegal skladbe priznanih skladateljev in zaradi slovesa, ki ga uživata tako skupina Cappella civica kot dirigent, je bila stolnica za to priložnost dobro obiskana, tako s strani vernikov in vseh, ki so jim takšni koncerti pri srcu.
Jutri dopoldne bo koncert pihalnega ansambla Tržaškega konservatorija v galeriji Tergesteo s pričetkom ob 11. uri. Tudi koncerti v omenjeni galeriji so postali že nekakšna tradicija ter privabljajo številne ljubitelje klasične glasbe.
Pihalni ansambel Tartini bo imel v prihodnjih dneh še dva koncerta za ostarele meščane. Prvi bo v ponedeljek popoldne v Domu za ostarele v Ul. Pascali, drugi pa v torek, 6. t. m., v Domu za ostarele »Časa serena«.
6. januarja bo zbor Cappella civica sodeloval pri maši, ki bo ob 10.30 v stolnici Sv. Justa, ob 11. uri pa bo še zaključni novoletni koncert v galeriji Tergesteo, na katerem bo nastopila mestna godba na pihala »Refolo«.
Zimovanje članov ŠD Mladina
Člani ŠD Mladina so letos zimovali na mariborskem Pohorju. V tem znanem zimskem centru so preživeli teden dni. Na smučarskih progah so se spoprijeli s smučanjem bolj ali manj izkušeni smučarji. Nekateri so se pod vodstvom smučarskih učiteljev tamkajšnje šole komaj lotili težavnih smučarskih korakov, drugi pa so svoje znanje izpopolnili in tehnično izpilili. Zadnji dan so se udeleženci zimo-vanja pomerili v veleslalomu. Omeniti je treba, da so se istočasno mudili na pohorskih smučiščih tudi člani združene ekipe. Kljub nekoliko skromnim snežnim razmeram je zimovanje povsem uspelo. Odborniki so s Pohorja odnesli pozitivne izkušnje ter navezali prijateljske stike, ki bodo koristni za bodoče sodelovanje.
■ V gledališču Rossetti bo 6. januarja italijansko deželno stalno gledališče uprizo-filo Pirandellovo dramo »Nocoj bomo improvizirali« (»Ouesta sera si recita a sogget-to«) v režiji Giuseppa Patronija Griffija. Predstava bo prirejena pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine, namenjena pa bo predvsem pripadnikom oboroženih sil.
Pogovor z Angelom Vremcem, ki že desetletja raziskuje našo preteklost
Knjiga o zgodovini Opčin bi terjala novo izdajo
Zgodovina naših krajev je bogata in zanimiva. V raznih brošurah, ki so izšle na primer ob poimenovanju šol, ob postavitvi spomenikov padlim ali ob raznih obletnicah, je že zapopaden delček te zgodovine. Pravimo delček, ker je zgodovina seveda veliko bolj bogata in zahteva temeljito, dolgo in zelo zamudno delo, če hoče zajeti resnično vse dogajanje in postati dokument za boljše spoznavanje vseh dogodkov iz naše bolj ali manj oddaljene preteklosti.
Takega podrobnega, zelo natančnega in zamudnega dela se je pred leti lotil Angel Vremec, po domače Mežnarjev, Openc po rodu, ki je posvetil ogromno časa prav zgodovini Opčin in je pred leti izdal knjigo z naslovom »Vas, ljudje in čas«, ki je naletela med domačini na velik odmev in uspeh.
Knjigo so predstavili v Prosvetnem domu na Opčinah 29. oktobra 1975. Angel Vremec, ki smo ga pred dnevi obiskali, se še dobro spominja tiste prireditve, ki je bila prisrčna in ki mu je dokazala, da se ni zaman trudil toliko let z zbiranjem gradiva o zgodovini Opčin in da so domačini razumeli pomen tega dela.
»Že tisti večer smo prodali skoraj polovico knjig, kasneje so ljudje pokupili še ostale, tako, da je knjiga že pred časom pošla«, nam je v razgovoru dejal. »Tako sem se lotil zbiranja še drugih podatkov in gradiva, ki naj bi to knjigo izpopolnilo. Saj veste, kako je s pisanjem zgodovine kakšnega kraja. Ko je vse napisano in tudi že objavljeno, človek ugotovi, da je še marsikaj neobjavljenega in da je treba z zbiranjem in proučevanjem zgodovine kraja še nadaljevati. Tako sem se lotil dela in poglejte, vse to, kar vidite tu
Razglednica starih Opčin iz leta 1908
na mizi, vsi ti papirji in dokumenti, so že gradivo za izpopolnitev te prve knjige.
Knjiga, ki jo je Vremec že izdal, je obsegala čez 300 strani. V njej pa so bili geografski podatki o Opčinah, imena krajev in datumi naselitev, zgodovina cerkve, šolstva, kmetijstva, trgovine in obrti, denarnih zavodov, prometnih zvez, javnih uprav; bili so vključeni podatki o prebivalcih, o ureditvi vasi, podatki o prvi svetovni vojni, o razdobju med prvo in drugo svetovno vojno, o prosvetni dejavnosti, o pevskih zborih na Opčinah, o godbi na pihala, o orkestrih in drugih glasbenih dejavnostih, o sokolskih nastopih na Opčinah, o tradicionalnih prireditvah in obletnicah, o športu in športnem udejstvovanju, pa še o raznih običajih, vaških zanimivostih in šaljive pripovedi.
»Zbiranje gradiva me je od nekdaj zanimalo, seveda gradiva o Opčinah, kjer sem bil rojen in kjer sem imel vrsto let gostilno, ki je bila zbirališče domačinov, predvsem Slovencev, ki so se tu našli, pogovorili, pa tudi meni posredovali marsikaj zanimivega in za zgodovino Opčin pomembnega. Več let sem vse to gradivo zbiral, preverjal; imel sem skupne sestanke z domačini, pogovarjal pa sem se tudi s posamezniki, da sem podatke, ki sem jih dobil, med seboj primerjal in tako tudi gradivo, ki sem ga zbiral, preverjal. Veliko je bilo s tem dela, toda ni mi žal, saj sem napisal za svoj kraj knjigo, za katero menim, da je potrebna, kot bi bile takšne ali podobne knjige potrebne tudi za druge kraje našega področja. Delo sem opravil v glavnem sam, veliko pa mi je pomagal prof. Ivan Sosič, ki mi je tudi odstopil nekaj svojega gradiva«.
Naš intervjuvanec, ki je star že 82 let, kot nam je sam povedal, je še vedno poln dobre volje in ne manjka mu niti delovnega elana. Vendar bi želel, da bi mu kakšen mlajši priskočil na pomoč, da bi prišlo do druge izdaje knjige o zgodovini Opčin, izpopolnjene z vsemi podatki, ki jih je Vremec v času od izida svoje prve knjige še nabral. Tako je zbral na primer podatke o starih, avtohtonih in o novih priimkih ljudi, ki so se tu rodili ali ki so prihajali na Opčine. Zbrani podatki veljajo od takrat, nam je dejal, ko je stekla skozi Opčine železnica, do prve svetovne vojne pa tudi od konca druge svetovne vojne dalje. Opčine so se namreč spreminjale, večalo ali manjšalo se je število prebivalstva in vse to je naš intervjuvanec zabeležil v gradivu, ki bi ga želel vključiti v svojo knjigo, ki bi bila tako še bolj bogata in vernejša podoba zgodovine Opčin.
»To delo zahteva seveda veliko potrpljenja. Mladi ga mogoče nimajo toliko, ali pa nimajo časa, da bi se lahko vsak dan posvetili temu delu. Vendar upam in želim, da se bo le našel nekdo, ki bi mi pri tem delu pomagal in da se bo našel tudi nekdo, ki bi pomagal, da bi prišlo do nove izdaje te izpopolnjene knjige. Ker sem že govoril o svojem načinu iskanja podatkov, naj povem, da sem marsikaj koristnega našel tudi v nekdanjem časopisu Edinost, ki ga hranijo v mestni knjižnici, pa tudi v Narodni in študijski knjižnici. Menim, da je prav, da se zgodovina naših krajev piše sedaj, ko je še mogoče dobiti gradivo, ko so nekateri starejši, ki so razne dogodke sami doživljali, še živi. Mladi o tem ne morejo veliko vedeti in zato bi se prav gotovo marsikaj o zgodovini naših krajev izgubilo, če se to ne bo zapisalo«.
V razgovoru nam je Vremec med drugim povedal, da so imele Opčine do druge svetovne vojne okrog 3 tisoč prebivalcev, potem so število povečale na 8 tisoč. Sedaj štejejo okrog 6700 prebivalcev. Največ družin na Opčinah ima priimek Sosič. Teh družin naj bi bilo okrog 100. Številne družine imajo še svoje vzdevke. Tudi ti bodo šli v pozabo, nam je dejal Vremec, če jih ne bomo zapisali.
Tako preživlja naš intervjuvanec svoje dneve v iskanju novih podatkov, novega gradiva, v obiskovanju prireditev v domačem Prosvetnem domu, v razgovoru s starejšimi sovaščani in pa v želji, da bi dočakal drugo izdajo knjige o zgodovini Opčin, izpopolnjeno z vsem tem, kar je še zbral in kar je lahko še preveril in ugotovil.
NEVA LUKEŠ
Eno leto odločnega nasprotovanja gradnji centrale na premog
Po izročitvi podpisov predsedniku Dežele »odbor za jamstvo« zaključil svoje delo
Lansko leto je v tržaški javnosti odjeknila vest, da namerava Enel zgraditi v Miljskem zalivu veliko termoelektrarno, Načrt za gradnjo centrale na premog je vzbudil precej deljena mnenja, celo med sindikati, saj so bili na primer pri CISL mnenja, da bi takšen objekt omogočil nova delovna mesta. Kmalu pa so se pojavili protesti najrazličnejših organizacij, predvsem WWF, Italia nostra, Arniči della terra ipd. Tem so se slednjič pridružili tudi ekonomisti, predstavniki tržaškega kulturnega sveta in znanstveniki. V javnost je prodrlo prepričanje, da bi termoelektrarna Trstu prinesla več škode kot pa koristi. Junija je širši krog zasebnikov sestavil poseben Odbor za jamstvo mesta z namenom, da prebivalstvo točneje informira o škodljivosti termoelektrarne. Pomembna naloga odbora je bila tudi zbiranje podpisov proti centrali na premog. Dne 17. decembra so predstavniki odbora izročili predsedniku deželnega odbora Biasuttiju 26.500 podpisov. O tem bo sedaj razpravljala posebna deželna tehnična komisija. Kaže, da bomo že februarja izvedeli za dokončno odločitev Dežele.
Nasprotovanja gradnji centrale na premog v Miljskem zalivu, točneje pri Orehu, niso temeljila le na skrbi za zdravje prebivalstva in bojazni pred onesnaženjem okolja. Odbor za jamstvo mesta je v sedmih mesecih svojega delovanja skušal predstaviti prebivalstvu neštete gospodarske, predvsem pa turistične alternative, ki bi Trstu prinesle nedvomno veliko več ekonomske koristi kot pa termoelektrarna.
Enel svoje velike centrale na premog na začetku ni nameraval postaviti v bližini Trsta, saj so se celo sami tehniki te družbe takoj zavedeli škode, ki bi jo povzročil takšen objekt. Gostota prebivalstva je namreč izredno visoka (okrog tisoč ljudi na kv. km). Prvi bi posledice onesnaženja zraka občutili starejši ljudje, ki predstavljajo krepko večino tržaškegaprebivalstva. Obenem je treba upoštevati tudi omejen prostor naše pokrajine. Kam bi sploh lahko odvažali veliko količino pepela in drugih odpadnih snovi, ki bi jih vsak dan »proizvajala« termoelektrarna? Pri Enelu pa so prišli do zaključka, da bi svojo centralo na premog konec
koncev lahko zgradili pri nas, ko sta tržaška in miljska občina pred štirimi leti, v času hude ekonomske krize, pokazali določeno pripravljenost vzeti v poštev načrt za gradnjo te centrale. Ker so se druge občine v deželi temu takoj uprle, italijanski ustanovi za električno energijo pač ni preostalo drugega, kot da predloži načrt tržaški in miljski občini.
Tudi pri nas pa je vest o načrtovani gradnji termoelektrarne naletela na velik odpor. Tržaški gospodarski krogi so ugotavljali, da bi v industrijski coni, torej tudi pri Orehu, lahko zgradili več manjših industrijskih objektov, ki bi lahko zaposlili veliko več delavcev, kot bi jih dejansko lahko zaposlila centrala na premog. Obenem pa je treba upoštevati tudi turistično plat, ki je v Trstu nikakor ne kaže zanemarjati. Lansko poletje je naše mesto obiskalo precej več turistov kot prejšnja leta. Tudi turistična dejavnost bi v našem mestu lahko znatno znižala število nezaposlenih. Obenem je treba upoštevati težnjo, da se Trst vedno bolj uveljavlja kot znanstveni center. V našem interesu je torej, da privabimo k nam najbolj priznane znanstvenike iz vsega sveta. Če pa želimo to doseči, potem jim moramo pač prikazati naše mesto kot zanimivo in vabljivo. Termoelektrarna bi to lepo sliko prav gotovo uničila.
V zadnjih mesecih je Enel svoj načrt nekoliko »omilil«. Predvsem je zagotovil, da bo svojo termoelektrarno opremil z vsemi potrebnimi napeljavami, ki naj bi zmanjšale onesnaževanje, ter z raznimi varnostnimi napravami. Sedaj kroži sicer še neuradna vest, da bodo centralo na premog po vsej verjetnosti zgradili v Tržiču.
»Z izročitvijo podpisov je Odbor za jamstvo mesta nehal delovati,« pravi član tega odbora Umberto Laureni. »Marsikdo sicer ni soglašal s stališči naše ustanove. Predvsem so bili razočarani ekologisti, ki so hoteli problem razširiti preko meja naše pokrajine. Odbor za jamstvo mesta pa je vzel v poštev le »lokalno« problematiko. Prepričan pa sem, da je bila to edina prava pot«
H. J.
Poziv javnosti in krajevnim upraviteljem
Zadruga klavcev se poteguje za boljše delovne razmere
Člani zadruge klavcev, ki ima svoj sedež v Trstu, so sestavili dokument, v katerem opozarjajo javnost in krajevne upravitelje na razmere, v katerih delajo, in ki so nekako posledica nezanimanja pristojnih organov. Zadruga klavcev, ki se ponaša s stoletno dejavnostjo, je bila zelo aktivna že v tridesetih letih, saj je takrat štela nad 70 članov - delavcev. Postopoma se je njihovo število skrčilo na približno trideset enot, kar brez dvoma povzroča nemajhne probleme. Poleg tega so prostori, v katerih se odvija sicer nehvaležno delo klavcev, skrajno neprimerni, tesni in vse prej kot neoporečni, tudi iz higienskega vidika. Zadruga klavcev zato v svojem dokumentu navaja nekatere možnosti za odpravo vseh nastalih problemov.
Vzrokov, ki so privedli do nevzdržnega stanja v mestni klavnici, je veliko, na prvem mestu pa sta nekonkurenčnost objekta in zastarela tehnika, s katero razpolaga in seveda premalo delovne sile. Ena tretjina delavcev je namreč že v predpokojninski dobi, ostali, razen dveh, pa imajo za seboj že 10 do 25 let delovne dobe. Kljub temu so v Zadrugi sklenili, da v prihodnje sprejmejo v službo še nekaj dodatne delovne moči in tako nadomestijo delavce, ki bodo v kratkem
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, v soboto, 3 januarja, zaprta zaradi inventarja.
Interpelacija Štoke (SSk) na Deželo zaradi motenja božičnice v stolnici
V	zvezi z nesprejemljivim dogodkom, do katerega je prišlo med verskim božičnim obredom v stolnici sv. Justa, je deželni svetovalec Štoka naslovil na Deželni odbor pismo, v katerem je med drugim rečeno, da podobni izgredi žalijo tako vernike kot Slovence. Obenem pa je zaskrbljujoč način obveščanja določenega tiska, ki take dogodke izkorišča za neprikrito politično propagando proti dvojezičnosti v Trstu in deželi.
Svetovalec Štoka zato sprašuje Deželni odbor, ali namerava obsoditi to sovražno akcijo in izreči solidarnost škofu Bellomiju in preko njega tudi slovenski manjšini, ki so jo nekateri nestrpneži grobo žalili ravno na praznični dan miru in pravičnosti in s tem ranili njena etnična čustva in željo po omikanem sožitju.
Nov dogovor o skrbstvu za prizadete
V	preteklih dneh so se srečali predstavniki pokrajinskega in občinskega odbora, da bi proučili možnosti podaljšanja konvencije med Pokrajino in KZE o skrbstvu za prizadete osebe. Konvencija je namreč zapadla zadnjega decembra.
Na srečanju so predstavniki krajevnih uprav in Zdravstvene enote dosegli sporazum, ki predvideva začasno podaljšanje konvencije za prvo tromesečje 1987. V tem času bodo morale pristojne krajevne službe izdelati nov dogovor med zainteresiranimi ustanovami, ki skrbijo za prizadete.
V Verdiju ta mesec dve madžarski deli
V	tem mesecu bosta v okviru rednega repertoarja v tržaškem Verdijevem gledališču na sporedu dve madžarski deli. Državna opera iz Budimpešte se bo 8. januarja predstavila z baletojri »Ma iille ma gardee« Jeana Daubervala na glasbo Fernanda Herolda, prirejeno po Johnu Lanchberyju. Predstavo bodo do 18. januarja osemkrat ponovili. Za režijo bo poskrbel Janos Sandor, za scene pa Frederich Ashton.
Za Trst bo absolutna novost drugo madžarsko delo, in sicer pravljica »Hary Janos« Bele Paulini in Zsolta Harsanyija na glasbo Zoltana Kodalyja, ki jo bodo prvič uprizorili 27. januarja. Italijanski prevod je pripravil Giorgio Pressburger. Delo bo predstavila Državna opera iz Budimpešte. Operni direktor bo Tarnaš Pal, režiser Lazslo Vamos, za scene in kostime pa bo poskrbel Attila Csikos. Peli bodo Petra Malakova, Rosanna Didone, Jadranka Jovanovič in Max Rene Cosotti. Tudi to delo bodo osemkrat ponovili, zadnjič 15. februarja.
Glasbeno novoletno voščilo slovenskih denarnih zavodov
V Kulturnem domu v Trstu je bil sinoči Novoletni koncert, katerega prireditelji so slovenski denarni zavodi s Tržaškega in Goriškega. Nocoj bo podoben koncert tudi v Kulturnem domu v Gorici. Gost obeh tokratnih koncertov je komorni orkester Gaudeamus iz Zagreba, ki je pod vodstvom Zlatana Srziča lepo izvedel vrsto popularnih in melodi-oznih skladb, od Mozarta, Čajkovskega, Dvoržaka, do Lennon-McCartneya, za konec pa ob sploš-
W
Odbor Sola in ustava tudi na deželni ravni
Zadnje dni decembra so se v Tržiču zbrali predstavniki tržaškega in goriš-kega odbora za Šolo in ustavo, Odbora za kulturno svobodo na šolah iz Pordenona in Odbora demokratičnih staršev iz Vidma, da bi preverili, kako v naši deželi poteka uresničevanje sporazuma o verskem pouku oziroma o alternativnih dejavnostih.
Debata je pokazala na številne zakonodajne pomanjkljivosti, ki povzročajo operativne težave, prave diskriminacije med dijaki, sploh pa hude težave na vseh šolah, ne glede na stopnjo in vrsto. Pokrajinski odbori so zato sklenili, da ustanovijo deželni koordinacijski odbor, ki naj se v tesnem sodelovanju z vsedržavnim odborom Šola in ustava zavzame za vse pobude, s katerimi bi opozorili javnost na to vprašanje, predvsem pa dosegli revizijo sporazuma med državo in Vatikanom.
Deželni odbor si bo prizadeval, da bi bil verouk resnično fakultativen, in sicer tako, da bi bil v dodatnih učnih urah; da bi ga vzgojni program vrtcev ne predvideval; da ne bi ustvarjal diskriminacij in končno, da bi to vprašanje vedno bilo v skladu z ustavnimi načeli in z novim konkordatom. Deželni koordinacijski odbor ima sedež v Tržiču, tel. 0481/72832.
Velika zaskrbljenost sindikalnih organizacij
Huda kriza železarne Terni se podaljšuje v novo leto
Delavci škedenjske železarne Terni, bodo tudi v naslednjem trimesečju leta 1987 prejemali dohodke iz dopolnilne blagajne. S sklepom so člane tovarniškega sveta seznanili na zadnjem sestanku z odgovornimi iz urada za osebje, ki je bil tik pred iztekom leta.
Tajništva tovarniškega sveta, CCdL-UILM in FIOM-CGIL tovarne Terni so v zvezi s to vestjo objavila tiskovno sporočilo, v katerem opozarjajo, da se bo režim dopolnilne blagajne nadaljeval brez kakršnekoli nove proizvodne perspektive. »Podjetniške usmeritve, za katere smo izvedeli na srečanju z vodstvom tovarne, gredo v smer razveljavljanja pridobitev iz sporazumov med prizadetimi stranmi, ki so bili podpisani na sedežih Intersind v Trstu in Rimu,« beremu v tiskovnem sporočilu. Prav zato sindikalne organizacije obtožujejo podjetje in skupino Terni, da nista v štirih letih, kolikor traja režim dopolnilne blagajne, predstavila nobenega veljavnega predloga o diferenciaciji proizvodnje v škedenjski tovarni (kot na primer za železne cevi in plošče, za proizvodnjo titana in podobno). Dejstvo je še toliko bolj nezaslišano, ker so v teh štirih letih delavci morali prevzeti nase breme proizvodne krize in kot njene posledice odprave kar 600 delovnih mest, čeprav so se s svojimi sindi-
kalnimi organizacijami na vse načine borili za sanacijo ohranitev škedenjskega obrata.
Na osnovi teh ugotovitev sindikalna tajništva ocenjujejo stališče uprave podjetja, ki od 1. januarja letos ne spoštuje več omenjenih sporazumov, kot provokacijo, hkrati pa zavračajo brezizhodno podaljšanje režima dopolnilne blagajne in njegovo enosmerno upravljanje. Svoj konstruktivni pristop nameravajo dokazati na razpravi, ki jo je tovarniški svet sklical za 7. januar, in s katere bodo nujno morali priti skupni predlogi. Z njimi se bodo delavci postavili po robu provo-katornim stališčem in ukrepom vodstva podjetja, potrdili pa jih bodo na naslednjih skupščinah po oddelkih in na splošni sindikalni skupščini.
Do 10. januarja morajo plačati davek na zdravje tisti kmetje, vpisani v SCAU, katerih dohodek je na davčni prijavi za leto 1985 presegel 4 milijone 320 tisoč lir. Pri tem pa ne pridejo v poštev prvi štirje milijoni dohodkov od zemljišč, stavb in kapitala.
nem navdušenju še splet Straussovih valčkov in polk. Orkester, ki ga sestavlja dvajset mladih glasbenikov, gojencev oziroma absolventov zagrebške Glasbene akademije, je s svojim sinočnjim nastopom ponovil uspelo pobudo koncertov ob novem letu, ki se je že lani izredno lepo obnesla in ki obeta, da bodo novoletni koncerti postali tradicija tudi za Tržaško in Goriško.
Izredno lepo okrašena dvorana — kot nazorno vidite na našem posnetku — je bila do zadnjega kotička zasedena, med gosti pa so bili ugledni predstavniki slovenskih in italijanskih denarnih zavodov s tržaškega področja, predstavniki raznih slovenskih ustanov in organizacij ter še drugi ugledni gostje, med katerimi sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin in konzul Marjan Banko. Večeru je sledila še prijetna družabnost.
Agenti našli ukradeni vozili
Med izvidniško vožnjo so agenti letečega oddelka kvesture na prvi dan leta odkrili dva ukradena avtomobila. Na Rebri Promontorio so tatovi parkirali fiat 500, last 49-letnega Aurelia Pischianza, ki stanuje v Ulici Navali 39. Vozilo so mu odpeljali 30. decembra. Na Rebri Zugnano pa so agenti našli prav tako fiat 500, katerega lastnik je 24-letni Franc lellini.
Nov naslov tržaške Finančne intendance
Tržaška Finančna intendanca obvešča, da je urade finančne komisije 1. in 2. stopnje iz UL sv. Frančiška 9 preselila v Videmsko ulico 13 in 15. Nove so tudi telefonske številke, in sicer: finančna komisija 1. stopnje - 411172 (predsedstvo in tajništvo) in 411146 (uradi). Finačna komisija 2. stopnje pa ima številko 413344.
stopili v pokoj. Vendar je treba za to, da se zamisel uresniči, predvsem spremeniti delovne pogoje, od prostorskih do mezdnih. Prav zato pa je nujna čimprejšnja izgradnja nove mestne klavnice in sicer z vsemi pogoji, ki jih zakoni predvidevajo. Sedanja klavnica namreč ne razpolaga s primernimi prečiščevalnimi napravami, prav tako ne premore primernih prostorov za krmo in živino, namenjeno zakolu.
Pred časom se je veliko govorilo o možnosti gradnje nove mestne klavnice, vendar so se stvari nepreklicno zasidrale že ob prvem predloženem predračunu, po katerem naj bi nov objekt stal dobrih 10 milijard. Nadaljnji izvidi pa so kmalu pokazali, da bi sodobno in smotrno urejena klavnica stala kaki 2 milijardi lir, ki pa bi se, z ozirom na večjo zmogljivost, v kratkem času obrestovali. V novi klavnici bi imeli več množnosti za tekoče delo, prav tako bi lahko sprejeli za zakol, poleg goveda, tudi konje in prašiče, kar je sedaj, iz že navedenih razlogov, nemogoče. Po drugi strani pa bi ta novi objekt lahko nudil možnosti zaposlitve še drugim osebam, ki bi skrbele za prevažanje živine, čiščenje prostorov, živinsko krmo in podobno.
Zato da se načrti Zadruge klavcev uresničijo, pa je potrebna tudi politična volja krajevnih upraviteljev, saj Zadruga sama ne bi zmogla tako velikih izdatkov, tudi z ozirom na dejstvo, da je zadnjih nekaj let v krepkem deficitu, še zlasti po černobilski nesreči, ko je bilo za več tednov ustavljeno vsakršno delo. Končno pa bi novi prostori in urejene delovne razmere razbremenili številne druge stroške, kajti nova klavnica bi lahko dobavljala potrebno meso vsem večjim krajevnim objektom, kot so bolnice, delavske in šolske menze. Če bo torej končno prišlo do konkretnega dogovora s tržaško občinsko upravo, bi mesto lahko pridobilo sodobno strukturo, Zadruga sama pa bi gotovo pridobila še več članov, ki bi omogočili njen nadaljnji kakovostnejši obstoj.
Zanimivi predpremieri v kinodvorani Ariston
V	kinematografski dvorani Ariston si bo v ponedeljek, 5., in v torek, 6. januarja, mogoče ogledati tri filme, ki so na mednarodnih tekmovanjih prejeli pomembna priznanja. »Filmski festival« v dvorani Ariston se bo pričel s filmom »Labyrinth — do ve tutto e possibile« Jima Hensona. Predstava se bo pričela ob 15. uri, ponovitve pa bodo ob 16.50, 18.40 in 20.30. Ob 22.20 in 24. uri bo v kinodvorani Ariston pričakovana predpremiera filma režiserja Jima Jarmuscha »Daunbaild -Down by Law«. V glavnih vlogah nastopajo Roberto Benigni, John Lurie in Tom Waits. Film so predvajali na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je požel izreden mednarodni uspeh. Tudi tokrat je režiser Jarmusch za svoj film uporabil črno-belo tehniko.
V	torek, 6. januarja, si bo tržaško občinstvo ob 11. uri lahko ogledalo še eno predpremiero, in sicer film Pupija Avatija »Regalo di Natale«. Eden od protagonistov, Carlo Delle Piane, je bil lani nagrajen na beneškem filmskem festivalu za najboljšo moško vlogo. Avatijev film si bodo v okviru pregleda novega italijanskega filma v kratkem lahko ogledali tudi ljubljanski gledalci v Cankarjevem domu.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga
Marija Knez por. Pipan
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: mož, sinovi In hči z družinami, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo.
Samatorca, 3. januarja 1987
Ob izgubi drage Marije Knez por. Pipan izreka svojcem iskreno sožalje Žarko Bogateč z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ivanke Purič vd. Bandelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnico pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 3. januarja 1987
Silvestrovanja v naših društvih
V skoraj vseh naših društvih je bilo na Silvestrovo kar veselo, kot nam je povedal naš fotoreporter Mario Magajna, ki je ob prehodu od starega k novemu letu obredel številne prosvetne dvorane v tržaški pokrajini in posnel gornje slike. Od zgoraj vidimo tako silvestrovanje v Mačkoljah v organizaciji KD Primorsko, v KD Venturini, kjer so imeli tudi bogat srečolov, v Ricmanjih, kjer je bilo na prazniku KD Slavec sicer nekoliko manj ljudi, zabave in veselja pa kljub temu ni manjkalo, v Ljudskem domu v Križu, kjer se je veselila predvsem mladina, in na prazniku Primotorja
menjalnica
2. 1. 1986
Ameriški dolar............ 1325.—
Nemška marka ............. 692.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint ........ 612.—
Belgijski frank.............. 32.80
Funt šterling............. 1965.—
Irski šterling............ 1868.—
Danska krona................ 180.70
Grška drahma ................. 9.20
Kanadski dolar ........... 955.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,— 826,—
Avstrijski šiling		98.20
Norveška krona 		180,—
Švedska krona		196,—
Portugalski eskudo		8.60
Španska peseta		9.60
Avstralski dolar 		850,—
Debeli dinar		....	2.30,—
Drobni dinar		....	2.30.—
bf>'ll/ D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
KROŽEK
MLADIH KOMUNISTOV
priredi danes, 3. t. m., v Ljudskem domu v Križu ob 20.30
VEČER KABARETA IN PLESA
S SKUPINO KARST BROTHERS IN ANSAMBLOM PRIZMA
ŠD PRIMOREC iz Trebč
vošči vsem odbornikom, članom, tekmovalcem in prijateljem uspešno novo leto 1987.
Katji in Borisu se je pridružila IVANA Iskreno čestita
družina Krmec
Iskrene čestitke Katji in Borisu ob rojstvu
IVANE
voščita
Vilma in Zdravko
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 3. januarja 1987
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob
10.29	in zatone ob 20.46.
Jutri, NEDELJA, 4. januarja
ANGELA
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.00 najvišje 40 cm, ob 5.27 cm najnižje -8 cm, ob 10.47 najvišje 35 cm, ob 17.39 najnižje -60 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1017,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI:
RODILI SO SE: Jakob Jugovič, Giulia Roseano, Dennis Emili, Francesca Mag-ret, Denis Nanut, Luca Trevisan, Chiara Zarcone, Carlo Maria Cheni, Camilla Santoli, Francesco Caris.
UMRLI SO: 65-letni Giuseppe Marzari, 83-letni Giorgio Laurenti, 74-letna Antonia Kompara, 86-letna Giovanna Mari, 66-letni Erminio Zoch, 60-letni Boris Det-tan, 63-letna Benita Pappada, 89-letna Veronica Blažič, 72-letni Bruno Valenta, 91-letni Costantino Loisides, 84-letna Paola Pitacco, 91-letna Maria Schillan, 72-letna Ada Marzari, 71-letna Stanislava Pupis, 74-letna Angela Babic, 82-letna Giuseppina Bogateč, 73-letna Olga Lore-dan, 51-letna Maria Grazia Vecile, 66-letni Pietro Srebernik, 82-letna Giulia Bra-dich, 70-letna Clelia Cergol, 71-letni Gu-errino Adam, 80-letna Giuseppina Gian-nini, 77-letni Luigi Volpi, 82-letna Gisel-la Ceglar, 80-letni Giordano Carpani, 67-letna Vittoria Musesti, 84-letni Davide Salmona, 80-letni Egidio Del Prete, 83-letna maria Nattek, 85-letni Andrea Pet-rovich, 77-letna Pierina Mihel vd. Kos-merly, 76-letna Nives Moren, 78-letna Li-bera Bernes, 88-letni Guglielmo Buonfi-ne, 85-letna Maria Glavina, 75-letni Giuseppe Barbo, 74-letni Tripoli Landi.
OKLICI: Upokojenec Umberto Cisilin in prodajalka Marisa Defrancesco.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. decembra 1986, do sobote, 3. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi, da bi novo leto začeli z dobro voljo skupaj s kabaretno skupino KARST BROTHERS v športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 11. januarja, ob 17.30. Pridite, zabavali se boste!
razstave
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - še danes, 3. januarja, razstavljas-voje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - razstavljata do 7. januarja slikarja LIANA SILVESTRI in ROBERTO PI-SON.
V	galeriji Loža v Kopru razstavlja do 6. januarja MILKO BAMBIČ.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EXCELSIOR I - 17.00, 21.45 E.T. - L’ex-traterrestre, fant., ZDA 1982, 100'; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymore.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.15 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies IL, kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90’; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polanski; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95' ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Police sexy story, pom., □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Guttenberg.
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
ALCIONE - 15.00, 21.45 Aliens - scontro finale, fant. ZDA 1986, 120’; r. James Cameron; i. Sigoumey Weawer, M. Bi-ehn
LUMIERE PICE - 16.30, 22.00 A mezza-notte circa, glas./dram., Fr. 1986; 120'; r. Bertrand Tavernier; i. Dexter Gor-don, Francois Cluzet.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Peri-colosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Wriger, Robert Redford.
RADIO - 15.30, 21.30 Banane al ciocco-lato, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
gledališča
VERDI
V četrtek, 8. januarja, premiera baletne predstave LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte.
čestitke
V Skednju praznuje danes naš RADOVAN okroglih 65 let. Z najlepšimi željami mu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta Milena, Melita, Renco in Franko ter teta Ivanka.
Potovalni urad AURORA
vabi na potovanje v
SINGAPUR in MALEZIJO
od 15. do 24. februarja 1987
Cena 1.590.000 lir
Informacije in vpis pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. 60-261.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivakovom.
mali oglasi
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavina.
V NABREŽINI je odprl osmico Mirko Radovič. Toči belo malvazijo in pristen teran iz Praprota.
___________prispevki_________________
Za Skupnost Družina Opčine darujejo:
družina Simčič 100.000 lir.
N. N. iz Podlonjerja 20.000 lir.
Zora Možina 30.000 lir.
Ob obletnici smrti drage mame Rože darajejo Marijana, Martina in Rok 50.000 lir.
V	spomin na pokojne starše in sestro daruje Roža Kralj 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Valerije Da-nev daruje Lidja (Semolinova) z družino (Bazovica št. 176) 15.000 lir.
V	spomin na Marijo Baboc darajejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Podporni član TPPZ Mario Švara daruje 10.000 lir za TPPZ P.Tomažič.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič por. Kocijan daruje družina Grgič -- Bazovica št. 13 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na svoje drage daruje Marija Rauber 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Čufar daruje Sabina Sirca 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. učiteljice Anke daruje Ivana Sirca 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič por. Kocijan daruje družina Drnovšček
20.000	lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na dragega in nepozabnega Mateja Venierja daruje družina Uršič
25.000	lir za Sklad M. Čuk, 25.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za osnovno šolo V. Šček v Nabrežini.
V	spomin na Nevenko Štor por. Škabar darujeta Marija in Ada Markon
30.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Josipa Oto daruje Milan Bolčič 20.000 lir za Zvezo borcev Bolju-nec.
V	spomin na Antonijo Kompara — Pečenko daruje Marta Zupan 50.000 lir za rojansko slovensko cerkveno skupnost.
V	spomin na Nevenko Škabar daruje Elvinova sošolka Marjetica Možina
20.000	lir za KD Kraški dom.
V	spomin na pok. Borisa Žafrana darujejo kolegi didaktičnega ravnateljstva Dolina 170.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Franc in Ivanka Resinovič 10.000 lir ter Frančiška Corbelli 6.000 lir.
Ob priliki božičnih praznikov darujejo za amaterski oder J. Štoka: Boris Husu z družino 50.000 lir, Robi Čuk 20.000 lir in Rado Menucci 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Josipine Košuta daruje Zvonka z družino 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Purič daruje Lojzka s Kontovela 5.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob pok. Josipine Košute daruje Lojzka s Kontovela 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Josipa Oto darujejo Ne-via in Germano Švara 20.000 lir ter Rica in Milan Kuret 20.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina.
TRŽAŠKI OKTET
UMETNE
IN LJUDSKE PESMI SLOVENCEV V ITALIJI
velika plošča 12.000 lir kaseta 7.000 lir
Bogastvo glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja med Slovenci v Italiji se potrjuje tudi na ploščah in kasetah ZTT v programu Zbori, solisti, ansambli.
Najnovejša velika plošča TRŽAŠKEGA OKTETA prinaša na prvi strani 6 pesmi sodobnih tržaških skladateljev (Harej, Malič, Vrabec, Vodopivec, Ota, Merku). Na drugi strani je osem ljudskih pesmi, nekatere od teh so v priredbah.
Tržaški oktet, pod vodstvom Janka Bana, izkazuje visoko glasbeno in interpretacijsko raven, založba pa je poskrbela za brezhiben stereo posnetek in natis plošče. Ovitek je dvojen, albumski, s podatki o zboru in skladateljih (v slovenščini, italijanščini in angleščini) ter z besedili vseh izvajanih pesmi. Hkrati s ploščo je izšla tudi kaseta.
Na razpolago v
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON (Nabrežina) KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)
sobota 20.30 RAI 2 Sul lago dorato (dram.) sobota 22.50 RAI I Manhattan (kom.) nedelja 18.30 Italia 1 Asterix e Cleopatra (ris.) nedelja 20.30 Rete 4
II principe e il povero (dram.) ponedeljek 22.15 Rete 4 II terzo uomo (dram.) ponedeljek 23.50 RAI 2 Verso la vita (dram.) torek 20.30 TV-Kp Nostalghia (dram) sreda 20.05 RTV-Lj Restavracija (kom.) sreda 20.30 RAI 2 Via col vento (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 Vacanze di Natale četrtek 22.30 Rete 4 Passione selvaggia petek 20.30 RAI 1
Quattro bassotti per un danese (otr.) petek 20.30 RAI 2 Niki (kom.)
glasba
sobota 20.30 RAI 3 Opera: Idomeneo. re di Greta nedelja 19.40 RAI 3 Concertone: Pink Floyd
šport
sobota 9.50. 12.00 in 12.50 RTV-Lj, TV-Kp, RAI 2. RAI 3 veleslalom ženske
nedelja 9.20 in 12.20 RTV-Lj in RAI 2 slalom ženske nedelja 11.50 RAI 3 smuk moški nedelja 13.30 RTV-Lj smučarski skoki torek 11.50 RTV-Lj in TV-Kp superveleslalom ženske torek 12.50 RTV-Lj in TV-Kp smučarski skoki
sobota 20.30 RAI 1 Cirano (drama) nedelja 16.00 Rete4 Muppet Show (anim.) ponedeljek 21.55 RTV-Lj Svatba pod Peco (folk.) torek 21.00 RTV-Lj Obrazi in usode Iva Andrica (drama) sreda 17.50 RTV-Lj
Rdeča kapica (sodobna pravljica) petek 18.15 RTV-Lj
Korenine in poganjki (dok.)
Pippo nadomešča Pehtro babo?
Televizijsko oddajo Fantastico 7 bo odnesla Pehtra baba. Prišla bo v torek 6. januarja in natrosila srečnim Italijanom (Irancem nič, ker jim Fantastico ni všeč) milijarde in milijarde lir. Ko nam bo pokazala hrbet, bomo odkrili, da nam ni le prinesla veliko blaginje (kuponov Standa?), pač pa da nam je odnesla Cuccarinijevo in Martinesovo (in seveda tudi njuna zanemarjena, a nič manj sposobna partnerja). Tako ne bosta več opevali fizičnih lastnosti vodnih kapljic, ki lahko poplavijo svet. Z ekrana bodo v Pehtrinem košu izginili čudaški in genialni člani »corusa«, Solenghi, Lopez in vitka Marchesinijeva in (morda) tudi Pippo Baudo.
ro
JO
'j5
"S.
II
aj
:ls
P

RAI 1
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Glas. oddaja: Sotlo le stelle
10.00	Nadaljevanka: L'ultimo battello perduto (3. del)
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
14.30	Športna sobota
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	Otroški program: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Drama: Cirano (E. Rostand, r.-i. Gigi Proietti, i. L. Lattuada)
22.40	Dnevnik
22.50	Film: Manhattan (kom., ZDA 1979, r. Woody Allen, i. Woody Allen, Diane Keaton)
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
9.55	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Maribora)
11.00	Nad.: Fuoco sulla montagna
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Tuje akademije v Rimu
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.30	Športna sobota
17.00	Nan.: In due si ama meglio
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L ispettorre Derrick - II fotografe
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: Sul lago dorato (dram., ZDA 1981, r. Mark Rydell, i. Kat-harine Hepburn, Henry Fonda)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualna oddaja: Protagonisti -Giugiaro, Italian Style
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Športne vesti
RAI 3________________________
12.35	Napoved programov
12.50	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Maribora)
13.40	Glasbena oddaja: A luce rock -Peter's Pop Show
15.25	Izobraževalna oddaja: La foresta sottomarina
16.00	Film: Le rive della morte (dram.,
1954, r. Luis Bunuel, i. Columba Dominguez, Miguel Torruco)
17.30	Šport: Polčas košarkarske tekme
18.25	Folklorna oddaja: Beležke o ljudski glasbi
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni ar- |l hiv - Padula - La Certosa
20.05	Izobraževalna oddaja: Odprta šola - Tuje akademije v Rimu
20.30	Opera: Idomeneo, re di Greta 1 (glasba W. A. Mozart, Orkester Metropolitan iz New Yorka, dir. James Levine, nastopajo Luciane Pavarotti, Ileana Cotrubas, Federica von Stade)
23.25	Dnevnik
24.00	Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - On mlad, ona manj
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
RTV Ljubljana_______________
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: ljudska pravljica O dveh bratih siromakih,
8.20	Nadaljevanka Zlata ribica
8.55	Nad.: Smogovci II (4. del)
9.25	Naredimo igračke sami
9.50	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Maribora, 1. tek)
11.30	Periskop (pon.)
12.50	Veleslalom ženske (2. tek)
13.50	Poročila in Ex libris
14.25	Dokumentarni film: Poslednja oaza (r. Petar Lalovič)
15.55	Glasbeni večer (pon.)
16.45	Košarka: Gibona—CZ
18.15	Novoletni spored TV Priština
18.45	Risanka. Danes. Knjiga
19.30	Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna
20.15	Analiza veleslaloma za ženske
20.30	Nad.: Krištof Kolumb (3. del)
21.30	Novoletni program RAI
22.10	Dnevnik
22.15	Program RAI (2. del)
23.05	Portret Gena Hackmana
23.35	Film: Srečna dama (ZDA 1975, r. Stanley Donen, i. Liza Minelli, Gene Hackman, Burt Reynolds)
TV Koper____________________
12.00	Smučanje: veleslalom ženske (prenos iz Maribora)
14.00	TV novice
14,10	Otroški program: vmes risanke,
nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: La macchina del tempo
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: Quei 36 gradini (Ennio de Concini, r. L. Perelli, i. Feruccio Amendola, Laura Bec-cherelli, Maria Fiore, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.05	Rubrika: Start - Gib, zakaj in kako
22.40	Nanizanka: Charley
23.15	Dokumentarec: Planine in pusto-loviščina - Cousteaujeva Amazonka
CANALE5_____________
8.30	Film: Sogni proibiti (kom., 1947, r. Norman Z. MacLeod, i. Virginia Mayo, Danny Kaye)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: Gli schiavi piu forti del mondo (pust., 1964, r. Michele Lupo, i. Gordon Mitchell)
15.55	Film: Vatussi (pust., 1958, r. Kurt Neumann, i. George Montgome-ry, David Farrar)
17.30	Nanizanka: Kojak
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Pre-miatissima
23.00	Filmski tednik: Premiere
23.15	Nanizanka: Love Boat
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile, 9.20 Amanda
9.50	Film: Viaggio in fondo al mare (fant., 1961, r. Irwing Allen, i. VValter Pidgeon, Joan Fontaine, Robert Sterling)
12.00	Dokumentarec: To je-Hollywood - Mali zvezdniki
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Risanka: Lupin III: la pietra della saggežza
16.15	Film: Angelo bianco (dram., 1954, r. Raffaello Matarazzo, i. Ame-deo Nazzari, Yvonne Šanson)
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: II giro del mondo
20.30	Film: II richiamo della foresta (pust., 1972, r. Ken Annakin, i. Charl-ton Heston, Michele Mercier)
22.30	Film: Scrivimi fermo posta (kom., 1939, r. Ernst Lubitsch, i. James Steward, Margaret Sullavan)
0.20 Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1___________
8.30 Otroški spored: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Piccole donne 10.00 Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I
ragazzi del Computer, 12.00 Automan
13.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
13.15 Glasbena oddaja: Dee Jay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di Gatto, Blinkins, Pop-ples
18.00	Nanizanki: Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nadaljevanka: La sfi-da (3. del)
22.30	Športna rubrika: Italia 1 Šport
23.30	Film: Domani si balla (kom., It. 1982, r. Mau-rizio Nichetti, i. Mau-rizio Nichetti, Marian-gela Melato)
1.30 Nanizanka: Agenzia Rockford
TELEPADOVA
12.30 Znanstvena rubrika: II Leonardo
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Šport: catch
16.30	Risanke: Nino il mio amico, Coccinella, Ransie, Super Iridella
19.30	Nanizanka: Le tigri di Salgari -1 misteri della giunglanera
20.30	Film: Inchiesta perico-losa (krim., 1968, r. Gordon Douglas, i. Frank Sinatra, Robert Duvall)
22.20	Film: II vichingo venu-to dal Sud (kom., 1972, r. Steno, i. Lando Buz-zanca, Pamela Tiffin) 0.30 Filmske novosti
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
14.30	Film: Missouri
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Informativa oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Ouattro ragazze alLabbordaggio
22.30	Dnevnik
23.30	Rubrika: Ouark speci-ale
0.30 Glasbena oddaja: Musič box
TELEOUATTRO
RAI 1_______________________
9.00	Risanka: Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici
10.00	Nadaljevanka: Golden Girl (r. Joseph Sargent, i. Susan Anton, James Coburn, 1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde (vodi Federico Fazzuoli)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Tekmovanje: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Raffaella Carra)
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Film za TV: Mino (po romanu II piccolo alpino, avtor Salvatore Gotta, r. Gianfranco Albano, i. Guido Cella, Ray Lovelock, Ot-tavia Piccolo, Peter Boom, Michael Heltau, 2. del)
22.05	Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Glasbena oddaja: Musicanotte J. S. Bach - Brandenburški koncert št. 2 v F-duru
RAI 2________________________
9.25	Smučanje: slalom ženske (prenos iz Maribora)
10.15	Koncert: Poklon A. Rubinsteinu (Chopinov Koncert št. 2 v f-molu op. 21)
10.50	Film: Intermezzo (i. Leslie Ho-ward, Ingrid Bergman)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus, Človeška čustva - prijateljstvo
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Zdravnikovi nasveti
14.40	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio (slalom ženske, prenos iz Maribora)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Ital. nogometno prvenstvo B lige
18.20	Chi tiriamo in ballo (2. del)
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami vice - Sguad-ra antidroga
21.30	Dnevnik
21.25	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.40	Dnevnik
22.50	Nadaljevanka: Cervantes (7. del)
23.45	Dnevnik
23.55	Inf. odd.: Otrok v 90. letih
RAI 3_______________________
10.50	Glas. oddaja: Da guelli di Sanre-mo - TrenFanni della nostra canzone
11.50	Smučanje: smuk moški (neposredni prenos iz. Da Laaxa, Švica)
13.30	Glasbena oddaja: Girofestival '86
14.00	Variete: Walter Chiari - Storia di un' altro italiano - Le donne
15.00	Glasbena oddaja: Dancemania
16.00	Dnevnik - neposredni šport (smučanje, tenis, hockey Novara - Vercelli, ciklokros)
17.35	Film: LJUusione viaggia in tran-vai (kom., Mehika 1953, r. Luis Bunuel, i. Lilia Prado, Carlos Navarro)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Pink Floyd v Pompejih
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Miin-chen, zgodovina mesta
22.30	Nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -
Jazz time, sekstet Marcella Rose
J UGOSLOVANS K A TELEVIZIJA
RTV Ljubljana________________
7.50	Poročila
7.55	Živ žav
8.45	Lutkovni Živ žav
8.50	Nadaljevanka: Z vrha (3. del)
9.20	Smučanje: slalom ženske (prenos
iz Maribora, 1. tek)
10.45	Nanizanka: Slavni zdravniki bolnišnice Charite (5. del)
12.20	Slalom ženske (2. tek)
13.30	Smučarski skoki (prenos iz Innsbrucka)
15.00	Rezerviran čas
15.25	Zabavnoglasbena oddaja: Revija
15.55	Poročila
16.00	Film: Smukač (dram., ZDA 1969, r. Michael Ritchie, i. Robert Redford, Gene Hackman)
17.35	Aktualna oddaja: Pod lipo 1986
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino. Turistični nagelj -neža.
19.26	Vreme in dnevnik
20.15	Nad.: Krištof Kolumb (4. del)
21.15	Nanizanka: Pisma - Sreča pa taka
21.55	Iz silvestrskih programov JRT
22.55	Poročila
TV Koper____________________
11.30	Športno popoldne
19.00	Nadaljevanka: L'ultimo atto
20.00	Dokumentarec: II monastero di Blaca
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Film: La conguista del successo (glas., r. Barreto, i. Betty Faria, Carlos F. Dolabella)
23.05	Dokumentarec: Delta - Pohod idej (7. del)
ZASEBNE POSTAJE



	
I
CANALE5____________
8.30	TV film: Time Express
9.15	Nabožna rubrika
10.00	Nanizanka: Nove in famiglia
10.30	Nanizanka: Park Plače
11.00	Napoved programov prihodnjega tedna
11.25	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - LJdraulico
20.30	Nadaljevanka: La via del West (r. Dick Low-ry, i. Richard Chamberlain, F. Murray Abraham, Aliče Krige)
23.20	Nanizanki: Love Boat,
1.20	L'ora di Hitchcock
8.30	Nanizanka: Family
9,20	Nanizanka: Amanda
9.50	Film: La tigre e ancora viva (pust., 1977, r. Ser-gio Sollima, i. Kabir Bedi, Philippe Leroy)
12.00	Dokumentarec: To je Hollywood - Velike osebnosti v varieteju
12.30	Dokumentarec: Svet okoli nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao - Speciale natale, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Anim. film: Lupin III -La pietra della saggez-za, nato The Muppet show
16.45	Film: Malinconico au-tunno (dram., It. 1958, r. R. Matarazzo, i. Ame-deo Nazzari)
18.30	Nan.: Freebie e Bean
19.30	Dokumentarec: Potovanje okoli sveta
20.30	Film: II principe e il povero (kom., Panama 1977, r. Richard Fleis-cher, i. Oliver Reed, Raguel Welch, Mark Lester)
22.50	Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.20	Film:	lo confesso
(dram., ZDA 1953, r. Alfred Hitchcock, i. Montgomery Clift, Anne Baxter)
1.10	Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1___________
8.30	Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.15	Dokumentarec: Triki v filmu Labyrinth
11.15	Film: Emozioni e risa-te (kom., ZDA 1961, r.
Robert Voungson, i. Laurel - Hardy)
13.00	Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Film: S.O.S. Stanlio e Ollio (kom., ZDA 1967, r. Robert Voungson, i. Hardy - Laurel)
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Holly e Benji, Al vin show, Occhi di gatto
18;30 Risanki: Asterix e Cle-opatra, 20.001 Puffi
20.30	Film: La corsa piu paz-za d'America (kom., ZDA 1981, r. Hal Need-ham, i. Burt Reynolds, Roger Moore)
22.20	Film: Amore al primo morso (kom., ZDA 1979, r. Stan Dragoti, i. G. Hamilton, S. Saint Just)
0.10 Nanizanka: Serpico
1.10	Nanizanka: La citta degli angeli
TELEPADOVA
11.40	Rubrika o trgovini in turizmu
11.55	Week-end
13.00	Film: Una su tredici (kom., 1970, r. N. Ges-sner, L. Lucignani, i. Vittorio Gassman, SharonTate)
15.00	Nanizanka: II bastardo
15.45	VVeek-end
16.30	Risanki: Nino il mio amico Ninja, 17.00 Coccinella
17.30	Film: Profumo di mare (kom., 1983, r. Bryan Forbes, i. David Ni-ven)
19.30	Nan.: Half Nelson
20.30	Film: I guappi (dram., 1974, r. Pasguale Sgui-tieri, i. Claudia Cardi-nale, Fabio Testi)
22.20	Nanizanka: Nero Wol-fe
23.25	Filmska rubrika: Tut-tocinema
23.30	Aktualna oddaja: In primo piano
24.00	Nočni kino
TELEFRIULI
14.00	Variete
16.30	Variete: Dry vin
19.00	Športna oddaja
20.00	Dokumentarec: Ouark speciale
21.00	Športne vesti
22.15	Film: Giulia in ottobre (dram., r. Silvio Soldi-ni, i. Carla Čhiarelli)
24.00	Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
S!«,,""*5	1
mcij
ŠHI. || .....Jjl
■ ■	j_!
"“Sili
lB*.JI
pili
'
'
»■lip,,.

■ 1
■.......
Pri
.ifca
II

KNJIŽNE IZDAJE
§
lili
IM
■5 .a S «
'%~s 0.1 ;č
lil
IS;
ii*
Iti
fll
Ic^
šM
lis

n 'HiuMt 'jh_ 'ji 9 n" 'm vji iftjMi ‘Hjpp "m 1		n""||	■ “"'j			ji
	■ 1. 1 				——-——		
RAI 1	RAI 2	RAI 3	
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Sherlock Holmes
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanki
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Film: Avventura nella terra del-1'oro (i. G. Randall)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: (2. del)
17.50	Risanka: Gristi il draghetto
18.00	Rubrika: Osmi dan
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: II ritorno di black stallion (pust, 1983, r. Robert Dalva, i. Kelly Reno, Ferdy Mayne)
22.10	Dnevnik, nato Filmske novosti
22.25	Dnevnik, nato Velike razstave
23.50	Dnevnik in vremenske razmere
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Informativna oddaja: Teledidat-
tica - Punto Europa
17.30	Dnevnik — kratke vesti
17.35	Nanizanka: Cuore e batticuore
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Colpo grosso
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Aktualna oddaja: Focus
21.30	Dnevnik
21.40	Nadaljevanka: Capitol
22.40	Informativna oddaja o protestantizmu
23.10	Informativna oddaja: Telematica
23.40	Dnevnik — zadnje vesti
23.50	Film: Verso la vita (dram, 1936, r. Jean Renoir, i. Jean Gabin, Suzy Prim, Louis Jouvet, Vladimir So-■ kolov)
12.55	Nadaljevanka: Anna Karenina (L. Tolstoj, i. Lea Massari, Gian-carlo Sbragia, Pino Colizzi, 1. od šestih delov)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Tečaj basic (2. del)
15.00	Koncert: Franz Listz - Les Prelu-des, simfonična pesnitev št. 3, Mephisto, Valček št. 1, Koncert št. 1 v es-molu)
15.40	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.10	Glasbena oddaja: Rockline (produkcija BBC)
19.30	Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse
20.05	Informativna oddaja: Laborato-rio infanzia (Spomin in otroštvo, 3. in zadnji del)
20.30	Variete: Signori, Peppino!
21.20	Dnevnik
21.30	Rubrika: La macchina del tempo n. 24
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
pflllilllllllffiiilillM
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Integrali
15.50	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Nadaljevanka: Čiv čiv, še dolgo bom živ (1. del, po zamisli Anke Prestor so cicibani obiskali Rih-taršičeve v Begunjah, da bi domiselno poskrbeli za ptice pozimi)
17.45	Otroška nadaljevanka: Smogovci II. (5. in zadnji del)
18.15	Glasba za mlade
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Krištof Kolumb (5. del)
21.05	Aktualno
21.45	Dnevnik
21.55	Oddaja o ljudskih običajih: Svatba pod peco (po ljudskih legendah in pripovedih; poleg domačinov nastopajo Radko Polič, Jurij Souček, Jagoda Vajt, rež. Marjan Frankovič)
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški program: vmes risanke in nanizanke
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: II gatto e il canarino (krim., r. Radley Metzger, i. Ho-nor Blackman, Michael Callan)
22.20	TVD Vsedanes
22.40	Zdravniška rubrika (pon.)
23.15	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l lige
a
CANALE5_____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanka: Una vita
da vivere
10.20	Nan.: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 11 pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tednik: Aktualnosti
22.10	Film: Prima pagina (kom., ZDA 1974, r. Bil-ly Wilder, i. Jack Le-mon, Walter Matthau)
0.10 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.10 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Sinbad e il calif-fo di Bagdad (pust., It. 1973, r. Pietro Francis-ci, i. Robert Malcom)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L'oro maledetto (vestern, ZDA 1951, r. Ted Tetzlaff, i. Willi-am Povvell)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: La bella e la bes-tia (fant., ZDA 1976, r. Fielder Cook, i. Trish Van Devere)
22.15	Film: Il terzo uomo (krim., GB 1949, r. Ca-rol Reed, i. Joseph Cotten, Alida Valli)
0.05 Filmske novosti
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero
10.00	Nanizanki: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer
12.00	Automan: Il giustizie-re solitario
13.00	Nanizanki: La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Glasbena oddaja: Can-did camera
14.15	Variete: Deejay televi-sion
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di gatto, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Mila ritorna
20.30	Nogomet: Italia- Brazilija
22.45	Nanizanke: Simon & Simon, 23.45 Masgue-rade, 1.00 Hardcastie and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nad.: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carietto
principe dei mostri, Le aventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: Ringo e Gringo contro tutti (kom., It. 1966, r. Bruno Corbuc-ci, i. Raimondo Vianel-lo, Lando Buzzanca)
20.30	Film: La legge violen-ta della sguadra antic-rimine (krim., It. 1976, r. Stelvio Massi, i. An-tonellaLualdi)
22.20	Film: La vendetta di Bruce Lee (dram., Hong Kong 1973, r. Sun Yang, i. Kian Pan) 0.30 Filmska rubrika
TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Triestina-Campobasso
15.30	Glasbena oddaja
17.45	Košarka: tekma A-l
lige
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogomet: Udinese-Torino
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-
fedello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55	Športna rubrika (pon.)
	
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.20
9.35
10.30 11.00 11.55 12.05
13.30
14.00 14.15
15.00
15.30
17.00 17.02
18.30 19.40
20.00
20.30
22.30
23.05
24.00
Informativna oddaja: Uno matti-na
Nanizanka: Le avventure di
Sherlock Holmes
Rubrika: Okrog nas
Maša
Vreme
Fronto chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
Dnevnik
Fronto chi gioca? (2. del) Glasbena oddaja: Sabato dello Zecchino d'Oro, Viva la Befana Rubrika: Italijanska kronika Viva la Befana (2. del)
Dnevnik - kratke vesti Viva la Befana (3. del) Aktualnosti: Parola mia Almanah jutrišnjega dne Dnevnik
Variete: Fantastico (vodi Pippo Baudo z Lorello Cuccarini in Alessandro Martines)
Dnevnik
Informativna oddaja: Umetnik pred ogledalom - Bruno Caruso Dnevnik - Zadnje vesti
10.00	Film za otroke: Skeezer
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.15	Film: II ritorno di Lassie (pust., ZDA 1949, r. R. Thorpe, i. Ed-mund Gween, Donald Crips)
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L’ispettore Derrick -Conto aperto
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1961, r. Blake Ed-wards, i. Audrey Hepburn, George Peppard)
22.15	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Rubrika o medicini: Trentatre
23.45	Film: Play time (kom., Fr. 1967, r. Jacgues Tati, i. Jacgues Tati, Barbara Dennek)
12.55	Nadaljevanka: Anna Karenina (2. del)
14.00	Film: L albero dalle foglie rosa (dram., 1974, r. Armando Nan-nuzzi, i. Renato Cestie, John Richardson, Carmen Scarpitta)
15.35 Glasbena oddaja: Dadaumpa
16.00	Informativna oddaja: Obnova muzejev
16.30	Dokumentarec: O potresih - Kaj je potres? (1. del)
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Milleluci 74
18.05	Glasbena oddaja: Rockline (produkcija BBC, najboljše pesmi angleške Top lestvice)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Otroštvo -Otrok: vrsta, ki izumira?
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod zamisli (pripravil Giorgio Belar-delli)
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20 Dnevnik
22.55	Variete: Dadaumpa
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
10.40	Poučna TV: Poklici pri izdelovanju usnja, krzna in krznenih izdelkov
11.40	Jezikovni utrinki
11.50	Smučanja: superveleslalom ženske (prenos iz Saalbacha)
12.55	Smučarski skoki (prenos iz Bischofshofna)
16.05	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
17.15	Poučna oddaja: Miti in legende -Nova zaveza, Zadnja večerja
17.30	Smučanje za svetovni pokal: veleslalom moški (reportaža iz Davosa)
17.55	Otroška oddaja: Kačji ris
18.10	Spored za mlade: Ritem
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Krištof Kolumb (6. in zadnji del)
21.00	Drama: Obrazi in usode (avtor Ivo Andric, rež. Petra Ljubojeva, i. Gojko Šentič, Mustafa Nada-revič)
22.30	Dnevnik
TV Koper_____________________
11.55	Smučanje za svetovni pokal: superveleslalom ženske (prenos iz Saalbacha)
13.00	Smučarski skoki (prenos iz Bischofshofna)
14.00	TV Novice
15.00	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: Nostalghia (vojni, r. Andrej Tarkovski, i. Oleg Jankovski, Erland Josephson, Domizia-na Giordano, 1. del)
22.55	TVD Vsedanes
22.10	Film: Nostalghia (2. del)
23.10	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-2 lige
ZASEBNE POSTAJE
iiliiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii!
_
___________________________: : :
liiiiiiliiiiiliiH
CANALE 5____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tednik: Nonsolomoda
22.30	Šport: Umetnostno drsanje (iz VVashingtona)
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	Switch
10.10	Film: Kirn (pust., ZDA 1984, r. John Davies, i. Peter OToole, Bryan Brown)
11.30	Nad.: Bravo Dick - La strana coppia
12.00	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L'uomo ombra (krim., ZDA 1934, i. Myrna Loy)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: Viaggio al cen-tro della Terra (pust., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone, James Mason)
22.55	Film: II treno (vojni, ZDA 1965, i. Burt Lan-caster, Jeanne Mo-reau)
1.20	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Piccole donne
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer,
12.00	Automan
13.00	Nanizanka: La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Glasbeni oddaja: Can-did camera
14.15	Variete: T)eejay Tele-vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di gat-to, Charlie Brown Christmas, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nogomet: Nemčija-Argentina
22.45	Športna oddaja: Foot-ball NFL playoff
1.15	Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avanture di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: Ringo e Gringo contro tutti (kom., It. 1966, i. R. Vianello, L. Buzzanca)
20.30	Film: Gli eroi di Telemark (pust., VB 1966, r. Anthony Mann, i. Kirk Douglas, Richard Harris)
22.20	Nanizanka: Il bastardo
23.25	Filmska rubrika
23.30	Znanstvena rubrika: Il Leonardo
24.00	Nočni film
TELEFRIULI________
13.00	Oddaja o obrtništvu
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nadaljevanka: I pro-messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.30	Glasbene novosti
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
i«.II
..r.ir-

?SK ,


'c
>
O
CD
II
°S
>o ‘O
yz CD CD C
O.E ^
(O
in
oo
oo
en
h-
o"
»a-
&
<&
\J
5
©

1







ir
■MP


| i!
fll
■lilSla

'!


Sili
«1Ilia



II
ii

l ij s


. '.r-, ®Bliy
II
■i
:
II

l;
..
■: ■
ifil
#
ITALIJANSKA"	TELEVIZIJA					snssi		iiiiiiiiiffli!:
RAI 1		RAI 2			RAI 3			
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Sherlock Holmes
10.30	Gospodarska rubrika
10.50	Inform. oddaja: Okrog nas
11.30	Naniz.: Doktor Simon Locke
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Sansone e Isidoro
15.00	Dokumentarec: Življenje živali
15.30	Dokumentarec: Luigi Pirandello
16.00	Film: Operazione cioccolata
17.00	Dnevnik. Kratke vesti
17.05	Film: (2. del)
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: II tassinaro (r. Alberto Sor-di, i. Alberto Sordi, 1. del)
21.35	Dokumentarna oddaja: Ouark
22.20	Dnevnik
22.10	Filmske novosti
22.15	Športna sreda
23.30	Dnevnik
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (igre in risanke)
16.55	Dokumentarec: lo, Pulcinella
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Morte di un trombettista
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Via col vento (dram., ZDA 1939, r. Victor Ileming, i. Vivien Leight, Clark Gable, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Nadaljevanka: Atelier (r. Vito Molinari, i. Elsa Martinelli, Paola Pitagora, 6. del)
23.30	Dnevnik
23.40	Film: Davide e Golia (bibl., It. 1959, r. R. Thorper, i. Orson Wel-les, Eleonora Rossi Drago)
12.50	Nadaljevanka: Anna Karenina (L. Tolstoj, i. Lea Massari, 3. del)
14.00	Tečaj ruščine
14.35	Informativna oddaja: Basic (3. del)
14.55	Glasbena oddaja: Glasba našega stoletja (F. Pennisi)
15.55	Informativna oddaja: Vzdrževanje muzejev (2. del)
16.25	Dokumentarec: Znanost za vse -Začetek farmacevtske industrije
16.55	Variete: Dadaumpa (Milleluci 1974)
18.05	Glasbena oddaja: Rockline, najboljše pesmi angleške Top lestvice (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Izobraževalna oddaja: Otrok -vrsta, ki izumira?
20.30	Film: Abissi (dram., ZDA 1977, r. Peter Yates, i. Robert Shaw, Jac-gueline Bisset)
22.30	Dnevnik
22.35	Glasbena oddaja: Clip (Graffiti di videomusica)
24.00	Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA___________

RTV Ljubljana_________________
9.00	Nadaljevanka: Ščuke pa ni, ščuke pa ne (Tone Partljič, 3. del)
16.30	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25. Otroški program: slovenska ljudska pravljica - O treh ukradenih kraljičnah
17.50	Otroška predstava: Rdeča kapica (avtor Zvezdan Pirtovšek, nastopa otroška gledališka skupina iz Deskel, ki jo vodi Mira Štrukelj, rež. Janez Drozg, scena Vladimir Rijavec; dogaja se leta 1971 kjerkoli na Slovenskem, pravi avtor nove Rdeče kapice, ki je seveda sodobna zgodba.)
18.15	Izobraževalna oddaja
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna: Restavracija (dram., ZDA 1982, r. Barry Levinson, i. Števen Guttenberg, Daniel Štern, Mickey Rourke)
21.55	Dnevnik
22.10	Svet na zaslonu
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški spored: risanka Hanna e Barbera, nanizanke Le nuove
avventure di Heckle Jackle e Ouacula, Don Chuck 11 castoro, La banda dei cingue, dokumentarec II richiamo degli abissi
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Variete: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
22.00	Dnevnik
22.20	Dokumentarec: Automania
23.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.35	Športna oddaja: Zgodovina boksa
___________________________._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE5____________
8.40 Nanizanka: La grande vallata
9.30 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tutti in famig-lia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00 Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Una strana cop-pia di suoceri (kom., ZDA 1979, r. Arthur Hiller, i. Alan Arkin, Peter Falk)
22.30	Dok.: Big Bang (vodi Jas Gavvronski)
23.15 Nanizanke: Mississip-pi, 0.15 Sguadra speciale, 1.15 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10 Film: Kirn (pust, ZDA 1984, r. J. Davies, 2. del)
11.30 Nanizanke:	Bravo
Dick, 12.00 Mary Tyler
Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Si riparla dellu-omo ombra (krim., ZDA 1939, r. Woodbrid Strong Van Dyke; i. Myrna Loy, William Powell)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Charlie's Angels, 20.30 Spenser
22.20 Film: I giovani leoni (dram., ZDA 1958, r. Edward Dmytryk, i. Marlon Brando, Mont-gomery Clyft)
1.35 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia - Vita semplice 9.15 Nanizanka I viaggia-tori del tempo - La scelta del destino 10.00 Nanizanke: I ragazzi del Computer, 11.00 La strana copia, 11.30 Qu-incy, 12.30 T.J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15 Glasbena odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 La časa nella pra-teria, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Mila e Shiro
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto 22.45 Aktualnosti: Controcorrente
23.30	Nanizanke: La camera oscura, 0.30 Toma,
1.30 Simon & Simon
TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Ransie, Capi-tan Futuro
14.00	Nad.: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
15.45 Rubrika: La buona ta-
vola
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: I tromboni di Fra Diavolo (kom., It. 1962,
r. Giorgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Rai-mondo Vianello)
20.30 Film: Lo scugnizzo (dramn, It. 1979, r. Al-fonso Brescia, i. Angelo Luče, Gianni Garko) 22.20 Film: Signore e signori (kom., It. 1965, r. Pietro Germi, i. Virna Lisi, Alberto Lionello)
0.30 Filmske novosti
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o potrošništvu
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
ittil	ITALIJANSKA TPLEV17IJA			
—				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.20 Aktualnosti: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Oddaja o gospodarstvu
10.50	Inf. odd.: Intorno a noi
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Šansone e Isidoro
15.00	Aktualna odd.: Kronike motorjev
15.30	Vzgojna oddaja o lesorezu
16.00	Film: Principe dei 7 mari (fant, NDR 1982, r. W. Beck, i. B. Wolf)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Principe dei 7 mari (2. del)
17.40	Knjižna rubrika: Tuttilibri 18.10 Pravljice: An' Nghi, An' Ngo .18.30 Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Proffimamente ...
22.15	Dnevnik
22.25	Variete: Non necessariamente...
23.25	Nanizanka: Ombre del passato 0.20 Dnevnik
11.45 Aktulana oddaja: Cordialmente
13.00 Dnevnik
13.25 Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Vzgojna oddaja: Indijska nabožna glasba
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja: Dogodki in osebnosti, včeraj in danes
18.20	Športne vesti
18.30	Nan.: Llspettore Derrick
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Via col vento (dram., ZDA 1939, r. Victor Fleming, i. Vivien Leigh, Clark Gable)
22.30	Dnevnik
22.40	Aktualna oddaja: Moda ih vse, kar ustvarja navade
23.20	Dnevnik - športne vesti 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Film: II boom (kom., It. 1963, r. Vittorio De Sica, i. Alberto Sor-di, Gianna Maria Canale)
12.55	Nadaljevanka: Anna Karenina (L. Tolstoj, i. Lea Massari, Pino Colizzi, Giancarlo Sbragia, 4. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Basic
15.00	Šport: Hokej na ledu Bolzano -Varese (prenos iz Bočna)
15.50 Informativna oddaja: Obnova muzejev (pripravila: Franco Cimmino in Arnaldo Ramadori)
16.20 Vzgojna oddaja: Baracca e bu-rattini - Maske
16.00	Variete: Dadaumpa - Milleluci
17.55	Aktualna oddaja: Kaj počneš, se smeješ? - Kabaretski obraz
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarna oddaja: Spomin in otroštvo - "Uporabljiv" Egipt (pripravil Massimiliano Santella)
20.30	Tednik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: L'isola che scotta (dram., Šp. 1959, r. Luis Bunuel, i. Ge-rard Philipe, Maria Felix, Jean Servais)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
I_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
RTV Ljubljana________________
9.00	Poučna TV: Naši olimpijci - alpsko smučanje
16.45	TV mozaik (pon.)
17.30	Otroški spored: Abeceda na polju in v gozdu (Oton Župančič -Niko Grafenauer)
17.50	Želeli ste, poglejte
18.15	Rubrika: Zelena straža (oddajo o varstvu okolja pripravlja novinar Lado Ambrožič)
18.35	Turistični kažipot
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Mansfieldski park (r. David Giles, i. Anna
Massey, Bernard Hepton, 1. od šestih delov)
22.05	Dnevnik
22.20	Dokumentarna serija Mir in razorožitev: Ob svetovnem letu miru - Mir v našem mestu
22.50	Evropsko košarkarsko prvenstvo: Real - Zadar (posnetek 2. polčasa)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I Cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Calibro 38 (dram., r. C. Ge-rard, i. Robert Hossein, Claude Mann, Claudine Coster)
22.20	TVD Vse danes
22.45	Nanizanka: Una donna (r. Gian-ni Bongiovanni, 6. in zadnji del.)
23.45	Športna oddaja
_______________________________________I
ZASEBNE POSTAJE

	

	
CANALE 5____________
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Aktualna oddaja: 2000 e dintorni
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: II ladro di Da-masco (pust., It. 1963, r. Mario Amendola, i. Tony Russel, Luciana Gilli)
12.00	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
12.30	Nanizanka:	Vicini
troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.35	Film: Lhmbra delLuo-mo ombra (krim., ZDA 1941, i. Myrna Loy, William Powell)
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45	Variete:!! gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Nadaljevanki: Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Passione selvag-gia (dram., ZDA 1947, r. Zoltan Korda, i. Gre-gory Pečk, Joan Pres-ton)
0.15 Nanizanka: Vegas
IT ALI A 1_________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Nanizanke: I viaggia-
tori del tempo, 10.00 I ragazzi del Computer,
11.00	La strana coppia
11.30	Nanizanke: Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
13.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto, Popples
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella pra-teria
19.30	Nadaljevanka: Happy days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Film: Vacanze di Natale (kom., It. 1983, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Christian De Sica)
22.15	Filmska rubrika
23.15	Film: Competition (dram., ZDA 1981, r. Joel 01iansky, i. Richard Dreyfuss, Lee Re-mick)
1.40	Nanizanka: Magnum P.I.
TELEPADOVA
13.00	Risanka: Ransie
13.30	Risanka: Capitan Fu-turo
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino, il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, Carletto principe dei mostri, Le
avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, i. Moira Orfei, 2. del)
20.30	Film: Appassionata (dram., It. 1974, r. Gian Luigi Calderone, i. Or-nella Muti, Eleonora Giorgi)
22.20	Šport: Catch.
23.25	Filmska rubrika: Tutto cinama
24.00	Nočni film
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanka: Luomo e la citta
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nadaljevanka: La sco-nosciuta
19.00	Dnevnik
20.00	Tednik o poljedelstvu
20.30	Športne vesti
21.40	Variete: Dry vin
22.00	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti

I
St-:


'■ '"i liiii
'C:;.
•i;;::.:..
:S:
”, dj
Hite.-
■v'
			
::
r’#
m ji
It
fr
Z -•
•. jii
:;


■it

3|p;;j|r-

:
v
0)
C
> :=»
n
Si
o a,
p
B °
T3 "O 2 >
3
■O _ 03 O "O CD (D T_
> 1^
§£T ^ co >(/)
19.
m Hi Tl!, r ?	,-I'r
s
n
SL
'o
.°z
<o —
.i «
•— ^ O 55
n ^ ° c/)
»co S
z%
ž-^
c JZ en Rj
° £ IS
i- >
11
Jtl
!!#l Up
^!8«=«: Ulito- .*
-i:;;-:..
lii:
'll
"il||
'ts
iiliiiii!!!!;
Til
■II	ITALIJANE	KAi:	TELEVIZ		MA			
RAI 1				RAI 2			RAI 3	
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Sherlock Holmes
10.50	Aktualnosti: Interno a noi
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualna oddaja: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Guattro bassotti per un da-nese (kom., 1965, r. Norman To-kar, i. Dean Jones, Suzanne Ples-het.prod. Walt Disney), nato risanka Attenti - Riposo
22.10	Dnevnik
22.20	Alfred Hitchcock predstavlja: La bestia dentro di noi
22.45	Variete: Disco »In« Europa
23.15	Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom - Paolo Baratella
23.50	Dnevnik
11.45	Aktualna oddaja: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ce da salvare
13.30	Nanizanka: Guando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.55	Dokumentarna oddaja: Animacijsko gledališče
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Niki (dram., ZDA 1982, r. Tony Bill, i. Dudley Moore)
22.15	Dnevnik
22.25	Nadaljevanka: La clinica della foresta nera
23.15	Dnevnik
23.25	Film: II piccolo campo (dram., ZDA 1958, r. Anthony Wann, i. Robert Ryan, Tina Louise)
12.55	Nad.: Anna Karenina (5. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Tečaj Basic
15.00	Balet ob Chopinovi glasbi
15.45	Dokumentarna oddaja: Vzdrževanje muzejev
16.15	Izobraževalna oddaja: Znanost za vse - Kemija pomaga ekologi-
16.45	Variete: Dadaumpa - Milleluci 1974
17.55	Aktfialna oddaja: Kaj počneš, se smeješ? - Kabaretski obraz
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi (ured. Nini Perno, sodel. Roberta Petrelluzzi)
20.05	Izobraževalna oddaja: Egipt
20.30	Gledališka predstava: Mercadet il faccendiere (po Honoreju de Balzacu prir. Silvano Ambrogi in Vittorio Caprioli, r. Vittorio Caprioli, i. Angelo Tosti, Coral-lina Viviani, Clara Bindi)
22.10	Dnevnik
22.45	Nadaljevanka: La corsa al Polo (5. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

	
RTV Ljubljana________________
9.00	Tednik
10.00	Otroška oddaja: Po belih in črnih tipkah
15.55	TV mozaik (ponov.)
17.25	Dnevnik
17.30	Spored za otroke: Kresilo (pravljica H. Ch. Andersena)
17.45	Nadaljevanka: Z Vrha (4. del)
18.15	Dokumentarna oddaja.: Izkušnje
in preizkušnje - Korenine in poganjki (1. od dvanajstih oddaj, ki bodo govorile o letu 1947 v Sloveniji, prva oddaja je posvečena Slovencem izven meja)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik, Jezikovni utrinki
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nanizanka: Vdove (L. La Plante, r. Paul Annett, 3. del)
20.55	Dokumentarec: Novi Pacifik
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Mladi Frankestein (kom., ZDA 1974, r. Mel Brooks, i. Gene Wilder, Peter Boyle, Marty Feld-man)
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Koncert Orkester slovenske Filharmonije, dir. Milan Horvat (prenos iz Cankarjevega doma -Kelemen, Dvoržak, Rimski-Korsakov)
22.10	TVD vse danes
22.50	Ko kronika postane zgodovina: Hirošima
23.35	Šport
ZASEBNE POSTAJE

iSilii
ilBiiiii
	
CANALE5
8.40	Nadaljevanke: La gran-
de vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital 11.10 Kviza: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis
12.40	Variete: II pranzo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat, 18.30 Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanka: Dynas-
ty
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanka: Sguadra speciale
RETEOUATTRO
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L'uomo ombra torna a časa (krim., ZDA 1944, r. Richard Thorpe, i. Myrna Loy, William Powell)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10 Film: Mister Roberts -La nave matta di Mister Roberts (kom., ZDA 1955, i. Henry Fonda, James Cagney)
1.25 Nanizanka: Vegas - La vendetta
ITALIA 1
8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10 Film: Il covo dei con-trabbandieri (pust., ZDA 1955, r. Fritz Lang, i. Stewart Gran-ger)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Occhi di Gatto, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 La časa nella pra-teria
19.30	Nanizanka: Happy Days
20.00	Risanka: Mila e Shiro
20.30	Film: Dalla Cina con furore (pust., ZDA 1972, r. Lo Welcon, i. Bruce Lee, Nora Miao)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.30	Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10 Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Nanizanka: I viaggiato-
ri del tempo, 10.001 ra-gazzi del Computer
11.00	Nanizanka: La strana coppia, 11.30 Quincy
12.30 Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Variete: Candid Ca-mera, vodi Gerry Scotti
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
13.00	Risanka: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie, 18.00 Carletto principe dei mostri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: Il vostro super agente Flit (kom., It. 1967, r. Mariano Lau-
renti, i. Raimondo Via-nello, Raffaella Carra) 20.30 Film: Tre sotto il len-zuolo (kom., It. 1979, r. M. M. Tarantini in Paolo Dominici, i. Aldo Maccione, Sonia Viviani, Walter Chiari) 22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.25 Filmske novosti: Tut-tocinema 24.00 Nočni film
TELEFRIULI
13.00	Tekmovanje: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
14.30	Šolske vesti
15.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Giacin-ta
19.00	Dnevnik
20.00	Športna oddaja
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.30	Dokumentarec: Bella Italia
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Če je bil oče česen in mati čebula, kako naj otrok dobro diši?
(arabski)

SPOMINSKI DATUMI:
■ Pred 45 leti: 9. 1. 1942 se je začel boj za Dražgoše na Gorenjskem. Vas se je junaško branila pred Nemci, bil pa je to tudi eden od največjih spopadov slovenskih partizanskih edinic.

OSEBNOSTI:
■	9. 1. 1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc (umrl v Ljubljani 10. 6. 1912).
■	3. 1. 1940 je v Ljubljani umrla učiteljica Marica Bartol - Nadlišek (rojena na Kolonji pri Trstu 10. 2. 1867).
■	9. 1. 1978 je v Trstu umrla učiteljica Antonija Čok (rojena v Lonje-ru 29. 12. 1897).
■	4. 1. 1967 je v bližini Sremske Mitroviče umrl član predsedstva CK ZKJ in podpredsednik ZIS Boris Kraigher-Janez (rojen v Gradišču 14. 2. 1914).
■	5. 1. 1894 se je v Trstu rodil igralec in publicist Rade Pregare (umrl na Reki 29. 7. 1952).
LJUBLJANA
Drama SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 5. 1., ob 19.30: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), rež. Meta Hočevar (povovitve 6., 7. in 9., ob 19.30 ter 8. ob 16. uri).
Mala Drama SNG Ljubljana
V	petek, 9. 1., ob 20. uri: Swann (Marcel Proust - Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v četrtek, 8. L, ob 20.30: Policaji (S. Mro-žek), rež. Jaša F. Jamnik, nastopa skupina Vic - Art.
MGL Ljubljana
V	ponedeljek, 5. L, ob 19.30: Pravi Zahod (S. Shepard), rež. Boris Kobal (ponovitev 6. in 8. ob 19.30)
V	sredo, 7. 1., ob 15.30: Oni (Witkiewicz), rež. Jirzy Grzegorzewski.
V	petek, 9. L, ob 22. uri: Lahko noč mama (M. Norman), rež. Boris Kobal.
Lutkovno gledališče
V	četrtek, 8. L, ob 17. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Veri.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 7. L, ob 20. uri: Rdeči nosovi (Peter Barnes), rež. Dušan Mlakar (predstava napovedana za 8. 1. odpade).
BENETKE
Teatro La Fenice
V	četrtek, 8. 1., ob 20. uri: opera Machbet (Verdi), dirigent Gabriel-le Ferro, rež. Luca Ronconi, Deutsche Oper Berlin.
Teatro del Ridotto
Nocoj, 3. 1., ob 21. uri: Beneški trgovec (W. Shakespeare), rež. Luci Ladogana, Compagnia teatro del Catapano (pon. 4. ob 16. uri).
koncerti				lili;::
LJUBLJANA Festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 7. 1., ob 19.30: koncert violončelista Miloša Mlejnika in pianista Janka Šetinca (Webern, Beethoven, Debussy, Merku, Grieg).
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 8. L, ob 19.30 in v petek, 9. L, ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra slovenske Filharmonije, dir. Wolf-Dieter Hauschild, solistka Dubrovka Tomšič-Srebotnjak -klavir, sodeluje Zbor madrigalistov iz Celovca (Šivic, Liszt, Stravinski).
V	OKROGLI DVORANI v petek, 9. 1., ob 22. uri: Večer Beethovnovih skladb, izvajata Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
filmi
LJUBLJANA Cankarjev dom
RETROSPEKTIVA FILMOV DUŠANA MAKAVEJEVA
V	sredo, 7. 1.: Človek ni ptica, 1965.
V	četrtek, 8. 1.: Ljubezenski primer ali tragedija uslužbenke PTT, 1967.
V	petek, 9. L: Nedolžnost brez zaščite, 1968.
V	torek, 31. 1.: Wr misterij organizma, 1971.
V	sredo, 14. L: Sweet Movie, 1975.
V	petek, 16. L: Montenegro ali biseri in svinje, 1981.
Film WR misterij organizma bo prvič predvajan po petnajstih letih prepovedi. Projekciji bo sledil razgovor z režiserjem, ki je zagotovil svojo prisotnost.
Vsi filmi bodo v Srednji dvorani ob 20. uri.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SEJNI DVORANI v ponedeljek, 5. 1., ob 17. uri: Sintetična umetnost - konec (vsake avantgarde) umetnosti, predava dr. D. Poniž.
V	MALI IN SREDNJI DVORANI v sredo, 7. 1., v četrtek, 8. L, in v petek, 9. 1., ob 9.00, 11.00 in 12.30: Plesni kulturni dan.
Trst
□	Glavna bolnišnica (Trg delLOspedale - tel. 040/7761); torek in petek 14-15, nedelja in prazniki 10.30-11.30.
□	Katinarska bolnišnica (tel. 040/7761): vsak dan 18-19, nedelja in prazniki 11.30-12.30.
□	Otroška bolnišnica (Istrska ulica - tel. 040/7695); vsak dan 14-15 in 19.30-20.
□	Bolnišnica pri Sv. M. Magdaleni (Ul. Molino a Vento - tel. 040/393362): torek in petek 16-17, nedelja in prazniki 10.30-11.30.
□	Bolnišnica za kronične bolnike (Ul. S. Cilino - teL 040/567714): vsak dan 11.30-13 in 17-18.
□	Psihiatrična univerzitetna klinika (Ul. S. Cilino - tel. 040/51344): vsak dan 10-12.30 in 16.30-18.30.
□	Sanatorij pod Obeliskom (Ul. Bonomea - tel. 040/7761): četrtek, sobota, nedelja 15-17.
□	Zdravilišče v Nabrežini (tel. 040/200116): četrtek 14.30-17, nedelja 9.30-11 in 14.30-17.
Gorica
□	Splošna bolnišnica (Ul. Vittorio Veneto - tel. 0481/30011): ponedeljek, sreda in petek 19-20, torek, četrtek in sobota 15-16, nedelja in prazniki tudi 10-12.
□	Bolnišnica Fatebenefratelli (Ul. Fatebenefratelli - tel. 0481/3821); ponedeljek, sreda, petek 19-20, torek, četrtek, sobota 15-16, nedelja in prazniki tudi 10-12.
Tržič
□	Splošna bolnišnica (Ul. Rossini - tel. 0481/75181): torek, četrtek, petek 19-20, sreda in sobota 15-16, nedelja in prazniki 15-16 in 19-20.
Krmin
□	Splošna bolnišnica (Drevored Venezia Giulia - tel. 0481/62111): ponedeljek in petek 13-14 in 19-20, sobota 13-14 in 18-20, nedelja in prazniki 11-12 in 18-20.
Gradež
□	Splošna bolnišnica (Ul. Marchesini - tel. 0431/82561): vsak dan 12-13 in 19-20.
Čedad
□	Mestna bolnišnica (Ul. S. Chiara - tel. 0432/730791): ponedeljek in petek 12.30-13.30 in 19-19.30, sobota 10.30-11.30 in 19-19.30, nedelja in prazniki 10.30-11.30 in 15.30-16.30.
Ankaran
□	Ortopedska bolnišnica Valdoltra (Jadranska - tel. 066/51830): sreda in sobota 14-16, nedelja in prazniki 12-15.
Koper
□	Mestna bolnišnica (Santorijeva - tel. 066/25681): torek, četrtek, sobota, nedelja in prazniki 15-16.
Izola
□	Bolnišnica (Polje - tel. 066/63121): torek, četrtek in sobota 15-16, nedelja in prazniki 14-16.
Sežana
□	Bolnica Ivana Regenta (Cankarjeva - tel. 067/73641): četrtek, nedelja in prazniki 14-16, sobota 15-16.
Postojna
□	Bolnišnica (Vilharjeva - tel. 067/21020): torek, četrtek in sobota 15-16, nedelja in prazniki 14-16.
Šempeter
□	Splošna bolnišnica Franca Derganca (tel. 065/31811): sreda in petek 15-16, nedelja in prazniki 14-16.
Idrija
□	Psihiatrična bolnišnica (Devetega korpusa - tel. 065/71611): vsak dan 10-13 in 14-18.
Ljubljana
□	Univerzitetni klinični center (Zaloška - tel. 061/94): torek, četrtek in sobota 15-16, nedelja in prazniki 14-16.
□	Bolnica dr. Petra Držaja (Vodnikova - tel. 061/555233): torek, četrtek in sobota 15-16, nedelja in prazniki 14-16.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Almanah: kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert: orkester RAI iz Milana dirigira Milan Horvat (Johann Strauss, Franz von SuppeJ; 11.45 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12.00, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.10 Mi in glasba: harmonikarski ansambel Synthesis 4, vodi Klavdij Furlan; 18.00 Dramska vetrovnica: Dvorec ranocelnikov (roman Saše Vuge, rež. Mario Uršič, zadnji del); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.29 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.20 Ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 v studiu;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Slovencem po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme; 6.30 jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.00 Naš jubilej; 15.20 Iz naših studiov;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45 do 19.30 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program,
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 13.00 Okno na Benečijo; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Zakaj tako, kaj mislite vi?; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
filmske novosti
eva fornazarič
Strela udari v St. 5 in robot se zaljubi
CORTO CIRCUITO (SHORT CIRCUIT) Produkcija: David Foster in Larry Turman za Tri-Star Pictures, ZDA 1986 □ Režija: John Badham □ Scenarij: Brent Maddock in Steve Wilson □ Fotografija: Nick McLean □ Scenografija: Garrett Lewis □ Triki: Chuck Gas-par in Jeff Jarvis □ Igrajo: Ally Sheedy (Step-hanie), Steve Guttenberg (Crosby), Fisher Ste-vens (Ben).
V kinodvorani Eden
V pričakovanju »pravih« filmskih premier (Carpenterove Muhe, Jarmushovega Down By Luw in Weirovega The Mosguito Coast, s super-lativno interpretacijo Harrisona Forda, ki se je še enkrat otresel cap Indiane Jonesa) nam v kinodvoranah še vedno servirajo novoletne filme.
Tako se že vrsto let ponavlja tudi »tradicija« kinodvorane Eden, ki le ob božičnih praznikih sname s svojih vitrin lepake pornografskih filmov in jih zamenja z manj provokantnimi reklamami družinskih filmov.
Letos je Marino Fraiese in Cicciolino izpodrinilo ljubko filmsko delo Johna Badhama Short Circuit, ki pa bo moralo že v torek predati žezlo novim ekranizacijam erotičnih vragolij, v zadovoljstvo in veselje tistih kinodvoran, ki bodo Short Circuit predvajale v reprizi.
Short Circuit, ki bi mu po domače rekli kratek stik, je zanimiva filmska enolončnica. Vanjo je John Badham primešal dobrosrčnost, ki veje iz Spielbergove planetarne prikazni E. T., ji dodal nekaj ponorelih računalnikov (\Vargames), za nameček pa je še ostro udaril po vojaškem stre-muštvom (D.A.R.V.L.). Rezultat tako skuhanega filma je nadvse prijeten, še najbolj prikupen pa je glavni igralec, robot Št. 5.
Št. 5 (kot Marylinina spalna srajca Chanel?) je antropomorfne oblike. Ima prstke kot E. T. (lepše!), oči z velikimi jeklenimi trepalnicami (fotog-rafska objektiva) in nadvse šarmanten kovinski glasek. Od vseh ostalih prototipov, ki so nastali v
Režiser John Bradham med snemanjem filma Short Circuit. Na njegovi desni jeklena roka glavnega igralca - Št. 5. John Bradham je v filmu nekajkrat citiral samega sebedako v plesni točki Saturday Nighfs Fever kot v zamisli VVargames.
raziskovalnem institutu Nova Robotics (za ameriško vojsko gradijo - v filmu seveda - Rambo-robote), bo Št. 5 doletela enkratna priložnost: vanj bo udarila strela, ki bo povzročila kratek stik in mu vzbudila ...zavest.
Emancipiran robot se bo najprej, otresel svoje vojaške suknje, nato bo zbežal iz centra. Za njim se bosta zakadila njegova dva tehnološka očeta, Steve Guttenberg in Indijec Fisher Stevens (bodimo pozorni na tega igralca!), a Št. 5 si je že našel novo »mamo«, ljubko Ally Sheedy. Na njenem domu bo prebral vse knjige, spoznal ves svet in nadoknadil vse modernemu človeku potrebno znanje, tudi Travoltov ples v Badhamo-vem (glej, glej!) filmu Saturday Nighfs Fever. To pa še ni vse. Št. 5 se lahko zaljubi, tako kot njegov »prijatelj« Guttenberg in prav zaradi tega ima film svoj srečni, presrečni konec.
____________tu in tam_________|
Expo 1997 morda v Benetkah?
Na obronkih Lagune, prav pred Muranom in Benetkami, veliko kolo kot v Praterju na Dunaju: vse naokoli zabavišče, podobno Disneylandu; metro, ki povezuje Benetke z Mestrami, Padovo in Trevisom; desetine milijonov obiskovalcev z vsega sveta, ki v Benetkah občudujejo mednarodno razstavo Expo 1997. To je predlog Gianni-ja De Michelisa, ministra italijanske republike in velikega šela beneških socialistov.
V Benetkah vre diskusija, velika italijanska podjetja pa se že pripravljajo na načrtovani podvig. Dežela Veneto se je prav v teh dneh odločila, da v stvar poseže. Po obširni debati v deželnem svetu so se vse politične sile strinjale z ustanovitvijo posebne komisije, ki bo zadevo proučila. Odprto je namreč vprašanje, če se Expo Benetkam sploh splača. Problem je predvsem nevarnost nepopravljivih posledic za okolje. Mnenja so v tem oziru bodisi v krajevnem kot tudi v vsedržavnem prostoru deljena.
Na eni strani stojijo sile, ki predlog podpirajo. Minister De Michelis je sprožil ustanovitev konzorcija podjetij, med katerimi prvačijo Fiat, Olivetti, Emi, Montedison, CIGA, Benetton, Mondadori, Marzotto, Banca Nazionale del Lavo-ro in druga. Podjetja zanimajo predvsem propagande in kupčije, ki bi jih sprožila mednarodna razstava v prestižni beneški izložbi. Radovedna pa so tudi na možnosti, ki bi jih načrtovanje in uresničitev velikih del v Laguni nudila poglavitnim italijanskim gospodarskim silam. Okoli ministra in konzorcija podjetij se zbirajo vsi tisti, ki se jim perspektiva »lansiranja«, »revitalizacije« in »modernizacije« mestnega življa zdi vabljiva.
Na drugi strani so tisti, ki jih skrbijo posledice Expoja na občutljivo ravnotežje beneškega zgodovinskega jedra. Najodločneje se je proti pobudi izrazil minister Bruno Visentini. Podčrtal je nevarnost, ki bi jo za mesto predstavljal izredni pritok obiskovalcev. Iz podobnih razlogov so se proti Expoju izrazili filozof Massimo Caciarri, urbanist Edoardo Salzano, ravnatelj beneške fakultete za arhitekturo Paolo Ceccarelli in predstavnik UNESCA v Benetkah Maria Teresa Rubin De Cerbin.
Navdušen mestni župan Nereo Laroni, socialist; mlačen in zaskrbljen pa bivši župan Mario Rigo, ravno tako socialist. Med socialisti in socialdemokrati je sicer večina za. Demokristjani, pretežno naklonjeni iniciativi, so previdnejši od svojih zaveznikov v deželnem in občinskem svetu. Zeleni, republikanci in komunisti so odločno proti.
Glavna skrb, ki tare nasprotovalce, je v bistvu naslednja: že pust, ki traja le nekaj dni in nikoli še ni privabil v mesto več kot 100.000 oseb v enem dnevu, Benetkam povzroča ogromne probleme. Kakšne so torej lahko posledice invazije, ki naj bi trajala več mesecev? Expo je v Tsukubu leta 1985 privabil 40 milijonov obiskovalcev. Če bi beneški Expo izenačil japonski uspeh, bi se po ozkih beneških uličicah, poleg rednih turistov seveda, za šest mesecev dnevno sprehajalo približno 250 tisoč oseb. Nekateri Expo v Benetkah primerjajo s slonom v trgovini porcelana. Visentini trdi: »Mednarodna razstava v zgodovinskem osrčju Lagune je fizično nepojmljiva. Taka razstava bi povzročila uničenje Benetk.«
Da bi se izognil preteči nevarnosti, je demok-ristjanski predsednik dežele Carlo Bernini predlagal razširitev zemljepisnega območja načrtovane razstave na Mestre, Padovo in Treviso. Njegov predlog je izzval dva pomisleka. »Razširjeni« Expo naj bi bil po mnenju nekaterih tehnično neizvedljiv, saj bi bilo neprimerno obiskalce primorati, da romajo med Benetkami, Mestrami, Padovo in Trevisom. Po mnenju drugih pa je vsekakor neverjetno, da bi se obiskovalci z vseh koncev sveta odpovedali vsaj kratkemu izletu v eno najlepših mest na svetu. Razširjen ali ne, razstava bi na Benetke imela dober učinek.
Malo verjetno je, da bo na novo ustanovljena deželna komisija uspela pregnati take in podobne pomisleke. Časa za premislek itak ni veliko. Italijanska vlada bi morala Mednarodnemu uradu za razstave v Parizu svoj predlog uradno predložiti do junija 1987. Predsednik ministrskega sveta Bettino Craxi je sicer že izrazil svojo naklonjenost, med ministri pa je tudi Bruno Visentini. Predlog lahko torej tudi v vladnem okviru računa na trdo opozicijo.
Interesi v prid veliki manifestaciji so zelo močni. Težko bo seveda, da se vlada odloči za kandidaturo Benetk, če se bo večina v mestu izrazila negativno. Res pa je, da se zdi vsedržavni tisk doslej - z redkimi izjemami - raje očaran od podjetnosti zainteresiranih gospodarskih sil, kot pa zaskrbljen zaradi tveganih negativnih posledic na okolje. Zadnja beseda vsekakor pritiče Mednarodni organizaciji. Svetovno javno mnenje pa je k sreči vedno dokazalo svojo občutljivost, ko sta na kocki bila obstoj in čudežno ravnovesje mesta na vodi - Benetk.
IVANA SUHADOLC
Zakon je bil podaljšan le za eno leto
Splošno nezadovoljstvo v Gorici zaradi negotovosti o prosti coni
Že v trenutku ko smo iz Rima izvedeli, da je bil zakon o goriški prosti coni podaljšan le za eno leto, smo napisali, da vlada zaradi tega v Gorici veliko nezadovoljstvo. Čeprav so številni politiki, gospodarstveniki in sindikalisti na počitnicah, je bilo moč v teh prazničnih dneh dobiti v Gorici kakega med njimi. Njihova stališča so v glavnem negativna.
Goriški župan Antonio Scarano je dejal, da je enoletni podaljšek sicer važen, vendar ne bo privabil industrij-cev, ki bi pri nas vlagali v posodobitev obstoječih obratov ali pa gradili nove. Podjetnik ne bo vlagal če nima zagotovila, da bo olajšave proste cone lahko užival več let.
Predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua je izrazil zmerno zadovoljstvo zaradi enoletnega podaljšanja zakona. Ta ohranja v Gorici kontingente predvsem za potrebe gospodarskih podjetji. Treba pa bo v tem letu napeti vse sile, da se v parlamentu odobri zakon, ki bo za več let podaljšal sedanjega, seveda posodobljenega. Vendar pa bomo na Goriškem imeli na razpolago še druge zakone in
olajšave, ki bodo omogočile razvoj tukajšnjega gospodarstva.
Tudi sindikalisti so le delno zadovoljni. Vittorio Brancati je v imenu sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL dejal, da je zadovoljen, ker so bile ohranjene dosedanje ugodnosti, vendar je v tem letu treba poskrbeti, da dobimo nov zakon z daljšim terminom. Tudi zaradi zaposlitvene ravni.
Komunistični senator Nereo Battello je dejal, da je bil vladni dekret z enoletnim podaljšanjem logični zaključek prevelikih in nerazumljivih zamud. Parlament bo moral v najkrajšem času razpravljati in sklepati o novem zakonskem osnutku, ki ga predloži vlada, kot tudi o tistem, ki ga je KPI že predložila.
Demokristjanski poslanec Luciano Rebulla je dejal, da imamo sedaj eno leto časa, da podrobno preučimo zakonski osnutek, ki naj podaljša veljavnost goriške proste cone za najmanj deset let. Nismo zadovoljni s tem, da ima sedanji vladni osnutek samo triletno veljavo. To ne odgovarja obljubam, ki jih je v svojem goriškem obisku dal minister za industrijo Zanone.
Še najbolj kritičen je bil demokristjanski deželni odbornik Mario Brancati, ki je dejal, da je še enkrat prevladala logika zavlačevanja. Dejal je, da nekateri živijo imobilno. Naskok na vlak (očitno misli na tržaške zahteve po kontingentu bencina) je bil razlog, da se zakon o goriški prosti coni ni obnovil. Gorica je bila zaradi tega pe-nalizirana in s tem v zvezi je deželna enotnost dobila še en hud udarec.
Od političnih strank se je doslej oglasila le socialistična. Tajnik mestne sekcije Silvio Fontanini javlja, da je mestni odbor PSI izrazil svojo zaskrbljenost zaradi enoletnega podaljšanja proste cone. Ni s tem nobenih perspektiv za hiter razvoj goriškega gospodarstva. Socialisti menijo, da ni več moč delati s takimi zamudami, kot so bile tiste v letu 1986. Zaradi tega bodo morale politične in gospodarske sile takoj, v začetku 1987, razpravljati in skleniti skupno akcijo za dosego večletnega zakona o goriški prosti coni.
Brez dvoma bomo v naslednjih dneh in tednih čuli še druge kritične glasove tukajšnjih političnih in gospodarskih sil.
Drevi v Kulturnem domu novoletni koncert Zagrebčanov
V Kulturnem domu v Gorici bo danes, v soboto, ob 20.30 novoletni koncert, ki ga tukajšnji publiki ponujajo slovenski kreditni zavodi v zamejstvu. Taki koncerti so že prišli v navado. Najbolj znan, takega, ki ga prenašajo številne televizije sveta, je vsako leto 1. januarja na Dunaju. Podoben koncert imajo tudi v Ljubljani. Takega prireja tudi goriško društvo Lipizer, podobni so na sporedu v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Lani so slovenski kreditni zavodi v zamejstvu priredili dva taka koncerta v Trstu in Gorici. Goriški, ki je bil v Kulturnem domu, je uspel nad vsa pričakovanja. Zaradi tega bopodoben koncert tudi letos.
Skupne želje za obnovo sodelovanja
X	•	\SW1	iv
Izmenjava voščil med županoma občin Gorica in Nova Gorica
Župan Gorice Antonio Scarano in predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Danilo Bašin sta si po tradicionalni navadi izmenjala novoletna voščila, ki imajo, sodimo, poseben pomen v sedanjem obdobju, ko so odnosi na uradni ravni med obema sosednjima občinama oziroma mestoma, zaradi dogodka na morju med Piranom in Savudrijo, dejansko prekinjeni.
Goriški župan je v svojem voščilu zapisal naslednje: »Ob bližnjih praznikih želim izraziti Vam, prebivalstvu Nove Gorice in Vaši družini voščila mesta Gorice, pri čemer se zavedam koristnosti poti, ki smo si jo začrtali med večletnim skupnim sodelovanjem. Zadnji boleči dogodki, ki jih naše prebivalstvo prav gotovo ne odobrava in si jih več ne želi, nam narekujejo zavzemanje takih stališč, da se podobne stvari ne bi več ponovile ne samo ob tej "odprti meji", ampak tudi med našima narodoma.
S temi željami in pripravljenostjo, da vsako priložnost izkoristimo za graditev pravega in konkretnega miru, Vas toplo pozdravljam!«
Župan Nove Gorice Bašin pa je na ta voščila odgovoril takole: »Ob novem letu izrekam v imenu Skupščine občine Nova Gorica tebi, družini in prebivalcem mesta Gorica najboljše želje. Tudi ob tej priložnosti ugotavljam, da je bogato vsebino odnosov ob tej meji gradilo naše prebivalstvo korak za korakom, dan za dnem in uspelo spremeniti skrajno zaostrene in napete odnose, ki so tu vladali v preteklosti, v odnose dobrega prijateljskega sodelovanja in mirnega sožitja. To pa nam je uspelo ob obojestranskem upoštevanju demokratičnih načel medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti. Za nadaljnje utrjeva-
nje dejanske vsebine odprte meje in dobrih odnosov med našima narodoma ne bi smelo, ob spoštovanju že preizkušenih načel, nobeno vprašanje v naših odnosih predstavljati težave, ki ne bi bila rešljiva.
Upamo, da bo naša iskrena in skupna želja po miru in plodnem sodelovanju prinesla v letu 1987 novih možnosti za nadaljnjo graditev miroljubnega prijateljskega sožitja v korist prebivalstva na obeh straneh meje.«
Oba predstavnika sosednjih mest in občin, Gorice in Nove Gorice, torej izražata želje za nadaljnje sodelovanje na našem območju meje. Zdaj bi bilo treba, sodimo, napraviti konkretne pobude in ukrepe za obnovitev stikov na raznih ravneh. Najnujnejša skupna obveznost obeh mest je, denimo, Gledališki festival Alpe-Jadran, ki ga organizirata Nova Gorica in Gorica in ki naj bi bil od 21. do 28. marca.
Marjan Drobež
Kljub neustrezanju zakonskim normam
Župan z odredbo podaljšal delovanje upepeljevalnika
Goriški župan Scarano je na prvi dan leta izdal odredbo, ki določa nadaljevanje obratovanja upepeljevalnika v Gregorčičevi ulici pri Sovod-njah. Odredbo je župan utemeljil z »izredno in nujno potrebo po zavarovanju zdravja prebivastva in zaščiti okolja«. Na prvi pogled je utemeljitev pravi paradoks, ko je upepeljevalnik že leta v središču polemik zaradi dima in plinov s katerimi zastruplja okolje in gotovo ne koristi zdravju prebivalcev bližnjega območja. Vendar zaenkrat ni drugih alternativ za uničevanje smeti in bi torej nagrmadenje kupov odpadkov povročalo še večjo škodo in težave kot delovanje upepeljevalnika.
Z županovo odredbo je torej začasno podaljšano delovanje upepeljevalnika, ki bi bilo moralo prenehati z 31. decembrom. Zakon o zaščiti okolja namreč določa, da morajo s tem datumom prenehati delovati upepeljeval-niki (teh je velika večina, v naši po-
Kmečka zadruga St. Florian odprla trgovino v Gorici
Števerjanci in Brici naspjoh so v starih časih zalagali goriško tržnico s sadjem in zgodnjo zelenjavo. Časi se pač spreminjajo. Namesto sadja in zelenjave pridelujejo v Brdih v zadnjih letih skoraj izključno vino. Ustekleničeno briško vino bodo odslej goriške gospodinje kupovale tudi na tržnici. Tam so namreč tik pred novim letom odprli novo trgovino kmečke zadruge St. Florian iz Steverja-na. Zadrugo so ustanovili predlanskim in združuje deset števerjanskih vinogradnikov.
Na slovesnosti ob odprtju nove trgovine, ki ima dvojezičen napis Kmečka zadruga - Coop. agricola St. Florian, je imel krajši nagovor njen predsednik, Aleš Komjanc. Slovesnosti so se udeležili predstavnik goriške občine, odbornik Andrej Bratuž, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi ter predstavniki raznih strokovnih združenj in deželne ustanove za razvoj kmetijstva.
Kupcem bo v začetku poslovanja rade volje postregel Aleksander Pintar, dokler ga ne vpokličejo k vojakom.
krajini gotovo prav vsi), ki povzročajo večje okuževanje, kot je dovoljeno po standardih novega zakona. Poseben člen zakona pa dovoljuje v izrednih in nujnih primerih izjemo in začasno podaljšanje delovanja teh sicer neprimernih naprav, za upepeljevanje odpadkov, ki jih sicer ne bi mogli uničiti.
Goriški župan se je tako odločil za podaljšanje delovanja, ki je po besedilu odredbe začasnega značaja. Pri tem je upošteval tudi poročilo izvedencev KZE, ki so na zadnji dan leta ugotovili, da obstaja v nasprotnem primeru nevarnost za prebivalstvo in okolje.
Zaenkrat bo torej upepeljevalnik pri Sovodnjah deloval kot doslej. Vprašanje je, kako bo v prihodnje, ko naj bi po deželnem načrtu uničevanje odpadkov iz vseh občin goriške pokrajine osredotočili v enem samem upepe-Ijevalniku. Zdi se, da bi to bil prav goriški, oz. sovodenjski. Proti tej nameri se je že dvignil glas sovodenjske občinske uprave, pa tudi drugi postavljajo v dvom pravilnost take izbire.
Zavarovati vodne števce
Občinsko podjetje za storitve opozarja uporabnike, naj v zimskem času zavarujejo števce za vodo, predvsem tiste, ki so najbolj izpostavljeni mrazu in možnosti zmrzovanja. V skrajnih primerih, ko števcev ni mogoče drugače učinkovito zavarovati, svetuje podjetje, naj občani pustijo v najhladnejših urah iztekati skozi eno od vodnih pip minimalno količino vode. Zavarovanje števcev je v izključnem interesu uporabnikov, saj po pravilniku v veljavi krijejo uporabniki morebitno škodo, ki bi jo povzročil led.
		i				:	pisma	uredništ	■	I	•			 pisma	uredništvu	1 I	1 1	1 1				
Še enkrat o onesnaženju Soče
Cenjeni tov. urednik,
čeprav nisem zvest bralec Primorskega dnevnika mi je prišel v roke članek iz sobotne izdaje 27. 12. 1986 vašega lista z naslovom: Kako je Soča onesnažena.
Članek sem pozorno prečital, saj sem ugotovil, da ste me navedli kot pisca s polnim strokovnim nazivom, imenom in priimkom. Ne bom se spuščal v obravnavo nesmislov, ki jih v članku kar mrgoli kot npr. prisila gradnje čistilne naprave za tehnološke odpadne vode »zaradi prevelikih obolenj pljuč!?«, ali uničevanja strojev za proizvodnjo azbestocementa s strani razjarjenega Brica! Ker se strokovno bavim prav s problematiko zaščite okolja in ker delam v Salonitu skoraj 25 let lahko trdim, da dokaj dobro poznam stanje, ki je nekoč vladalo v tovarni in njeni širši okolici ter tisto, ki ga imamo danes.
Zelo dobro poznam izjave o »obupni umrljivosti«, »strupenih odplakah« i.p., ki jih določeni ljudje večkrat ponavljajo na raznih sestankih.
Ker je v članku omenjen tudi Černobil ne morem mimo tega, da se je tokrat v vašem časopisu ponovila potegavščina iz časov černobilske katastrofe, ko je nekdo z meglenimi posnetki iz tržaške okolice prodal za-padnim TV družbam »pravo« sliko černobilskega pekla!
. Mislim, da bi najbolj verodostojno sliko o resničnem stanju v Salonitu dobil tako, da bi se o resničnosti vseh navedb v članku sam prepričal z ogledom naše tovarne, zato vas vabim, da nas čimprej obiščete.
Radi vam bomo pokazali vse kar je bilo — posebno v zadnjih letih — narejenega za izboljšanje delovnih pogojev naših delavcev in za čisto okolje. Pričakujemo vas!
Upam, da boste tudi to pismo objavili v vašem časopisu!
Nova Gorica, 30. 12. 1986.
Jože Uršič, dipl. inž, Vetrišče 10, Nova Gorica
Pismo dipl. inž. Jožeta Uršiča seveda objavljamo kot smo teden prej objavili pismo drugega dipl. inž. Jožeta Uršiča. Današnji pisec biva v Novi Gorici, na Vetrišču 10. Pisec prejšnjega pisma, ki ga je omenjeni poslal kar na uredništvo Primorskega dnevnika v Trst že 3. decembra lani, pa je iz Nove Gorice, Cankarjeva 4. Sedaj, ko smo dobili drugo pismo, smo iz gole radovednosti pogledali v telefonski imenik Slovenije 1985-86 in ugotovili, da imamo v Novi Gorici kar tri Jožete Uršiče s telefonom. Prvi Jože Uršič, inženir, biva na Vetrišču 10, drugi Jože Uršič, prav tako inženir, biva v Rutarjevi 10, tretji Jože Uršič, brez navedbe poklica, biva v Cankarjevi 16.
Seveda nikakor ni rečeno, da nimamo še drugih s tem imenomi in priimkom, ki nimajo doma telefona.
Zato ne gre najbrž za »ukradeno ime« in funckijo, pa čeprav se lahko tudi to zgodi.
Objavili smo pred tednom dni pismo, ne članek. Zaradi tega tudi, po naših zakonih, ima pisec pisma uredništvu polno odgovornost. Ko časopis objavi pismo ne gre za kako potegavščino, saj zanj odgovarja pisec tega pisma.
Seveda smo v goriškem uredništvu pripravljeni na obisk cementarne v Anhovem in na pogovor v zvezi s prizadevanji za odpravo onesneženja okolja. Spominjamo se, da je bilo svoj-čas v Novi Gorici in v Sloveniji nasploh o tem veliko govora. O tem pa je govor tudi pri nas, saj nekateri strokovnjaki obtožujejo nekatere tovarne na sosednem jugoslovanskem ozemlju, da so krive za onesnaženje Soče. V tem trenutku, ko ljudi čisto upravičeno skrbi onesnaženje vode in zraka, v trenutku ko pogosto pišemo o tem onesnaženju (ponekod tudi dobijo krivca, ki je katastrofo povzročil hote . ali nehote), v trenutku ko so v tovarni v Ilirski Bistrici odstranili razloge za onesnaženje podvodnih kraških voda, bo prav gotovo zelo na mestu odkrit pogovor o prizadevanjih za odpravo onesnaženja v neposredni okolici Gorice.
Slikovito trčenje pred cerkvijo v Sovodnjah
Le nekaj ur po precej hudi nesreči v bližini Rupe so bile Sovodnje predsi-nočnjim spet prizorišče slikovite prometne nesreče, ki se je na srečo iztekla brez hujših posledic za osebe. Poškodovanih je namreč bilo več avtomobilov, ranjen pa nihče. Tokrat se nesreča ni pripetila na nevarnem ovinku pri mostu čez Vipavo, pač pa v vasi, tik pred cerkvijo.
22-letni Samuel Cotič iz Sovodenj, Prvomajska 4, je okrog 19.30 z masera-tijem privozil v vas iz zagrajske smeri. Na ovinku pred cerkvijo je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v vrsto avtomobilov, ki so bili ustavljeni na levi strani ceste. Poškodoval jih je kar pet, nekatere med temi dokaj močno.
Velika je tudi gmotna škoda na ma-seratiju, medtem ko je voznik imel pri vsem tem dokajšnjo srečo, saj ni dobil telesnih poškodb.
Točne vzroke trčenja ugotavlja prometna policija.
V goste je k nam prišel komorni ansambel Gaudeamus iz Zagreba. Vodi ga Zlatan Srzič. Na sporedu imajo resno glasbo Mozarta, Čajkovskega, Dvoržaka, Lennon -McCartneyja in seveda lahkotno in priljubljeno glasbo dunajskih Straussov. Obeta se nam torej lep glasbeni večer.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. titolo 1 col stran 8 gorica
prispevki
Namesto cvetja na grob Meri Pavletič daruje družina Rojec 50 tisoč lir za krvodajalce v Sovodnjah.
Za Zeleni križ v Gorici so v različne namene darovali sledeče denarne zneske: Lina in družina Caratozzolo 60 tisoč lir, Graziella Moschini 30 tisoč lir, družini Riccardo Silvestri in Grapulin 100 tisoč, stanovalci v Ul. Alfieri 12 130 tisoč, Guido, Virgilio, Luigia, Olga in Vittorina Menon 120 tisoč, Didina Di Blas 50 tisoč, druž. Tortul Eugenio 30 tisoč, druž. Cre-monese 30 tisoč, druž. Visintin 50 tisoč, druž. Silli 25 tisoč, NN 500 tisoč, gospod Tudor 50 tisoč, družini Busut in Marini 50 tisoč, Fernanda Coculich 30 tisoč, druž. Tubaro 100 tisoč in (2. prispevek) 30 tisoč lir, Enrico in Beta Zian ter druž. Terpin 25 tisoč, Združenje inženirjev v Gorici 100 tisoč, druž. Osbat 40 tisoč, Slavko, Vilko, Olga in Vida Lupin 120 tisoč, Ida Parovel 50 tisoč, Uccia Privi-leggi 20 tisoč lir.
izleti
Smučarskega avtobusnega izleta na Nevejsko sedlo jutri ne bo. To sporoča Slovensko planinsko društvo v Gorici. Izleta z dvema avtobusoma ne bo, ker na Nevejskem sedlu ni snega. Izlet, ki je povezan s smučarskim tečajem bo SPD priredilo kasneje, ko bodo smučarske razmere to dopuščale.
kulturni dom
Novoletni koncert komornega orkestra Gaudeamus iz Zagreba: danes, 3. januarja, ob 20.30. Koncert prirejajo slovenski kreditni zavodi.
KRMIN - OBČINSKO GLEDALIŠČE
IL RAGGIO VERDE
r. Erič Rohmer, zlati lev na Festivalu Benetke 86
Danes ob 21.00, jutri: 14.30, 16.15, 18.00, 19.45, 21.30.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Vuppies 2«.
CORSO 17.00 - 22.00 »II burbero«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Highlander, 1'-ultimo immortale«.
Tržič
COMUNALE 18.30 - 20.40 »I pirati«. EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Italian fast food«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »II rag-gio verde«. Režija Erič Rohmer.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Pes in mačka«, 22.00 »Nuna iz Monze«.
DESKLE 19.30 »Tat src«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Sergio Cu-mini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Angelica Riosa vd. Almerigogna iz Sesljana na glavno pokopališče, ob 12.30 Leonardo Calligaris iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgoro.
V Rožni dolini nameravajo v kratkem odpreti duty free s hop
Ugodno izvozno-uvozno poslovanje Primexa
V novogoriški gospodarski realnosti zavzema že vso povojno dobo, od razmejitve v jeseni 1947, izvozno-uvozno podjetje Primorje export pomembno mesto. Že kmalu po uvedbi nove mejne črte med Italijo in Jugoslavijo se je namreč pokazala potreba po trgovski izmenjavi med sosednima območjema. Pričeli so z malim. V nekaj desetletjih pa je Primorje export postalo veliko gospodarsko podjetje. Sedaj ima še dodatno nalogo, tj. izvajalca številnih novih pobud na novem mejnem prehodu pri Vrtojbi, ki bo še bolj pridobil na veljavi takrat ko bo zgrajena avtocesta v smeri Razdrtega. V zadnjem času si je podjetje dalo nov naslov, Primex, da bi tako zadostilo tudi novim časom in novim prijemom.
Ravnatelj podjetja Aleksander Lovec je na pogovoru z novinarji tik pred iztekom prejšnjega leta povedal kaj so uresničili v pravkar minulem letu in kaj načrtujejo v tem in v bodočih. Z njim so bili najožji sodelavci v podjetju, ki so seveda dajali pojasnila, med njimi tudi Grozdan Šinigoj, direktor poslovne skupnosti Vipa. V Vipi so namreč združeni tako Primex kot vrsta drugih podjetij iz severnoprimorskega območja, kot so npr. Grosist Gorica, kmetijski zadrugi Brda in Vipava, ajdovska tovarna testetin, tovarna sadnih sokov Fructal in še kdo drug.
Izvozni rezultat Primexa v prvih devetih mesecih leta je bil za okrog 15 odstotkov slabši od predvidenega. To
pa je treba pripisati novim deviznim predpisom, ki so v začetku leta stopili v veljavo v Jugoslaviji, posledicam jedrske katastrofe v Černobilu (celih 40 dni niso iz Jugoslavije v Italijo izvozili prehrambenih izdelkov ter živine), nizki izvozni stimulaciji zaradi odnosa dinar-zahodne valute. V septembru pa se je izvoz spet pričel večati in prišel na normalne tire, oziroma celo povečal se je v primerjavi z rezultati leta prej.
V lanskem letu so povečali poslovanje. Zaradi tega so število zaposlenih povečali za 45 ljudi. Ob koncu leta 1986 so v Primexu imeli 327 zaposlenih.
Kaj pa v novem letu 1987? Po predvidenem načrtu naj bi ustvarili 205 milijard lir devizne realizacije (pri Pri-mexu računajo v italijanskih lirah, saj gre največ izvoza prav v sosedno Italijo). To je 33 odstotkov več kot v letu 1986. Stvar je uresničljiva, je dejal Lovec, tudi zato ker posodabljajo naprave v podjetju in ker načrtujejo sprejem v službo novih strokovno usposobljenih kadrov. V službo naj bi v tem letu vzeli okrog 50 ljudi. Prevoz z lastnimi tovornjaki bodo na splošno povečali za 5 odstotkov. Še bolj bodo s prevozom segli v jugoslovanski prostor, saj tu načrtujejo kar 70-odstotni prirastek. Odpirajo lastna predstavništva v Jugoslaviji in tudi v tujini.
Zanimivo je, da si Primex prizadeva za gospodarsko uveljavitev mednarod-
nega mejnega prehoda pri Vrtojbi. Medtem ko za tovorno postajališče in skladišča na italijanski strani skrbi posebno podjetje, ki je odraz Goriške občinske uprave ter nekaterih drugih ustanov, je na jugoslovanski strani prehoda skrb za to prevzel Primex. Pred več kot letom dni so zgradili veliko halo s 6.000 kv. metri. Popolnoma je izkoriščena. Načrtovali so, da bi v lanskem letu v tem velikem skladišču manipulirali 68.000 ton blaga. Pa so to že presegli, saj so manipulirali 85.000 ton. To predvsem v zadnjih mesecih leta, kar seveda daje upanje v dobro izkoriščenost naprave. Zaradi tega so že pripravili načrte za drugo etapo. Že letos bodo pričeli graditi novo halo z
9.000	kv. metri pokrite površine. Dokončana naj bi bila že konec leta ali v začetku prihodnjega. Primex pri tem vabi na sodelovanje druga jugoslovanska podjetja, saj so ta prevzela nekatere dele tega skladišča. Ker tu nekateri še enkrat pregledajo blago, predno gre v izvoz, je manipulacija donosna.
Še z nečem drugim se ukvarjajo pri Primexu. To bo najbrž pobliže zanimalo široko publiko v zamejstvu. V zadnji fazi je izgradnja dodatne stavbe v Rožni dolini. Tu bodo imeli nove poslovne prostore, ki jih že krvavo potrebujejo. Tu bo konsignacijska trgovina za jugoslovanske kupce. Vprašali pa so tudi dovoljenje za odprtje duty free shop trgovine, t.j. trgovine kjer tujci kupijo blago carinskih dajatev prosto za tujo valuto. Duty free shop
trgovine smo doslej poznali le na mednarodnih letališčih in v turističnih pristaniščih, na ladjah in letalih. V Jugoslaviji so jih sedaj že več odprli tudi na mejnih prehodih in v hotelih širom po Jugoslaviji. Tujcem hočejo nuditi njim znano blago po nizkih cenah. Seveda v omejenih količinah. Nekaj takega namerava pri prehodu Rdeča hiša odpreti Primex.
Prav tako Primex si prizadeva, da bi odprl večji trgovsko-turistični center na mejnem prehodu Vrtojba. V investicijo naj bi šel z neko francosko-švicarsko družbo, ki ima take naprave širom po svetu. Tu naj bi bili duty free trgovina, bencinske črpalke, restavracija, hotel, športno-rekreacijski center. V trgovini pa bi tujcem za devize in po carini prostih cenah prodajali predvsem jugoslovanske izdelke.
Skratka, tako so povedali direktor Aleksander Lovec in njegovi sodelavci, načrtov je veliko. Prepričani pa so, da bodo z njimi uspeli, seveda predvsem v trgovanju s tujino, da bodo še razširili poslovne stike ne le z Italijo marveč tudi s trgovci v drugih državah, s katerimi sicer že poslujejo. Postali so sodobno in veliko podjetje, opremljeno s sodobno tehnologijo in računalniki. Skrbijo za izvoz in uvoz, predvsem pa se zanimajo za to, da bi kar se da najbolje plasirali pridelke in izdelke kmetijstva in industrije iz primorskega območja.
MARKO VVALTRITSCH
Urniki vlakov
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a), 6.17 (L), 7.15 (D—b), 7.47 (L), 8.25 (D),9.29 (D), 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D), 14.26 (L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29(L), 19.02 (E), 20.13 (L), 21.55 (D),
22.33	(L).
PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49 (D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D), 15.25 (L), 17.45 (L), 18.15 (R/c), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.33 (L/a)
, 7.14 (D/b), 7.45(L), 8.24 (D), 9.28 (D),
10.34	(L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L), 16.02 (D), 16.54 (L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47(D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D), 14.10 (L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42 (L), 18.14 (R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00 (D), 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L) - lokalni, (D) — direktni, (E) — ekspresni, (R) — brzi / a)ne vozi ob nedeljah in praznikih, b)vozi samo ob delavnikih, c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
■ Trije tržiški odborniki bodo po vsej verjetnosti morali dati ostavko. Predsednik KZE Calzolari je namreč dr. Vittoriu Fasoli (PSI), Tiberiu Calli-garisu (PRI) in Francu Marzanu (PSDI) poslal pismo s katerim jih opozarja na neskladje med funkcijo odbornika in uslužbenca KZE. Neskladje velja v občinah z več kot 30.000 prebivalci.
Praznik števerjanskih 40-letnikov
Tik pred zaključkom prejšnjega leta 1986 so Števerjanci, rojeni kmalu po vojni, v letu 1946, praznovali svojo štiridesetletnico. V letu 1946 se je na ozemlju sedanje števerjanske občine rodilo 27 dekletc in fantičev. Nekateri od teh so žal že umrli. Nekateri so se izselili iz rodnega kraja in žive drugje. Tisti, ki so v tem času doma, pa so se zbrali, da bi počastili okroglo obletnico. Z njimi so bili tudi taki, ki so se v Števerjan priselili kasneje. Ob tem snidenju so 40-letniki iz Števerjana ter z Jazbin obiskali domače pokopališče, da bi tam počastili soletni-ke in druge umrle, cvetje so položili pred spomenik padlim, bili pri cerkvenem obredu v domači cerkvi. Zatem pa so šli v znano Sirkovo gostišče na Subido, kjer so veselo preživeli nekaj uric.
Kot je razvidno z naše slike, so med lanskimi števerjanskimi 40-letniki tudi taki, ki so se lepo uveljavili na gospodarskem in kulturnem področju.
Ko objavljamo to sliko izkoriščamo priložnost, da se zahvalimo vsem tistim našim bralcem, ki nam občasno posredujejo podobne slikovne dokumente in nas obveščajo o takih in tudi drugpčnih osebnih, družinskih ter prijateljskih snidenjih. Takega bi v naši redakciji želeli še več. Zaradi tega vabimo naše bralce, da nam prinesejo fotografije ali nas kar obvestijo, da lahko direktno za to poskrbimo o raznih srečanjih soletnikov, zlatih ali srebrnih porokah, obletnicah ljudi v naših krajih. Vse to bomo, seveda upoštevajoč razpoložljiv prostor, objavili v našem dnevniku.
Potrebna je večja povezava med šolniki in operaterji Krajevnih zdravstvenih enot
Prvi ciklus predavanj, ki jih je organizirala Pokrajina in ki se vršijo v pokrajinski dvorani na Korzu, se je zaključil sredi decembra 1986. Med slušatelji so bili prisotni predvsem vzgojitelji, učitelji in profesorji vseh obveznih šol: vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter nekaj operaterjev Krajevnih zdravstvenih enot. Predavala in vodila sta delovne skupine prof. Mau-rizio Mori in dr. Riccardo Romizzi, prvi zdravnik, drugi pa antropolog z univerze v Perugii. Namen tečaja je predvsem ta, da se spodbudijo in navežejo tesni stiki med vzgojitelji in operaterji Krajevnih zdravstvenih enot ter se nudijo poslušalcem tudi informacije glede zdravstvene vzgoje.
V prvem delu predavanja sta profesorja podčrtala predvsem odgovornost vseh državljanov v zdravstveni vzgoji. Naš odnos do zdravja in do zdravstvene službe je vse preveč pasiven. Zadnje čase pa se nekaj le začenja spreminjati. Imeti zdrava pljuča, na primer pomeni dihati zdrav in čist zrak, živeti v zdravih stanovanjih, delati v neosna-ženem okolju. To pa seveda predpostavlja, da skrbimo za čistočo okolja, da gradimo primerna stanovanja, primerne tovarne in primerne šole. To pa bi ne smela biti samo naloga nekaterih krogov, ampak vseh državljanov, saj ima vsakdo pravico, da lahko živi v takem okolju, ki ga ne ogroža. Zdravje državljanov je odvisno torejod tega, kako politično in moralno ukrepamo in kako v okolju ustvarjamo pogoje za zdravo življenje. Več pozornosti bi
morali posvečati temu vprašanju. Samo tako lahko pridemo do spoznanja, da ne sme obstajati razkol med tistimi, ki nudijo pomoč in tistimi, ki jo prejemajo. Državljani niso le »naslovljenci«, ampak tudi »upravitelji« zdravstvene vzgoje. Važno je zato, da smo pravilno obveščeni, ker edino če bomo res informirani o nevarnosti mamil in vseh škodljivih faktorjev, ki kvarijo naše zdravje, bomo potem lahko nastopili s primernimi protiukrepi.
Naša sodobna družba podeljuje pravico izključno zdravnikom, da izrečejo ugotovitev, kaj je bolezen, kdo je bolan in kako se je treba boriti proti bolezni. Zato je treba čimprej spremeniti odnos, ki ga imamo do zdravniškega pregleda. Mi smo popolnoma podrejeni zdravnikovi »oblasti«. To velja še bolj za šolsko skupnost. Pri zdravniškem pregledu izreče zdravnik svojo diagnozo. Poleg tega, da dijak ni sploh poučen o tem, kaj dela zdravnik z njim, diagnoza ostane vedno nekaj tujega. Sploh ne pridejo v poštev vsi tisti odnosi in vse tisto, kar veže dijaka na dom, na šolo, na družbo ali odnos, ki ga ima na primer dijak do hrane. Ko govorimo o preventivi, moramo presojati celoten položaj, moramo upoštevati vse, kar vpliva na dijaka. Prof. Mori je poudaril, da morajo Krajevne zdravstvene enote najti v šolski skupnosti tudi svoj prostor ter pravi odnos s šolo.
V popoldanskem času smo, razdeljeni v tri skupine, začeli med seboj raz-
pravljati o tem, kar nam je bilo posredovano v jutranjih urah. Razvila se je zanimiva debata. Vsak od nas je skušal drugim predstaviti svoje izkušnje. Prišlo je na dan več važnih predlogov. Tako smo ugotovili, da pomembno vlogo pri zdravju dijaka imajo predvsem starši, zato moramo nujno starše informirati in spodbujati za pravo zdravstveno vzgojo. Poudarili smo še nadalje, da zdravstvena vzgoja mora postati tudi del šolske vzgoje, da mo rajo učitelji in dijaki priti do spoznanja spornih zadev v zdravju na ozemlju, kjer živimo.
Videli smo torej, da bi morali marsikaj spremeniti v okviru zdravstvene vzgoje. Če pogledamo, kako je s slovenskimi šolami, vidimo, da je situacija še slabša. Za pomoč prizadetim otrokom in tistim, ki imajo težave, bi morali imeti zdravstveno službo: od socialnega delavca do psihologa, logopeda in psihiatra, saj to predvideva tudi ministrska okrožnica. Od teh imamo mi le psihologa, ki pa je zaradi preobremenitve le dvakrat ali trikrat na leto na šoli, kar sploh ne zadostuje za reševanje problemov. Za italijanske šole in za slovenske šole v Trstu je ta problem v glavnem rešen. Ne vem, zakaj ni tako tudi pri nas v Gorici. Ali primanjkujejo strokovnjaki za to? Primanjkuje politične volje?
Naslednji ciklus predavanj o zdravstveni vzgoji se bo vršil 2. in 3. februarja 1987.
KARLO NANUT
Svojčas je kar ena tretjina delavcev tovarne Vouk bila iz Sovodenj
Zelo mladi na delo, zato tudi mladi upokojenci
Vilko Fajt, 52 let in skoraj sedemintrideset let priznane delovne dobe, Lučano Fajt, 50 let in petintrideset let priznane delovne dobe, Damjan Češčut, 51 let in šestintrideset let priznane delovne dobe. Vsi trije so Sovodenjci, vsi trije so bili več kakor tri desetletja zaposleni v znani goriški tovarni Vouk. Vilko in Lučano sta v tovarni ob Pevmskem mostu začela in tudi dokončala delovno izkušnjo. Damjan je imel pred tem krajšo delovno dobo v tovarni bonbonov, vendar je pri Vouku začel tako rekoč znova.
Dogodek torej, ki ga velja primerno zabeležiti tudi v časopisu, potem ko so te dni delovni tovariši in lastniki podjetja s skupno večerjo in družabnostjo proslavili odhod treh visokokvalificiranih kolegov, ki so s svojo marljivostjo, sposobnostjo in vestnostjo nedvomno dali velik prispevek razvoju podjetja, ki že nekaj deset let ne pozna krize.
Pa še en razlog več je, da je nastal pričujoči zapis. Voukova tovarna je bila pred leti nekakšna domena Sovodenjcev. Sovodenjci so predstavljali skoraj tretjino zaposlenih. Sovodenjci so si tam ustvarili sloves vestnih, delavnih in sposobnih delavcev, pa čeprav so bili zelo redki tisti, ki so imeli za sabo poklicno šolo. Bili so pač taki časi. Zaradi "mižerije" je bila dobrodošla vsakršna zaposlitev. Vilko Fajt je prišel v tovarno, ko mu je bilo dobrih petnajst let, Lučano je bil še mlajši. Približno ista leta je imel tudi Damjan.
Kaj se je v petintridesetih letih spremenilo v tovarni, v načinu dela, v odnosih med lastniki in delavci?
Vilko: Začel sem v podjetju, ki pravzaprav ni bila tovarna. Bila je nekakšna obrtniško-kovaška delavnica. Skoraj vse smo delali ročno, po deset in več ur na dan, ob sobotah in tudi nedeljah. Mulce so nas pač pošiljali na razna mesta, povsod, kjer je bilo treba in to je trajalo kar nekaj let.
Lučano: Začetek je bil pač tak in za vse enak, kakor je povedal Vilko. Po nekaj letih se je kovaštvu pridružila livarna, potefn smo postopoma pričeli predelovati tekstilne stroje, zlasti za tovarno v Podgori, uvajati razne izboljšave in končno smo se specializirali za raztezalke, za stroje, ki so danes med najboljšimi na svetu.
Začela sta pač kot vajenca splošne stroke, končala pa kot visokokvalificirana delavca. Kako sta te različne prehode do-
življala? So bili v tem času tudi taki dogodki, ki so vama ostali posebej v spominu?
Vilko: Vsaka sprememba je bila dogodek zase. Prvič ko sem vendarle končal vlogo vajenca in začel delati na stružnici, potem ko sem se moral posvetiti montaži strojev.
Lučano: Zame je bil zelo težak prehod s stare (polavtomatske) stružnice na elektronsko. To je terjalo neverjeten napor. Velikokrat sem bil fizično doma, recimo pri jedi, v mislih pa v tovarni.
Kaj mislite, da v tem času ni bilo v redu?
Lučano: Da smo se morali tako rekoč sami strokovno usposabljati, saj nismo imeli za sabo primerne strokovne izobrazbe. Krat-komalo, zadolžili so te za nekaj, pa si pomagaj!
Damjan Češčut je v tovarni Vouk delal petintrideset let in sedem mesecev.
Tudi on je začel kot vajenec, potem se je usposobil za monterja in prav ob opravljanju te zahtevne naloge je postal tudi inovator.
Kako so te vaše izboljšave vrednotili v podjetju, kolegi in seveda lastniki?
Damjan: Malo za hec, so me zafrkavali češ, da si inovacije izmišljajo tisti, ki nimajo volje .do dela. V resnici so zmeraj z zanimanjem sprejemali predlagane izboljšave. Posebej še lastniki, ki so pri vodenju podjetja in posebej glede prilagajanja in osvajanja novih tehnoloških dosežkov zmeraj dokazali veliko sposobnost.
Kako ste si zamislili izboljšave?
Damjan: Najprej seveda ob upoštevanju izkušenj. Pravzaprav je bilo to najbolj pogosto. Kot monter sem veliko potoval in seveda imel dostop v veliko tovarn. Lahko sem si ogledal veliko strojev, opazoval kako delujejo, če in katere hibe imajo. Imeti moraš pač odprte oči.
Zakaj mislite, da je bilo svojčas pri Vouku zaposlenih toliko Sovodenjcev?
Damjan: Ker so nas imeli za delavne in sposobne in smo to tudi bili.
Zapis seveda ne bi bil popoln, če ne bi slišali še za mnenje delodajalca.
»Povedati moram, da mi je žal, da so nas zapustili ti odlični fantje. Po drugi strani so pač predpisi takšni in jih je pač treba upoštevati. Posebej mi je žal, ker so osebe, ki jih poznam od trenutka, ko so prišli kot vajenci v naše podjetje, ki so veliko prispevali k rasti in razvoju te naše tovarne. Lahko rečem, da smo nekako vsi skupaj doraščali.« Besede Bruna Volka.
Uvodoma sem zapisal, da so novopečeni upokojenci, vsi menda še niti niso prejeli prvi obrok pokojnine, pravzaprav čili petdesetletniki. Upokojitev bo prinesla spremembe v njihovem načinu življenja?
Kako bodo shajali brez dela? »Doma sem šele nekaj dni in niti nisem še prav dojel spremembe. Zdi se mi, da sem na dopustu.« Tako pravi Vilko, medtem ko si je Lučano prevzel nelahko zadolžitev predsednika športnega društva Sovodnje. Oba sta bila že od mladega in kljub rednemu delu in družinskim obveznostim angažirana v društvu, pri pevskem zboru itd. in bosta seveda tej dejavnosti lahko v prihodnje namenila še več časa in pozornosti. Damjan Češčut računa na manjše priložnostne zaposlitve.
VLADO KLEMŠE
Smučanje: 24. izvedba Zlate lisice za ženski SP
Današnji veleslalom odpade
Košarka: italijanska A-l in A-2 liga
Fantoni drevi proti Bancoromi
Mateja Svet
MARIBOR — Današnji veleslalom za Zlato lisico, tekmovanje veljavno za ženski smučarski pokal, odpade zaradi pomanjkanja snega. Včeraj je namreč vztrajno deževalo, dež pa je popolnoma izpral zgornji del proge
na Pohorju, ki je bila prekrita z naravnim snegom. Spodnji del proge, ki so ga »opremili« z umetnim snegom pa je zdržal, tako da se bo nedeljski slalom za Zlato lisico redno odvijal.
Mariborski veleslalom bodo nadoknadili v ponedeljek v Saalbachu v Avstriji, v istem kraju pa bo naslednjega dne tudi superveleslalom za ženske.
To ni prvič, da imajo organizatorji Zlate lisice težave z vremenom. Leta 1974 so morali tekmovanje prenesti v Badgastein, leta 1976 v Kranjsko goro, leta 1985 pa na Jahorino.
Organizatorji in sploh vsi domačini upajo, da bo Mateja Svet prva jugoslovanska smučarka, ki bo osvojila dragoceno lišične krzno. To pa bo tudi prvi njen nastop po dolgem času, saj na zadnjih tekmovanjih ni nastopila zaradi znanih sporov s trenerjem Ziblerjem, ki je nato dal ostavko.
Jutrišnji spored: 10.00 slalom -prvi tek; 13.00 slalom - drugi tek.
Poskusne vožnje moškega smuka v Laaxu
Alpiger najboljši
LAAX — Tri tedne pred svetovnim prvenstvom v smučanju v Crans Montani se bo jutri v Laaxu odvijal moški smuk za svetovno prvenstvo. Včaraj so bile v jutranjih urah poskusne vožnje, ki so se odvijale v nemogočih vremenskih pogojih. Najhitrejši je bil domačin Alpiger pred rojakom Cathomenom in Italijanom Mairom. Po splošnem mnenju je proga zelo tehnična z ostrimi ovinki in skoki. Favoriti so torej specialisti za superveleslalom kot Wasmeier, Zur-briggen ali celo Mair.
IZIDI POSKUSNE VOŽNJE:	Al-
piger (Švi.) 2'03"22; 2. Cathomen (Švi.) 2'03 '96; 3. Mair (It.) 2’04"57; 4. Wirns-berger (Av.) 2'04"70; 5. Kernen (Švi.) 2'05"53.
Danes bodo odigrali dve anticipi-rani tekmi italijanske košarkarske A-l in A-2 lige. Ob 16.50 bo na sporedu tekma (tudi po RAI 3) Liberti Firence - Citrosil Verona (A-2), medtem ko bodo tekmo A-l lige med Fantonijem iz Vidma in Banco-romo odigrali drevi ob 20.30 zaradi jutrišnje istočasnosti košarkarskega kola in nogometne tekme Udihese -Torino.
JUTRIŠNJI SPORED 19. KOLA
A-l LIGA: Berloni - Tracer; Yoga - Arexons; Hamby - Scavolini; Diva-rese - Dietor; Mobilgirgi - Riunite; Boston - Allibert; Ocean - Giomo.
A-2 LIGA: Benetton - Viola; Pep-per - Alfa Sprint; Stefanel - Anna-bella; Fleming - Segafredo; Corsa Tris - Jollycolombani; Fabriano -Spondilatte; Filanto - Facar.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Gibona - C. zvezda po TV
Danes bodo odigrali redno 11. kolo prve košarkarske jugoslovanske lige. Ob 16.45 bo na sporedu (tudi po TV) tekma med Cibono in Crveno zvgz-do, ostala srečanja pa so sledeča: Ši-benka - Jugoplastika; Bosna - Zadar; MZT Skopje - Budučnost; Sloboda Dita - Rabotnički. Jutri pa bo na sporedu tekma Partizan - Borac.
Prva B liga se bo nadaljevala šele v torek. Smelt piimpija bo igrala v Sarajevu proti Željezničarju. V prvi ženski ligi pa bo jutri Iskra Delta Ježica igrala doma proti Elemesu iz Šibenika.
Dirka tris
RIM — Kvote prve letošnje dirke tris bodo verjetno zadovoljile dobitnike, ki jih je bilo 320: prejeli bodo namreč skoraj tri milijone hr, ali natančneje 2.906.071. Zmagovita kombinacija je 5 - 16 - 19. Prvo mesto je zasedel Mereo pred Dornio in Chi-wo.
Aouita športnik Sredozemlja
BEOGRAD Na tradicionalni anketi za športnika Sredozemlja, ki jo prireja jugoslovanska agencija Tanjug, se je uveljavil maroški atlet Said Aouita, ki je bil že lani na prvem mestu, najboljši izmed’ Jugoslovanov pa je košarkar Dražen Petrovič.
Pri anketi so sodelovale naslednje tiskovne agencije: EFE (Španija), ANADOLIA (Turčija), ANA (Grčija), AFP (Francija), CNA (Ciper), ANSA (Italija), MAP (Maroko), TAP (Tunizija), APS (Alžirija) in seveda TANJUG.
Vrstni red je bil naslednji: 1. Aouita (Mar.), atletika 40 točk; 2. Prost (Fr.) avtomobilizem 33; 3. D. Petrovič (Jug.) košarka 22; 4. Mei (It.) atletika 20; 5. Longo (Fr.) kolesarstvo 11; 6. Gallis (Gr.) košarka 6; 7. R. Petrovič (Jug.) smučanje, Cruz Dias (Šp.) atletika 4; 9. Terzi (Tur.) atletika 3; 10. Messner (It.) alpinizem, Bourderbala (Mar.) nogomet, Butragueno (Šp.) nogomet 2.
Morda bo zanimivo še navesti, kako sta glasovala Tanjug in Ansa. Tanjug: 1. Prost, 2. Aouita, 3. Mei, 4. R. Petrovič, 5. D. Petrovič; Ansa: 1. Mei, 2. Aouita, 3. Prost, 4. Messner, 5. Longo.
Lanska anketa pa se je takole iztekla: 1. Aouita, 2. Platini, 3. Hinault, 4. Prost, 5. D. Petrovič.
Košarka: drevi ob 21. uri v Tržaški športni dvorani v 14. kolu B-2 lige
Jadranovci v vlogi favorita proti zadnjeuvrščeni Caveji
Po kratkem premoru zaradi božičnih in novoletnih praznikov, bodo Jadranovi košarkarji že drevi nadaljevali drugoligaške boje. Doma se bodo namreč spoprijeli z moštvom Caveje iz Forlija, ki je z dvema samima osvojenima točkama zanesljivo na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice.
Drevišnji Jadranovi tekmeci so torej daleč najslabši v tej ligi. Razen pravih čudežev so tudi že obsojeni na izpad, saj imajo predzadnje uvrščene ekipe po 10 točk. Če upoštevamo, da iz lige izpadejo štiri moštva, potem je na dlani, da za košarkarje iz Forlija skoraj ni več rešitve, pa čeprav do konca prvenstva manjka še 16 kol.
Zanimivo pa je, da Caveja ni naj-slabše moštvo glede prejetih košev, pa tudi v napadu košarkarji iz Forlija niso najbolj sterilni. V tem prvenstvu pa gotovo niso imeli sreče, saj so nekaj srečanj izgubili dokaj tesno. Tako je bilo tudi na zadnji domači tekmi, ko so klonili pred Montebelluno le s točko razlike.
Jadranovci so v drevišnjem srečanju gotovo nesporni favoriti. Po zanesljivi domači zmagi proti Castelfrancu (100:80) bodo seveda naši košarkarji skušali izkoristiti zopet prednost domačega igrišča ter vnovčiti nov par
Pred mesecem dni je Jadran na domači tekmi sicer tesno a zasluženo premagal tedaj prvouvrščeno Spineo (na sliki), proti zadnjemu na lestvici pa drevi le ne bi smele več odločati zadnje sekunde ali celo prosti meti, ki jih je Marko Ban tedaj hladnokrvno izvedel
točk, s katerim bi na lestvici lahko do- Jadranovci so se za dre višnjo tekmo hiteli Montebelluno, ki bo v tem, 14.	dobro pripravili. Trenirali so tudi na
kolu, gostovala na nevarnem igrišču	dan novega leta. Vsi so v zadovoljivi
Vicenze.	formi, razen Walterja Sosiča, ki ima
močan prehlad in je zato njegov nastop še v dvomu.
O Jadranovi zmagi ne dvomimo, seveda če bodo vsi igralci začeli to srečanje motivirano, odločno. Večkrat v tem prvenstvu so Jadranovci podcenjevali nasprotnika. To jih je drago stalo. Upajmo, da ne bodo ponovili te napake drevi, pa čeprav bodo igrali proti (vsaj tako kaže lestvica...) najslabšemu moštvu v ligi. Večkrat so prav take ekipe zelo nevarne: lahko igrajo sproščeno in s tem z manjšo možnostjo napak.
Ob podpori svojih navijačev in z zbrano igro od vsega začetka tekme pa smo prepričani, da presenečenja v Tržaški športni dvorani drevi ne bo. Novi točki pa bosta jadranovcem v začetku leta in pred nadaljnjimi prvenstvenimi boji prav dobro zalegli.
Tekma Jadran - Caveja Forli bo ob 21. uri.
Biatlon na Trbižu
TRST — Norveška, Anglija, Avstrija, Jugoslavija, Madžarska, Zahodna Nemčija, Kanada in Avstralija so že zagotovile svoj nastop na italijanskem državnem prvenstvu v biatlonu, ki bo od 8. do 10. t.m. na Trbižu.
New Zealand in Starš and Stripes v finalu
FREMANTLE - Polfinale med izzivalci America's Cup se je končal z zmago jadrnic New Zealand in Starš and Stripes. Prva je s 4:0 (predvidenih je bilo sedem regat) odpravila French Kiss, druga pa s prav takim izidom USA. V finalu se bosta torej srečala 47-letni Dennis Conner, ki je leta 1983 v Newportu zgubil proti Australii II in pa Chris Dickson, ki je s 25 leti najmlajši kapitan, ki ima možnost, da se poteguje za ta prestižni pokal. Mnogi menijo, da je sploh glavni favorit, kar naj bi potrjevalo tudi to, da je v dosedanjih 38 regatah, ki so se pričele oktobra lani, le enkrat zgubil.
Finalni del med izzivalcema se bo pričel 13. in končal 23. t. m.
Med branitelji pokala pa je položaj po 5. regati polfinalnega še zelo negotov. Lestvica je namreč naslednja: Australia IV in Kookaburra III 65 točk; Kookaburra II 58; Steak'N'Kidney.
(Na sliki AP: jadrnica New Zealand med regato proti French Kissu).
Stari nogometni asi spet na okopih
Jutri za »Pokal Pele«
SAO PAULO Bivši brazilski nogometni as Pele bo jutri po 13 letih, odkar je zapustih agonistično dejavnost, znova stopil na igrišče. Udeležil se bo namreč prvega »mundialita« za veterane (nad 35 letom), na katerem bodo nastopili nekateri prestižni igralci iz drugih štirih držav, ki so vsaj dvakrat osvojile svetovni naslov: Argentina z Olguinom, Italija z Mazzolo, Zahodna Nemčija z Netzerjem in Overathom, Urugvaj z Rocho.
Turnir, ki se bo imenoval »Pokal Pele«, organizira neka brazilska zasebna televi--zijska hiša, njegov uspeh pa je zagotovljen, saj se ga bodo poleg Peleja udeležili še Rivelino, Jairzinho, Edu, Paulo Cesar in Clodoaldo. Uvodno srečanje bo prav med Brazilijo in Italijo.
Prav kar zadeva Peleja velja še omeniti, da je dolgo okleval: bal se je namreč, da se s slabim nastopom osmeši in da njegov mit ne začne bledeti. Prav zato je pred mesecem dni začel precej intenzivno vaditi in pravijo, da je zgubil vse odvečne kilograme. Bomo videli, kaj bo pokazal.
Že jutri bosta na sporedu uvodni srečanji med Italijo in Brazilijo (v Santosu) ter med Argentino in Zahodno Nemčijo (v Sao Paolu). Finale za prvo mesto bo 18. t.m. v Sao Paolu.
Gonzales dopotoval
RIM — V Italijo je včeraj dopotoval mehiški boksar Rodolfo Gonzales, ki bo 10. t. m. v Agrigentu skušal iztrgati Patriziu Olivi svetovni naslov v super-lahki kategoriji. Gonzales ima sedaj 27 let, za sabo pa ima 43 srečanj, od katerih je le štiri izgubil in dve remiziral. Gonzalesu so nadeli vzdevek »El gato«, ker naj bi bil trdoživ kot mačka: leta 1981 je bil žrtev hude avtomobilske nesreče, več dni je bil v nezavesti, vendar je zatem povsem okreval. Gonzales se je pred šestimi leti že boril za svetovni naslov, in sicer proti Noelu, vendar je po posegu sodnika zgubil prav v zadnjem krogu.
Aretirali Carlosa
LOS ANGELES Zaradi posesti kokaina so aretirali bivšega ameriške ga atleta Johna Carlosa, ki je zaslovel na olimpijskih igrah leta 1968 v Mehiki. Tedaj je v teku na 200 m osvojil bronasto odličje, med nagrajevanjem pa je izvedbo ameriške himne pozdravil s sklonjeno glavo in z dvignjeno pestjo v črni rokavici. Tedaj je bil član gibanja »Black Power« in so njega ter zmagovalca Tommieja Smitha diskvalificirali.
Carlosa so sedaj aretirali, ker se ni ustavil pri rdečem semaforu. Pri nadaljnjem pregledu njegovega vozila so našli zavojček z mamilom. Po trditvah bivšega atleta mu je zavojček dal prijatelj. Po izplačilu kavcije so Carlosa, ki ima tri otroke in je trenutno brezposeln, izpustili.
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je med drugimi ukrepi zavrnila priziv trenerja Sampdorie Vujadina Boškova in po-
trdila izključitev do 6. t. m. O prizivu trenerja Ascolija Rozzija, ki je bil izključen za pet mesecev, pa bodo še razpravljali.
Pri Napoliju zanikajo
NEAPELJ Pri Napoliju so odločno zanikali pisanje nekega dnevnika, češ da se pogajajo z vratarjem Juven-tusa Tacconijem.
Tenis: Adelaide in Brisbane
ADELAIDE - V četrtfinalu moškega teniškega turnirja v Adelaidu so takole igrali: Scanlon (ZDA) - Michibata (Kan.) 7:6, 7:5; Masur (Avs.) - Mansdorf (Izr.) 6:2, 6:4; Schapers (Niz.) - Fitzgerald (Avs.) 7:6, 6:4; Odizor (Nig.) - Kris-hnan (Ind.) 6:3, 6:2.
V četrtfinalu ženskega teniškega turnirja v Brisbanu pa sb dosegli naslednje rezultate: Mandlikova JČSSR) - Kelesi (Kan.) 6:3, 6:3; Sukova (CSSR) -Fairbank (J. Afr.) 7:5, 6:3; Shriver (ZDA) - Pfaff (ZRN) 6:1, 6:3; Nagelsen (ZDA) - Smylie (Avs.) 3:6, 6:2, 6:3.
V Repnu do poznih večernih ur
Vsak petek rekreacija
Občinska telovadnica v Repnu je prizorišče številnih domačih športnih dogodkov, manj pa služi domačemu prebivalstvu, ki jo izkorišča bolj za prireditve, ki nimajo športnega značaja. Kljub manjši športni vnemi v vasi telovadnico enkrat na teden zasede skupina, ki se v poznih večernih urah rada razgiba.
Rekreacijska skupina šteje približno deset članic in tudi nekaj članov. Skoraj v celoti gre za ljudi, ki se pred leti niso bavili z aktivnim športom. V glavnem so vsi mladi.
Vadba, ki jo vodi prof. Loredana Kralj, vsebuje vaje za razgibavanje in za koordinacijo gibov. V Repnu je rekreacijska ura na sporedu ob petkih od 21.15 dalje.
»Skoraj« na domačih tleh proti solidnemu nasprotniku
Meblo (na Proseku) proti Viadani
V Vidmu jih čaka drugouvrščeni Rangers
Valovci na težkem gostovanju
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva ženske B lige se bo združena ekipa Meblo drevi na Proseku v telovadnici pristaniščnikov Ervatti (ob 19.00) pomerila z Viadano iz Verone. Zaradi nerazpoložljivosti nabrežinske telovadnice je bilo namreč vodstvo društva prisiljeno zaprositi za začasno zamenjavo igrišča. To dejstvo ekipe ne zaskrblja, saj Meblo v tej telovadnici enkrat na teden tudi trenira in jo zato igralke dovolj dobro poznajo.
Opredeliti drevišnjega nasprotnika Mebla je nadvse težko. Gre namreč za društvo, ki je lani igralo v drugi skupini B lige, v kateri je doseglo visoko uvrstitev, vendar je letošnja postava povsem spremenjena, vodstvo zamenjamo. Skratka, ostalo je le ime ekipe, menjal pa se je tudi sedež, ki je zdaj v Veroni, ne več pa v Viadani pri Mantovi. O letošnji ekipi lahko rečemo, da je najboljša... od slabših šesterk v ligi, to pa hkrati tudi pomeni, da je nevaren nasprotnik, saj je dosedanji potek prvenstva pokazal, da res slabih ekip pravzaprav ni, vsaka je po svoje nevarna. V Meblovem taboru vedo o nasprotniku le to, da je dokaj izkušena šesterka s starejšimi igralkami. Razpolaga z nevarnima centroma. V zadnjih ko-
lih je Viadana dosegla nekaj lepih uspehov, zdaj pa deli peto mesto prav z Meblom. Za največji podvig ji lahko štejemo uspeh v Coneglianu proti enemu favoritov za napredovanje, sicer pa je nekatere objektivno slabše tekmece premagovala s težavo.
Odbojkarice Mebla so tudi med prazniki vestno trenirale. Po polomu v Nervesi v zadnji tekmi leta 1986, je položaj naše šesterke težko opredeljiv. Možnosti, da bi se še potegovala za sam vrh, so zdaj res minimalne, v nevarnosti je tudi lanska končna uvrstitev na tretje mesto. Slabša končna uvrstitev bi pomenila konec vsakoletnega počasnega, a stalnega Meblovega vzpona. Precej nevarno so se naši šesterki približali tudi nasprotniki z dna prvenstvenega vrstnega reda. Cervignano in Torriana sta praktično že izpadla, zaradi njihove krhkosti pa se je seveda precej dvignila spodnja meja točk za obstanek, tako da se desetega mesta, ki vodi na kvalifikacije s tret-jeligaši, otepa kar lepo število ekip. S pogledom uperjenim v obe smeri - vrh, dno - se torej Meblo pripravlja na dre višnji nastop, v katerem seveda potrebuje in pričakuje zmago, da bi tako čim-prej pozabil na Nerveso.
Po štirih zaporednih porazih se je položaj Vala Kmečka banka dokaj poslabšal, čeprav seveda še ni kritičen. Kljub neugodnim dosežkom se društvo in igralci niso predali malodušju. Še bolj so strnili svoje vrste in se mobilizirali, da bi sporazumno poiskali najbolj ustrezne rešitve za izhod iz krize. Kakorkoli že, dejstvo je, da se minulo leto po obetavnem začetku ni končalo najbolje, upati pa je, da se bodo zdaj zadeve zasukale nekoliko drugače.
Drevišnji nastop v Vidmu proti močnemu Rangersu sicer na papirju ne obeta uspeha, čeprav so Videmčani prav v minulem kolu drugič premagani zapustili igrišče v Motti Di Livenzi. Rangers, ki ga vodi znani zvezni trener Mario Bernes, ne skriva ambicij po napredovanju v višjo ligo, za kar se poteguje že vrsto let. Ker za-dnjeuvrščeni Spem gosti prav Elettronico, CUS igra v mestnem derbiju s čedalje boljšim Ferro-alluminiom, S. Giovanni pa celo počiva, bi valovci z zmago morebiti bistveno popravili položaj na lestvici in v enem samem hipu skorajda pozabili na dosedanje poraze.
Med prazniki so valovci redno vadili, saj so zgubili le en trening. Vsi igralci se počutijo do-
bro in obljubljajo, da se bodo borili po svojih najboljših močeh. Zavedajo se, da jih v Vidmu čaka težka naloga, a vnaprej se ne predajo.
Avtobusnega izleta tokrat ne bo, saj sestavlja Valovo gledalstvo na gostovanjih pretežno šolska mladina.
Spremembe v tehničnem vodstvu
Vodstvo OK Val nam je poslalo naslednje sporočilo:
Odbojkarski klub Val iz štandreža je na svoji zadnji seji ocenil položaj članske ekipe v moški C - 1 ligi. Zadnji nespodbudni izidi so privedli do ugotovitve, da je treba vsakega posameznega člana vodstva in ekipe maksimalno angažirati, da bi se ekipa izvlekla iz težkega položaja. V tem okviru je vodstvo med drugimi ukrepi sklenilo razbremeniti Božiča Grilanca zahtevne dvojne vloge trenerja - igralca in mu omogočiti, da se ekipi v celoti posveti le kot igralec. Ekipo bo odslej vodil dosedanji trener mladinskih ekip Ivan Markič iz Kanala. Vodstvo obenem poziva navijače in prijatelje Vala, naj s podvojenimi močmi podprejo ekipo na domačih tekmah.
Nogomet: v zaostali tekmi s San Sergiom
Tokrat priložnost Krasa
Medtem ko Olympia Kmečka banka gostuje v Maniagu
Pomembna ženska derbija na Tržaškem
Igralke Sokola Indules in Agoresta (na sliki med derbijem v Nabrežini) bodo tokrat pred lažjo nalogo, derbi kola v D ligi pa bo v Dolini
Predvidene dvotedentske počitnice zaradi praznikov bodo morale nekatere enajsterice, ki igrajo v 2. amaterski ligi, skrajšati. Zaradi odložitve štirih tekem 9. kola (23. novembra lani), ko so bila igrišča razmočena in blatna, je odbor deželne nogometne zveze sklenil, da se te tekme odigrajo jutri. Od naših ekip bo zaposlen le Kras, ki bo v Repnu gostil San Sergio.
To bo nedvomno osrednja tekma nedelje, ker bi lahko izid tega dvoboja nekoliko spremenil obličje zgornjega dela prvenstvebega vrstnega reda, na čelu katerega je zdaj trojica Zaule, Primorje in Vesna s 16 točkami. Na četrtem mestu s točko manj je Kras, na petem pa je San Sergio, ki ima 14 točk skupaj z Opicino. Po dveh neuspešnih gostovanjih (Muggesana in Primorje) se Kras vrača na domače igrišče, kjer letos igra zelo uspešno. Pozabiti namreč ne smemo, da so krasovci v Repnu še nepremagani in da je moštvo v petih nastopih zbralo osem točk.
Kljub temu naloga Krasa ne bo lahka. San Sergio nedvomno sodi med močnejše ekipe tega prvenstva. Tržačani se odlikujejo predvsem zaradi solidne obrambe. Skupaj z Zaulami ima namreč San Sergio najbolj solidno obrambo, saj je v dvanajstih nastopih dobil le šest golov. Zanimiv bo morda tudi podatek, da Tržačani v sedmih tekmah niso dobili gola. Sicer je treba pripomniti še to: če so se branilci izkazali, gotovo se niso odlikovali napadalci, posebno ne v zadnjih štirih nastopih, v katerih je San Sergio dal le
en gol in še tega iz 11-metrovke. Iz splošne analize dosedanjega poteka prvenstva pa izhaja podatek, da je San Sergio v dvanajstih tekmah dal le 12 golov, od teh dva iz 11-metrovke. Klub temu ni rečeno, da bodo branilci Krasa ostali brez dela.
Po porazu, ki ga je San Sergio doživel pred dvema tednoma v Bazovici proti Zarji, smo prepričani, da bo prišel na igrišče s trdnim namenom, da iztrži najmanj točko, sicer bi izgubil stik z ekipami iz zgornjega dela lestvice. Za gostitelje Krasa, ki se bodo morali odpovedati izključenemu De-megliu, pa je v prvi vrsti važno, da ohranijo nepremaganost na domačih tleh v pričakovanju derbija z Zarjo, ki bo prihodnjo nedeljo v Repnu.
Nedeljski spored zaostalih tekem bodo dopolnili Staranzano - Opicina, Opicina Supercaffe - S. Luigi in Zaule - Giarizzole.
B. Rupel
Mladi nogometaši še dopustujejo
Mladinska nogometna prvenstva bodo tudi ta teden prekinjena. Na igrišče bodo stopili le mladinci Krasa, ki se bodo podali na gostovanje v Corno. Prvenstva under 18, naraščajnikov in najmlajših se bodo nadaljevala prihodnji teden, začetniki in cicibani pa imajo daljši zimski odmor,. ki se bo končal šele s prvim marcem.
Odbojkarji so zelo hitro izčrpali novoletne praznike. Ne le profesionalne ekipe, temveč tudi moštva v nižjih državnih in deželnih ligah, bodo danes spet na igrišču v boju za novi prvenstveni točki. Odmor že po tradiciji našim šesterkam kdove kako ne ustreza, a letos lahko vendarle upamo, da se bo zasukalo drugače, saj je bila dosedanja usmeritev za naše deželne liga-še več kot spodbudna, saldo zmag in porazov vselej pozitiven, kar se je v prejšnjih sezonah le redkokdaj dogajalo. Največ zaslug imajo pri tem nepremagljive slovenske ženske četrtoliga-šice, a tudi v drugih ligah smo skoraj za vse ekipe beležili dosežke, ki presegajo načrte in pričakovanja. Upati je zato, da novo leto ne bo prineslo... nič novega.
Osrednja tekma tedna bo za nas tokrat nedvomno v Maniagu, kjer se bosta v okviru moške C-2 lige pomerili vodilni na lestvici, Volley Bali Ma-niago in 01ympia Kmečka banka. V dosedanjih devetih kolih sta obe šesterki doživeli le en poraz. Maniago je izgubil v Trstu proti zdajšnji tretji sili prvenstva Interju 1904, Goričani pa so dokaj nepričakovano klonili le pred Borom JIK banka, ki se bori za obstanek v ligi. Po tem kolu bo torej ostala na vrhu le ena od dveh šesterk. Tekma je torej zelo pomembna, še zdaleč pa ni odločilna, saj v višjo ligo napredujeta dve šesterki. Pravzaprav lahko zapišemo, da v tem srečanju več tvegajo gostitelji. 01ympia Kmečka banka bi si namreč z zmago zagotovila lepo prednost, morebitni poraz pa lahko še zmeraj nadoknadi v povratnem srečanju v Štandrežu.
Bor JIK banka bo gostil močni Inter 1904. Mestni tekmec, ki je v zadnjih tekmah nanizal lepo vrsto zmag in se tako znova vključil v boj za napredovanje, je v tem srečanju nesporni favorit, ne smemo pa pozabiti, da so borovci (vestno so vadili tudi med prazniki) v šestem kolu že premagali enega favoritov, namreč 01ympio Kmečka banka, zato jim tudi drevi lahko pripišemo nekaj možnosti za uspeh. Zanje je kolo še posebej pomembno, saj so tekmeci za obstanek v ligi pred neposrednimi dvoboji oziroma dostopnejšimi nasprotniki.
Na Tržaškem se obetata tudi dva izredno zanimiva slovenska ženska derbija. V C-2 ligi se bosta na Opčinah pomerili Sloga Koimpex in Bor Friu-lexport, v D ligi pa bo v Dolini srečanje Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop. Kar se tiče tretjeligaškega der-
bija, je treba povedati, da so borovke favoritinje, vendar jih gotovo ne bo čakala lahka naloga. Obe šesterki potrebujeta zmago, poraza pa si predvsem ne smejo privoščiti borovke, ki bi tvegale izločitev iz boja za vrh, medtem ko slogašic poraz ne bi pokopal. To zna biti za Peterlinove varovanke lepa psihološka prednost, saj sta drugače izkušenost in telesna višina odločno na strani borovk.
Derbi v Dolini pa je eno osrednjih srečanj sezone. Znano je, da bodo o napredovanju v višjo ligo najbrž odločali neposredni spopadi med Brežan-kami, Goričankami Agoresta in Konto velkami. Te tri šesterke namreč v ligi nimajo enakovrednih nasprotnikov, če izvzamemo Sokol Indules. Poraz v Dolini bi lahko bil usoden predvsem za Kontovelke, ki so že zgubile v Sovodnjah. Še nepremaganim Bre-žankam zato prav gotovo ne bo lahko, saj se bodo prvič v tej sezoni spopadle z izkušenim in nevarnim nasprotnikom, ki pa bo igral brez svoje standardne podajačice Loredane Umek, za katero se je sezona po poškodbi v srečanju z Majanesejem žal predčasno končala. V Vidmu je uspešno prestala težko operacijo na kolenu in ji seveda vsi ljubitelji odbojke iz srca želijo, da bi se čimprej vrnila na igrišče.
Povsem formalen pa bo nastop združene ekipe Agorest, ki se bo doma pomerila z zadnjeuvrščenim Fincantieri-jem. Tržičanke so še brez točk. Sokol
Indules bo v derbiju novincev gostoval v Majanu. Doslej so se mlade odbojkarice iz devinsko-nabrežinske občine ob pomoči veteranke Vide Legi-šove res izkazale, a tudi Majanese je dosegel nekaj lepih zmag, zato ga nikakor ne gre podcenjevati.
Ostaja nam še moška D liga, v kateri bo ravno tako na sporedu vrsta izjemno zanimivih tekem. Osrednja bo v goriškem Kulturnem domu, kjer se bodo odbojkarji združene ekipe Naš prapor Val Sirion pomerili s tržaškimi veterani Nuove Pallavolo Trieste. V primeru zmage bi se slovenski igralci lahko odločneje vključili v boj za napredovanje. Nasprotnik ima zdaj na lestvici točki več od naših fantov. Gre za zelo izkušeno šesterko, v kateri je več bivših višjeligaških igralcev, med katerimi pa je tudi nekaj štiridesetlet-nikov! Treba jim je vsiliti silovit tempo igre in prisiliti na daljše igranje, da jim zmanjka sape.
Pred zelo pomembno tekmo, a v boju za obstanek v ligi, je tudi Soča Sobema. Gostovala bo v Ronkah. Tamkajšnji Ronchi deli s sočani dragoceno peto mesto, ki bo ob koncu prvenstva zagotovilo obstanek med četrtoligaši.
Slogaši se bodo v srečanju z drugouvrščenim San Sergiom pomerili z objektivno bolj izkušenim nasprotnikom in torej res nimajo kaj izgubiti, zato bi bila zmaga še toliko bolj dobrodošla.
DANES
SOBOTA, 3. JANUARJA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran -Caveja Forli
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	na Proseku, telovadnica Ervatti: Meblo - Viadana Verona
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Vidmu: Rangers Videm - Val Kmečka banka
MOŠKA C-2 LIGA
17.30	v Maniagu, Ul. Marco Polo: Vol-ley Bali Maniago - 01ympia Kmečka banka; 19.00 v Trstu, na Prvem maju: Bor JIK banka - Inter 1904
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Bor Friulexport
MOŠKA D LIGA
18.30	v Ronkah, Ul. Fratelli Cervi: Ronchi - Soča Sobema; 19.30 v goriškem
Kulturnem domu: Naš prapor Val Sirion
-	Nuova Pallavolo Trieste; 20.30 na Opčinah: Sloga - San Sergio.
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Majanu, Ul. Zorutti: Majanese -Sokol Indules; 19.30 v Dolini: Breg Agrar
-	Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Sovodnjah: Agorest - Fincantieri
JUTRI
NEDELJA, 4. JANUARJA 1987
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - San Sergio
UNDER 18
10.30	v Cornu: Corno - Kras
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
11.00 v Repnu: Sloga - Libertas Rozzol; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Vecchia Pallavolo Trieste - Bor
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Repnu: Sloga Koimpex - Inter 1904
Košarka: za večino še odmor
Razen jadranovcev bodo vsi ostali naši košarkarji počivali še teden dni. V promocijskem prvenstvu na Tržaškem bo v soboto na sporedu derbi med Poletom in Bregom Adriatherm (na sliki poletovci proti Green Star). Prekinjena so tudi mladinska prvenstva, s prihodnjim tednom pa bodo startali V	tudi Jadranovi mladinci.
Mladinske odbojkarske lige
Spored okrnjen
Mladinska odbojkarska prvenstva bodo zopet zaživela prihodnji teden, tokrat bo na Tržaškem le nekaj srečanj. Tako bosta v moškem prvenstvu under 18 Sloga proti Rozzolu in Bor proti Pallavolo Trieste jutri pred lahkima nalogama. Jutri bo na sporedu tudi zaostalo srečanje deklet under 16 med Slogo Koimpex in Interjem 1904. Ekipi se potegujeta za primat v skupini B, saj sta še edini nepremagani šesterki. V tej starostni kategoriji se bo prvenstvo redno nadaljevalo prihodnji konec tedna, moško prvenstvo under 16 pa se še ni začelo. V kratkem bo steklo tudi prvenstvo under 14, v katerem se bodo pomerile najmlajše ekipe.
Danes se vzameta
SONJA in STEP ANO
ŠD Sokol jima želi obilo sreče v novem življenju.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 120 - din. naročnina za zasebnike mesečno 2 000 - din, trimesečno 5.000 - din. letno 20.000 - din. upokojenci mesečno 1.500 - din. trimesečno 3.750 - din. letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din. letno 30.000 - din. nedeljski 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice. zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST ^ Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
3. januarja 1987
Na univerzah se je vzdušje umirilo, bolj umerjen pa je tudi uradni tisk
Pekinški študentje so z mirno demonstracijo izbojevali izpustitev 24 priprtih vrstnikov
PEKING — Po petkovih hudih incidentih med študenti in policijo, ki je priprla 24 mladih, se je kakih tisoč univerzitetnikov včeraj ponoči vrnilo na osrednji trg Tjenanmen in zahtevalo izpustitev vrstnikov. Razšli so se, brž ko jim je rektor glavne pekinške univerze Bejda sporočil, da so varnostniki po zasliševanju in »prevzgojni lekciji« mladincem res dovolili domov. Policija tokrat sploh ni posegla in je celo pomagala premraženim študentom na avtobuse, ki. so jih odpeljali nazaj do 20 kilometrov oddaljenega univerzitetnega naselja, ki je mestece v mestu. Tam je bilo še zmerom pokonci okrog 3.000 univerzitetnikov, ki so nalašč pričakali prihod priprtih kolegov.	„
Velemesto se je torej pomirilo, a bolj umerjeni so bili včeraj tudi komentarji _ uradnega tiska. Šanghaj ski Jiefang Žibao je celo pohvalil politično angažiranost študentov, a jih posvaril pred gesli, kakor je tisto o »to-
talni demokraciji«. List piše, da ni popolne in brezpogojne demokracije niti v kapitalističnih državah ter ob navedbi Združenih držav Amerike dodaja, da so zakoni in ustave v zahodnih demokracijah v službi interesov bur-žoazije. Uvodničar, ki se je podpisal z imenom in priimkom, se pri tem sklicuje na parole, ki so jih vzklikali študentje med vsemi demonstracijami v zadnjih tednih, ne omenja pa okoliščine, da so mladi prepevali tudi Internacionalo in poveličevali Deng Xiaopin-ga in da jih je policija ravno tedaj napadla. Očitno se v partijskih vrhovih bije nov hud boj med najvplivnejšimi strujami.
Značilno je tudi še to, da niso včeraj ponoči študentje na Trgu nebeškega miru rekli niti besedice proti štirim osnovnim načelom o razvoju socializma na Kitajskem, ampak so celo prepevali državno himno. Morda bo njihovemu glasu res treba posvetiti več pozornosti, (dg)
Skupina pekinških univerzitetnikov med včerajšnjo nočno demonstracijo na trgu Tjenanmen	(Telefoto AP)
Italijanski
ribici
še v Albaniji
TIRANA — Albanske oblasti so uvedle preiskavo o odgovornostih osmih italijanskih ribičev, ki so jih zalotili 30. decembra v albanskih ozemeljskih vodah, kjer so lovili mečarice. Italijansko veleposlaništvo v Tirani je s tem v zvezi prosilo tamkajšnje zunanje ministrstvo za pojasnila, drugi sekretar ambasade pa je odgovor albanskih oblasti posredoval otrantske-mu županu Miggianu.
Tudi predsednik Pokrajine Lecce Uršo je stopil v stik s šefom kabineta zunanjega ministra, da bi zahteval od italijanskih diplomatskih oblasti, da posredujejo za čimprejšnjo izpustitev obeh čolnov in posadk.
Poročilo albanskih oblasti v zvezi z dogodkom je zelo jasno in kaže, da v Otrantu ni nikogar, ki bi spravljal v dvom njihove trditve: albanski patrol-ni čoln je ustavil Italijane v albanskih ozemeljskih vodah, kapitana obeh ribiških ladij pa sta povedala, da je močan tok zanesel njihovo ribiško opremo v albanske vode in da sta ladji skušali rešiti, kar se je rešiti dalo.
Trije iranski slepi potniki so se že izkrcali v Španiji
GENOVA — Na dan, ko bi morala v Iran pripluti tovorna ladja Iran Jahad, s svojim mladim slepim potnikom Ami-rom Albožinom, ki se ni mogel izkrcati v Italiji, naj bi se v Frankfurtu srečno končala avantura treh iranskih slepih potnikov, ki so se prav tako hoteli izkrcati v Italiji, pa jim ni uspelo.
Tokrat so v italijanskem pristanišču iskali svobodo trije iranski dezerterji, ki so se v Istanbulu vkrcali na kontejner-ko Skodsborg. Siamak, Ahamsoldin in Mažid so v Iranu pustili vojaško suknjo in se odrekli »sveti vojni«, ki očitno ni bila v skladu z njihovimi nazori. Kot slepi potniki so srečno pripluli do Genove, kjer so se nameravali izkrcati in vprašati pristojne italijanske organe za politično zavetišče. Kapitan ladje Skodsborg, ki je ostala v genovški luki le 12 ur, je sprejel na krov predstavnika pomorske agencije Trumpy, dva policijska agenta, ter uradnega prevajalca, Iranca Gholama Rezo. Predstavnik pomorske agencije se je, s strokovno pomočjo prevajalca, na dolgo pogovarjal s slepimi potniki, medtem ko sta njihovo kabino stražila oba
agenta. Nihče drug ni prisostvoval razgovoru, ki ni imel za iranske dezerterje srečnega konca.
Po tem, kar je izjavil prevajalec Reza, so vsi trije Iranci skušali preprositi predstavnika pomorske agencije, da v njihovem imenu prosi za politično zavetišče, funkcionar pa jim je odgovorih da je to nemogoče. Svetoval jim je, naj se raje izkrcajo v Španiji, kamor je bila ladja namenjena pred prekoocensko plovbo do ZDA. Prevajalec je izjavil, da se je funkcionar spraševal, če niso Siamak, Ahamsoldin in Mažid morda iranski teroristi, na direktno vprašanje, ali se smejo izkrcati v Genovi, pa ni hotel takoj odgovoriti.
Celotna afera treh iranskih slepih potnikov, ki so že pred novim letom odpluli proti Španiji, je povzročila nemalo nezadovoljstva tudi v genovskem uradu Rdečega križa. Predsednik pokrajinskega komiteja Rdečega križa Velia Tessitore je izjavila, da se je s tremi slepimi potniki pogovorila le po telefonu, sicer pa jo čudi, da so jim odrekli pravico do začasnega bivanja v Italiji.
Slepi potniki so se včeraj izkrcali v Barceloni, španska policija pa jih bo izročila nemškim oblastem. O njihovi vsodi bodo torej razpravljali šele v Frankfurtu.
O porastku nepismenosti
BEOGRAD — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je posredovala vest, da je med tolikimi neprijetnimi dediščinami, ki jih je za sabo pustilo staro leto, tudi porastek števila nepismenih. Fenomen nepismenosti se sicer, na pragu dvajsetega stoletja, v odstotkih krči, absolutne številke pa pravijo, da je na svetu kar 800 milijonov ljudi, ki ne obvlada pisanja in branja.
Tretjina človeštva torej nima možnosti, da se sporazume s sočlovekom drugače kot z izgovorjeno besedo, vzrokov za to pa je nič koliko. Nekateri žive v takih pogojih, da se pisanja in branja sploh ne morejo naučiti ( npr. v nerazvitih predelih dežel Tretjega sveta), drugi, in teh je že na milijone, pa govorijo kak tuj jezik, ne da bi ga znali tudi pisati. Tudi to je nepismenost.
Ostrostrelec v pasti
Pripadnik nikaragovske vojaške policije je aretiral ostrostrelca, ki je na cesti pri Managui streljal na vojaška vozila	(Telefoto AP)
Sabotaža na 100 tankih sil NATO v Luksemburgu
SANEM (Luksemburg) — Neznanci so v zadnjih dneh na okoli 100 tankih NATO v vojaškem oporišču Sanem pokvarili optični sistem vodenja izstrelkov, ki je poglavitni aparat tega oklepnega vozila. Ameriški predstavniki, ki upravljajo oporišče, in 200 uradnikov, povečini Luksemburžanov, niso hoteli dajati komentarjev.
V oporišču Sanem, ki se razprostira na 40 ha, je nekaj stotin blindira-nih vozil. Uporabljajo ga ameriške oporne enote NATO za hitre operacije v Evropi. Obdano je s skoraj 4 m visoko bodečo žico. Na vseh pomembnih točkah tega oporišča so nameščene televizijske kamere, stražijo pa ga tudi motorizirane patrulje.
Sprašujejo se, kako so saboterji prišli v hangarje, kjer so zvrščeni tanki.
Po satelitu opazovali potonitev britanske tovorne ladje Syneta
LONDON — Potonitev britanske tovorne ladje Syneta ob islandski obali, v nesreči je izgubilo življenje šest oficirjev in šest mornarjev, je ameriška obveščevalna služba tri ure spremljala po satelitu. Včerajšnji londonski To-day piše, da so ameriški strokovnjaki bili prepričani, da so odkrili sovjetsko vohunsko ladjo, ki spremlja vohunsko podmornico.
Dejansko pa je zaradi okvare na radarju ladja zmanjšala hitrost in s tem vzbudila sum pri ameriški varnostni službi.
Po treh urah so Amerikanci prenehali opazovati ladjo in jo prepustili svoji usodi. Ladja je zaradi napačnega delovanja radarja v klicu v sili oddajala napačne koordinate in je reševalci niso pravočasno našli.
Sicilijancu se cedijo sline po prestolu
RIM — Trinajst let po revoluciji nageljnov in 77 let po padcu monarhije se pojavljajo novi kandidati na portugalski prestol. Zadnji,_ ki se poteguje zanj, je priletni sicilijanski groi don Rosario Poidimani. Čeprav ne zna besedice portugalski, pravi, da ima več pravice do tega naslova kot druga dva kandidata, don Duarte in plemkinja Maria Pia Braganza. Italijanski grof svoje pretenzije oslanja na dejstvo, da je plemkin nečak, plemkinja pa je javno predlagala, da bi za denar svoje nasledstveno pravico odstopila mlajšemu 16-letnemu nečaku.
Zdravnik odrezal zdravo nogo
MADRID — Španski zdravnik je 86-letni ženski odrezal zdravo nogo, ne pa tiste, na kateri je imela gangreno. Vest je sporočil primarij bolnišnice v Oviedu, kjer je zdravnik zaposlen.
Kirurg, katerega imena niso ob-
javili, je slabo prebral navodila za poseg in je prejšnjo noč odrezal desno nogo pacientki Esperanzi Cue-va Prado, hospitirani zaradi gangrene na levi nogi. Sedaj bodo morali odrezati še drugo nogo. Na vidiku je tožba.
V Londonu evropski vrh posvečen aidsu in mamilom
Papež palermski mladini: »Molite za mir po načelu, da so si vsi ljudje bratje«
STRASBOURG - V dneh 20. in 21. januarja se bodo v Londonu sestali predstavniki 16 evropskih držav in izdelali skupno strategijo za boj proti aidsu in mednarodni trgovini z mamili. Okrepili bodo nadzorstvo na mejah in na morju. Te države, članice Evropskega sveta, bodo na sestanku v Londonu zastopali ministri za notranje zadeve, pravosodstvo in zdravstvo.
Gre za države, ki so na predlog takratnega francoskega predsednika ustanovile skupino Pompidou in si zadala za nalogo sodelovanje v boju proti trgovini z mamili. Sestanek bo vodil britanski minister za notranje zadeve Douglas Hurd, ob njem pa bo kot pomočnik generalni tajnik Evropskega sveta Španec Marcelino Oreja.
Shod, ki ga na ministrski ravni sklicujejo vsaki dve leti, je pobudila povezava med naraščajočima pojavoma
rabe mamil in širjenja aidsa, prave šibe božje za Evropo, ki izbira žrtve predvsem med odvisnimi od mamil in homoseksualci.
O nevarnosti aidsa so govorili tudi na sestanku 12 držav Evropske gospodarske skupnosti v dneh 5. in 6. decembra lani. Po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na november, je bilo v Evropi 3.245 primerov aidsa, po predvidevanjih pa naj bi se v prihodnjih desetletjih bolezen širila z geometrijsko proporčnostjo.
V	Veliki Britaniji so našteli 548 primerov aidsa z 278 smrtnimi primeri in 4.500 zdravimi nosilci. Thatcherjeva je že določila 12 milijard funtov za raziskave, primaknila pa jih bo še 30.
V	Italiji so novembra našteli 461 primerov, od tega 58 odstotkov med odvisnimi od mamil. Lani je v Italiji za mamili umrlo 300 oseb.
Poklon sicilskega parčka Svetemu očetu	(Telefoto AP)
VATIKAN — Papež je spodbudil 250 dečkov in deklic iz Palerma, ki so prišli v petek z »vlakom miru« prisostvovat njegovi maši ob 20. svetovnem dnevu miru, naj sodelujejo pri razvijanju miru predvsem z molitvijo. Mir pa naj temelji na načelu, da so vsi ljudje bratje.
Mladi so podarili Wojtyli publikacijo z risbami na temo o miru. Kot je rekel palermski župan Leoluca Orlando, ki jih je spremljal, pomeni publikacija mirovno sporočilo vsemu svetu. To sporočilo, je dejal, je toliko slajše in toliko odločnejše, ker prihaja iz prelepega, a izmučenega mesta, ki sredi starih in novih zlih pojavov išče in gradi vsak dan lastno sedanjost in prihodnost. Janez Pavel II. je opozoril na trpljenje mladeži brez prave družine, ki je žrtev vsakovrstnega nasilja. Mlad Palermčan mu je poklonil dnevnik očeta, ki ga je umorila mafija.