TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrifo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v IJubljanL Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 22. septembra 1934.
štev. 107.
Hapalca gospoda	J
Ob čitanju poročil o sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov se človek nehote spomni, kako je bilo takrat, ko je bila sprejeta Nemčija v Društvo narodov. Tudi ta sprejem je bil skoraj enako senzacionalen, ko sprejem sovjetske Rusije, saj sta obe državi bili v enako ostri opoziciji proti Društvu narodov in sedanjemu svetovnemu redu. Nemčija s svojo neprikrito grožnjo, da bo z nemško vojno spremenila sedanji red in sovjetska Rusija s svojim še vedno veljavnim geslom o svetovni revoluciji.
In vendar kakšna razlika takrat pri sprejemu Nemčije z načinom sprejetja sovjetske Rusije. Ko je šlo za sprejem Nemčije, je vse kar tekmovalo, da bo sprejem Nemčije čim bolj gladek, da vendar ne bi nikjer bilo niti sledu, ko da je šla Nemčija v Canosso, ko je s priznanjem Društva narodov priznala tudi obstoječe stanje. Pri sprejemu Rusije te obzirnosti ni bilo in celo tik pred glasovanjem so se brale sovjetski Rusiji trde levite zaradi njenega notranjega režima. Sled o poti sovjetskih delegatov v Canosso se ni izbrisal in dneve dolgo je morala čakati sovjetska delegacija v strogi pripravljenosti na sporočilo, da je pot v Ženevo končno vendarle prosta.
Toda paralela med sprejemom Nemčije in sovjetske Rusije odkriva še težjo razliko, ki je ni mogoče označiti drugače kakor kot težko napako g. Litvinova. Ko je ženevska skupščina, na kateri se je do tedaj govorilo skoraj izključno le v francoskem in angleškem jeziku ter deloma v italijanskem, z nestrpnostjo čakala na Stre-semannov govor, je ta prelomil s tradicijo in v trdo odsekani nemščini razložil stališče Nemčije. G. Litvinov pa je na ta Stre-semannov nauk očividno pozabil in svoj govor je povedal v angleškem jeziku.
Gospod Stresemann je govoril v imenu 60 milijonskega naroda, g. Litvinov v imenu 160 milijonskega, gospod Stresemann je govoril v imenu velesile, g. Litvinov v imenu svetovne sile. A kljub temu je govoril g. Stresemann v jeziku svoje države, g. Litvinov pa v jeziku tuje države, vrhu vsega še države, ki je glavni reprezentant onega kapitalizma, proti kateremu je sovjetska Rusija v najostrejšem boju.
G. Litvinov ni Rus, temveč Zid in zato bi se mu moglo oprostiti, če ni vedel, kaj je dolžan ugledu svojega naroda, in je pred zbrano delegacijo Društva narodov pozabil, da je ruski jezik svetovni jezik. Ker ni g. Litvinov Rus, mu se more tem manj zameriti, če ni vedel, da je ruščina predestinirana na to, da postane uradni jezik vsega ogromnega slovanskega sveta in da je v tem dejstvu tako silno mogočno politično orožje Rusije, da more pozabiti na to orožje samo čisto nesposoben diplomat ali pa vseskozi neruski človek, ki niti ne ve za obstoj slovanske misli.
Toda o gospodu Litvinovu pravijo, da ni le Zid, temveč zelo sposoben diplomat, ki natančno pozna ■ mednarodni diplomatski svet in njegove navade, če pa je to res, potem pa moramo reči, da je zagrešil naravnost neoprostljivo napako, ki mu silno zmanjšuje njegov sloves izvrstnega diplomata.
Kajti kot diplomat bi moral g. Litvinov vedeti, da noben diplomat, zlasti če je zastopnik velesile, ne sme resignirati na to svojo pravico, da govori tudi pred najbolj izbranim forumom v jeziku svoje države. Odkar je bila francoščina odpravljena kot mednarodni diplomatski jezik, odkar se v Društvu narodov priznava jeziku vsake velesile popolna enakopravnost, od takrat je znak slabe diplomatske sposobnosti, kadar se zastopnik velesile ne posluži te svoje pravice. Kajti s tem je degradiral veljavo svoje države in jo s stališča velesile
potisnil na stališče države druge ali tretje vrste. Obenem pa je s tem svoji državi odvzel vse one prednosti, ki izvirajo iz popolne enakopravnosti njenega jezika z drugimi svetovnimi jeziki.
Mi Slovenci pa to napako zamerimo g. Litvinovu še prav posebno. In g. Litvinov, ki se je udeležil že toliko mednarodnih konferenc in kongresov in ki je zastopnik vzhodne, vrhu tega še proletarske države, bi moral naše nezadovoljstvo razumeti še prav posebno. Kajti ni mednarodne konference, ki ne bi delila narode na dva tabora. V prvem taboru so visoko civilizirani narodi, v drugem pa ona uboga vzhodna in eksotična raja. Samo narodi iz prvega tabora pa nekaj veljajo, dočim so drugi le dekoracija in neprikrita štafaža, da povečajo sijaj prvega tabora. Zaradi te miselnosti velja zastopnik tudi najmanjše zapad-ne in severne države več, ko zastopnik tudi desetkrat večjega vzhodnega naroda. Zato
velja tudi jezik teh malih" narodov več, ko jezik desetkrat večjih narodov vzhoda.
Vse to bi moral g. Litvinov vedeti in kot proletarski zastopnik vedeti še to, da brani pravice vseh manjših in vseh vzhodnih narodov, kadar brani pravice jezika svoje države. In zato je bila neoprostljiva napaka g. Litvinova, ker ni govoril rusko, ker ni uveljavil pravice ruskega naroda tudi v Ženevi, ker ni zlomil te ošabne delitve narodov v dva tabora. To je bila tako težka napaka, da moramo reči, da sovjetska Rusija svoje prve preizkušnje v Ženevi ni prestala, kajti z napako g. Litvinova se je spozabila do popustljivosti, ki jo smatra celo maloštevilen narod za nečastno, ki pa je za velesilo že naravnost znak slabosti. Nobene fraze o internacionalnosti te resnice ne morejo prikriti in tudi g. Litvinov bo še spoznal, kako težko napako je zagrešil, ko je zatajil pred tujim svetom — jezik svoje države.
Soglasne zahtevo iagostovanskega
iegovstva
Centralno predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije je imelo dne 8. in 9. septembra v prostorih Zveze trgovskih združenj Savske banovine v Zagrebu svojo drugo redno sejo, katere so se udeležili ti gospodje:
Za zvezo trgovskih združenj Savske banovine predsednik Ivan A. Prpič in član uprave Anton Klein,
za Zvezo trgovskih združenj Beograda predsednik Nedeljko K. Savič, za Zvezo trgovskih združenj v Osjeku predsednik Franjo Pušič,
za Zvezo trgovskih združenj Vardarske banovine v Skoplju predsednik Vojin Varoščič,
za Zvezo združenja trgovcev Primorske banovine v Splitu v snovanju, predsednik Združenja trgovcev v Splitu dr. Uroš Kraljevič,
za Zvezo trgovskih združenj v Novem Sadu v snovanju predsednik Združenja trgovcev v Novem Sadu Stanko Lazič in podpredsednik Združenja Sava Nišcvič, za Zvezo združenja trgovcev v Sarajevu v osnovanju Združenje trgovcev v Sarajevu, ki ga je s pooblastilom zastopal predsednik beograjskega združenja Nedeljko K. Savič,
in za Zvezo trgovskih združenj za Dravsko banovino predsednik Josip Kavčič.
Zbrani zastopniki trgovskih organizacij iz vse države so z obžalovanjem konsta-tirali, da odločujoči činitelji niso posvetili potrebne pažnje zahtevam vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, izraženim v resoluciji skopljanskega kongresa z dne 18. maja 1934. Na podlagi te konstatacije je Centralno predstavništvo soglasno sprejelo te sklepe:
1. Jugoslovanski trgovci so proti posebni zaščiti kateregakoli stanu in zahtevajo zato kategorično, da se vse izjemne odredbe čim preje prekličejo.
Do definitivne likvidacije obstoječih zaščitnih odredb pa zahteva Centralno predstavništvo vseh trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije naslednje:
a) Vse blagovne dolgove je treba izvzeti iz zaščite kmeta.
b) Svobodno in neomejeno kompenziranje dolgov ter terjatev po denarnih zavodih.
c) Temeljito reformo zakona o prisilnem poravnanju izven stečaja s tem, da se izločijo vsi posredniki, da se zmanjšajo in maksimirajo stroški in da se vse postopanje poenostavi — vse to pa se mora izvesti z obligatnim sodelovanjem obvez nih gospodarskih združenj.
V kolikor odločilni faktorji ne bi šli tem zahtevam na roko,- potem zahteva Centralno predstavništvo v imenu vsega trgovskega gospodarstva Jugoslavije, da se s posebno uredbo izven zakona o prisilni poravnavi izven stečaja zaščiti trgovski
stan. Te uredbe bi se smeli posluževati samo aktivni, a ne likvidni dolžniki, ki so zaradi zaščite kmeta ter denarnih zavodov zašli v plačilne težkoče. Poleg tega bi se morala ta uredba tudi skladati s pogoji in roki uredbe o zaščiti kmeta ter denarnih zavodov.
2.	Predlogi za odmero, odnosno v nekaterih krajih že izvršene odmere pri-dobnine za tekoče leto, prekašajo po do-sedaj zbranih podatkih že itak izčrpano plačilno sposobnost trgovcev ter presegajo vse meje znosnosti.
Zaradi tega je treba nujno izdati najstrožje naredbe davčnim oblastem, da
pri odmeri pridobnine resno upoštevajo dejansko plačilno sposobnost davčnih zavezancev, ker vodi sedanji način do upora in revolte ter bi mogel povzročiti nepremišljena dejanja in zato tudi nezaželene posledice.
3. Centralno predstavništvo pa zahteva še posebej:
a) Da se nujno izpremeni zakon o neposrednih davkih ter da se po tej izpre-membi pridobnina kontingentira po finančnih direkcijah.
b) Da se družbeni davek odmerja po davčnih odborih ter po istem načelu, kakor se odmerja pridobnina samostojnih gospodarstvenikov, ne pa ko dosedaj po bilancah.
c) Da se industrijske prodajalnice in podružnice obdačujejo po istem načelu ko samostojni trgovci ter na sedežu svojega poslovanja in ne po bilancah svojih central.
Ugotovljena je velika krivica, da družbe, obvezane na javno polaganje računov niso obdačene v istem razmerju ko samostojna podjetja ter so zato zahtevane izpremembe tako zaradi davčne pravičnosti ko tudi zaradi državnega fiskusa neobhodno potrebne.
4. Centralno predstavništvo zahteva, da se v najkrajšem času izvedejo svobodne volitve zborničnih svetov po enotnem volilnem redu za vso državo.
5. Centralno predstavništvo zahteva, da se za leto dni ustavi vsako izdajanje dovoljenj in koncesij za odpiranje trgovin.
6. Končno zahteva Centralno predstavništvo, da se pod nobenim pogojem ne dovoli odpiranje velikih skladiščnih trgovin (Warenhaiiser), ker te uničujejo individualne ter za splošno narodno gospodarstvo neobhodno potrebne gospodarske edinice.
Angliia	{e Ucizo
Zopet se izplača proizvajati
Ko mi še čisto tičimo v gospodarski stiski, ko naši denarni zavodi še ne morejo iz mrtvila, pa se iz Anglije že javlja ponosna vest, da je kriza premagana.
Število v industriji zaposlenih ljudi je skoraj doseglo rekordno visoko število v letu 1929 in zaostaja za tem številom le za 33.000. Dočim je v 1. 1929. dala industrija kruha 10,220.000 ljudem, ga daje sedaj 10 milijonom 187.000 ljudem! Še važnejše je, da je število podjetij vseh vrst danes že skoraj tako veliko kakor je bilo v 1. 1929., v letu največje konjunkture, ki jo je sploh kdaj dosegla Anglija. Tako je izračunila revija »Economist« indeks zaposlitve za vse vrste podjetij (zaposlitev v letu 1924. je 100) za 1. 1929. 110, za 1. 1931. 93 in za
1.	1934. zopet 109.
Posledica tega napredka je, da pozabljajo trgovci, da je obstajala gospodarska depresija. Nihče se ne boji več za gospodarsko bodočnost Anglije, nihče nima več težkega občutka, da stoji na negotovih tleh. Zopet je zavladalo zaupanje in če so preje verovali v zboljšanje le najbolj pogumni podjetniki, verujejo sedaj tudi bojazljivi.
In kako je Anglija dosegla ta preokret, kako je mogla premagati krizo?
Predvsem se ne sme pozabiti, da je Anglija še pred izbruhom krize temeljito reformirala svojo upravo. Reformo pa so izvedli praktični ljudje gospodarstva, ne bi-Tokrati, ker ti sploh ne morejo reformirati uprave. Reforma uprave pa je prvi pogoj zboljšanja, kajti tudi najbolj preudarjeni ukrepi ostanejo brez učinka, če pridejo v roke nesposobne uprave. V začetku vsega zboljšanja je in ostane dobro, enostavno in hitro delujoča uprava in kjer te ni, ne pomagajo niti najboljši nameni.
Anglija, ki je imela pogum in uvidevnost, da je z reformo uprave pooblastila praktične'gospodarske ljudi, je imela tudi pogum, da je z radikalno izpremembo davčne politike dala vsemu gospodarskemu življenju nov impulz. Morda se bodo
naši bralci še spominjali, ko smo poročali, da je angleški finančni minister, da uredi državne finance, posegel po starem, že več ko sto let starem receptu. Ta recept sloni na stari izkušnji, da pride čas, ko državni dohodki padajo, pa naj finančni minister še tako povišuje davke. Pride namreč čas, ko je mera polna, ko je gornja meja davčne sposobnosti ljudi dosežena in ko postaja vsako zviševanje davkov nesmiselno, ker pač ljudje več ne morejo plačati iz enostavnega razloga, ker več nimajo. Če se je torej izkazalo, da zviševanje davkov ne da nobenega dobrega rezultata, potem je pač treba seči po nasprotnem sredstvu in pričeti davke zniževati. V Angliji so to storili in dohodninski davek je bil znatno znižan. Obenem pa je Anglija storila še drugo pogumno dejanje, da je preklicala 10 odstotno znižanje brezposelnih podpor in tudi znižanje uradniških plač.
Uvedla je torej manjše davke in večje plače — in vse gospodarsko življenje je oživelo. Z oživljenjem gospodarskega življenja pa so zopet začeli rasti državni dohodki. Znala pa je seveda tudi Anglija napraviti prihranke, kjer jih je bilo mogoče doseči brez škode za narodno gospodarstvo. Samo s konverzijo vojnih dolgov si je prihranila Anglija vsako leto po 200 milijonov dolarjev. Seveda pe je mogla izvesti Anglija svojo davčno reformo s popolnim uspehom le zato, ker se je mogla nasloniti na visoko davčno moralo, ki preveva angleškega davkoplačevalca. Toda ta davčna morala bi tudi v Angliji že davno propadla, če ne bi tudi davčni uradi sami skrbeli, da ostane vedno živa.
Obenem z vsemi temi reformami pa je Anglija storila še dvoje velikih dejanj. Z devalvacijo funta je poživila izvoz ter dvignila zunanjo trgovino, s pocenitvijo kredita, zlasti za industrijska podjetja, pa je omogočila zopet nove investicije. Desetletja niso bile v Angliji obresti za industrij-
ska podjetja tako nizke, kakor jih je znižala Anglija v času gospodarske krize. Posledica tega pa je, da je industrijska proizvodnja oživela, ker se zopet izplača iuve-stirati; ker se izplača proizvajati.
Ker pa se več proizvaja, je več ljudi zaposlenih, je treba manj plačevati brezposelnih podpor, zaslužijo ljudje več, ker
zaslužijo več, morejo več kupiti, ker kupijo več, se več proizvaja, itd., kakor že določa ta čudežni krog. V Angliji se ta krog giblje v pozitivno smer in je zato kriza premagana — drugod pa se giblje v negativno smer in zato kriza ostaja in še rase.
Samo zakaj tudi drugod ne poskusijo po angleškem primeru najti pot iz krize?
Hovodiia	ifavzuda'*
Maribor, 20. septembra.
Združenje sadnih izvozničarjev in trgovcev je prejelo od Privilegirane izvozne družbe v Beogradu naslednja podrobna navodila glede izvoza jabolk v Nemčijo:
1. Izvoz jabolk je svoboden in navezan samo na predpisani kontrolni pregled. Če so jabolka v originalnih zabojih, je do nadaljnjega omogočen uvoz v Nemčijo z uvozno carino po RM 7 za 100 kg netto. Z nemške strani pa je na splošno prepovedan uvoz jabolk v razsutem stanju, z malo izjemno količino v korist jugoslovanskih izvoznikov. Pakirana jabolka se do nadaljnjega lahko izvažajo v Nemčijo skozi vse glavne obmejne postaje. Potrebne informacije dobe interesenti pri svojih špediterjih. Informacija Prizada je neobvezna. Ne-pakirana jabolka se lahko uvažajo samo skozi nemške obmejne carinarnice Salzburg in Bodenbach, katerim morajo biti od Prizada predhodno prijavljeni jugoslovanski izvozniki, ki so upravičeni za izvoz jabolk v razsutem stanju. Na nemški meji je obvezen pregled vsake pošiljke jabolk iz Jugoslavije, ker je strogo prepovedan uvoz jabolk z ušmi San Josč. Od 10. septembra dalje pa mora imeti tudi vsaka pošiljka jabolk iz Jugoslavije fitopatolosko izpričevan lo jugoslovanskih pristojnih oblasti.
2. Prizad se je odločil, da uvede za olajšanje in pospeševanje izvoza jabolk v Nemčijo izvozne premije, ker se drugače ta izvoz sploh ne bi rentiral. Za člane Združenja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev v Mariboru so določene te skupne kvote ugodnostnega izvoza: a) 60 vagonov po 10 ton jabolk v razsutem stanju za uvoz v Nemčijo do 24. septembra 1934; b) 700 vagonov po IB ton jabolk v odprtih zabojih (brez pokrova) od najmanj 40 kg brutto za uvoz v Nemčijo do 31. decembra 1934.
3. Pravico na izvozno premijo v obsegu gornjih kvot imajo jugoslovanski izvozni čarji, člani Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da imajo obrtni list za trgovino s sadjem; b) da njihova tvrdka obstoji najmanj 2 leti in c) da so se v toku obstoja dejansko bavili z izvozom.
4. Prizad priznava od danes do nadaljnjega izvozne premije a) Din 60*— za vsakih 100 kg netto pakiranih jabolk;
b)	Din 25*— za vsakih 100 kg nepakira-nih jabolk. Premija je vezana na uporabo Prizadove tiskanice za nemško carinsko potrdilo. Za vsako pošiljko se uporabi po ena tiskanica, ki se prilepi na original tovornega lista. Izvoznik mora v vsaki ti-skanici izpolniti in podpisati predlog za carinsko potrdilo (»Antrag«). Izvoznik mora primerno izpolniti tudi točko 2—6. izjava pod točko 5. se mora glasiti »Aepfel. frisch, unverpackt« za razsuto jabolko in »Aepfel frisch, verpackt in offenen Kisten ohne Deckel« za pakirana jabolka. Nemške carinarnice vračajo Prizadu carinska potrdila v obliki pisem. Izvozne premije so plačljive na temelju od Prizada sprejetih in verificiranih potrdil. Obračunava se vsak mesec za predhodni mesec z eventualnim zakasnjenjem klirinškega določila. Izvoznik je dolžan v nakupni ceni navesti od Prizada priznano izvozno premijo.
5. Vsak izvoznik, ki izpolnjuje pogoje čl.
3.	in ki želi biti deležen ugodnosti pri izvozu jabolk, mora prijaviti pisarni Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ulica 8, količino, ki jo namerava izvoziti, ko naroči vagon in pred-no prične tovoriti blago. Izvozniki, ki prejmejo posebne tiskanice za ugodnostni izvoz, so dolžni najpozneje v štirih dneh predložiti pisarni Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev v Mariboru duplikate tovornih listov, s katerimi morajo dokazati, da so dejansko izvozili količino, za katero so tiskanico prejeli. Posamezni izvozniki ne morejo od Združenja prejeti nadaljnjih tiskanic, dokler niso že za vse tiskanice predložili duplikate tovornih listov kot dokaz, da je izvoz izvršen in da je prej odobrena količina v celoti izčrpana.
6. Poslovanje Združenja sadnih ekspor terjev in sadnih trgovcev glede izdajanja tiskanic za ugodnostni izvoz jabolk je pod neposrednim nadzorstvom Prizada, ki ima pravico v to svrho odrediti svojega zaupnika pri Združenju. Prizad ima diskrecial-
no pravo veta za izdajanje tiskanic poedi-nim izvoznikom, a ni dolžan navajati razlogov za svoj veto.
7. Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev mora Prizadu za vsak teden poslati seznam izdanih tiskanic, kakor tudi opravičenih izvozov.
8. Prizad ima pravico odpovedati ugodnosti pri izvozu jabolk in ni dolžan navesti razloge. Pri tem so mišljene količine, ki v času odpovedi ne bi bile izvršene.
9. Vsaka tiskanica se mora uporabiti pod imenom tvrdke, ki jo je od Združenja prejela ter izgubi v nasprotnem primeru pravico do premije.
Ta navodila bodo končno prinesla v našo sadno trgovino jasnost predvsem glede premije. Dosedaj je bilo sploh nemogoče regulirati nakupno ceno, upoštevajoč višino premije. Razvidno je nadalje, da je »Prizad« pooblastil Združenje sadnih trgovcev v Mariboru z delitvijo izvoznih (kontingentnih) listov, in sicer samo tistim, ki so izpolnili potrebne pogoje, navedene v čl. 3. Prizadovih navodil. Važna so tudi določila čl 9. navodil: da se mora vsaka tiskanica (izvoznica) uporabiti samo pod imenom tvrdke, ki jo je od Združenja prejela, v nasprotnem primeru pa izgubi pravico do premije. Na ta način se bo preprečilo, da bi izvozničarji trgovali z izvoznicami, ali jih odstopali drugim, ki nimajo pooblastila. Važen je tudi člen 4., ki pravi, da se mora v nakupni ceni upoštevati tudi premija, ki jo dobi izvozničar od Prizada. Kakor je ta določba v interesu dviga letošnjih sadnih cen razveseljiva, tako je neprimerno in za trgovca obtežilno dejstvo, da mora pri nakupu jabolk upoštevati premijo, ki jo bo morda dobil šele čez nekoliko mesecev povrnjeno. Večina naših izvozničarjev pač nima na razpolago toliko kapitala, da bi ga lahko investirali v tako visokem iznosu za daljši čas. Prizad bi moral v lem primeru naši trgovini iti na roko vsaj v tem, da bi ji poskrbel primerne kredite.
Jurij Verovšek na zadnji poti
V petek popoldne se je poslovila Ljubljana od Jurija Verovška. Po končanih obrednih molitvah in po poslovilni pesmi pevcev se je uvrstil sprevod, kakršnih Ljubljana že nekaj časa ni videla.. Vse. ljubljansko trgovstvo je spremilo Jurija Verovška na njegovi zadnji poti. Zbornico za TOl so zastopali predsednik Jelačin, predsednik trgovskega odseka Elsbacher, cela vrsta zborničnih svetnikov in tajnik dr. Pless. Zvezo trgovskih združenj je zastopal predsednik Kavčič ter cela vrsta članov predsedstva. Posebno številno je bilo zastopano Združenje trgovcev v Ljubljani s predsednikom Sossom in podpredsednikom Smerkoljem na čelu. Trgovsko društvo »Merkur« je zastopal predsednik dr. VVindischer in cela vrsta odbornikov. Pogreba pa so se udeležili tudi vsi ljubljanski veletrgovci ter zelo številno zastopniki drugih gospodarskih stanov, da nam je nemogoče imenoma navajati vse one, ki so šiit za pogrebom Jurija Verovška. V zelo odličnem številu so spremili pokojnika tudi lovci v svojih krojih s predsednikom dr. Lovrenčičem in predsednikom ostrostrelcev g. Schrcyem na čelu. Na mogočen način se je poslovila Ljubljana od pokojnega veletrgovca Jurija Verovška.
Zaključek zasedanja medparlamentarne konference
V sredo je bilo zaključene zasedanje medparlamentarne konference v Beogradu. Delegati so se nato odpeljali v Zagreb, kjer so bili enako prisrčno sprejeti ko v Beogradu. Konferenca je s tom zaključila svoje delo, ki je bilo vseskozi uspešno.
Priprave za obrtniški teden
Na zadnji konferenci obrtniških zbornic in odsekov v Ljubljani je bilo sklenjeno, da bodi obrtniški teden v vsej Jugoslaviji v dneh od 1. do 8. decembra. Da se pripravi vse potrebno za obrtniški teden, je bil v četrtek v ljubljanski zbornici sestanek vodilnih obrtniških organizacij, na katerem so bili sprejeti načelni sklepi glede organizacije obrtniškega tedna. Po teh sklepih se bodo tudi ravnali delegati slovenskih obrtnikov na nedeljski konferenci v Zagrebu. Obenem je bil izvoljen poseben delovni odbor, ki naj pripravi organizacijo obrtnega tedna v Dravski banovini. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen podpredsednik Zbornice za TOI Josip Rebek, za podpredsednike pa: predsednik okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru Miha Vahtar ter svetnik Zbornice Ivan Bricelj, dočim se je tretje mesto rezerviralo za zastopnika Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani. Na sedežih okrožnih odborov v Celju, Novem mestu in Mariboru pa se ustanove okrožni delovni odbori, ki bodo šteli po 5 članov. Krajevni delovni odbori v sedežih obrtniških združenj pa naj skr-be za organizacijo tedna v teh krajih.
Gospodarski svet Male antante
se sestane v ponedeljek, dne 24. septembra v Beogradu. Na dnevnem redu sestanka so zelo važna gospodarska vprašanja. Na prvem mestu je vprašanje pospeševanje večje izmenjave blaga med državami Male antante. Razpravljalo se bo nadalje o rečni plovbi na Donavi, o tesnejšem sodelovanju pošt in posebej še poštnih hranilnic, o sklenitvi turističnih konvencij za povečanje medsebojnega turističnega prometa, o pripravah za uspešnejše sodelovanje industrij, o poenostavljenju trgovskega prava in meničnega zakona ter o drugih vprašanjih, ki so važna za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje Male antante. Pripravljalna zborovanja za sestanek gospodarske Male antante so bila že ves ta teden v Beogradu, da moremo upati na pozitiven uspeh sestanka.
Nova navodila glede kartelov
Trgovinski minister je podpisal pravilnik o upravljanju sredstev fonda za kontrolo kartelnih pogodb, nadalje pravilnik o načinu registriranja kartelov in končno je podpisal navodila o izvajanju uredbe o kartelih.
Švica proti BatH
Švicarski zvezni svet je izdal letos uredbo, s katero se prepoveduje vsako ustanavljanje ali razširjanje obstoječih obratov čevljarske industrije. Ta uredba je bila naperjena predvsem proti Bali, ki je gradil v kantonu Aargau novo tvor-nico. Sedaj je Bafa zaprosil švicarski ki je gradil v kantonu Aargau novo tvor-nic ne bi nanašala na njegovo tvornico v Aargau, ker jo je pričel graditi še pred izdano prepovedjo. Švicarski zvezni svet pa je kljub temu s 35 proti 1 glasu prošnjo Bate odbil. Švica ostane za Bafo zaprta še naprej. Ali ne bi mogli tudi mi švicarski zgled upoštevati.
Zboljšan finančni položaj Bolgarske
Finančni odbor Društva narodov je objavil svoje poročilo o finančnem stanju Bolgarske. V poročilu se konstatira nadaljnje zboljšanje bolgarskih državnih financ. Upanje je, da bo v letu 1935 z nadaljnjimi prihranki doseženo proračunsko ravnovesje. Finančni odbor je nadalje odobril notranje posojilo Bolgarske ter znižanje zlatega kritja od 33‘/a % na 25%, toda pod pogojem, da se obtok bankovcev zaradi tega preveč ne zviša. Končno je odobril finančni odbor ustanovitev nove državne banke »Bolgarski kredit«, ki začne v najkrajšem času delovati.
Mednarodni borzni indeks
Tekstilna stavka v Ameriki ter težki delavski nemiri so potisnili na njujorški borzi tečaje navzdol. Prav tako je grozeča stavka rudarjev v Belgiji povzročila padec tečajev v Bruslju. Tudi Pariz in Amsterdam nista mogla ohraniti tečajev na prejšnji višini. Gibanje tečajev na velikih borzah v prejšnjem tednu kažejo te številke: Koncem 1927
Minister Jevtič je pri odhodu iz Ženeve izjavil, da je Jugoslavija glasovala za sprejem Rusije v Društvo narodov, ker je bil ta sprejem v soglasju s splošno politiko Društva narodov in ker je s sprejemom prevzela sovjetska Rusija vse obveznosti, ki izhajajo iz pakta Društva narodov. Pri tem ostaja politika Jugoslavije glede Rusije popolnoma neizpreme-njena.
Glede Avstrije je izjavil minister Jevtič, da bo temu vprašanju sedaj po sprejemu Rusije brez dvoma posvečena v Ženevi največja pažnja. Mala antanta je svoje stališče glede avstrijskega vprašanja že jasno označila in to stališče je edino v soglasju z evropskim stališčem in tudi z onim Društva narodov.
Bolgarski notranji minister Midilev je izjavil, da se bo boj proti nelegalnim makedonskim organizacijam nadaljeval z vso strogostjo, dokler ne bo zatrta tudi zadnja nelegalna organizacija.
Predsednik, trakijske organizacije nia-kedonstvujuščih je v posebni okrožnici uredništvom sofijskih listov sporočil, da se je njegova organizacija, prostovoljno razšla.
V političnem odboru Društva narodov
se je nadaljevala debata o zaščiti manjšin. Poljaki so utemeljevali svoj predlog, da se ta zaščita razširi na vse države in so s svojim utemeljevanjem znatno ublažili nasprotje, ki, je nastalo po Beckovem nastopu. Konflikt s Poljsko v Društvu narodov,. je sedaj znatno ublažen. Jugoslovanski delegat Fotič se je izjavil za razširjenje manjšinske zaščite na vse države.
V zvezi z Beckovim nastopom v Žonevi pišejo nemški listi, da ni izključeno, da bo Poljska v kratkem izstopila iz Društva narodov. V tem primeru bi se Poljska še bolj naslonila na Nemčijo in ne bi bila izključena niti vojaška zveza med obema državama.
Hitlerjev strankin namestnik Hess se je znova izjavil za sporazum med Nemčijo in Francijo. Francozi odgovarjajo na to izjavo, da naj Nemčija z dejanji dokaže svojo pripravljenost za sporazum.
Bivši angleški finančni minister Snow-den je objavil v »Daily Mailu« članek, v katerem zahteva revizijo mirovnih pogodb.
0 militarizaciji italijanskega naroda piše angleški list »Daily Telegraph«; Že otrok osmih let se bo moral v Italiji vežbati v orožju. Takšna je bila spartanska vzgoja, toda tako so vzgajali otroke * ’ c
= 100%	18. 8.	25. 8.	1.9.	8. 9.	15. 9.
London	78*9	78*3	78*9	77*8	78*3
Pariz	54*3	53*6	53-4	52-8	51*9
Berlin	32*0	32*2	32-5	32-4	32-5
Milan	—	87*7	87-0	87-0	89-1
Praga	57*0	57*1	58*7	58*2	58*7
Dunaj	30-0	30*0	30*2	30*4	30*6
Bruselj	25*9	27*2	25*3	24-7	23-7
Amsterdam	32*1	32*8	33*5	32*8	32*5
Stockholm	11*9	12*0	11*9	11*8	11*8
Curih	38*1	38*6	38-1	37-7	37-8
Newyork	52*4	55*0	52*8	51*4	49*0
Mednarodni	borzni indeks je			v pretekr	
lem tednu zopet nazadoval, in sicer od 45-2 na 45*1 odstotkov.
Madjarski delegat Rekhard Tibor je v
šesti (politični) komisiji DN nastopil proti državam Male antante s kleveto, da prepovedujejo te celo čisto literarne madjarske knjige. Čsl. pariški poslanik Osuski je krepko zavrnil to laž in konstatiral, da so prepovedane samo izrazito iredentistične madjarske knjige. Kakšne so te knjige, se vidi nabolj iz tega, da se v njih navajata Bratislava in Zagreb kot madjarski mesti. Blamaža madjarskega delegata je bila popolna.
Moskovska »Izvcstja« pišejo, da je zunanja politika Madjarske že 14 let fantastična ter da se udaja nespametnim iluzijam. Sedaj, ko se skuša Mussolini približati Franciji, je izgubila Madjarska svojo zadnjo revizionistično oporo.
Dunajski župan Schmitz je odpravil z letošnjim letom zadnjo češkoslovaško ljudsko šolo na Dunaju. Češkoslovaški poslanik je proti odredbi dunajskega župana protestiral.
V poslopju glavnega Hitlerjevega glasila »D. Volkische Beobachter« je nastal ogenj, ki je napravil zelo mnogo škode ter uničil tudi velik del dragocenega arhiva.
Grški senat je sprejel zakon o socialnem zavarovanju.
Španska vlada je odkrila revolucionarno zaroto levičarskih strank. Zaplenila je ogromne količine orožja. Revolucija je bila s tem zaenkrat preprečena, toda notranje politični položaj je še naprej do skrajnosti napet.
Angleški poslanik v Ankari je protestiral, ker je turška vlada prepovedala vsak polet čez svoje ozemlje ter naročila protiletalski artiljeriji, da strelja na vsako letalo, ki bi letelo čez turško ozemlje.
Pri volitvah v Avstraliji so dobili Združeni Avstralci 1,12 milijona glasov, agrarci 347.913, delavska stranka 869.628; Langova delavska stranka 483.182 in komunisti 41.200 glasov. Komunisti so popolnoma propadli in v novem parlamentu sploh ne bodo zastopani.
Tl	m	N		i	BI	JAN	s	HMMM	‘BORZI:	
* | i-3 1 ■n" , '■e										*
0F. PlFČCVCI slad na kava
ie prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno piiaZo za Vas in Yaie otroke. Dr. Pirčeva sladna kpva je prav prijetnega okusa in |o P>i° odrasli koi otroci z užitkom.
d&nacstvo-
Iz mesečnega izkaza Drž. hip. banke
Po izkazu Drž. hip. banke z dne 31. avgusta se je njeno stanje v avgustu izpre-menilo tako (v-se v milijonih Din): gotovina in blagajniški boni so padli od H1G 6 na 243-8, hipotekarna posojila od 2.174-3 na 2.1 (>8'5, lombardna pa so narasla od 81-3 na 101.5, tekoči rač. fin. ministrstva je narastel od 351-8 in a 420-7, razna aktiva od 255-5 na 258-4, razni tekoči računi pa so padli od 140-9 na 91-46. Druge postavke na aktivni strani so se izpremenile v manjši meri. — Hranilne vloge so se zopet povečale in dosegajo že vsoto 900-36 ter bodo torej kmalu dosegle 1 milijardo.
Belgija za trgovinsko politični zlati blok
Belgijski zunanji minister Jaspar je izjavil novinarjem, da je za trgovinsko-politično sodelovanje vseh držav z zlato valuto, da bi mogle te na ta način z uspehom nastopiti proti dumpingu držav z razvrednoteno valuto. Jaspar je dejal: Odkar sem stopil v zvezo s Parizom, sem mogel konstatirati, da bi moglo naše soglasje v valutnem vprašanju privesti tudi. do enakega stališča v trgovinski politiki, ki bi se naslanjala na izmenjavo blaga med državami z zlato valuto. Nobenega resnega razloga ni, da ne bi skupno delovale države, ki se z istim orožjem bore za svojo valuto. Upam, da se bo v kratkem našel sistem, ki bi ta načrt omogočil. Vprašanje je le, če je boljše, da se ta načrt izvede polagoma s pogajanji od države do države, ali pa s skupno konferenco vseh držav z zlato veljavo.
Polom sedmograških denarnih zavodov
Denarna kriza v Rumuniji je posebno pritisnila podeželne zavode, zlasti one na Sedmograškem. Tako so bile prisiljene tri največje neiriške banke, da ponudijo svojim upnikom prisilno poravnavo, po kateri bi plačali samo 50 odstotkov njih terjatev in to v desetih letih. Sedaj je moral sprejeti sindikat erdeljskih bank (večinoma madžarskih) podoben sklep. Svojim upnikom hoče plačati le 30 odstotkov svojih terjatev, ki bi jih brez obresti plačal v 17 letih. Večje kvote bodo izplačale le one banke, ki imajo posloven zveze z velikimi tujimi bankami.
Ze v 24 urah S J5£
klobuke ttd. fikroM ln BTetlolik* srajce, ovratnike In manšet«! Pere. suši, mouga in lika dotnafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—•.	Betabnrgora ni. 8.
Telelon it. 22-73.
Narodna banka je sprejela iz novega rudnika v Slišanah 8,2 kil zlata. Ker so sedaj v rudniku instalirali nove stroje, se bo proizvodnja rudnika v kratkem zelo povečala.
Fuzija bank v Avstriji je zelo povečala likvidnost bank, kljub tej likvidnosti pa vlada v deželi pomanjkanje po kreditih. Industrialci in trgovci bodo zato zahtevali, da Narodna banka in velebanke iz-premene svojo dosedanjo kreditno politiko.
Po izkazu čsl. Narodne banke se je njeno stanje od 8. do 15. septembra izpre-menilo tako-le (vse v milijonih Kč): zlata podloga je ostala z 2,663 neizpremenjena; devizna se je povečala za 6,4 na 60,6, druge gotovine za 0,6 na 211,2, eskontna posojila za 1,2 na 898,3, lombardna za 84,3 na 697,3. Obtok bankovcev se je znižal za 110,3 na 5,461-1, kritje pa od 42,3 na 41,7 odstotka.
Poljska banka je dala v promet nove
bankovce za 100 zlotov 2. emisije. Novi bankovci imajo vodno sliko kraljice Jadvige.
višje (Din 353’—) v povpraševanju ter za dve točki (Din 355’—) višje v ponudbi napram ponedeljkovemu borz. sestanku dne 17. t. m.
Prometa ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje čvrsta.
Cene žita in moke so ostale tudi ves tekoči teden neizpremenjena. Zaključkov ni bilo, razen v pšenici (2 vag. 17. t. m.). Blagovna tečajnica je naslednja:
Žito;
(Cene za 100 kg franko vagon slov. postaja.) Koruza:	Din	Din
suha, stara, za m letev sposobna, za promptno in nav. voznino, slovenska postaja, plaSilo 30 dni	150 — 152-50
umetno sušena, letine 1934, s kvalitetno garancijo do namembne postaje, franko vagon slovenska postaja, pla-gilo 30 dni	122 50	125 —
Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 162 50	165-—
bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov, postaja, plačilo 30 dni	165’—	167*50
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov, postaja, plačilo 30 dni,	260-—	265-—
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni	265-—	270 —
Avstrijska Donavska paroplovna družba bankrotna
Na zboru delničarjev Donavske paro-plovne družbe je njen kurator presenetil lastnike obligacij z izjavo, da je družba bankrotna. Njene izgube so narasle na 28-4 milijonov šilingov, njeni dolgovi pa na več ko 84 milijonov šilingov. Lastnikom obligacij, ki pa so brez vsake krivde za propadanje družbe, ker ta zadene le delničarje, upravo družbe in one, ki so deficit-ni družbi kar naprej dajali denar, je predložil kurator sanacijski načrt, po katerem bi ee obrestovanje obligacij, znižalo od 7 na 2 odstotka, a še te obresti bi jim bile zajamčene le še za prihodnje leto. Ker lastniki obligacij na ta predlog ne bodo pristali, bo morala ali avstrijska država sanirati Donavsko paroplovno družbo, ali pa bo šla v konkurz. V tem primeru pa bi na Donavi izginila avstrijska zastava z ladij. Zato je verjetno, da bo Avstrija prevzela sanacijo družbe.
2uHOH{a tcfrouUia
Trgovski promet med Jugoslavijo in Švico
V avgustu je uvozila Švica blaga za 113-8 (lani za 122-5), izvozila pa za 65-9 (lani za 64-4) milijonov švic. frankov. Iz Jugoslavije je uvozila Švica blaga 1-41 (lani za 0-94), izvozila v Jugoslavijo pa za 0-52 (lani za 0‘42) milijonov šv. frankov.
Iz Jugoslavije je Švicarska v avgustu uvozila: 59.933 q žita in stročnic za 662.209 šv. fr., 1.273 q perutnine za 188.033 šv. fr.,
1.770 q jajc za 133.767, 340 hi vina za 7.885, 35 konj za 17.800, 14.927 q lesft za 188.428 in 50 q zdravilnih rastlin za 6.293 švicarskih frankov.
Klirinški promet s Švico
V avgustu j6 bilo vplačanih pri Narodni banki za švicarske upnike 942.934 šv. fr., za neblagovne terjatve pa 88.887. Terjatve Švicarjev so se znižale od 4,391.275 šv. fr. dne 31. julija na 4,320.321 šv. fr. koncem avgusta 1984.
Zasebni tobačni monopol v Albaniji
Albanska vlada je sklenila, da uvede tobačni monopol Ta monopol pa ne bo državni, temveč bo vlada oddala koncesijo ali neki albanskj. ali pa neki tuji tvrdki.
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 5,375.828'11.
V tem tednu je bil dokaj živahnejši devizni promet nego zadnje tedne. Kajti v primeri s prejšnjim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 2,968 tisoč dinarjev, znaša porast doseženega deviznega prometa v tekočem tednu nič manj ko 2,408.000 dinarjev. Največji porast prometa beleži deviza Cu-rih, katere je bilo nabavljeno za 1.308.000 dinariev vsč nego v zadnjem borz. tednu.
Promet je razviden iz spodnje razpredelnice (vse v tisočih dinarjev):
Minuli Tekoči
Devize	teden	teden
Amsterdam	33	112
Berlin	5	3
Budimpešta	400	—
Din. deviza	380	495	avstr. priv. kliring
Curih	139	1447
London	448	1184	inkl.	priv.	klir.
Madrid	3	211	ihkl.	priv.	klir.
Newyork	425	19G
Pariz	322	393
Solun	37	73	boni
M	1	50
Vfirša
lava	7	19
Dunaj	768	1193	priv. klir.
Nasprotno pa je nazadoval promet v Newyorku, medtem ko v Budimpešti to pot sploh ni bilo zaključkov.
Nar. banka je posredovala kot običajno dnevno v višini Din 25.000'— in dala na razpolago Amsterdama za Din 25.000'—, Curiha in Pariza pa po Din 50.000'—.
Na poedinih sestankih tekočega borznega tedna je bil dosežen tale deviz, promet:
17. sept.	1934	Din	169.223'87	Dunaj
18. sept.	1934	Din	2,306.816'97	Curih—Pariz
19. sept.	1934	Din	288.926'05	Dunaj
20. sept.	1934	Din	381.683'27	Dunaj—Din
21. sept. 1934 Din 2,229.178'45 London — Dunaj Skupni promet v privatnih kliringih
(Din., £, a. Š., pezete in drahme) je tudi v tekočem tednu skoro dosegel dve tretjini celotedenskega prometa, saj je presegal vsoto 3.250 tisoč dinarjev.
Grški boni so beležili samo 20. t. m. in sicer na bazi Din 29'65 do Din 30'35, dočim je bil avstrijski šiling trgovan v privatnem kliringu dne 17. t. m. po dinarjev 8'57 do Din 8'67, naslednjega dne Din 8'55 do Din 8'65, od 19. t. m. dalje pa na bazi Din 8'50 do Din 8'60. Povsem so izostale notice priv. kliringa Londona in Madrida.
17. sept. 1934	21.	sept.	1934
Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2302'35	2313*71	2304*29	2315'65
Berlin	1351'25	1362'05	1353'47	1364'27
Bruselj	797'46	801'40	798'02	801'96
Curih	1108'35	1113'85	U08'35	1113'85
London	167‘64	16924	167'08	168'68
Newyork	3326'33	3354'59	3326'33	3354'59
Pariz	223'92	225'04	223'93	225'05
Praga	141*12	141'98	141'23	142'09
Trst	290'90	293'30	290'90	293'30
Temeljem gornje tečajne tabele je v tek. tednu oslabel edinole tečaj devize London, in sicer za 0'56 točke, dočim je Curih, nalik Newyorku in Trstu notiral na včerajšnjem borznem sestanku ob ponedeljkovih tečajih. Vse ostale na tukajšnji borzi beležene devize so v razdobju tega tedna tečajno nekoliko porasle.
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna.
Notice bančnih in industrijskih papirjev so nalik prejšnjim tednom povsem izostale, dočim so državni efekti notirali v tem tednu od ponedeljka na petek popolnoma brez izprememb, in sicer:
	Povpraševanje Ponudba	
	Din	Din
7% inv. pos.	71*—	72-
8% Blair	64-	67*-
7% Blair	57 —	58-
Seligman	68-	69*—
Agrarne obv.	41 —	42*-
Begluške obv.	58-	60*-
Edinole Vojna	škoda je med	tednom
neznatneje oscilirala in na včerajšnjem borznem sestanku beležila za eno točko
Naš pravi domači izdelek 1
V smislu rimskega protokola bo Italija
dobavila Madjarski 36 vagonov vreč za moko in sladkor.
Avgusta meseca je dosegla češkoslovaška zunanja trgovina aktivni saldo v višini 106 milijonov Kč. Tako velikega aktivnega salda ni dosegla že 3 leta.
Nemčija je povišala nakup bavksita na Madjarskem od 0,8 na 1,1 milijonov centov in je postala s tem Madjarska pred Jugoslavijo in Francijo največja dobaviteljica bavksita v Nemčiji.
Nemčija je sklenila s Turčijo in Madjar-sko kompenzacijski pogodbi za nabavo 27 milij. RM ovčje volne, ki jo bo plačala z industrijskimi izdelki. Podobno pogodbo namerava skleniti tudi z Afganistanom.. Uvoz volne iz Amerike in Afrike pa bo Nemčija zelo omejila.
Iluski izvoz v Francijo bo povečan od 230 na 400 milijonov frankov, kakor je bilo sklenjeno pri ravnokar začetih trgovinskih pogajanjih med Francijo in Rusijo.
Proizvodnja ameriških jeklarn se je
nekoliko zboljšala in so mogle povečati proizvodnjo od 20,9 na 22,3°/o svoje kapacitete.
»Sveznadar« ali praktični vseznalec
Znani jugoslovanski statistik in urednik » Jugoslovenskega Lloyda«, g. Joso Lakatoš je izdal knjižico »Sveznadar«, ki je pravi žepni leksikon. Naravnost frapira človeka, koliko podatkov je zbranih v tej mali knjižici. Na 128 straneh je podanih nad 500 tabel, cela vrsta raznih seznamov iz najrazličnejših panog življenja, znanosti, vede, športa itd. Posebno dobro je obdelano gospodarstvo, jugoslovansko ko tud,i svetovno. Zbrani pa so podatki za par let nazaj do najnovejših, da ima človek pred seboj tudi ves razvoj gospodarstva. Kdor je ime} samo enkrat »Sveznadarja« v rokah, ta si ga prav gotovo nabavi, ker ima v mali žepni knjižici, ki je tako velika kakpr žepni koledarji, zbrane vse podatke, ki so potrebni v praktičnem življenju. Nabavil si ga bo tem bolj gotovo, ker je cena »Sveznadarja« silno nizka. Velja namreč samo 6 Din, po pošti 1*50 več, v platno vezan 10, luksuzno vezan pa 12 Din. »Sveznadar« izhaja vsakega prvega septembra in bo zato imel vedno najnovejše podatke. Naroča se pri upravi »Sve-znadarja«, Zagreb, Berislavičeva ul. 10.
Trgovinski register.
Izbrisale so se te tvrdke:
Kksportni mlin Meža-Dravograd, družba z o. z. — zaradi likvidacije.
Johana Pungarscheg, Gemischtwaren-liandlung in Windischgriiz, Slovenjgradec, trgovina z mešanim blagom.
Franc Skazedonig, trgovina z lesom, Spodnja Gortina — zaradi prestanka obrta.
Premrov in Mikolič, javila trgovska družba, Šmartno pri Slavenjgradcu. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
J. Lobe, trgovina z lesom in ogljejn v Polomu — zaradi opusta obratovanja in preselitve v Maribor.
Dne 26. septembra bo pri Komandi dravsko divizijsko oblasti v Ljubljani ustna licitacija za dobavo mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935.
Dne 29. septembra bo pri Komandi vr-baiske divizijske oblasti v Banja Luki ustna licitacija za dobavo 37.000 kg riža, 28.000 kg zdroba, 28.000 kg testenin, 55.000 kilogramov fižola in 22.000 kg ješprenjčka.
Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi 150 kg dimaano-žic/e.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. septembra ponudbe o do^ bavi 500 kg lepila za les, 1000 kg kalcijevega karbida in 200 kg mila za pranje.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi 100 kg jekla in 300 kg cinkovega belila.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi 1000 kg strojnega olja in 100 kg avto olja; d« 4. oktobra pa o dobavi 300 kg pocin-k etn e žic©.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi 1700 kg navadnih žebljev in 10.000 kg portland-cementa.
Razpisane so te oiertne licitacije:
Dne 28. septembra pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo raznega materiala.
Dne 29. septembra pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu za dobavo črne pocinkane in rebraste pločevine.
Dne 26. septembra bo pri inženjersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo raznega elektrotehničnega materiala.
Dne 28. septembra bo pri 1. oddelku vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofert-na licitacija za dobavo 50 m3 lesa; dne 29. septembra pa za dobavo 3900 vijakov, 100 kg žebljev in drugega kovinskega materiala.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. septembra ponudbe o dobavi 3500 pol smirkovega platna, 8 smirkovih plošč, 50 azbestnih vrvic in 200 azbestnih grafitiranih vrvic.
Dne 28. septembra bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 700 zdravniških plaščev in 3000 plaščev za bolnike; dne 29. septembra pa za dobavo 3000 parov usnjatih oopat.
Dne 29. septembra bo pri Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu ustna licitacija za dobavo kruha.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22. septembra objavlja med drugim: Uredbo o obročnem odplačevanju kupnine iz pogodb o prodaji lesa iz drž. gozdov — Predpis dovolitve za promet — provoz, uvoz in izvoz kemičnih tvarin — Odločbo o prepovedi uvoza strelnih kapic — Izpre-membe v čl. 7. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Razne mednarodne konvencije — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Reorganizacija NIR-e
Na nočni seji so bila med Rooseveltom in generalom Johnsonom določena načela, po katerih se naj reorganizira N IR A. Ta bo organizirana odslej na enaki podlagi ko federalna vlada ter bo sestojala iz izvršne, sodne in zakonodajne oblasti. General Johnson bo še naprej šef izvršne oblasti. Sodna oblast se bo bavila s spori med delavci in delodajalci ter upravljala zbirko vseh mezdnih dogovorov.
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini trgovca Lovra Šebenika v Ljubljani, Knezova ulica 28. Konkurzni sodnik Avsec, upravitelj mase odvetnik dr. Tornago Leo. Prvi zbor upnikov dne 6. oktobra ob pol 10, ogla-sitveni rok do 28. oktobra. Ugotovitveni narok dne 3. novembra ob 9.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini lesnega trgovca Franca Cclcerja v Oplotnici pri Slov. Konjicah. Poravnalni komisar starešina sodišča Mihelič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Prus. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Konjicah dne 2. novembra ob 10, rok za ogla-sitev do 27. oktobra.
Ustavljeno je poravnalno postopanje mizarja Franceta Zavodnika v Št. Vidu nad Ljubljano.
Končano je poravnalno postopanje zidarskega mojstra Rudolfa Terčelja v Ljubljani.
Končano je nadalje poravnalno postopanje lastnika parfumerije v Ljubljani Josipa Urana.
Iz zadružnega regristra.
Vpisale so se te zadruge:
Vodovodna zadruga v Ločah, r. z. z o. z. — I. produktivna zadruga mizarjev v Šoštanju, r. z. z o. z. — Živinorejska selekcijska zadruga v Vuzenici, r. z. z o. z.
Izbrisale so se te zadruge; Podružnica Konzumnega društva za Slovenijo v Celju, Kmetijska inabavna in prodajna zadruga v Rakičanu ter Zadružna elektrarna v Slov. Bistrici.
Nove knjige:
Albert Londres: Put u Buenos Aires. Z
avtorjevim dovoljenjem prevedel dir. Josip Bognar. Predgovor in tolmač napisala Zdenka Šibenica. Knjigo opremil arh. slikar Zdenko Turkelj. — 23. zvez. »Binoze«.
— Knjiga velja broš. 50'—, vez. 60'— Din, za redne naročnike Binoze pa 30, oz. 40 dinarjev.
V vrsti najznamenitejših sodobnih romanov, ki jih izdaja Binoza, zavzema Londre-sov »Pot v Buenos Aires« čisto posebno mesto. Kajti eno najbolj kočljivih vprašanj sedanjega časa, 'trgovino z beliim blagom, je obdelal Londres v svojii knjigi na tak način, da takoj osvoji bravca in da ga popolnoma prepriča. Ni tu nič one svetohlinske morale, pa tudi nobenega računanja na instinkte, kar je sicer tako značilno za vse romane in spise, ki govore o tein težkem poglavju človeške bede. V Londresovi knjigi govor© samo dejstva, ta pa tako silno,
, da zaleže Londresova knjiga več ko vsi od-bori za pobijanje trgovine z belim blagom. Je pač tako, da s pobožnimi željami, lepimi besedami in nekaj častivrednimi odbori ni mogoče zatreti zla, ki mu neurejenost družbe daje vedno nove hrane in ki je postalo že skoraj bistven del te družbe. — Londres, znameniti reporter o vseh krajih, kjer trpe ljudje, se je s tem svojim' dokumentarnim delom znova proslavil. Prav je, da to delo spoznamo tudi v našem jeziku, ker tudi naša dekleta morajo napraviti pot v Buenos Aires. Zato Londresovo delo toplo priporočamo, kakor tudi vse knjige >Bi-noze«. Kdor želi imeti doma najsodobnejše romane, ta naj se naroči na »Binozo«, Zagreb, Ulica kraljice Marije 1.
Avgust Šenoa: Kazališna izvješda, II. del.
— V nakladi Binoze je izšla 16. knjiga zbranih spisov velikega kmetskega pripovednika, pesnika, publicista in kritika še-noe. Na 350 straneh so ponatisnjene Še-noiine gledališko ikriitiike iz gledališktih sezon v 1. 1875/76—1880/81. Cela stara doba vstaja v teh kritikah in odpira zanimiv pogled na tedanje kulturno in zlasti gledališko življenje Hrvatske. Kakor vsa druga dela iz zbirke Zbranih spisov šenoe, tako je tudi to izdano v lepi in okusni opremi. Z izdajo Binoze je tudi Slovencem omogočeno, da si nabavijo zbrana dela Šenoe, ki je bil Slovencem tako bliže«., kakor skoraj noben drug hrvaški pisatelj.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ivan lefažin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
RAZNO
Prestolonaslednik Peter in princ Aleksander sta prispela v London, kjer bosta obiskovala neki angleški college.
Japonska delegacija na mednarodni parlamentarni trgovinski konferenci je prinesla s seboj krasna darila za našo kraljevsko dvojico.
Kmetijski minister je imenoval člane kmetijskega sveta. Med drugimi so imenovani: Franjo Goričan iz Višnje vasi, tvorničar Vladimir Arko iz Zagreba, dr. Alojz Tavčar, redni profesor na kmetijski in gospodarski fakulteti v Zagrebu.
Umrl je scenograf ljubljanskega gledališča Vasilij Uljaniščev. Popolnoma ee je posvetil napredku našega gledališča. Naj mu bo ohranjen hvaležni spomin njegove druge dtamovkie!
V Ljubljani je umda v visoki starosti 81 let gospa Agna Zupanova, vdova po izdelovalcu orgelj v Kamni gorici. Bila je odlična slovenska mati, kateiri bodi ohranjen časten spomin!
Mednarodna železniška konferenca držav, ki so podpisale mednarodno konven-
cijo o prevozu potnikov in blaga, je bila ta teden v Plitvicah.
Uradniki subotiške občine, ki se še do danes niso naučili državnega jezika, bodo odpuščeni iz službe.
V vseh italijanskih industrijah je uvedeno 40urno delo na teden. Upajo, da bo s tem zaposlenih 200.000 brezposelnih.
Zopet sta bili izrečeni dve smrtni obsodbi v Avstriji, in sicer nad dvema mladeničema iz Katzenberga, ki sta vrgla bombe in pri tem ubila tamošnjega kaplana.
Šef francoskega generalnega štaba ge-neral Gamelin se udeleži manevrov češkoslovaške vojske.
Italijanska vojna misija pod vodstvom generala Graziolija je prišla v Moskvo, da prouči organizacijo rdeče vojske.
Dežela brez brezposelnih je Luksemburg. Dne 1. septembra je bilo v vsej državi samo 97 brezposelnih, od katerih pa je bilo 17 tujcev, ki pa so tudi prejemali brezposelno podporo.
V novem francoskem proračunu je določenih za vojsko 11 milijard frankov. Kljub temu pa zahteva vojni minister še izredne kredite za gradnjo obmejnih utrdb.
Avstrijski narodni socialisti so baje prejeli po zatrjevanju francoskih listov iz Nemčije 80 miljonov mark podpore.
V glavnem mestu Guatemale je bilo ustreljenih 12 političnih voditeljev, ker so pripravljali državni preobrat.
Norveška šteje po štetju z dne 1. julija tega leta 2,851.058 prebivalcev. Umrljivost je na Norveškem v vsej Evropi najmanjša in znaša le 10 od 1000. Pada pa tudi število rojstev. Letni prirastek prebivalstva znaša 5 odstotkov.
Po 30 mesecih so zasledili ugrabitelja Lindberghovega otroka, nekega Nemca Richarda Hauptaiainna. Kakor znano so ugrabili Lindberghu otroka, izsilili nato od njega 50.000 dolarjev odkupnine, čeprav je bil takrat otrok že mrtev.
Velik požar je uničil več sto hiš v Reggio di Calabria, v Ameriki pa je pogorelo mesto Nome.
Hud vihar je divjal v Nemčiji. Postajno poslopje v Quedlinburgu je vžgala strela in je popolnoma pogorelo. Tudi na poljih so silne povodnji napravile ogromno škodo in ponekod odnesle vso plodno zemljo.
Program ljubljanske radijske postaje
Nedelja, dne 23. sept.: 7.30: Plošče — r 7.45: Telovadba — 8.15: Poročila — 8.25: Plošče — 9.00: Versko predavanje — 9.20: Prenos iz trnovske cerkve — 10.00: Denarne in finančne težkoče (dr. J. Mi-helak) — 10.20: Vesela reproduc. glasba
— 10.40: Radijski orkester, vmes pojeta duete ga. Nerat-ova in gdč. Mišičeva —
11.40 Mladinska ura (ga. Cirila Medvedova) — 12.00: Cas, Radijski orkester — 16.00: Trgatev grozdja in vretje mošta (Ing. Goriup) — 16.30: Pevski zbor iz Št. Jurija pri Grosupljem, vmes harmonika solo, g. Jenko — 17.30: Plošče — 20.00: Franjo Supilo in njegovo delo — 20.20: Vokalni koncert g. Draga Burgerja, vmes Radijski orkester — 21.30: Kitara solo, g. Antonovič — 22.00: Čas, poročila, jedilni list — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek, dne 24. sept.: 12.15: Plošče
— 12.50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Ljubljanski otroci na počitnicah (Drago Kosem) — 18.20: Radijski orkester, vmes plošče — 19.30: Telesna vzgoja naroda — 19.50: Čas, jedilni list — 20.00: Prenos opere »Werther« (Massenet) iz Zagreba, v odmoru: čas in poročila.
Torek, dne 25. sept.: 12.15: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Gundulič in njegov Osman (Hubert Marjanovič) — 18.20: Mladinske pesmi poje gdč. Vanda Ziherlova — 19.00: Otroški kotiček: Saška Kovačičeva in Janez Brdajs — 19.30: Plošče za deco — 19.50: Čas, jedilni list — 20.00: Jugoslovanska umetnost — 20.20: Samospevi gdč. Mire Gnus, vmes mandolinistični kvartet »Erika« — 21.30: Radijski orkester, vmes čas in poročila — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Opera.
Sobota, dne 22. sept.: Tosca. Gostuje gdč. Vera Majdičeva. Izven. Znižane cene.
Nedelja, dne 23. sept.: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, dne 24. sept. Zaprto.
Četrtek, dne 27. sept.: Hovaščina. Premiera. Otvoritev sezone. Izven.
ŠOLSKI ZVEZKI
Vse vrste šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam še vedno dobavi najceneje ter vsako poljubno količino
A. JANEŽIČ
PAPIRNA INDUSTRIJA
LJUBLJANA
FLORJANSKA ULICA 14 / TELEFON 32-20
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, odj. knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mape, risalnike i. t. d. i. t. d.
#
Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebšžinami na drobno in na debelo.
MiiiiiHiiHiiiiiiiiuilHllllHBlIBBIIIIHmilHIllllHlllllllHIHIIIIIMIIIIlllimillHmilllllllHIIIIIIIIHBnillBIllllHIIMli
H »
Si o o & 8 S? 3 S 3
3 N Hi
d) • $ oS
K* ^
‘S «s
? £ * »1 s
« 8. N« * ®
•n £ h
£ rt *
S?
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja i„ tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.