Črna kronika Dornava, Gorišnica • Dva požara v dveh nočeh O Stran 24 Ptuj, torek, 3. oktobra 2017 letnik LXX • št. 77 Odgovorna urednica: -00 Simona Meznaric £ ISSN 1581-6257 * Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik £ Slajerskitednik Podrauje Ormož • Zapleti zaradi neurejenega lastništva ceste O Stran 5 Ljudje in dogodki Hrvaška «Z bralci in s poslušalci po sončnem Hvaru O Strani 16 in 17 Kronika Podravje • Dela za Magnino tovarno so se začela O Stran 24 v Šport Nogomet • Prvi poraz proti Krškemu v 1. ligi O Stran 11 Rokomet • Gorišničani začeli odločno, Velikonedeljčani z remijem O Stran 10 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www. radio-ptuj.si Podrauje Hajdina • Dražji vrtec in predrag hajdoški pločnik O Strani 6 m 7 Štajerski Podravje • Pridelek grozdja na eni strani odličen, na drugi podpovprečen Trgatev pod streho Trgatve so pod streho, večino grozdja so pridelovalci pobrali. Letošnja trgatev je bila v primerjavi z minulimi leti dokaj zgodnja, začela seje zadnje dni avgusta. Grozdje je zaradi vročega poletja hitro dozorelo, posledično smi$uHittrgati začeli prej. Glede na vse vremenske neprilike, ki so pestile letošnjo letino, pričakujemo čisto povprečnoj^^^^^povpreč-no kakovost letnika. Če ne bi bilo toče in pozebe, pa bi lahko govorili o presežkih. Več na Stmnirli)* Foto: Črtomir Goznik Markovci • Brez vednosti lastnikov gradbena zemljišča spremenili v nezazidljiva s Strani 2 in 3 íimso Psihiatrična bolnišnica Ormož • Direktor se bo najprej lotil slabih odnosov o Strani 4 in 5 Glasbene šole Zci nekoga samo veselje, za drugega poklicna pot o strani 8 in 9 GmffljíÉ2ÜB$ v 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 3. oktobra 2017 Haloze • Analiza statističnih podatkov o prebivalstvu in naseljenosti Prebivalcev je vse manj, prazna je Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je v sedmih haloških občinah nenaseljenih več kot 35 % stanovanj oz. hiš, zelo bi nas ti podatki morali skrbeti, smo povprašali doktorja geografije in raziskovalca Haloz Vladimirja Korošca. V Sloveniji imamo podatke o nenaseljenih stanovanjih samo za leti 2011 in 2015. Korošec je pojasnil, da je na podlagi tega razmeroma kratkega primerjalnega obdobja ugotavljati spremembe in sklepati o procesih zelo težko: »Brez dvoma pa navedeni podatki kažejo na razvojno problematiko Haloz ter razvojne zaostanke te po moji oceni ene najbolj zanimivih, lepih in po naravnih pogojih najkakovostnejših slovenskih vinogradniških pokrajin.« Opozoril je, da je pri analizi podatkov treba upoštevati dejstvo, da so ti generirani na ravni občin, zato so v nekaterih segmentih popačeni: »Občine Videm, Majšperk in Makole segajo izven območja Haloz. Na severu se Haloze zaključujejo na Dravinji in Dravi, na zahodu segajo do Jelovškega potoka pri Makolah, na vzhodu in jugu jih omejujeta slovensko-hrvaška meja in Bočko-Maceljsko pogorje. Izključno haloške občine so torej štiri: Zavrč, Cirkulane, Podlehnik in Žetale.« Mešanje haloškega in polanskega terena lahko realne razmere nekoliko zamegli, je pojasnil. Kot primer je navedel občino Videm, kjer delež praznih Uporabna površina praznih stanovanj (m2) | Občina | 2011 | | 2015 | Cirkulane 28.368 27.559 Majšperk 26.399 24.942 Makole 17.387 13.613 Podlehnik 23.976 19.987 Videm 41.621 39.527 Zavrč 15.604 15.117 Žetale 9.293 8.343 Skupaj 162.648 149.088 stanovanj ni tako kritičen, po drugi strani pa: »Območje Leskovca uvrščamo med demografsko in razvojno najbolj degradirana halo-ška območja.« Korošec je dejal, da razmeroma visok delež nenaseljenih stanovanj na območju Haloz kaže na visoko stopnjo odseljevanja, ki je bilo v preteklosti največje v vzhodnih oz. vinorodnih Halozah (Cirkulane, Zavrč, Podlehnik). Med vzroki za množično odseljevanje je naštel visoko agrarno prenaseljenost in zemljiško razdrobljenost; v vzhodnih Halozah so namreč predvsem male kmetije, v zahodnih pa še danes prevladujejo srednje velike in velike kmeti- Vir: Statistični urad Republike Slovenije je, na katerih se ukvarjajo (tudi) z živinorejo. Dodal je, da visok delež nenaseljenih stanovanj kaže tudi na problem vikendov, povezanih z vinogradništvom: »Veliko vikendov je prav v najbolj atraktivnih vinorodnih območjih Haloz. Danes veliko ljubiteljskih vinogradnikov pridelavo grozdja opušča - zaradi stroškov pridelave in svoje starosti ...« Prav s tem je razložil tudi dejstvo, da je najnižji delež nenaseljenih stanovanj (čeprav še vedno nad republiškim povprečjem) v Halozah v občini Žetale: »To je za vikende manj atraktivno območje. Vikendi v tej občini predstavljajo le dobre 4 % stanovanjskega fonda.« Leta 2015 je 5,52 % vseh stanovanj v haloških občinah služilo za občasno rabo oz. vikende, več kot 30 % vseh stanovanj pa je bilo povsem praznih. Selitev v Haloze šele po upokojitvi Skrb vzbujajoč je podatek, da se med letoma 2011 in 2015 število naseljenih stanovanj skoraj ni povečalo. »V Haloze je manj priseljevanja, še največ v vikende. Ti se ponekod spreminjajo v stalna bivališča; bodisi jih naseljujejo starejši lastniki, ki se po upokojitvi preselijo v nekoliko mirnejše okolje, ali pa jih zaradi nizke cene za namen bivanja kupujejo prebivalci izven območja Haloz.« Enako po njegovem mnenju kažejo tudi podatki o deležih praznih stanovanj: »Ti so najvišji v Zavrču in Cirkula- nah, kjer imamo visok delež vikendov (v obeh občinah presegajo 7 % stanovanjskega fonda) in visoko stopnjo depopulacije.« Stanje v Halozah je Korošec osvetlil še z nekaj podatki, ki jih nam ni uspelo pridobiti. »V raziskavi, ki smo jo nedavno izvajali s sodelavci na Filozofski fakul- Foto: EM Markovci • Nov občinski podrobni načrt razburja nekatere lastnike Brez njihove vednosti gradbena zemljišča spremenili Najmanj dva lastnika zemljišč sta po sprejetju novega občinskega prostorskega načrta občine Markovci zgroženo ugotovila, da njuna zemljišča niso več zazidljiva. Po govoricah V Markovcih so po več kot desetletju prišli do novega občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Markovci, vendar pa vsi novega načrta očitno niso veseli. Kot je namreč na septembrski seji sveta občine Mar-kovci izpostavil svetnik Peter Majcen, so nekateri lastniki po sprejetju OPN ugotovili, da njihova zemljišča niso več zazidljiva: »Vem za nekaj primerov v Bukovcih - zgornji konec, kjer je kar nekaj zemljišč prešlo iz gradbena v kmetijska. Vem, da sedaj tega ne moremo spremeniti. Zanima me, zakaj se občanov v takih primerih ne obvešča. Ti ljudje niso vedeli za to, da je njihovo zemljišče prešlo v kmetijsko - morda je bil tega kdo vesel, ker bo plačeval manj prispevka, so pa med njimi tudi taki, ki so gradbeno zemljišče kupili za gradnjo.« Ob tem je še pozval, da bi v prihodnje posamezne lastnike posebej obvestili o takšnih spremembah med samim postopkom spreminjanja Pripombe in predlogi samo v času trajanja postopka Dokler občina sprejema občinski prostorski načrt, lahko lastniki podajo pripombe in predloge, pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu: »V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta. Občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče. V primeru pritožbe na stališče občine je le-ta po načelu javnosti dolžna lastniku podati pojasnilo in omogočiti vpogled v strokovna gradiva in druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem.« občinskega načrta, pa četudi zakonodaja tega ne določa. »To je zame kriminal« Da ne gre za več primerov, temveč za dva oz. tri, je odvrnil župan Milan Gabrovec: »Res je, ni nekaj primerov, ampak dva, kjer je bila spremenjena namembnost zemljišča iz gradbene v kmetijsko. En primer smo že uredili, ko smo sprejeli sklep. Potem je še drug primer. V tretjem primeru, v katerem je lastnik v javnosti bentil, da so mu spremenili rabo zemljišča, pa se je izkazalo, da je v resnici njegov oče dal vlogo za spremembo. Mogoče je še kdo, ki se mu je to zgodilo ... Jaz sem bil šokiran. Res je sicer, da smo mi to sprejeli, ampak med več kot 300 spremembami pri vseh ne moreš vedeti, za kaj gre. Tisti, ki to pripravlja in je za to odgovoren, pa bi o tem moral obvestiti, čeprav nam je bilo obrazloženo, da to ni potrebno. Če si ti lastnik, ni hudič, da te ne bi obvestili, da ti bodo zemljišče spremenili iz gradbenega v kmetijsko ali obratno. To se ne bi smelo zgoditi brez vednosti lastnika. Ker lastnina je nedotakljiva. Rekel bom celo, da je to zame kriminal.« Ob tem je še dodal, da naj lastniki podajo pobudo za ponovno spremembo rabe svojega zemljišča, saj gredo v teh dneh v spremembo prostorskega načrta. Pobude za spremembe so sicer zbirali do 30. septembra. Lastniki: spremljajte postopek, saj vas o spremembah ni treba posebej obveščati Po razlagi ministrstva zakon ne določa, da bi bilo treba posamezne Svetnik Peter Majcen je pozval, da bi med samim postopkom sprejemanja občinskega načrta posamezne lastnike zemljišč obvestili o spremembah namenske rabe (iz stavbnega v kmetijsko zemljišče), ki bi nastale s sprejetjem občinskega načrta. Namreč lastniki lahko podajo pripombe, le dokler občina sprejema akt. lastnike zemljišč obveščati o spremembah, ki nastanejo s sprejetjem novega OPN, pa čeprav potem takem lahko omenjeni akt spremeni dosedanjo osnovno namensko rabo zemljišč (iz stavbnega v kmetijsko zemljišče ali obratno ...): »Občina mora kot pristojni pripravljavec prostorskega akta v postopku priprave občinskega prostorskega načrta omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo. Javno naznanilo mora vsebovati tudi navedbo vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, razen pri pripravi prvega občinskega prostorskega načrta.« V času javne razgrnitve imajo občani možnost podajanja pripomb in predlogov na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta. Občina omenjene pripombe preuči in do njih zavzame stališče, ki ga tudi objavi. Tiste lastnike zemljišč, ki se jim je namenska raba spremenila in so v okviru javne razgrnitve podali pripombo, pa mora občina še pisno Foto: ML Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik |'e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga |'e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3. oktobra 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 skoraj vsaka tretja hiša povsem in ne le občasno praznih je skoraj tretjina. Oba deleža z leti sicer rahlo upadata, žal pa hkrati upada tudi število prebivalcev ... Kako Nenaseljena in prazna stanovanja v letu 2015 (%) Najvišji delež nenaseljenih, propadajočih hiš imajo v občini Cirkulane. teti Univerze v Ljubljani, smo na podlagi anketnega vprašalnika ugotovili, da je bila dobra petina haloških bivališč zgrajena pred letom 1960 in skoraj 40 % v obdobju med letoma 1960 in 1990. Priseljenih prebivalcev od drugod je okoli 15 % in še to iz drugih naselij na območju Haloz,« je povedal. V številki Geografskega zbornika iz leta 2012, ki so jo v celoti posvetili Halozam, je s soavtorjema enega od prispevkov, Mirkom Pakom in Simonom Kušarjem, zapisal: »Med letoma 1981 in 2007 se je število prebivalcev v Halozah zmanjšalo za 1.689 ali za 12,5 %, od tega v vinorodnih Halozah za 861 ali za skoraj 10 %, v gozdnatih Halozah pa za 828 ali za več kot 17 %.« Dodatno težavo predstavlja značilna regionalna neenakomerna poselitev prebivalstva: »Na območjih rahle urbanizacije število prebivalcev zadnja leta celo narašča, v oddaljenih predelih pa še naprej nazaduje.« Problematiko nenaseljenih hiš je raziskoval že Vladimir Bračič. V svoji doktorski disertaciji Vino- v nezazidljiva pa ne gre za osamljena primera. seznaniti s svojimi stališči glede podanih pripomb in predlogov, razen pri pripravi prvega OPN. Kljub nestrinjanju lastnika občina lahko izvede spremembo namenske rabe Kot so še v nadaljevanju pojasnili, pa lahko občina izvede spremembo namenske rabe, četudi se lastnik z njo ne strinja, »saj načrtovanje prostorskega razvoja sodi med izvirne naloge občine«. Ob tem so še razložili: »Spremembe namenske rabe zemljišč v postopku prostorskega načrtovanja ne morejo biti samo rezultat zahtev in prošenj predlogov posameznikov, ampak morajo biti rezultat preveritev širših ciljev in možnosti lokalne skupnosti, v okviru katerih se seveda upoštevajo Občine pristojne za spreminjanje namenske rabe Kako je s tem, kakšne so pristojnosti države in občine pri sprejemanju OPN, smo preverili na ministrstvu za okolje in prostor. Tam so pojasnili, daje za spremembo namenske rabe zemljišč pristojna občina, ministrstvo pa sodeluje v postopku sprejemanja OPN kot državni nosilec urejanja prostora s področja razvoja poselitve: »Predpisi s področja urejanja prostora natančno razmejujejo pristojnosti države in občine. Določanje namenske rabe prostora sodi v pristojnost občine. V skladu z zakonom o lokalni samoupravi so načrtovanje prostorskega razvoja ter naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov zadeve javnega pomena, kar pomeni, da jih občine opravljajo samostojno. Osnovna namenska raba se lahko spreminja z občinskimi prostorskimi načrti (OPN) in z njihovimi spremembami in dopolnitvami.« tudi želje in potrebe posameznikov, če niso v nasprotju s temeljnimi načeli prostorskega načrtovanja. Iz navedenega sledi, da ministrstvo ni pristojno za spremembe namenske rabe prostora v prostorskih aktih občin in ne more vplivati na občino oziroma ji zapovedovati, kako naj v konkretnem primeru ravna. Občine se samostojno odločajo, kako bodo v konkretnem primeru postopale, pri tem pa so vezane na področno zakonodajo in druge predpise.« Kaj preostane lastniku, ki se s spremembo ne strinja? Na ministrstvu še razlagajo, da do sprememb zemljišč iz gradbenih v kmetijska prihaja zaradi sprememb ciljev občine, običajno pa lahko razlogi izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora (NUP) po uskladitvi občinskih prostorskih aktov z veljavnimi predpisi in iz pobud lastnikov stavbnih zemljišč (zaradi davkov, reliefnih pogojev, menjave zemljišč ...). In kaj lastniku, ki se s spremembo ne strinja oziroma zanjo izve prepozno, še preostane? »Po sprejetju OPN lastniku, ki spremembo ugotovi prepozno in se z njo ne strinja, priporočamo, da obrazloženo in dokumentirano pobudo za spremembo namenske rabe naslovi na občino. Vsak ima pravico, da je obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine, skladno z določbami ZPNačrt, seveda pa je odločitev občine, koliko bo prejete pobude upoštevala.« Monika Levanic 40 30 20 10 0 Nenaseljena stanovanja rodne Haloze je zapisal: »Če primerjamo podatke o številu družin na območju Zavrča v letu 1754, ko jih navajajo 183, s številom hiš v letih 1817-1819, ko so jih našteli 457, nam ta podatek pove, da je bila polovica hiš praznih; to so bili »vrhi« Polancev in domačih kmetov. Posebno mnogo je bilo nenaseljenih stavb v tistih katastrskih občinah, kjer so imeli več vinogradov Polanci.« Temeljno Bračičevo delo o vzhodnih Halozah je izšlo leta 1967, o zahodnih petnajst let zatem. To pomeni, da Haloze na odrešilne ukrepe čakajo (vsaj že) pol stoletja ... Eva Milošič Prazna stanovanja □ MO Ptuj ■ Podravska statistična regija □ Slovenija □ Haloške občine Vir: Statistični urad Republike Slovenije Najvišji delež nenaseljenih stanovanj je v občini Cirkulane Naselje Št. vseh I stanovanj stanovanj Tï j^üi Gruškovec 168 114 67,86 Mali Okič 84 52 61,90 Slatina 104 60 57,69 Pohorje 65 37 56,92 Veliki Vrh 106 60 56,60 Gradišča 244 126 51,64 Brezovec 166 84 50,60 Paradiž 139 69 49,64 Meje CM 4 19 45,24 Pristava 88 27 30,68 Dolane 71 21 29,58 Medribnik 57 16 28,97 Cirkulane 156 25 16,03 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Število prebivalcev narašča le v občinah Cirkulane in Zavrč I Občina I 1. januar 2011 I 1. januar 2015 I Sprememba med letoma 2011 in 2015 (%) Cirkulane 2.299 2.339 +1,74 Majšperk 4.063 3.952 -2,73 Makole 2.071 2.036 -1,69 Podlehnik 1.897 1.814 -4,38 Videm 5.618 5.478 -2,49 Zavrč 1.622 1.727 +6,47 Žetale 1.326 1.324 -1,15 Haloze skupaj 18.896 18.670 -1,20 Vir: Statistični urad RS Nenaseljena stanovanja po haloških občinah Občina Število stanovanj za Število praznih stanovanj novanj sezonsko ali sekundarno rabo od vseh stanovan J (%) 2011 2015 2011 2015 2011 2015 Cirkulane 97 99 627 611 41,80 41,01 Majšperk 93 95 421 416 23,07 22,82 Makole 30 29 278 255 28,84 26,93 Podlehnik 96 94 370 355 33,48 32,69 Videm 111 109 697 691 27,32 27,01 Zavrč 59 64 327 316 38,97 37,98 Žetale 22 23 151 145 26,82 25,99 Skupaj 508 513 2.871 2.789 30,72 30,01 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Stanovanja po haloških občinah Občina S 2011 2015 2011 2015 2011 2015 Cirkulane 776 780 724 710 48,27 47,65 Majšperk 1.311 1.312 514 511 28,16 28,03 Makole 656 663 308 284 31,95 29,99 Podlehnik 639 637 466 449 42,17 41,34 Videm 1.743 1.758 808 800 31,67 31,27 Zavrč 453 452 386 380 46,01 45,67 Žetale 390 390 173 168 30,73 30,11 Skupaj 5.968 5.992 3.379 3.302 36,15 35,53 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 (popisov iz drugih let v Sloveniji nimamo) so bili Register nepremičnin, ki ga vodijo na Geodetski upravi RS, ter Centralni register prebivalstva in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodijo na Ministrstvu za notranje zadeve. Na Statističnem uradu RS (SURS) so nenaseljena stanovanja razdelili na stanovanja za sezonsko oz. sekundarno rabo in na prazna stanovanja. »Nenaseljena stanovanja so stanovanja, ki med popisom niso običajno prebivališče nobene osebe,« so pojasnili na SURS. Prazna so torej tista stanovanja, v katerih nima nihče prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Foto: EM 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 3. oktobra 2017 Podravje • Kaj se bo zgodilo s sončnimi elektrarnami Doma upokojencev Ptuj Proizvodnja električne energije na Prihodek, ustvarjen s proizvodnjo električne energije (s sončnimi elektrarnami) Doma upokojencev (DU) Ptuj je v lanskem letu znašal letošnjega leta pa 81.000 evrov. A kot vse kaže, je to zaslužek „na črno". Ko so to dejavnost želeli vnesti v Akt o ustanovitvi, ga pristojno za nelojalno konkurenco. Čeprav je imelo ministrstvo v času postavitve elektrarn v svetu zavoda svojega predstavnika, ki je bil seznanjen Ko je konec lanskega leta želel DU Ptuj proizvodnjo električne energije in pare registrirati kot eno izmed gospodarskih dejavnosti v ustanovitvenih aktih, je nastal problem. Decembra 2016 je vodstvo DU Ptuj na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovilo predlog za spremembo Akta o ustanovitvi, s katerim bi se med drugim uredilo tudi vprašanje obratovanja sončne elektrarne in iz tega naslova prodaja električne energije na trgu. Februarja so jih nato s pristojnega ministrstva obvestili, da obstaja možnost, da vlada soglasja k spremembi Akta o ustanovitvi DU Ptuj ne bo dala, saj da DU Ptuj ne more opravljati gospodarske dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije (fotovoltaike). V skladu s predpisi lahko opravljajo namreč zgolj gospodarsko dejavnost, ki prispeva k višji kakovosti bivanja stanovalcev. To pa je vodstvo DU Ptuj in predstavnike sveta zavoda presenetilo, toliko bolj, ker so bile sončne elektrarne na strehe DU Ptuj nameščene z vednostjo ministrstva. V času nameščanja elektrarn je imelo ministrstvo v svetu zavoda tudi svojega predstavnika. O dopustnosti obratovanja sončnih elektrarn, nameščenih Na ministrstvu vztrajajo: • , ... v registracija ni možna Na vprašanja, kako bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti postopalo v primeru sončnih elektrarn, nameščenih na objektih Doma upokojencev Ptuj in ali jim bodo dovolili da registrirajo to dejavnost, so le kratko odgovorili da ne morejo podati soglasja za registracijo te dejavnosti, zato ker temu nasprotuje Služba Vlade za zakonodajo: „Dom upokojencev Ptuj išče rešitev za nastalo situacijo, ker registracija ni možna." na strehi DU Ptuj, in prodaje električne energije iz tega naslova so nato bila izdana različna, povsem nasprotujoča si mnenja. Na kakšen način naj zadevo uredijo, da bo „legalna", so vprašali Službo Vlade RS za zakonodajo, od tam pa dobili zanimiv odgovor, podoben stališču, ki ga je izrazilo že ministrstvo: „Navede-ne dejavnosti ne sodijo med tiste, ki bi bile namenjene opravljanju dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen. Nekatere dejavnosti so pogojno take, za katere bi morda lahko rekli, da je najbrž ustrezneje, da je zavod samozadosten, vsepovsod drugje pa gre za nelojalno konkurenco javnih zavodov vsem drugim subjektom na trgu." Po mnenju Službe vlade RS za zakonodajo namreč gre za nelojalno konkurenco, saj da jim subjekti, ki se s tem ukvarjajo, zaradi načina financiranja javnih zavodov (zlasti stroškov dela) s cenami storitev ne morejo biti konkurenčni. A v DU Ptuj so skorajda istočasno zaprosili za mnenje še Inštitut za javno zasebno partnerstvo. Tudi ta je podal mnenje o dopustnosti obratovanja sončnih elektrarn, nameščenih na strehi DU Ptuj in prodaje električne energije iz tega naslova. To je skorajda diametralno nasprotno in navaja, da ne obstajajo pravne ovire, ki bi onemogočale, da ima javni zavod na strehi nameščene sončne elektrarne in da prodaja električno energijo iz tega naslova. „Kot najprimernejšo rešitev predlagamo, da se ustanovitelju predlaga sprejem spremembe Akta o ustanovitvi, v katerem se registrirajo dodatne dejavnosti Proizvodnje električne energije, ki zajema tudi prodajo, pri čemer se obenem podrobneje opredeli- jo način in pogoji izvajanja te dodatne dejavnosti, obenem pa se ugotovi, da je izvajanje te dodatne dejavnosti v javnem interesu izboljševanja energetske učinkovitosti javnih stavb in poveče- vanja deleža obnovljivih virov v Sloveniji," je zapisano v mnenju Inštituta. Prav to mnenje je direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički posredovala tudi pristojnemu ministr- Ormož • Novo vodstvo Psihiatrične bolnišnice Direktor se bo najprej lotil slabih odnosov znotraj Na četrtkovi seji sveta Psihiatrične bolnišnice Ormož so člani potrdili novo vodstvo. Ustanova s tem prehaja na dvotirni sistem vodenja, saj poleg direktorja uvajajo še Za to delovno mesto se je prijavila ena kandidatka, Vesna Švab, ki je izpolnjevala vse pogoje, to delo pa je opravljala že doslej kot vršilka dolžnosti. Kot je pojasnila, bo svoje delo usmerila v zagotavljanje visokih standardov kakovosti in krepitev partnerskih odnosov med pacienti in strokovnim osebjem. Ob točki imenovanja v. d. direktorja bolnišnice je predsednica sveta zavoda Teja lic pojasnila, da dosedanji vršilki dolžnosti Majdi Keček 30. septembra poteče mandat, vlada pa še ni izdala soglasja o imenovanju novega direktorja, kar naj bi se zgodilo v roku dveh tednov. Zato je predlagala, da bi do takrat za v. d. direktorice imenovali Kečkovo, česar pa člani sveta niso podprli. Menili so, in to potrdili tudi z glasovanjem, da je smiselno za vršilca dolžnosti imenovati izbranega kandidata Andraža Jaklja. Ta je delo kot v. d. začel včeraj (2. oktober), polna pooblastila pa bo dobil po izdanem sklepu vlade. Njegov mandat bo trajal štiri leta. Nekaj nelagodja se je pojavilo ob informaciji, da Jakelj ni prevzel pošte s povratnico, ki so mu jo poslali iz bolnišnice. V njej so ga zaprosili za podatke, potrebne za pripravo pogodbe o zaposlitvi, a se je kuverta na dan seje sveta zavoda kot ne-sprejeta vrnila v bolnišnico. Jakelj je pojasnil, da obvestila o pošiljki ni nikoli prejel, sam pa se ni čutil dol- žnega preverjati, zakaj pošta ni prispela, saj je po njegovih besedah to delo strokovnih služb bolnišnice. Člani so spregovorili tudi o vlogi dosedanje direktorice. Vesna Švab je dejala: "Glede na to, da ima dosedanja direktorica dolgoletne izkušnje in je edina, ki res dobro pozna vse procese znotraj bolnišnice, me zanima, ali obstaja kakšna možnost sodelovanja v tem začetnem obdobju novega vod- Strokouna direktorica PBO Vesna Švab in v. d. direktorja Andraž Jakelj stva.'' Tudi Majda Keček je izrazila pripravljenost novemu direktorju pomagati ob uvajanju: ''Vendar ni vse odvisno od naju, odvisno je od pogovorov in ponudbe, na podlagi katerih bodo lahko podane variante sodelovanja. Pripravljena sem sodelovati in pomagati, saj verjamem, da se ni enostavno takoj lotiti kupa odprtih zadev. Dogovor pa seveda mora biti dvostranski.'' Če bodo odhajali psihiatri, bolnišnica ne bo več samostojna ... Andraž Jakelj, ki je minulih petnajst let delal na kliniki Golnik, je po seji sveta zavoda medijem o svojih prioritetah povedal: ''Največ pozornosti bodo deležni zaposleni in odnosi med njimi. Slišim da ti niso preveč dobri, zato si jih želim izboljšati. Če so zadovoljni zapo- Foto: NS torek • 3. oktobra 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 črno • • • nekaj manj kot 150.000 evrov, v osmih mesecih ministrstvo in vlada nista potrdila, češ da gre s postavitvijo elektrarn. Kdaj so se gradile sončne elektrarne? „Elektrarne na enotah Ptuj (dve elektrarni), Kidričevo, Mu-retinci in Juršinci (po ena elektrarna) bi se na podlagi sklenjene gradbene pogodbe morale priključiti na omrežje do 28. 12. 2011. To je bil pogoj za prejem subvencije Borzena v predvideni višini. Dejansko se je montaža po enotah izvajala še v letu 2012. Iz gradbenega dnevnika je namreč razvidno, da sončna elektrarna v Muretincih in Kidričevem ni bila priklopljena na omrežje decembra 2011, ampak junija 2012. Proizvodnja električne energije pa je stekla septembra 2012, kar je tudi razlog, da je DU Ptuj prejel nižjo podporo OVE," pojasnjuje Šemničkijeva. Na enoti Koper so elektrarni montirali leta 2013, proizvodnja električne energije pa je stekla z januarjem 2014. „Zanimivo je, da je DU Ptuj razpisno dokumentacijo za izvedbo elektrarn v letu 2011 zastavil bistveno 'strožje' kot kasneje v letu 2013 za izvedbo sončne elektrarne za enoto Koper," še dodaja Šemnčkijeva. Vse elektrarne so montirane na strehe objektov DU Ptuj, z izjemo Muretincev. Po besedah direktorice so tam bile postavljena na zemljišče, ki je formalno v lasti križniškega reda in je bilo do leta 2017 evidentirano kot črnogradnja. Za gradnjo tam DU Ptuj ni imel niti gradbenega dovoljenja, temveč le lokacijsko informacijo, ki pa po veljavnih predpisih ni bila dovolj. „V letu 2017 je DU Ptuj od križniškega reda pridobil zemljišče, na katerem je postavljena konstrukcija z elektrarno. Trenutno je DU Ptuj v postopku legalizacije rastlinjaka, na katerem je postavljena sončna elektrarna," pa o tem, kako daleč je postopek legalizacije, pravi Šemničkijeva. A tudi če oz. ko bo legaliziran, je vprašanje, kako naprej. Odločitev o tem, ali bo DU Ptuj morda celo moral odstraniti sončne elektrarne, za katere je odštel 700.000 evrov, pa je v rokah pristojnega ministrstva. Najbolj verjetna opcija je sicer ta, da bodo elektrarne dane v najem kakšnemu podjetju, ki bo pobralo le smetano investicije, ki jo je kril DU Ptuj. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik stvu, od katerega je sedaj odvisno, ali bodo spremembe Akta o ustanovitvi potrjene. To bi pomenilo, da bodo to dejavnost končno opravljali z vsemi potrebnimi dovoljenji. Enota DU Ptuj | Prihodek od proizvodnje električne energije (v €) | Ptuj 51.113 Muretinci 1.002 Kidričevo 10.242 Juršinci 6.954 Koper 11.965 SKUPAJ 81.276 VIR: DU Ptuj V tabeli so prikazani prihodki, ki jih je v času od 1. januarja do 31. avgusta letos imel DU Ptuj s proizvodnjo električne energije. Znesek je precej primerljiv lanskoletnemu, ko so s to dejavnostjo (v celem letu) zaslužili 147.438 evrov. Povezava Antona Ropa | • 1 • •// v • • s „ptujskimi sončnimi elektrarnami? Vprašanja v zvezi z namestitvijo sončnih elektrarn smo naslovili tudi na nekdanjo direktorico Doma Kristino Doki. Ta vztraja, da je leta 2011 svet Doma upokojencev Ptuj sprejel sklep za obnovitev in posodobitev sistema energetske oskrbe v skladu s predpisi o samooskrbi z lastnimi viri. „Odobrena sredstva so zadostovala za vse objekte, čeprav vseh nismo realizirali v letu 2011. Zato smo neporabljena sredstva v letu 2011 namenili za isti namen v naslednjih letih. V letu 2011 so bile zgrajene štiri sončne elektrarne, v letu 2012 ena, letu 2014 pa dve sončni elektrarni ter dve koge-neraciji za proizvodnjo električne energije. Predvideno je, da se bodo investirana sredstva za prvih pet sončnih elektrarn povrnila do konca leta 2018." Ob tem poudarja, da je Dom na osnovi sklepa sveta lahko urejal zadeve pri pristojnih inštitucijah, pridobili pa naj bi vsa potrebna soglasja. „Na začetku obratovanja je bila proizvedena električna energija proti plačilu oddana v omrežje pri GEN-I, po spremembi zakonodaje pa se električna energija že od leta 2014 proizvaja za lastne potrebe in se ne prodaja na tržišču. Izvajalec vzdrževanja sončnih elektrarn je bila najprej družba Gvozdič Elektronik, d. o. o., nato pa Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, z. o. o. Nekaj mesecev po prevzemu vodstva je bil izvajalec vzdrževanja zamenjan. Sedaj naj bi vzdrževanje izvajala družba DEJASI, projektno svetovanje, d. o. o., Pot na Črno 15, Vodice. Iz javno dostopnih podatkov sta bila do 19. 6. 2017 zastopnika te družbe Anton Rop in Jan Rop," pojasnjuje Doklova, ki je prepričana, da „v normalnih razmerah", do zapleta sploh ne bi smelo priti: „Če pa je prišlo do zapleta, so vzrok interesi posameznikov in ne ustanovitelj." Pravi, da informacije, da ministrstvo Domu ne dovoli registracije te dejavnosti, nima, a da to sploh ni pristojno za takšno odločitev, temveč ustanovitelj zavoda, to je Vlade Republike Slovenije. „Glede na to, da nekateri domovi starejših, prav tako javni zavodi, že več kot pet let izvajajo to dejavnost in ustvarjajo prihodke od prodaje elektrike, imajo dejavnost registrirano in navedeno v ustanovitvenem aktu. Ustanovitelj verjetno ne more ravnati tako, da bi brez argumentov enemu zavodu dovolil registracijo, drugemu pa istedejavnosti ne," še vztraja Doklova. Že leta 2011 naj bi skušali urediti registracijo te dejavnosti pri Službi Vlade RS za zakonodajo. „Ker postopki trajajo dalj časa, to še ni urejeno. Prepričana pa sem, da če je odklonilno stališče, to ni pri ustanovitelju, ampak pri sedanjem vodstvu in svetu Doma," še dodaja nekdanja direktorica. Ob tem poudarja, da je na javno dostopnih podatkih, aplikaciji ERAR in AJPES, objavljeno, da drugi javni zavodi sami izvajajo isto dejavnost in ustvarjajo prihodke. Zato se ji zdi možnost odstranitve elektrarn nesmiselna. „Potem bi morala zahteva po odstranitvi elektrarn veljati za vse, še prej pa bodo morali biti predstavljeni argumenti za takšno zahtevo. Prepričana sem, da ustanovitelj ob upoštevanju veljavne zakonodaje ne bo zahteval odstranitve elektrarn. Lahko pa zahteva nekdo z argumentom moči in ne močjo argumentov, zaradi lastnih interesov in na škodo Doma." Na njene trditve pa Šemničkijeva odgovarja z besedami, da so novega vzdrževalca izbrali zato, ker je Doklova z dotedanjim sklenila pogodbo za nedoločen čas, česar po zakonu ne bi smela: „Zato smo objavili javno povabilo in pozvali tudi dotedanjega vzdrževalca, ki pa se ni odzval. Izbrali smo najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje sončnih elektrarn. Da gre za podjetje Ropa, sploh nisem vedela, pa menim, da to niti ni najpomembneje. Ključno se mi zdi, kdo ponudi najnižjo ceno." Kot je razvidno iz Erarja, je od julija 2015 do danes podjetje Dejasi iz računa DU Ptuj prejelo 55.705 evrov. Mesečni znesek za vzdrževanje je primerljiv tistemu, ki ga je prejemala Zadruga sončnih elektrarn; od septembra 2014 do januarja 2016 jim je Dom upokojencev Ptuj (ERAR) za vzdrževanje nakazal 32.900 evrov. „Ob tem pa naj poudarim, da je bil predsednik Zadruge Dejan Dokl in da takrat, ko so izbrali novega vzdrževalca, ni bilo ne javnega razpisa ne povabila," poudarja Šemničkijeva. kolektiva mesto strokovnega direktorja. sleni, so zadovoljni tudi bolniki in ustanova je uspešna.'' Sam je tudi zdaj že bivšo direktorico prosil, naj mu v tem začetnem obdobju pomaga, saj so proti koncu leta odprti številni postopki. Kot je pojasnil, se je Kečkova strinjala, da bo pomagala, kolikor ji bo zakonodaja to dopuščala. Slabi odnosi znotraj Psihiatrične bolnišnice Ormož se vlečejo že dolgo časa, večkrat so jih med razpravo izpostavili tudi člani sveta zavoda. Kot je slišati, pa dogajanje budno spremljajo tudi na državnem nivoju. Če bodo zaradi slabih odnosov odhajali psihiatri, bi lahko to vplivalo tudi na obstoj bolnišnice kot samostojne ustanove. Brez ustreznega kadra namreč bolnišnica ne more delovati, kar pomeni, da bi v skrajnem primeru lahko slabi odnosi botrovali tudi priključitvi bolnišnice kateri izmed večjih zdravstvenih ustanov v regiji. nš Ormož • Zapleti zaradi neurejenega lastništva občinske ceste Lastnik zemljišča prekinil dela na cesti, napoveduje tožbo proti občini Delavci Komunalnega podjetja Ormož po naročilu ormoške občine v Lačavesi in Jastrebcih gradijo kanalizacijo, hkrati pa urejajo še cesto. A so v petek dela na določenem odseku ceste, ki naj bi se raztezala na zasebnem zemljišču, morali prekiniti, saj lastnik Mirko Luci posega ni dovolil. Maja letos smo poročali o zapletih med vodstvom občine Ormož in vaščanom Jastrebcev Mirkom Lucijem v zvezi z neurejenim lastništvom občinske ceste. Kot smo pisali, je Luci opozarjal, da del ceste poteka po njegovem zemljišču, in zahteval, da se to uredi pred izgradnjo kanalizacije oziroma načrtovano modernizacijo ceste. Očitno pa skupnega jezika niso našli. Delavci Komunalnega podjetja Ormož so v tem času po naročilu občine že položili kanalizacijske cevi (položili so jih po občinski zemlji), zdaj pa urejajo še cesto. A so v petek morali dela prekiniti. »Okoli devete ure zjutraj so delavci prišli do moje parcele in z gredarjem pričeli zasipavati obcestni jarek. Povedal sem, da so na mojem in da naj dela takoj zaustavijo, sicer jih bom tožil. Delavci so se umaknili z mojega zemljišča, da bi jim onemogočil nadaljevanje del, pa sem na svojo parcelo še postavil avtomobil. Klical sem na občino, nato še direktorico komunalnega podjetja ter obrazložil, da nisem naročil nobenih del in da zahtevam vzpostavitev prvotnega stanja. Nekaj čez poldne je prišel občinski uslužbenec Boris Novak in dejal, da je to cestno telo in da imajo vso pravico za poseg ter da me v končni fazi lahko tudi razlastninijo. Da del ceste poteka po mojih parcelah, sem opozoril župana že pred tremi leti na predstavitvi projekta kanaliza- Foto: Mirko Luci Tako je Mirko Luci postavil avtomobil na del ceste, ki poteka po njegovem zemljišču in s tem onemogočil dela ... cije. Zaradi širšega interesa sem bil pripravljen, da se zemljišča odmerijo in odpišejo. Ponovno poudarjam, da nisem želel nobenega plačila, pač pa le urejeno stanje s katastrom v naravi! Na žalost pa za ta problem na občini Ormož niso imeli posluha in so se sprenevedali,« opisuje Mirko Luci. Kot je še dejal, mu je sedaj dokončno prekipelo, zato napoveduje celo tožbo: »Bil sem se pripravljen pogovarjati, a ne na tak način. Enostavno nimam drugega izhoda, kot da grem k odvetniku in podpišem pooblastilo ter da zadevo rešimo na sodišču. To pa ne bo zastonj. Občinski uslužbenci z županom na čelu si domišljajo, da bodo delali z mano, kar se jim zljubi, pa so se zmotili ...« Ob tem je še priznal, da je sicer od občine prejel predlog o zamenjavi zemljišč, a se z njim ne strinja: »Oni so želeli, da bi izvedli menjavo zemljišč, in sicer na tak način, da bi zamenjali zemljišče z delom zemljišča do obcestnega jarka. Katastrska meja ne more biti ob obcestnem jarku, pač pa na vrhu škarpe. Škarpa je namreč vsaj za moje pojme sestavni del cestišča, ki ga je dolžan vzdrževati upravljavec ceste, ne pa jaz .« Monika Levanic G Štajerski TEDNIK Podravje torek • 3- oktobra 2017 Hajdina • Svetniki o (pre)dragih naložbah Tudi na Hajdini (bo kmalu) vrtec dražji Ker je občinski svet občine Hajdina proračun za letošnje leto sprejel že aprila lani, so minuli teden v luči številnih sprememb, sprejemali rebalans. gradnji pločnika v Hajdošah in več sredstev od plana za glasilo Hajdinčan. Bo pa - tako kot v številnih drugih občinah - tudi na Hajdini kmalu Dogajanje na hajdinskih sejah je tako rekoč povsem predvidljivo. Župan Stanislav Glažar si je očitno uspel zagotoviti izjemno veliko podporo občinskih svetnikov in z njimi sklenil nekakšno »tiho koalicijo«. Iz seje v sejo poudarja, da ni pomembna strankarska pripadnost, ampak dejstvo, da skupaj delajo za dobrobit občine. V to med 14 svetniki doslej le dveh ni uspel prepričati, vedno manj možno pa je, da ju sploh bo. Tudi tokratna, 17. redna seja se je namreč začela dokaj ostro. Svetnik Janko Merc je županu že pri sprejemanju zapisnika dejal, da ni bilo prav, da je po njem »tolkel« na zadnji seji, na kateri ni bil prisoten. Ta mu je odgovoril le, da je pri predstavitvi amandmajev, ki jih je Merc podal, o njih povedal svoje www.tednik.si Es IStajerskitednik I Stajerskitednik jasno stališče in da ga lahko ponovi še enkrat. Rebalans: manj prihodkov in odhodkov od plana Osrednja točka septembrske hajdinske seje je bil rebalans proračuna za leto 2017. S tem se prihodki zmanjšujejo s 3.850.147 evrov na 3.793.192 evrov (za 56.955 evrov), odhodki pa s 3.656.047 evrov na 3.561.974 evrov (za 94.073 evrov). Sam Odlok o proračunu so sprejeli že aprila 2016, v vmesnem času, letu in pol pa se je marsikaj spremenilo, zato je bil rebalans nujno potreben. Nekateri predvideni projekti kljub temu, da so bili načrtovani, še niso in najbrž letos niti ne bodo izpeljani. »To pa predvsem zato, ker enostavno razpisov ni bilo, ali pa so bili kasne- je kot smo pričakovali,« je pojasnil Glažar. Nekaj sredstev so tako prenesli v prihodnje leto, med drugim tudi ureditev krožišča v Skorbi, pa prenovo Mariničeve domačije (do katere bo prišlo, če bodo uspešni na razpisu). Veliko naporov pa občina, tako je zatrdil župan, vlaga tudi v ureditev potrebne dokumentacije in pridobivanje služnosti za izgradnjo kanalizacije na Zgornji Hajdini. »Pripraviti pa se moramo tudi na spremembo cene vrtca. Zaradi napredovanj javnih uslužbencev je to neizbežno. Na šoli imajo že pripravljen izračun in kmalu nam bo predstavljen,« je pojasnil Glažar. Brez dela sredstev pa je občina ostala tudi zaradi vračila preplačanega nadomestila za stavbno zemljišče Dravskim elektrarnam Maribor. »Rebalans je odraz dejanskega stanja v občini. Od sprejema proračuna je minilo leto in pol in to je pač to, kar se s temi denarčki lahko naredi,« je strnil Glažar. Hajdoški pločnik predrag? Pri debati o investicijah je svetnika Merca zmotila višina sredstev, ki jih namenjajo za izgradnjo pločnika v Hajdošah (Hajdoše, Zu-panič-odcep Gerečja vas). Prepričan je, da podražitev z načrtovanih 20.000 evrov za to investicijo na 46.000 evrov štrli v nebo. Za 120 metrov pločnika, ob katerem stoji deset hiš, se mu to zdi bistveno preveč, vztraja, da tudi če bi delali najdražji pločnik, cena za to dolžino ne bi smela preseči 20.400 evrov. »Da ne bo videti, kot da ima nekdo pregloboko prste v kozarcu marmelade,« je opozoril. Gla-žar mu je kratko odgovoril le, da ko bo pločnik narejen, lahko tako on kot vsi ostali preučijo dokumentacijo. Tudi Antona Cestnika moti znesek, ki ga občina namenja za omenjeni pločnik. Izpostavil je visoke temelje, ki so po njegovem nepotrebni in so najbrž zadeve Kidričevo • 22. redna seja občinskega sveta Rebalans, poslovna cona in odpadki Člani sveta občine Kidričevo so na prvi seji po poletnih počitnicah potrdili rebalans proračuna za letošnje leto. V skladu z rebalansom je v proračunu 2017 predvidenih 5,9 milijona evrov prihodkov in 6,6 milijona evrov odhodkov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili s prenosom sredstev iz minulega leta. Na odhodkovni strani proračuna bodo 82.000 evrov več namenili za blago in storitve, 84.000 razporejajo na rezerve, 12.000 evrov namenjajo za pokrivanje izgub v Vrtcu Cirkovce. Največ prerazporeditev je pri investicijah. Za nekatere se zneski zmanjšujejo, za druge zvišujejo. Dodatnih 43.000 evrov namenjajo za obnovo Tovarniške ceste, 50.000 za javno razsvetljavo, 29.000 za protipoplavne ukrepe, 14.000 za gramoznico Pleterje, 30.000 za drsališče, 39.000 za energetsko sanacijo OŠ Cirkovce, okrog 56.000 za vlaganja v kanalizacijski in 50.000 evrov za vodovodni sistem. Navedeni zneski pomenijo dodatna sredstva na proračunskih postavkah. Zmanjšujejo pa se proračunske postavke projektne do- kumentacije pločnika v Apačah in Lovrencu (-50.000), obnove ceste Talum - zbirni center (-125.000), obnove Ulice Borisa Kraigherja in Kajuhove ulice (-30.000), kulturne dediščine (-20.000), rušitve objekta Pristava (-39.000), športne infrastrukture (-85.000), kanalizacije Apače-Barislovci (-30.000) in pokopališča (-20.000 evrov). V prvem branju so kidričevski svetniki obravnavali in potrdili program opremljanja stavbnih zemljišč za območje novo nastajajoče poslovne oz. industrijske cone v Nji-vercah, ob avtocestnem priključku. Gre za 14 hektarjev veliko območje, na katerem je predvidenih 18 poslovnih objektov. Občina bo območje cone komunalno opremila. V načrtu je gradnja nove ceste, proti- hrupne ograje, kolesarske steze in hodnika za pešce, zavijalcev s križiščem, meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, elektro omrežja, javne razsvetljave in telekomunikacij. Glede na velikost območja in objektov (kot je predvideno po OPPN) bi občina od bodočih investitorjev za komunalni prispevek skupno pobrala 937.000 evrov. V programu opremljanja stavbnih zemljišč so pripravili orientacijske izračune za različne velikosti zemljišč in objektov. Investitor 2.000 m2 velikega objekta na zemljišču velikosti 42 arov bi plačal 26.500 evrov komunalnega prispevka. Za 3.000 m2 velik objekt na zemljišču 81 arov bi komunalni prispevek znašal dobrih 46.000 evrov. Občina investitorjem dopušča, da del komunalne infrastrukture zgradijo sami. Vložek se jim potem poračuna pri odmeri komunalnega prispevka, komunalna oprema se prenese v last občine. Tako kot v drugih občinah Sp. Podravja so se tudi Kidričani na seji seznanili z načrtovanimi spremembami za področje ravnanja s komunalnimi odpadki. Lokalne skupnosti načrtujejo sprejetje novega odloka ter tehničnega in tarifnega pravilnika. Odlok bo obče predpisoval področno vsebino, tehnični pravilnik tehnične zahteve za izvajanje dejavnosti (za uporabnike in koncesi-onarje), tarifni pravilnik bo podlaga za oblikovanje cen. Spremembe se bodo v največji meri dotaknile stanovalcev blokov. Doslej so plačevali glede na število prijavljenih oseb v gospodinjstvu, po novem bodo glede na volumen posod za mešane komunalne odpadke, ki jih imajo v uporabi. To so 1.100-litrske posode. Na nekaterih vhodih jih je nameščenih več, po dve ali tri. Dejanski volumen posod se bo nato razdelil med uporabnike (stanovanja oziroma stanovalce). Uporabniki, v blokih in stanovanjskih hišah, bodo lahko večje posode zamenjali z manjšimi (posledično bodo plačali manj). »Pogoj pa bo, da bodo vsaj pol leta dokazovali, da posod ne napolnijo in da so lahko upravičeni do manjših,« je na seji v Kidričevem povedala Alenka Korpar, direktorica Skupne občinske uprave občin Sp. Podravja, kjer so odlok in oba pravilnika tudi pripravili. Mojca Zemljarič Darilni bon op nakupu vozil Itaro za novo vključuje ŠKODA BON v vrednosti 500 EUR. ŠKODA BON velja v primeru financiranja pri Porsche Finanz Group, ter velji 2a stannardne izvedbe opreme vozil (Active, Ambition, Style, L8K, RS in Scout), ne velja pa za akcijske r®S™le vozil ŠKODA (Easy, Family). STARO ZA NOVO Ob drsališču letos še drsalna pot Občina Kidričevo skupaj z družbama Boxmark in Talum ter lokalnimi društvi že več let uspešno pelje projekt prazničnih prireditev v času veselega decembra. Kot je na četrtkovi seji povedal župan Anton Leskovar, bodo letos drsališče nadgradili. Kupili bodo drsalno pot, da bo drsanje še bolj zanimivo in doživeto. Povezali so se z izvajalcem, ki postavlja drsališče v Zagrebu. Za drsališče so v rebalansu proračuna zagotovili 30.000 evrov. Župan Leskovar je pojasnil, da bo del sredstev prispevalo lokalno gospodarstvo. DARILNI BON 3.000C OB NAKUPU VOZIL OCTAVIA IN OCTAVIA COMBI rilni bon ob nakupu vozil staro za novo se ne povezuje z drugimi akcijami in/ali ugodnostmi, razen če ni drugače navedeno. V primeru financiranja 1% je vrednost darilnega bona ob nakupu vozil staro za novo 1.500 EUR, z vključenim DDV. * primeru gotovinskega nakupa znaša vrednost bone ob nakupu staro za novo 2.500 EUR. Akcija darilni bon ob nakupu vozil staro za novo veljado vključno 30.11.2017. Darilni boni ob nakupu vozil staro zá novo se ne seštevajo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. torek • 3- oktobra 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 - tako kot v številnih drugih občinah Večina svetnikov pripomb ni imela, sta pa Janko Merc in Anton Cestnik izpostavila nekaj dvomov. Med drugim ju je zmotilo povišanje cene del pri dražji vrtec. Predlog bodo svetniki najverjetneje obravnavali že na naslednji seji. podražili. »Koliko vidim, se delajo priprave za ograjo. Jo bo občina plačala? Delajmo pločnik, ne vse drugo. Privoščimo si očitno preveč, zato pa je potem vse tako drago,« je zažugal Cestnik. Opozoril je še na povišanje dveh postavk, in sicer za Hajdin-čana in avdio-vizualno kulturo. S predvidenih 38.000 evrov se strošek izdajanja občinskega glasila zvišuje na 43.000 evrov, za av-dio-vizualno kulturo pa z 69.000 evrov na 79.500 evrov. Kot je razvidno iz rebalansa, gre od tega polovica, 36.000 evrov za interni kabelski sistem, ostalo so drugi operativni odhodki. Glažar je v nekaj besedah pojasnil le, da je tako on kot občani zadovoljen s Hajdinčanom in da ta izhaja večkrat, kot je bilo prvotno predvideno. O dvomih, povezanih s tem, koliko sredstev se namenja za posamezno dejavnost ali investicijo, je svetnik Franc Krajnc dejal le, da verjame, da se dela pošteno in da je tudi sam seznanjen s tem, kako se investicije lahko podražijo: »Kot primer lahko povem, da cena samo za projektno dokumentacijo za ureditev dovoza na Zgornji Hajdini znaša 12.000 evrov. Takšne stvari so drage.« Povsem pričakovano, z 12 glasovi za in 2 proti, je bil rebalans proračuna občine Hajdina za leto 2017 sprejet. Glažar se je na tokratni seji večkrat pohvalil z uspehom na razpisu, na katerem so si zagotovili 800.000 evrov sredstev za agromelioracijo in komasacijo. Ponosen je tudi, da bo občina prihodnji mesec prejela certifikat Mladim prijazna občina. Ob tem je omenil, da so ena redkih občin, ki svojim dijakom in študentom sofinancirajo nakup vozovnic. Spremenili so pravilnik, in sicer tako, da lahko pokrijejo tudi letno vozovnico. V vsakem primeru to za upravičence pomeni enak znesek: 10 evrov mesečno ali 100 evrov letno. Dženana Kmetec Katere investicije se obetajo? Hajdinska občina ima v načrtu kar nekaj investicijskih vlaganj, delno naj bi jih krili sami, delno pa naj bi sredstva zagotovila Direkcija RS za ceste. Po besedah Glažarja so imeli številne sestanke s predstavniki Direkcije. Med drugim ta analizira promet od gostišča Olga do Kidričeva, kjer obstaja možnost, da bo prepoved vožnje za tovorni promet. Na Zgornji Hajdini si želijo preplastitev ceste in ureditev križišča. Dogovori tečejo tudi za sanacijo zelo obremenjene ceste od gostišča Art do Kidričevega. Pri kapeli na Spodnji Hajdini naj bi v prihodnjem letu uredili hodnik za pešce. Kar se tiče asfaltiranje ceste okrog pokopališča se v letu 2017 investicija ne bo realizirala, saj še ni urejeno lastništvo dela cestišča, je pa v načrtu za leto 2018. V rebalans je uvrščen tudi nov pločnik, Draženci, odcep krožišče - Rajh, kar bo izvedeno še letos v sklopu izgradnje avtoceste. Z direkcijo se dogovarjajo tudi o možnosti nadaljevanja izgradnje pločnika od Slovenja vasi do krožišča. Foto: DK Ormož • V teku izgradnja prizidka k športni dvorani Bodo dela končana prihodnje leto? Pred kratkim izgradnja prizidka k Športni dvorana Hardek v vrednosti 1,277 milijona evrov, s katero bodo poleg garderob pridobili tudi fitnes, sobo za sodnike in sobo za doping, tribuno z dodatnimi okoli 80 sedeži. Objekt bodo tudi energetsko sanirali ter še razširili parkirišče. Ponudniki s cenami (v C) V občini Ormož poteka izgradnja prizidka k športni dvorani Hardek, s katerim bodo pridobili dodatnih 1.100 kvadratnih metrov uporabnih površin. Gre za pomembno pridobitev tako za osnovno šolo kot ormoški rokometni klub, saj bo z izgradnjo 55 metrov dolgega in 10 metrov širokega prizidka dvorana praktično imela vse, kar ima moderna dvorana. V pritličju prizidka bodo med drugim uredili garderobe gostujočega ter domačega moštva s toaletami in tuši. Poleg garderob je v pritličju predvidena še ureditev sobe za sodnike in sobe za doping, pa fitnes, shrambe za opremo in tehnični prostor. V nadstropju bodo uredili še pisarne, osrednji večnamenski prostor, ki je hkrati galerija nad dvorano, na kateri so načrtovane tribune z dodatnimi približno 80 sedeži, pa sanitarije, pralnico ter kontrolno sobo za prenose tekem. Zagotovili bodo tudi sekundarno stopnišče z izhodom na prosto. V sklopu investicije bodo objekt še energetsko sanirali ter razširili parkirišče. Dela izvaja podjetje VG5 iz Ljubljane, rok za končanje del je po pogodbi konec februarja leta 2019. Po besedah direktorice uprave Občine Ormož Mateje Zemljak pa bi dela lahko končali že prihodnje leto: »Izvajalec ocenjuje, da bi lahko telovadnico končal veliko prej, 31. junija 2018.« Sicer pa aktivnosti v telovadnici kljub izgradnji prizidka po besedah 1. MARKOMARK NIVAL, v skupni ponudbi z NIVAL OAB, d. o. o., Videm pri Ptuju 1.243.424 2. VG5, d. o. o., Ljubljana 1.277.503 3. GP PROJECT ING, d. o. o., Ptuj 1.321.410 4. Milan PINTARIC, s. p., Gornja Radgona 1.395.470 Vir: Občina Ormož direktorice vsaj za zdaj potekajo nemoteno: »Za zdaj se telovadnica uporablja nemoteno. V fazi navezovanja novega objekta na obstoječi objekt bo začasno izvedena zaščitna stena, tako da bo telovadna površina nekoliko zmanjšana. Telovadnica se bo za treninge in telovadbo še lahko ves čas uporabljala. Tekme se takrat ne bodo mogle odvijati.« Občina bo za prizidek odštela okoli 1.277.503 evre (z DDV). Monika Levanic Na povabilo k oddaji ponudbe za izgradnjo prizidka k športni dvorani Hardek so prispele štiri ponudbe. Najcenejšo ponudbo so podali ponudniki Markomark Nival, d. o. o., v skupni ponudbi z Nival OAB, a so jo izključili iz nadaljnjega postopka, saj so ugotovili, da ponudnik ni nudil kompletnih razpisanih del. Delo je tako dobilo podjetje VG5 iz Ljubljane. Pogled na nastajajoč prizidek k športni dvorani na Hardeku. Kaj pa posedajoča se tla? Pri tem smo na ormoško občinsko upravo še naslouili vprašanje, kdaj bodo temeljito popravili posedajoča tla v športni dvorani ob prizidku Gimnazije Ormož, od koder pa odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Kot smo namreč pred časom že poročali, se je teren med športno dvorano in ormoško gimnazijo nekoliko posedel, zaradi česar so nastale luknje ob stikih sten in tal v športni dvorani, v gimnazijskem prizidku pa so se poleg tega pojavile še nevarne razpoke. Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 3. oktobra 2017 Spodnje Podravje • Izobraževalno leto v glasbenih šolah Za nekoga samo veselje, za drugega Novo izobraževalno leto seje s 1. septembrom začelo tudi v slovenskih glasbenih šolah. 56 javnih glasbenih šol je v državi in sedem šolsko leto 2017/18. Na Ptujskem delujeta dve večji glasbeni šoli (v nadaljevanju: GŠ)z javno veljavnim programom, ki ga (vsaj delno) financira ministrstvo za šolstvo; to sta GŠ Karala Pahorja Ptuj in Zasebna GŠ v samostanu svetih Petra in Pavla, medtem ko je na Ormoškem to GŠ Ormož. Obstajajo tudi nekatere manjše zasebne šole, vendar smo podatke dobili samo od dornavske šole Nocturno. GŠ Karola Pahorja Ptuj Kot nam je povedal ravnatelj Štefan Petek, je v tem šolskem leto pri njih vpisanih 552 učencev. Njihovo število iz leta v leto malenkost niha. Letos so na podlagi soglasja ministrstva lahko vpisali pet učencev več kot leto poprej, sicer pa je zadnjih deset let zaradi finančne krize veljala omejitev vpisa. Njihovih 36 profesorjev poučuje okrog 20 instrumentov: klavir, orgle, violino, violo, violončelo, flavto, klarinet, saksofon, trobento, pozavno, evfonij, rog, tubo, melodična tolkala (vibrafon, marimbo, ksilofon, zvončke ...), ritmična tolkala (komplet bobnov, mali boben, veliki boben, bobni kongo, bobni bongo, bobni tom-tom ...), kitaro ter klavirsko in kromatično harmoniko. Poleg instrumentov poučujejo še petje, ples in balet ter seveda teoretične predmete. Največ zanimanja je pri učencih za klavir (112 učencev), flavto (54) in kitaro (52); pri teh instrumentih ne morejo sprejeti vseh, ki bi se jih želeli učiti. Velik je vpis tudi pri harmoniki (78 učencev) in violini (41 učencev). Pogrešajo pa več vpisa pri trobilih (evfonij, pozavna, trobenta, tuba, rog) in pihalih (kla- Foto: Črtomir Goznik Ravnatelj Štefan Petek: »Prihodnje leto bomo praznovali 140 let organiziranega glasbenega izobraževanja na Ptuju. Sicer pa smo četrta najstarejša glasbena šola v Sloveniji.« rinet, saksofon), saj na ptujskem območju deluje več pihalnih orkestrov, ki mladim ponujajo možnost glasbenega udejstvovanja že med šolanjem in po njem in tovrstne glasbenike potrebujejo. Učenci poleg individualne vadbe pri pouku v okviru šole igrajo tudi v različnih šolskih orkestrih in manjših zasedbah. Na šoli imajo godalni (16 članov), pihalni (63 članov), harmonikarski (32 članov) in kitarski orkester (25 članov) ter številne komorne skupine: pevsko, duet klarinetov, trio trobil, duet violin, skupino tolkal, trio kitar, duet harmonik, trio flavt duet violina-violončelo, klavirski duet, kvintet kitar ter kitarski trio in dva kitarska dueta. Šola se financira iz sredstev ministrstva za šolstvo, prispevka občin ustanoviteljic in pogodbenic ter lastnih sredstev. V skupnih Foto: Črtomir Goznik Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla letos praznuje 10-letnico, ki se je bodo spomnili z nizom koncertov, na katerih bodo nastopili njihovi nekdanji učenci, ki svojo glasbeno pot nadaljujejo tudi po tem, ko so končali šolanje na Ptuju. prihodkih je prispevek ministrstva 76 odstotkov (namenjen za plače zaposlenih), občinski viri prinašajo 9 odstotkov, 15 odstotkov prihodkov šole pa je prispevek staršev. Starši plačajo 33 evrov mesečno za (individualni) pouk instrumenta, pri skupinskem pouku (balet, glasbena pripravnica, predšolska vzgoja) pa se za uro plača 26,50 evra. Učenci, ki nimajo svojega instrumenta, si lahko nekatere sposodijo v šoli in plačajo za izposojnino 10 € mesečno. Ker so javna glasbena šola, izdajajo ob koncu leta svojim učencem javno veljavna spričevala, ki jim omogočajo, da lahko nadaljujejo šolanje na srednjem in višjem nivoju. Lansko leto se je za nadaljnje šolanje odločilo pet učencev, sicer pa jih je v zadnjih letih bilo med 3 in 10. Tako so na primer večina sedanjih učiteljev GŠ K. Pahorja nekdanji učenci te šole, sicer pa je kar nekaj zvenečih imen iz slovenskega glasbenega sveta začelo svojo pot pri njih: Miha Rogina - profesor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Borut Zagoranski - profesor harmonike na Visoki šoli za glasbo v Pulju, Darko Brlek - direktor Festivala Ljubljana, veliko jih je v poklicnih orkestrih in na drugih glasbenih šolah po Sloveniji. Pred leti je bila dana pobuda, naj bi na glasbenih šolah poučevali tudi ljudske instrumente (citre, frajtonarico, tamburico, oprekelj ...). »Pri nas ljudskih instrumentov nismo uvedli, saj 'na trgu' ni izobraženih učiteljev, ker naš visokošolski sistem ne ponuja teh študijskih programov. Ljudske instrumente je mogoče študirati le v tujini,« je pojasnil Štefan Petek. In težave v njihovi glasbeni šoli? »Prostorska stiska. Tako imamo že od leta 2006 v najemu stavbo na Vi-čavi 1, v kateri je 8 učilnic. Pouk ba- leta izvajamo v baletni dvorani OŠ Olge Meglič, harmoniko učimo deloma na šolah Kidričevo in Gorišni-ca, na šoli Markovci pa poučujemo flavto. A sedaj potekajo priprave za adaptacijo nekdanjih prostorov Koteksa v neposredni bližini naše šole, kjer naj bi izvajali pouk, ki sedaj poteka na zunanjih lokacijah.« Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, ki jo vodi Dolena • Spominska slovesnost v počastitev padlih borcev »Predvsem se je treba spominjati!« V sredo, 27. septembra, je bila v Doleni slovesnost, na kateri so se spomnili zgodovinskih dogodkov, ki so se tu dogajali pred 73 leti, v času druge svetovne vojne, že na pragu svobode, ko so v boju z okupatorji ugasnila štiri mlada življenja. Proslavo v počastitev obletnice boja 20 partizanskih kurirjev, združenih v enoti TV 8 S (terenski vod), ki je delovala na območju osrednjih Haloz, je v domu krajanov Dolena pripravilo Območno združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Ptuj v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Hajdina, občinama Hajdina in Videm ter OŠ Hajdina. Eden od padlih v boju z okupatorjem je bil namreč tudi komandir te enote, 23-letni Stane Petrovič s Hajdine, po katerem nosi ime tamkajšnje kulturno društvo in se ga Hajdinčani s ponosom spominjajo ter se njemu in sobor-cem vsako leto poklonijo s spominsko slovesnostjo v Doleni. Štirje mladi borci Stane Petrovič s Hajdine, Jože Korošec iz Spuhlje, Franc Petek iz Cvetkovcev in Anton Gorišek iz Rečice ob Savinji so namreč padli v neposredni bližini, v Zgornji Pristavi, 27. septembra 1944. »Kajti predvsem se je treba spominjati!« je v svojem Venec in sveče so k spomeniku padlim kurirjem v Zg. Pristavi položili videmski župan Friderik Bračič, hajdinski podžupan Karl Svenšek in podpredsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Toplak. nagovoru spomnila Branka Bezeljak, predsednica ptujskega Območnega združenja borcev za vrednote NOB, ko je poudarila zgodovinski pomen partizanskega boja za svobodo. Zbrane je pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič in prav tako spomnil na usodni dogodek pred 73 leti, ki ne sme nikdar utoniti v pozabo, nato pa so slovesnost s kulturnim programom popestrili pevci Folklornega društva Rožmarin Dolena, moški pevski zbor Kulturnega društva Staneta Petroviča Hajdina in učenci OŠ Hajdina. Po slovesnem delu prireditve so videmski župan Friderik Bračič, hajdinski podžupan Karl Svenšek in podpredsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Franc Toplak k spomeniku v Zgornji Pristavi odnesli venec in sveče, zbrani na prireditvi pa so se zadržali še na tovari-škem srečanju. JŠ Alec S. Patric: Črna skala Belo mesto Če boste iskali pisatelja Patrica v kakem književnem iskalniku, boste najbrž presenečeni, ker ga najdete pod »avstralska književnost« in »srbska književnost«. A on je oboje -Srb, ki je našel novo domovino v deželi tam spodaj ... Včasih smo kar nevoščljivi tistim, ki si upajo v svet s trebuhom za kruhom, medtem ko mi s svojimi strahovi pred neznanim ostanemo (na varnem?) doma. No, nekaterim se zgodi, da so prisiljeni oditi drugam, kar se je zgodilo tudi osrednjima osebama v Patricevem romanu Črna skala Belo mesto, zakonskemu paru, ki morata kot nekdanja univerzitetna profesorja v Sarajevu zaradi vojnih razmer, ker nista »prave« narodnosti (sta namreč Srba), poiskati varno prihodnost na tujem - v avstralskem Melbournu. Pa je tam zanju res prihodnost? V okolju, kjer ne poznata tako rekoč nikogar? Kjer nimata stalnega kroga prijateljev, s katerimi bi se družila? Kjer on opravlja delo čistilca v lokalni bolnišnici, ona pa hodi čistit po zasebnih hišah? On - nekoč pesnik, ona pisateljica? Ki sta zaradi vojne izgubila štiri- in šestletnega otroka (zastrupila sta se s hrano, ki je med vojno prišla kot humanitarna pomoč!) ... Bo njuno avstralsko življenje ostalo razpeto med črnim in belim, kot namiguje naslov romana (pri čemer Črna skala pomeni melbournsko mestno četrt Black Rock, Belo mesto pa je prevedeno ime rojstnega kraja osrednje junakinje - Beograd), ali se bo kdaj obarvalo v lepše barve? Ocena: 5. js Foto: JS torek • 3. oktobra 2017 Kultura in izobraževanje ŠtajerskiTEBKlK 9 poklicna pot zasebnih s koncesijo, mi pa smo se pozanimali pri štirih spodnjepodravskih, kako so začeli ravnateljica Klavdija Zorjan - Škor-janec, deluje že deseto leto. Ob 10-letnici bodo vse leto izvajali cikel koncertov, na katerih bodo nastopili učenci, ki so končali pri njih šolanje in nadaljevali svojo glasbeno pot profesionalno. »Naša šola izvaja javno veljavni program, kar pomeni, da učenci ob koncu prejmejo spričevalo. Letos je na individualni program - instrument vpisanih 154 učencev, poučuje jih 17 profesorjev. Dodatnih profesorjev v tem trenutku ne potrebujemo, bi pa potrebovali več dovoljenja ministrstva za šolstvo za vpis na instrumentalni pouk, zlasti za klavir, flavto, violino, violončelo, trobento, rog, petje in orgle, saj je povpraševanje po teh inštrumentih veliko večje kot število, za katerega imamo dovoljenje, da jih lahko vpišemo,« je povedala ravnateljica. Na šoli poučujejo 16 inštrumentov in petje: bariton, citre, flavto, harfo, harmoniko, kitaro, klarinet, klavir, kljunasto flavto, orgle, rog, saksofon, trobento, violo, violino in violončelo. Želeli bi si nekoliko več učencev na klarinetu, saksofonu, kromatični harmoniki in citrah. 21 otrok je vpisanih v baletno pripravnico, 13 pa na pouk baleta. »Naša šola je ena najmanjših glasbenih šol v Sloveniji, kljub temu imamo izjemen simfonični orkester, s katerim prirejamo velike glasbene dogodke na šoli in zunaj nje. Učenci so že igrali skupaj s solistkami, kot so Sabina Cvilak, Sandra Vidovič Mlakar ... Vsako leto igra kak naš učenec kot solist s simfoničnim orkestrom. Imamo tudi svojo kompozicijo, ki jo je napisal za našo šolo profesor Peter Gojkošek, imenuje pa se Klošter simfonija; to smo tudi posneli. Orkester igra tudi z velikimi pevskimi zbori iz ptujske okolice,« se je pohvalila Klavdija Zorjan - Škorjanec. Ptuj • Dan OŠ Mladika Šola ob reki praznuje Učenci in zaposleni na OŠ Mladika so minuli teden praznovali. Prireditev ob dnevu šole so tokrat posvetili zadevi, ki je ključna za vse nas in brez katere ni življenja: vodi. so jih predstavili tudi na prireditvi: Kri ni voda, Moker kot morski pes, Teče mu voda v grlo, Tiha voda globoko dere, Lije kot iz škafa. Na praznovanju sta zbrane nagovorila tudi ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik in podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Dzenana Kmetec Na OŠ Mladika je bilo prejšnji teden zelo veselo. Številne dogodke, ki so jih izpeljali v sklopu praznovanja dneva šole, so zaključili s šolsko prireditvijo, ki je v četrtek potekala na šolskem košarkarskem igrišču. Rdeča nit letošnjega dneva šole je voda, ki je za OŠ Mladika pomembna iz različnih zornih kotov. Med drugim tudi zato, ker ravno ob vodi, reki Dravi, šola tudi stoji. Dogodke v sklopu dneva šole so posvetili Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine 2017, ki letos potekajo pod geslom Voda - od mita do arheologije. Učenci so s pomočjo učiteljev vodo predstavili zelo zanimivo in inovativno, prisluhnili pa smo tudi zgodbi ptujskega povodnega moža. Devetošolci so med drugim prebrali pregovore o vodi, ustvarjali pesmi, risbe in zapisali znane pregovore, ki Glasbeno izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Če v mladosti niste imeli priložnosti, da bi obiskovali glasbeno šolo, vam nekatere glasbene šole ponujajo možnost, da svoje veselje izpolnite na stara leta. V GŠ K. Pahorja in v Ormožu sicer ne bo šlo, lahko pa v samostanski GŠ ali pri Nocturnu v Dornavi. In ne bojte se - ni vam treba opraviti nobenega izpita, verjamemo pa, da kljub že nekoliko tršim prstom uspeh pri igranju ne bo nič slabši od tistega pri mlajših učencih... Foto: Črtomir Goznik V Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla so za ogrevanje pred novim glasbenim šolskim letom pripravili tradicionalni, že osmi festival Glasba v kloštru, na katerem so letos po zamisli profesorice Mateje Škafar pripravili glasbeno pravljico Lepotica in zver. Ministrstvo šoli financira 85 odstotkov denarja za 133 učencev, ki se učijo instrumente, občine, iz katerih prihajajo učenci, pa 85 odstotkov za materialne stroške; vse ostalo mora šola kriti iz lastnih sredstev. »Za otroke v baletni pripravnici in baletu ne dobimo nobenih sredstev ministrstva, pa čeprav izvajamo javno veljavne programe, za katere otroci dobijo spričevala,« se malce huduje ravnateljica. Učenci si lahko izposodijo nekatere instrumente (klarinet, harmoniko, saksofon, trobila, godala ...); mesečni najem znaša 25 evrov. Na šoli že najmlajše učence vzpodbujajo, da igrajo v manjših skupinah in orkestrih, da na ta način pridobijo izkušnjo, kaj pomeni poslušati, se prilagajati, nositi odgovornost in začutiti glasbo. Tako pri njih deluje veliki in mlajši godalni orkester, pihalni orkester, nastaja kitarski orkester in band za sodobno glasbo, zelo številčen je mladinski pevski zbor Dolcezza, deluje pa tudi otroški pevski zbor. Veliko učencev nadaljuje šolanje na konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Lansko leto je nadaljevalo šolanje 9 učencev, kar pomeni 6,8 % populacije, ki je vpisana na šolo. Ponosni so na vse svoje učence, ki so nadaljevali šolanje: harfistka Jana Vidrih, saksofonist Tilen Zavec, harmonikar Andrej Kos, organist Luka Gojkošek, vio-listka Rebeka Skok, klarinetist Urban Erker, teoretika Mihael Cep in Niko Kostanjevec, violinisti Gabrijela Anžel, Aldina Clarisa Ban, Vid Palčar in Matevž Vaupotič, flavtistke Urška Ljubec, Monika Škvorc, Anamarija Lajh in Pia Majerič. »Posebej bi izpostavila Tilna Zavca, ki študira saksofon na akademiji za glasbo pri profesorju Mihi Rogina, organist Luka Gojkošek pa študira orgle v Gradcu,« pove ravnateljica. V šoli poučujejo tudi ljudski instrument citre in imajo citrarski orkester. Pri njih se imajo možnost izobraževati tudi odrasli, saj vzpodbujajo vpis kandidatov tretjega življenjskega obdobja. Zanimanje je predvsem za harfo, citre in petje. Glasbena šola Ormož Glasbeno šolo Ormož, ki bo čez dve leti slavila okrogli jubilej, 60-le-tnico, od letos vodi ravnateljica Tatjana Petek. Povedala nam je, da je v tem v šolskem letu pri njih vpisanih 219 učencev, trije več kot lani. 213 učencev financira ministrstvo, šest pa občine ustanoviteljice: Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, medtem ko pouk baleta v celoti financirajo starši. Zaposlenih imajo sedemnajst učiteljev, ki poučujejo klavir, harmoniko, diato-nično harmoniko, kitaro, klarinet, saksofon, violino, violo, flavto, trobila in tolkala. Poleg tega izvajajo pouk petja, predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico in balet. Vseh učencev letos žal niso mogli vpisati, je pa največje zanimanje predvsem za kitaro, flavto in klavir. Na šoli imajo pihalni orkester z dolgo tradicijo, ker pa je generacijsko zelo mešan, so v tem šolskem letu ustanovili še otroški pihalni orkester. Pri njih delujejo še kitarski orkester, pevski zbor in priložnostne komorne skupine, kot zanimivost pa omenimo, da imajo tudi skupino mladih mažoretk, ki skoraj vedno sodelujejo na nastopih pihalnega orkestra. Šola se financira iz sredstev ministrstva, dotacij občin in prispevka staršev. V šol. letu 2016 je bilo razmerje med temi financerji 81,11 % - 6, 82 % - 12,07 %. Šolnine znašajo mesečno 27 €, vsak drugi otrok iz iste družine plača 19 €, če pa se otrok uči dva instrumenta, drugega plačuje prav tako 19 €. Izposoja instrumenta znaša 40 € letno; na voljo imajo pihala, trobila, harmonike in violine. Glasbena šola Ormož je javna, izvajajo torej javno veljavni program, zato izdajajo tudi uradno verificirana spričevala o šolanju. Nekateri njihovi učenci nadaljujejo šolanje tudi po tem, ko so končali ormoško glasbeno šolo; tako imajo trenutno študente na glasbeni akademiji v Ljubljani, mariborski pedagoški fakulteti in gimnaziji v Celju. V Ormožu so ena prvih glasbenih šol, kjer so začeli poučevati di-atonično harmoniko; drugih ljudskih glasbil zaenkrat ne poučujejo. Starejših, ki uživajo življenje v tretjem življenjskem obdobju, ni med njihovimi učenci, so pa redni gosti njihovih koncertov, je povedala ravnateljica Tatjana Petek. Glasbena šola Nocturno V našem okolju delujejo tudi povsem zasebne glasbene šole. Ena najstarejših je glasbena šola Nocturno v Dornavi, ki jo vodi Simona Veselič in deluje od leta 1995 v poslovnem centru v Dornavi 85 C. Trije profesorji v tem šolskem letu poučujejo okrog 100 učencev, pri njih pa se lahko učijo klarinet, trobento, flavto, kitaro, klavirsko harmoniko in klavir, za najmlajše pa imajo tudi glasbeno pripravnico in glasbeni vrtec. V celoti se financirajo iz prispevkov staršev, ki za individualni pouk instrumenta in skupinski pouk teorije plačajo mesečno 55 evrov. Če učenci želijo, lahko pri njih opravljajo ob koncu leta tudi izpit. Učenci se javno predstavijo vsako leto na tradicionalnem božičnem koncertu, ob koncu izobraževalnega leta pa redno pripravljajo glasbene produkcije. Nastopajo tudi v različnih manjših komornih skupinah, imajo pa še svoj pevski zborček. Pri njih se izobražujejo tudi starejši; v glavnem se ti odločajo za klavir. Letos imajo pet odraslih učencev. Omenimo, da se s poukom glasbe ukvarjajo še nekateri posamezniki, vendar žal podrobnejših podatkov o njih nimamo. Smo pa v tem članku želeli predstaviti predvsem poučevanje instrumentov, ne vokalne glasbe. O tej pa kdaj drugič. jš Foto: ČG 10 Šia/m&TEDNIK Kmetijstvo torek • 3. oktobra 2017 Spodnje Podravje • Trgatev pod streho Pridelek odličen, a podpovprečen Trgatve so pod streho, večino grozdja so pridelovalci pobrali. Letošnja trgatev je bila v primerjavi z minulimi leti dokaj zgodnja, začela se je zadnje dni avgusta. »Zadnja tako zgodnja trgatev je bila leta 2003. Grozdje je zaradi vročega poletja hitro dozorelo, posledično smo tudi trgati začeli prej. Glede na vse vremenske neprilike, ki so pestile letošnjo letino, pričakujemo čisto povprečno, če ne celo podpovprečno kakovost letnika. Če ne bi bilo toče in pozebe, pa bi lahko govorili o presežkih. Vinogradi, ki niso utrpeli toče in pozebe, so dali odličen pridelek za vzgojo vrhunskih vin, tudi po količini. A žal je toča prizadela številne nasade, s tem sta padli količina in kakovost pridelka. Sicer danes, tik po trgatvi, še težko natančno napovemo, kakšna bo kakovost letnika. Dejstvo je, da smo imeli zelo vroče poletje in veliko sončnih dni. Dozorevanje je bilo hitrejše. Sladkorne stopnje so hitro naraščale, kisline padale, pH-vrednost je bila zelo visoka. To so parametri, ki odločilno vplivajo na kakovost vina in značilnost posameznega Cirkulane • Trgatev modre kavčine pri sveti Ani nad Borlom Glas o žlahtni trti segel vse do Senegala Društvo vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze je v sodelovanju z Občino Cirkulane tudi letos pri cerkvi svete Ane v Velikem Vrhu pripravilo slovesno trgatev modre kavčine, potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta. Sončna nedelja je v Veliki Vrh privabila lepo število beračev, celo iz daljnega Senegala. Gospodar potomke stare trte, župan občine Cirkulane Janez Jurgec, in skrbnik trte Zvonko Arnečič sta svoje delo očitno dobro opravila. Trta pri sveti Ani je namreč letos obrodila skoraj 28 kilogramov grozdja - kljub pozebi, suši in toči celo malenkost več kot lani. Še okoli 100 kilogramov so dale trte rdečih sort v društvenem vinogradu, ostalo so skrbni vinogradniki pobrali že prej. Predsednik DVS Haloze Edi Hojnik je pojasnil, da je bila letošnja letina zaradi vremenskih ujm sicer nekoliko skromnejša, vendar po kakovosti odlična: »Pridelek je dober, sladek. Pričakujemo dobro vino.« Vsi, ki se v haloško društvo vinogradnikov in sadjarjev včlanijo na novo, dobijo cepič potomke najstarejše trte na svet. Tisti, ki jih je ta sreča že doletela, so na trgatev prinesli najlepše grozde svojih modrih kavčin. Z grozdom, težkim okoli 885 gramov, sta slavila Olga in Milan Kolednik, a ju je trta v Velikem Vrhu z grozdom, težkim okoli 1.215 gramov, vseeno ugnala ... Novost letošnje trgatve je bilo spravilo društvenega klopotca, pri katerem so pomagali tudi člani sek- cije Stari običaji Turističnega društva Cirkulane. Šlo je za hitri preventivni ukrep, da klopotca ne bi bilo treba znova odkupiti z veselico in pogostitvijo. Za spoštovanje tradicije (po martinovem klopotci v vinogradih pač nimajo več česa iskati) so namreč »varuhi klopotca« pripravljeni storiti marsikaj ... Trgatev v Velikem Vrhu so popestrili Mladi veseljaki iz Kulturnega društva Cir-kulane in še mlajši harmonikar Nejc Kralj. Sklenili so jo z zahvalo naravi za letino, trto pa so po starem običaju napojili, da bo bogato obrodila tudi prihodnje leto. Eva Milosic Foto: Suzana Arnečič Zamuda Kateri grozd je najlepši? Letošnjo vinsko letino so druga za drugo pestile vremenske nevšečnosti; spomladi pozeba, poleti toča in suša, septembra pa še obilne padavine. letnika. V drugi fazi v septembru pa smo bili priča nenormalno velikim količinam padavin. Grozdje, ki so ga potrgali pred padavinami, v kleti kaže na dobro kakovost. Pri tistih, ki so s trgatvijo zamujali in trgali v obdobju po padavinah, je bila kakovost grozdja slabša, predvsem zaradi pojava botritisa in padca sladkornih stopenj kot posledice obilnega deževja. Pri vinih poznejše trgatve sadnost ni tako izpostavljena, kisline so nižje, mošti ne kažejo izrazite svežine. Pridelek vina bo letos na eni strani čudovit, na drugi strani pa čisto povprečen in tudi podpovprečen,« je povedal strokovnjak za vinogradništvo in sadjarstvo ter direktor Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Za vinogradnika se delo s trgatvijo ne končna. Pravzaprav ga ima po trgatvi bistveno več kot zadnje tedne pred njo. Iz vinograda se delo preseli v klet. »Vina zgodnjih trgatev so odfer-mentirala, veliko mošta je trenutno v fazi fermentacije. Nujno je spremljati potek fermentacije, da je nemotena. Za letos priporočamo hitre pretoke. Nizke kisline in visoka vrednost pH so podlaga za razne bolezni in kasneje tudi morebitne napake v vinu. Zato je treba mlada vina čim prej pretočiti in jih zaščititi. Pri pretoku moramo biti pazljivi na dovod kisika. Naj ga bo čim manj, da ne pride do razvoja in delovanja raznih bakterij. V primeru nizkih kislin žveplamo več. Po prvem pretoku absolutno priporočamo kontrolo žvepla,« je povedal Rebernišek in dodal še nekaj podatkov o letini za področje sadjarstva. »Nasadi jablan in hrušk zaradi posledic pozebe sploh niso rodili, mogoče samo kje kakšne izjeme, na višjih legah. Nekatera območja je nato prizadela še toča in v Sp. Podrav-ju pridelanega sadja skorajda ni. Za sadjarje pa je letina zares žalostna.« Mojca Zemljarič Ptuj • Mestna trgatev uspešna V mestu Ptuj vino bo! Tradicionalna trgatev modre kavčine žametne črnine, ranfola in zierfahndlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem in župnijskem vinogradu je bila uspešno izpeljana. Beračem je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je, kot se za trgatve spodobi, omogočilo tudi prijetno druženje. V četrtek, minuli teden je bilo v mestnem vinogradu in na dvorišču ptujskega gradu, veselo. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, mestni viničar Andrej Rebernišek in aktualna ptujska vinska kraljica Urška Repič so prvi pobrali grozde na grajskem dvorišču, kjer je bila trgatev izvedena 21. leto zapored. Nato so se ob pomoči številnih beračev opravili še na delo v mestni vinograd, ki ga je ptujska občina zasadila leta 1996. Pobrano grozdje so predali Biotehniški šoli ŠC Ptuj, iz njega pa bo pridelano mestno vino Civic, ki se uporablja za protokolarne namene. Dženana Kmetec Foto: MZ Foto: CG Tenis Zidanškova zamajala slovenski primat Hercogove Stran 12 Nogomet Ptujčani bi lahko do zmage prišli mirneje Stran 12 Rokomet Dravaši do zmage po izteku igralnega časa Stran 13 Nogomet Derbi Stojncem, Cirkulane na vrhu Stran 14 Motokros Slovenska trojka zelo blizu deseterici Stran 14 Boks Enakovredni dvoboji v pravem vzdušju Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajti na.i na mztovnim ijilztu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si - Nogomet • 1. SNL, 11. krog Prvi poraz proti Krškemu Krško - Aluminij 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Jovanovic (5.), 2:0 Jurina (17.). KRŠKO: Zalokar, Šturm, Go-renc, Krajcer, Jakolič, Mujan, Balic, Jovanovic (od 78. Nakic), Jurina, Škrbic (od 87. Gajič), Mandic (od 63. Ejup). Trener: Stipe Balajic. ALUMINIJ: Janžekovič, Lu-kanc, Vrbanec, Čagalj (od 76. Krajnc), Jakšic, Muminovic, D. Mensah, I. Mensah, Tahiraj, Škoflek (od 72. Mesec), Nunic (od 54. Bartulovic). Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Krškega so v šestem poskusu proti Aluminiju v 1. ligi vpisali prvo zmago. Po treh remijih in dveh zmagah Aluminija so prišli na vrsto za zmago, pri čemer so jim močno »pomagali« igralci v rdečih dresih. Ti so res katastrofalno odprli srečanje in že po 17 minutah zaostajali za dva gola. Medtem ko so prejšnji teden varovanci trenerja Slobodana Gruborja proti Mariboru igrali zelo dobro, so se praktično vse spremembe v postavi tokrat izkazale za zgrešene. Tako je mesto med vratnicama znova zasedel Luka Janžekovič, v obrambno vrsto pa sta se ob standardnih Jakšiču in Vrbancu uvrstila Luka Čagalj in novinec David Lukanc. Muminovic se je vrnil na svoje osnovno mesto zadnjega zveznega igralca. Že v 5. minuti je padel prvi zadetek na srečanju: po prostem strelu in odbiti žogi iz ka- prvaliga TelekomSIovenije Maribor ni uspel prebiti stene Triglava V »mrtvem teku« Olimpije in Maribora sodeluje tudi preostalih osem moštev, nekateri manj, nekateri pa bolj aktivno. To, kar v prejšnjem tednu ni uspelo Aluminiju, je tokrat Kranjčanom, ki so utrujenim Mariborčanom uspeli odščipniti točko. Vijoličasti so proti zadnjeuvrščeni ekipi lige napadali od prve do zadnje minute, a v polno jim ni uspelo zadeti. Sprememba na trenerskem mestu Triglava (Žlogar - Brkič) je tako obrodila prvi sad ... Olimpija je to izkoristila in se s težko prigarano zmago proti Gorici za dve točki oddaljila od Maribora. Goričani so si z nepotrebno nervozo v končnici in izključitvijo Škarabota tudi sami precej zakuhali poraz in zdrs na lestvici. Prehitel jih je Rudar, ki je brez posebnih težav ugnal najslabšo ekipo lige, Ankaran. Prvo srečanje kroga je bilo odigrano že v petek v Celju, kjer so domačini po treh zaporednih izidih 0:0 tokrat naredili korak naprej ... in remizirali 1:1 ... Domžalčani so po dveh zaporednih porazih le prišli do točke, tako da so lahko zadovoljni tudi oni. Ekipi na lestvici loči le točka, zasedata pa mesti v spodnjem delu lestvice. REZULTATI 11. KROGA: Krško - Aluminij 2:0 (2:0); Maribor - Triglav Kranj 0:0; Celje - Domžale 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Dangubič (12.), 1:1 Husmani (27.); Ankaran - Rudar Velenje 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Mary (28.), 0:2 Mary (51.), 0:3 Novak (69.); Olimpija - Gorica 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Nwabueze (23.), 1:1 Bajrič (43.), 2:1 Alves (82.). Rdeči karton: Škarabot (81., Gorica). 1. OLIMPIJA 11 8 3 0 23:5 27 2. MARIBOR 11 7 4 0 19:7 25 3. RUDAR VELENJE 11 6 1 4 13:11 19 4. GORICA 11 5 1 5 12:13 16 5. KRŠKO 11 4 3 4 19:19 15 6. DOMŽALE 11 3 4 4 20:14 13 7. CELJE 11 2 6 3 11:14 12 8. ALUMINIJ 11 2 4 5 13:18 10 9. ANKARAN HRVATINI 11 1 3 7 11:27 6 10. TRIGLAV KRANJ 11 0 5 6 8:21 5 JM ženskega prostora je do strela prišel Uroš Jovanovic, po žogi je s približno 25 metrov udaril brez oklevanja, »iz prve«, in ob zaspani reakciji kidričevskega vratarja na presenečenje vseh zadel v polno - 1:0. Po dobrih desetih minutah si je moštvo iz Kidričevega privoščilo novo katastrofalno napako: najboljši asistent lige Tonči Mujan je iz svoje polovice igrišča poslal žogo v prazen prostor, za obrambno vrsto Aluminija, ta je še enkrat reagirala porazno, zato je Marin Jurina mimo prepočasnih Čagalja in Janžekovi-ča zlahka prišel do žoge in jo poslal v prazno mrežo - 2:0. Gosti so prvič zagrozili v 24. minuti, ko je Francesco Tahi- Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Tako se ne more nositi dresa Aluminija, takšnega odnosa enostavno ne morem dopustiti. V drugem polčasu smo sicer poskušali preobrniti rezultat, a je ob tako trdni obrambni postavitvi, kot so jo tokrat prikazali domačini, težko doseči gol. Zagotovo bomo morali narediti nekaj menjav, nekateri pa se bodo morali zaradi svojih iger pošteno zamisliti.« 4A* V ft * n * 1 if illk * Foto: MarHn Metelko / m24.si Nogometaši Aluminija (na fotografiji Luka Janžekovič in David Lukanc) so izjemno slabo odprli tekmo v Krškem, zaradi česar so ostali brez točk. raj streljal z 20 metrov, Marko Zalokar pa ni imel posebnih težav. Bližje zadetku je bil po podaji Lukanca iz strani IbraRadovan Karanovic, pomočnik trenerja Krškega: »Učinkovit uvod nam je močno pomagal do zmage. V nadaljevanju smo tako lahko precej bolj mirno kontrolirali potek dogajanja. V drugem polčasu smo se namerno odločili za zaprto različico, kar se je na koncu tudi izkazalo za pravilno. Ubranili smo se brez prejetega zadetka in prišli do najpomembnejšega v tem srečanju - do treh točk.« him Mensah v 37. minuti, a je z glavo žogo poslal nekaj centimetrov previsoko, oplazila je prečko. Napadi Aluminija so bili prepočasni, ni bilo hitrega pretoka žoge, zato je bilo tudi priložnosti malo. Kljub vsemu Grubor ob polčasu ni opravil nobene zamenjave, prvo je naredil v 54. minuti (Bartulovic namesto Nu-nica, napadalec za napadalca). V 49. minuti je Tahiraj prodiral znotraj kazenskega prostora, eden od obrambnih igralcev domače ekipe je stekel proti njemu in ga oviral (žoge se ni dotaknil), sodnik Matej Jug pa ni pokazal na 11-metrovko, ampak je Tahiraju pokazal rumeni karton zaradi simuliranja ... V 62. minuti se je v dobrem položaju znašel I. Mensah, Zalokar pa je njegov poskus ubranil. Domačini so imeli prvo lepo priložnost v drugem delu v 67. minuti, ko je Miljan Škrbic s sedmih metrov žogo poslal čez gol. V 73. minuti je na drugi strani rezervist Vedran Mesec z roba kazenskega prostora meril malce premalo natančno, prav tako Nemanja Jakšic v 84. minuti. Aluminij je tekmo končal z več streli na gol (16, Krško 6), z večjo posestjo žoge (54 % -46 %), izvedel je več kotov, a je ostal pri ničli v rubriki doseženi zadetki. In ničli v novih točkah ... Po reprezentančnem premoru bo Aluminij v soboto, 14. oktobra, gostil Olimpijo. UR, sta Futsalerjem čestitke, priznanja in torta Župan MO Ptuj Miran Senčar je v poročni dvorani Mestne hiše izvedel sprejem za igralce Futsal cluba Hiša daril Ptuj. Osnovna razloga sta bila dva, saj sta selekciji U-13 in U-15 ponovno postali državni prvaki. V obeh ekipah igrajo številni najboljši igralci velikega nogometa s klubov z našega območja, ki med seboj pod vodstvom trenerja Aleksandra Fureka odlično sodelujejo. Kot je na sprejemu poudaril Senčar, gre za izjemen uspeh, hkrati pa gre za sodelovanje nove generacije igralcev, kakršne na našem območju še ni bilo. Za nova uspeha je strokovnemu štabu ptujskega futsal kluba župan podaril priložnostna darila, simbolična so prejeli tudi mladi nogometaši, ki pa so se najbolj razveselili torte. Po sprejemu je trener FC Hiša daril Ptuj Aleksander Furek povedal: »Že lani smo bili zelo navdušeni ob sprejemu župana in to nam je dalo še dodatne energije za nadaljnje uspešno delo. Ta dodatna motivacija se je izrazila z novima naslovoma državnih prvakov, s čimer smo pokazali, da dobro delamo.« Mladi športniki so ponos mesta Ptuj in člani FC Hiša daril Ptuj predstavljajo eno izmed mnogih uspešnih športnih zgodb ekip in posameznikov, ki dosegajo odmevne rezultate na domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih. David Breznik 12 Štajerski Šport torek m 3. oktobra 2017 Nogomet m 2. SNL, 9. krog Drava, Brežice in Tabor izkoristili remije Ptujčani bi lahko do zmage prišli mirneje Rogaška - Drava Ptuj 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Čeh (3.), 0:2 Čeh (15.), 1:2 Grošič (35.), 1:3 Panikvar (58.), 2:3 Grošič (61.), 2:4 Marcius (66.) DRAVA PTUJ: Domjan, Petek, Lonzarič, Vezjak, Flis, Šporn, Školnik (od 56. Love-njak), Čeh, Marcius, Cuffaro (od 56. Džafič), Panikvar (od 7i.Vajda). Trener: Simon Se-šlar. Drava je prišla do nove prvenstvene zmage z igro »v valovih« in na zahtevni travnati površini v Športnem centru Rogaška Slatina premagala domačega drugoligaša. Ta je bil popolnoma nemočen v prvih 30 minutah, ko so gostje prišli do lepe prednosti. Agresivnost se je Ptujčanom obrestovala že v 3. minuti, saj je podajo Marciusa z desne strani z bližine v mrežo pospravil Čeh - 0:1. Zgoden zadetek je dal modrim krila, saj so dobivali večino dvobojev, igrali so kombinatorno, predvsem pa hitro, kar jim je prineslo popolno prevlado v igri. Na 0:2 je po podaji Školnika z leve strani z bližine s svojim drugim zadet- 2. SNL, zaostala tekma 7. kroga: Ilirija - Drava Ptuj, sreda, 4. 10, ob 15.30 v Ljubljani. Foto: Črtomir Goznik Kapetan Nastja Čeh (desno) je na uvodu z dvema zadetkoma utrl pot Dravi do zmage v Rogaški Slatini. kom povišal Čeh. A tudi to vodstvo Drave ni ustavilo, njihovi napadi so se vrstili še naprej, iz teh pa so nevarno streljali Čeh, Šporn in Panikvar. Igralci Rogaške so bili v popolnoma podrejenem položaju in so čakali le na priložnosti iz protinapada. To so dočakali in tudi izkoristili v 35. minuti, ko se je ob neodločeni ptujski obrambi najbolje na petih metrih znašel Grošič, ki je žogo poslal mimo Domjana -1:2. Nalet gostov presekal Panikvar V začetku drugega polčasa se je slika na zelenici spremenila, saj je bila dominantna Rogaška in je iskala pot do izenačenja. Nevarno sta sprožila Grošič in Majer. V času največjega pritiska domačih je za Dravo zadel Panikvar, ki se je po dolgi podaji odlično znašel v kazenskem prostoru in dosegel zadetek v zares pravem času - 1:3. Igralci Rogaške so po višjem zaostanku ponovno krenili »na polno« in po podaji Neskiča z desne strani je s petih metrov zadel Grošič - 2:3. Strelsko pestro tekmo je po podaji Džafiča z zadetkom za piko na i zmage gostov kronal Marcius - 2:4. Do konca tekme je Drava umirila igro in nadzorovala situacijo ter zasluženo vknjižila zmago. David Breznik Matic Marcius, Drava: »To je bila zelo težka tekma na zelo težkem igrišču. Vedeli smo, da bo nasprotnik maksimalno motiviran, kar se je dejansko potrdilo na igrišču. V prvem polčasu smo vodili 2:0 in imeli lepe priložnosti za še višjo prednost; če bi to izkoristili, bi se tekma odvila popolnoma drugače. A namesto tega smo zadetek prejeli sami, kar nam je precej otežilo delo. Med polčasom smo se dogovorili, da je treba doseči še en zadetek, saj se nam lahko drugače stvar zalomi. Zabili smo še dva zadetka in zato smo zasluženo zmagali.« Foto: Črtomir Goznik Farmetch Veržej je uspel Radomljam odščipniti točko. Izmed prvih osmih moštev 2. lige jih je v tem krogu kar pet re-miziralo. Z neodločenim izidom sta se v derbiju kroga razšla tudi edini neporaženi moštvi lige, Mura in Jadran Dekani. Podobno je bilo tudi na srečanju med Nafto in Ilirijo, le da so na tej tekmi padli štirje zadetki. Brez (pričakovane) zmage so ostali tudi Radomljani, zato so največji zmagovalci kroga Drava, Brežice in Tabor Sežana, ki so se z zmagami približali vodilnima moštvoma lige. Še naprej ne najde pravega ritma Roltek Dob, ki je vseh šest porazov doslej vknjižil z minimalno razliko enega zadetka! Številne od teh v končnici, kar verjetno ni več naključje ... Lepo se dviguje Krka, ki je neporaže-na v zadnjih štirih srečanjih. Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje 0:0 FARMTECH VERŽEJ: Irgolič, Kolar-Robnik, Maučec, Ficko (od 54. Volmajer), Golob (od 86. Meznarič), Čuk, Lah, Šošterič, Ahmetovič (od 62. Lazar), Sor-ko, Grmek. TRENER: - Ko so Veržejci v zaostali tekmi 7. kroga doma proti kranjski Zarici le remizirali (0:0), je trenerski stolček moral zapustiti Marko Lešnik, tekmo proti ekipi iz Radomelj pa je s klopi za rezervne igralce vodil izkušeni Janko Irgolič. Favoriziranim Ra-domljanom je uspel odščipniti točko. »Z vodstvom veržejskega kluba sem dogovorjen, da bom do nadaljnjega deloval kot svetovalec in moštvu pomagal do prihoda novega trenerja,« je po tekmi povedal 58-letni nekdanji izvrstni vratar. Veržejska vrsta je nastopila brez Mateja Voka (rumeni kartoni), v zanimivi tekmi pa so nekoliko več od igre imeli gostje, ki so si ustvarili tudi nekaj lepih priložnosti za dosego zadetka. Na golu domačinov je izvrstno deloval Jankov sin Nino Irgolič, ki ga je v 77. minuti rešila tudi vratnica. Pri gostiteljih je največjo priložnost zapravil Andraž Sorko, ki se je v 84. minuti nenadoma povsem sam znašel pred vratarjem gostov Davidom Adamom, a je streljal mimo vrat. REZULTATI 9. KROGA: Rogaška - Drava Ptuj 2:4 (1:2); Nafta 1903 - Ilirija 1911 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Nukic (40., z 11 m), 1:1 Monjac (41.), 1:2 Tiganj (57.), 2:2 Novinič (60., z 11 m); Bravo - Krka 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Frelih (10.), 1:1 Cerovec (58.), 1:2 Slunjski (70.); Roltek Dob - Cherrybox 24 Tabor Sežana 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Jarovic (41.), 1:1 Vukelic (70.), 1:2 Škerjanc (74.); Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje 0:0; Brežice Terme Čatež - Fužinar Ravne Systems 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Trojak (30.), 2:0 Drugovič (49.); Brda - Zarica Kranj 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kopač (13), 0:2 Oman (50.), 0:3 Kopač (80.); Jadran Dekani - Mura 0:0. 1. MURA 2. K. RADOMLJE 3. DRAVA PTUJ 4. JADRAN DEKANI 5. TABOR SEŽANA 6. BREŽICE ČATEŽ 7. ILIRIJA 1911 8. NAFTA 1903 9. KRKA 10. AŠK BRAVO 11. FUŽINAR RAVNE 9 12. ROLTEK DOB 13. BRDA 14. ZARICA KRANJ 15. FARM. VERŽEJ 16. ROGAŠKA g 7 2 g B 2 a B g 5 4 g 4 4 g 5 a 4 a S 2 g S 2 g S 2 g 1 2 g 1 2 a 2 2 g 1 g 1 1 0 25:5 1 21:1S 1 1 20:11 0 Ma 1 mi 2 2 12:10 1 S 19:14 S 9:9 4 11:14 1 5 11:1S 1 B 11:21 B 11:14 B B:17 4 g:10 S 5 5:1B 7 g:22 NS/JM Tenis • Mednarodni turnir Zidanškova zamajala slovenski primat Hercogove ITF-turnir, Santa Margherita di Pula (25.000 dolarjev) 1. krog: Zidanšek (4.) - Paula Ormaechea (Argentina) 6:4, 6:1; 2. krog: Zidanšek (4.) - Anastasia Grymalska (Italija) 6:4, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (4.) - Dejana Radanovič (Srbija, 7.) 6:1, 1:0 - predaja polfinale: Zidanšek (4.) -Polona Hercog (1.) 4:6, 6:4, 6:3; finale: Zidanšek (4.) - Tere-za Mrdeža (Hrvaška, 5.) 7:6(4), 4:4 - prekinitev Na jugu Sardinije v bližini mesta Cagliari je čudovit športni center, kjer vsako leto izvedejo številne ženske profesionalne ITF-turnirje - po njih je Santa Margherita di Pula zelo poznan. Na enem od teh sta se pretekli teden merili trenutno najboljši Slovenki na teniški WTA-turneji, Polona Hercog (128.) in Tamara Zidanšek (199.). Prišlo je tudi do medsebojnega dvoboja, razplet pa je bil za številne presenetljiv... 26-letna Mariborčanka Polona Hercog je v zadnjih letih nedvomno z naskokom naša najboljša igralka, leta 2011 je bila že 35. igralka sveta. Po sanaciji poškodbe in vrnitvi na igrišča je najboljši rezultat letos na- redila v Wimbledonu, kjer se je iz kvalifikacij prebila do 3. kroga glavnega turnirja. Ob tem je osvojila še tri turnirje z nagradnim skladom od 25.000 do 60.000 dolarjev, nazadnje pred dobrim tednom v Franciji. Serijo je kanila nadaljevati tudi v Italiji, z uvrstitvijo v polfinale je bila na dobri poti. Sledil pa je slovenski obračun z 19-letno članico TK Terme Ptuj Tamaro Zidanšek, ki se prav tako po poškodbi (in maturi) vrača v tekmovalni ritem. Sobotni obračun je postregel z zares napeto predstavo. Bolje je začela Tamara in v 1. nizu z breakom povedla 2:0 v igrah. Odgovor starejše tekmice je bil silovit, nanizala je štiri zaporedne igre (2:4). Do konca niza je Mariborčanka ohranila break prednosti in v žep pospravila prvi niz (4:6). V 2. nizu je že kazalo na hiter konec dvoboja, saj je bila Hercogova še naprej prepričljiva, z dvema breakoma prednosti je prišla do vodstva 1:4. Kot da bi se Tamara šele tukaj zares ogrela, je najprej odvzela servis tekmici, nato pa dobila še svojo servisno igro (3:4). Osma igra 2. niza je bila najdaljša na srečanju, na koncu pa se je izkazala za odločilno. Varovanka trenerja Zorana Krajnca je izkoristila tretjo break priložnost in izenačila na 4:4. Tukaj se ni ustavila, ampak je nadaljevala v tem silovitem tempu in osvojila še naslednje štiri igre. Skupno je nanizala kar sedem zaporednih iger za vodstvo 4:6, 6:4, 2:0. A je tudi izkušenejša tekmica iz Kamni-ce pri Mariboru odgovorila ter izenačila na 2:2. Pri izidu 3:2 je Hercogova servirala za izenačenje, v novi dolgi seriji izenačenj pa je Tamari uspel še en break. Vodstva ni več izpustila iz rok in tako je zasluženo prišla do zelo prestižne zmage. Dve žogici za zmago je imela že pri rezultatu 5:2, a ju je Her-cogova ubranila. Naslednji dve si je Tamara priigrala na svoj servis, izkoristila je drugo. V dvoboju, ki je trajal več kot 2 uri in pol, si je Tamara priigrala več break priložnosti od tekmice (17:9), izkoristila je eno več (7:6). To ji je uspe- lo kljub zelo visokemu deležu prvih zadetih servisov Polone (79 %). Končno razmerje točk je bilo 98:91. Prigarana uvrstitev v finale ... V finalu se je članica TK Terme Ptuj merila s Hrvatico Te-rezo Mrdežo (244.). Nedeljski dvoboj je bil pri izidu 7:6(4), 4:4, 15:40 na servis Hrvatice prekinjen zaradi močnega naliva. Nadaljeval se je v ponedeljek popoldan, po sklepu redakcije Štajerskega tednika. O končnem razpletu in odmevih iz tabora Tamare Zidanšek bomo poročali v naslednji številki. JM Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek je v prvem medsebojnem dvoboju z dolga leta najboljšo slovensko teniško igralko Polono Hercog vpisala zmago. torek • 3. oktobra 2017 Šport Štajerski 13 Rokomet • 2. SRL (m) Rokomet • NLB liga, 4. krog S porazom zapravili prvo mesto Gorišničani začeli odločno, Velikonedeljčani z remijem Slovan - Jeruzalem 32:24 (12:10) SLOVAN: Nunčič (16 obramb), Jugovic, Podpečan; Marušič 9, Sankovič 7, Fidel 6, Novak 3, Prevolnik 3, Atanasov 2, Marinček 1, Serdinšek Ekart 1, Krivic, Marojevič, Cigale, Ka-učič. Trener: Bojan Čotar. JERUZALEM: Balent (13 obramb), M. Šulek; Kocbek 6, Čudič 6, Kavčič 4, T. Hebar 3, Vujovic 2, Mesaric 2, Ozmec 1, Voljč, Žižek Cvetko, Niedorfer, Ciglar, Šoštarič, Rajšp, Cirar. Trener: Saša Prapotnik. NLB liga REZULTATI 4. KROGA: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož 32:24 (12:10), Trimo Trebnje - Dobova 19:22 (7:12), Koper 2013 - Urbanscape Loka 32:29 (14:13), Riko Ribnica -Maribor Branik 26:16 (12:5), Herz Šmartno - Krka 29:39 (16:21). 1. KOPER 2013 4 2. RIKO RIBNICA 4 3. MARIBOR BRANIK 4 4. J ERUZALEM ORMOŽ 4 5. KRKA 4 6. URBANSCAPE LOKA 4 7. TRIMO TREBNJE 8. LL SLOVAN 9. DOBOVA 10. HERZ ŠMARTNO 2 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 0 2 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 0 2 2 SEDEMMETROVKE: Slovan 4/3; Jeruzalem 5/4. IZKLJUČITVE: Slovan 6; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Klemen Nunčič (Slovan Ljubljana). Rokometaši Jeruzalema so v Ljubljani zapravili imenitno priložnost, da ob zmagi sami zasedejo vrh lestvice: »Čestitke Slovanu za zmago. Bili so enostavno boljši. V prvem polčasu smo še solidno opravili nalogo v obrambi, vendar znova zatajili v napadu. V drugem polčasu se nam je igra v obrambi povsem porušila in doživeli smo visok poraz,« je kratko in jedrnato po tekmi na Kodeljevem povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Gostom iz Ormoža se je precej poznala tudi odsotnost poškodovanega Roka Žurana, čigar čas vrnitve na igrišče še ni znan. Moštvo Slovana je vodilo skozi celotno tekmo. V prvem polčasu je najvišja prednost v 15. minuti znašala +4 (8:4), v drugem polčasu v 59. minuti pa kar +8 (30:22): »Najprej čestitam gostujoči ekipi za pošteno in korektno tekmo. Seveda čestitke mojim fantom, ki so ponovili timski duh, kot je bil proti Kopru pretekli krog. Danes so bili zbrani tudi v taktičnih nalogah, ki so jih zelo dobro opravili. Zaradi tega smo prišli do zmage, ki nam veliko pomeni,« je bil po tekmi vesel prve prvenstvene zmage trener Slovana Bojan Čotar. Poleg slabe igre v obrambi, ki je bila ključ do vseh osvojenih točk Jeruzalema v preteklih krogih, so Ormoža-ni znova ponovili slabo igro v napadu oz. bolje rečeno, največ težav ekipi povzročajo zaključki napadov s streli na gol: »Naša uspešnost ali bolje rečeno neuspešnost strelov na gol je bila pod 50 odstotkov (met 24/49). S takim izkupičkom ne moreš dobiti tekme v tej ligi. Na vseh tekmah smo imeli težave ob zaključkih strelov. Ustvarimo si lepe priložnosti, ki jih nato zapravimo. V tem elementu igre imamo še veliko rezerv in to bo pod nujno treba popraviti v naslednjih dneh na treningih,« je še dodal trener Prapotnik. Derbi 5. kroga bo odigran v soboto, 7. oktobra, ob 19. uri na Hardeku. V Ormož prihaja vodilni Koper, ki je doslej v prvenstvu tudi največ pokazal in je prvi favorit za osvojitev prvega mesta v predtekmovanju državnega prvenstva, ki poteka brez Celja in Gorenja. UK Moškanjci-Gorišnica -Sevnica 35:28 (20:16) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mendaš, Šandor 8, N. Be-drač 2. Vesenjak 1, Ozmec 7, Amuš 5, Horvat 1, Forštnarič 1, B. Geč 4, Ranfl, N. Geč, Zorli 5, Toplak, Korez 1, Vrbančič, B. Bedrač. Trener: Jaka Lozinšek Če se po jutru dan pozna, potem letos rokometaše Mo-škanjcev-Gorišnice v 3. kakovostnem razredu čaka dobra sezona. Kljub temu da je moštvo zelo pomlajeno, glavni nosilci igre iz pretekle sezone so odšli, največje okrepitve pa so vrnitve povratnikov, so v uvodnem krogu rumeno-črni povsem zasenčili Sevnico. Zmaga domačinov ni bila vprašljiva niti za trenutek, saj so prikazali lep, gledljiv in moderen rokomet in tako nakazali smernice, kaj lahko od njih pričakujemo v letošnji sezoni. Sodeč po prikazanem v uvodu kar veliko, kljub temu da sami ostajajo dokaj skromni in želijo v tem letu moštvo po lanskih turbulencah v prvi vrsti konsolidirati. Ekipa Moškanj-cev-Gorišnice je pričela dobro, Rokomet • 1. B SRL, 3. krog Do zmage po izteku igralnega časa Radeče Papir nova -Drava Ptuj 31:32 (18:14) DRAVA PTUJ: Osterc 1, Mlač-Černe, Bračič 1, Maroh 9 (3), Krasnič, Gregorc 3 (2), Blažič, Polutnik, Falež, Bedrač 4, Rožman 8, Krajnc, Žuran M. 5, Krabonja 1, Žuran S.; trener: Nikola Bistrovič. SEDEMMETROVKE: Radeče Papir nova 5/6, Drava Ptuj 5/6. IZKLJUČITVE: Radeče Papir nova 8 minut, Drava Ptuj 4 minute. Sila zahtevno gostovanje v Radečah je Drava prestala z zmago v šokantni končnici. Do nje je prišla predvsem s pravim pristopom ter boljšo igro v drugem polčasu. Ptujčani so sicer tekmo začeli v skladu z navodili trenerja Bistroviča, kar jim je prineslo začetno vodstvo. A za konkretnejše vodstvo jim je zmanjkalo natančnosti v napadu, saj so zapravili preveč »čistih metov«. Do 12:12 je bila tekma še izenačena, nakar so domači zadeli praktično vse in so si do polčasa priigrali štiri zadetke prednosti. V nadaljevanju je sledil lov gostov, ki so predvsem s spremenjeno obrambo - iz postavitve 6-0 v globoko 3-2-1 in občasno 5-1 - zmedli domače rokometaše. Pri njih je skozi celotno tekmo blestel v napadu zunanji igralec Ernestl, saj je zabil kar 13 zadetkov, medtem ko je bil v vseh pogledih prvo ime pri Dravi Jan Maroh. Ta naziv si je priigral predvsem z izjemno igro v obrambi, ob tem je v napadu dodal še devet zadetkov. Ob njem je ponovno dobro strelsko formo z 8 zadetki (7 v 2. polčasu) pokazal Domen Rožman. Z uspešno igro v obrambi in realizacijo protinapadov je Drava hitro izničila zaostanek 20:14, saj je v 43. minuti Maroh zadel za 22:22. Tu se Ptujčani niso ustavili, ampak so prišli do vodstva + 2. Zelo neugodna ekipa Radeč se še zdaleč ni predala in 1. B SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Radeče Papir nova - Drava Ptuj 31:32 (18:14), Krško - Črnomelj 26:28 (13:12), Jadran Hr-pelje Kozina - Sviš Ivančna Gorica 31:33 (17:16), Slovenj Gradec 2011 - Krim-Olimpija 33:25 (12:14), Brežice - Dol TKI Hrastnik 27:27 (12:14), Grosuplje - Rudar 29:31 (13:14), Izola - Škofljica Pekarna Pečjak 22:37 (10:17). 1. ŠKOFLJICA PEČJAK 3 2. SVIŠ IVANČNA GOR. 3 3. DRAVA PTUJ 3 4. DOL TKI HRASTNIK 3 5. SLOVENJ GRADEC 3 6. RUDAR 3 7. GROSUPLJE 3 8. RADEČE PAPIR NOVA3 9. ČRNOMELJ 3 10. IZOLA 3 11. JADRAN HRPELJE 3 12. BREŽICE 3 13. KRIM-OLIMPIJA 3 14. KRŠKO 3 1 0 2 0 1 2 0 1 2 0 1 2 0 0 3 Foto: Črtomir Goznik Jan Maroh (Drava) je bil najboljši igralec ekipe Drave na tekmi v Radečah. Nikola Bistrovič, trener RK Drava Ptuj: »Moji igralci so na tekmi v Radečah pokazali pravi karakter, saj so se v tekmo vrnili iz izgubljene situacije. Še več, z dobro igro in popolnim taktičnim načrtom smo najprej Radeče ujeli, saj smo jim vsilili naš ritem igre, v končnici pa smo tudi prišli do zares težko priigrane zmage.« Foto: Črtomir Goznik Igralci iz Gorišnice so zmagovito začeli sezono v 2. SRL. 3 0 0 6 3 0 0 6 3 0 0 6 2 10 5 2 0 14 2 0 14 1 0 2 2 1 0 2 2 1 0 2 2 sledila je zanimiva končnica, v kateri je svoj delček z dvema pomembnima obrambama dodal Sandi Žuran. Ptujčani so najprej preko Marka Žurana izenačili na 31:31 in imeli še zadnji napad na tekmi. Odgovornost je v njem prevzel Gregorc, nad katerim so domačini naredili prekršek za sedemmetrovko. Izkušen igralec jo je uspešno izvedel kar sam in tako že po izteku 60 minut prinesel Dravi zelo sladko zmago. David Breznik toda gostje so predvsem na krilih Kolmana, ki je skupaj dosegel 8 zadetkov, v 9. minuti povedli 5:6. To pa je bilo od Sevnice tudi vse, saj je bilo vse drugo v domeni varovancev trenerja Lozinška. Ti so do konca prvega polčasa morda še igrali nekoliko v krču, nato pa so se povsem sprostili. Po vodstvu 20:16 ob polčasu so domačini v nadaljevanje krenili s 3:0, prednost pa je nato iz minute v minuto le še naraščala. V 44. minuti je bilo tako že +8 (27:19), kar je bila nato še nekajkrat tudi najvišja prednost na srečanju. Do konca tekme so rumeno-črni odigrali tudi kakšno potezo za gledalce, ki se počasi, a vztrajno vračajo na tribune. V naslednjem krogu bodo lanski drugoligaši gostovali pri ekipi Mokerc-Iga, kjer bodo skušali ponoviti tokratno predstavo. tp Velika Nedelja - Pomurje 22:22 (9:11) RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zorec 6, Gašič 2, Bom-bek 5, Topolovec 1, Mavrič 1, Bezjak 2, Prapotnik 1, Bokša, Fekonja, Sok 3, Meško, Hojžar 1, Škrjanec. Trener: Robi Mesa-rec. Velikonedeljčani so želeli novo sezono začeti z zmago, a jim to ni uspelo, saj so oddali točko gostom iz Murske Sobote. Enotno mnenje vseh je, da je neodločen izid tudi najbolj pravičen. Domači so bili pred tekmo prikrajšani za kar nekaj igralcev, saj so zaradi poškodbe manjkali Domen Lorenčič, Uroš Šerod in Bojan Cimer-man, Damir Mavrič pa je stisnil zobe in kljub poškodbi rame zaigral. Ker so gostje na drugi strani okrepljeni z izkušenim 2. SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja - Pomurje 22:22, Moškanjci-Gorišnica - Sevnica 35:28, Kronos - Arcont Radgona 29:19, Ajdovščina - Alples Železniki 32:23, Cerklje - Metlika 31:25. vratarjem Boštjanom Belcem, se je vedelo, da bo tekma zelo izenačena. In prav gostujoči vratar je bil osrednja osebnost prvega polčasa. Ekipi sta se menjavali v vodstvu, prednost enih ali drugih pa je bila največ dva zadetka. V nadaljevanju tekme so gostje svojo prednost iz prvega polčasa povečali na +4, saj so v 37. minuti povedli 10:14. Domači so z odlično igro v obrambi ter z obilno pomočjo vratarjev začeli zmanjševati prednost gostov. V 41. minuti je bil rezultat izenačen na 15:15, v 52. minuti so vodili gostje 17:19, v 56. minuti pa domači 21:19. Po nespametni izključitvi domačih in uspešnih obrambah vratarja Belca so gostje uspeli izenačiti in tekmo v zadnji minuti narediti zelo napeto. V zaključnih trenutkih tekme so domači z golom Filipa Bombeka uspeli povesti, vendar so gostje v zadnji sekundi uspeli izkoristiti nezbranost v domači obrambi in z edinim golom Marka Štum-fa na tekmi izid izenačiti. Po tekmi je številno občinstvo nagradilo obe ekipi za odlično predstavo. Gostje so slavili osvojeno točko, domači pa žalovali za izgubo le-te. Ekipi sta pokazali veliko borbenost, odlično igro v obrambi, nekoliko pa je šepal napad, predvsem pri domačih. V drugem kolu tekmovanja Veliko-nedeljčani gostujejo pri Arcon-tu Radgoni, Pomurci pa gostijo ekipo Ajdovščine. Janko Meško 14 Štajerski Šport torek m 3. oktobra 2017 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Derbi Stojncem, Cirkulane na vrhu 3. SNL sever: Upanja na uspeh konec že na začetku REZULTATI 7. KROGA: Videm - AjDAS Lenart 1:2 (1:1), Fosilum Šentjur - Šmarje pri Jelšah 2:0 (0:0), Pohorje - Korotan Preva-Ije 4:0 (2:0), S.Rojko Dobrovce - Šampion 1:1 (0:1), Kety EMMI Bistrica - Dravograd Avto Gru-belnik 0:1 (0:0), Dravinja - Teh-notim Pesnica 0:0, MonsCIau-dius - Zreče 2:1 (1:1). 1. DRAVOGRAD 6 5 10 18:4 16 2. ŠAMPION 6 4 2 0 21:5 14 3. K. EMMI BISTRICA 7 4 12 11:7 13 4. MONS CLAUDIUS 7 4 1 2 12:12 13 5. DRAVINJA 6 3 3 0 12:5 12 6. ZREČE 7 3 13 14:9 10 7. TEH. PESNICA 6 3 1 2 8:5 10 7 3 1 3 10:13 10 T 3 0 4 B:1B T 2 1 4 10:11 T 2 0 5 8. VIDEM 9. ŠMARJE PRI JEL. 10. POHORJE 11 FOSILUM ŠENTJUR 10:18 6 12. AJDAS LENART 7 2 0 5 8:17 13. KOR. PREVALJE 7 115 8:16 14. S. R. DOBROVCE 7 1 1 5 7:17 rlomir Goznik Podvinčani in Bukovčani so se v 6. krogu Superlige razšli brez zmagovalca. VIDEM - AJDAS LENART 1:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Marko (8. - 11 m), 1:1 Kostanjevec (35.), 1:2 K. Ploj (54-) VIDEM: Krušič, Koren (od 72. Bračič), Lah, Kostanjevec, Lončarič, Cafuta, Hliš, Te-ment, Plajnšek (od 66. Božak), Krajnc, Cesar (od 7. Kozel). Trener: Primož Gorše Nedvomno so Videmčani proti ekipi Lenarta pričakovali zmago, a na žalost je vmes posegla »višja sila«. Domačini so praktično celotno srečanje odigrali z igralcem manj in plod tega je bil poraz. Smola, kajti domačini kljub le devetim igralcem v polju niti približno niso igrali slabo. Sam začetek je bil za Videm kot iz najhujše nočne more. V 5. minuti je namreč proti vratom domačinov po hitro izvedenem prostem strelu gostov sam stekel K. Ploj, domačemu čuvaju Krušiču pa ni preostalo drugega, kot da ga zaustavi s prekrškom in tvega izključitev. To se je tudi zgodilo, obenem pa so imeli gostje na voljo še strel z enajstmetrovke. Kot se je izkazalo kasneje, je bil to tudi ključni trenutek tekme. Domačini so potrebovali nekaj minut, da so si opomogli od šoka in nato pričeli kljub igralcu manj vse bolj prevzemati iniciativo. Varovanci Primoža Goršeta so začeli nizati priložnost za priložnostjo, na žalost pa so bili Krajnc, Plajnšek in Lončarič nenatančni. Končno je deset minut pred koncem prvega dela igre po prekinitvi zadel Kostanjevec, kar je pomenilo zasluženih 1:1 ob polčasu. V uvod nadaljevanja so ru-meno-zeleni preko Krajnca zapravili super priložnost za vodstvo, nato pa se je tempo igre umiril. Lenartčani so nato po dobrih desetih minutah na- Foto: C >loi Videmčani so morali ekipi iz Lenarta priznati premoč. daljevanja unovčili igralca več in povedli. Kot se je izkazalo na koncu, je bil to tudi zmagovit zadetek na tekmi ... Domačini so sicer poskušali kljub igralcu manj, nekaj nevarnih situacij je sprožil predvsem krilni igralec Tement, a na koncu je ostalo pri zmagi gostov. Videm sedaj čaka zelo težko gostovanje pri ekipi Dravograda, ki je trenutno vodilna ekipa lige. Obenem se Korošci počasi, a zanesljivo - tudi po zaslugi nekdanjega reprezentanta Roberta Korena, ki je postal »alfa in omega kluba« - vračajo na nogometni zemljevid Slovenije. Superliga: Murat trikrat v polno REZULTATI 6. KROGA: Središče ob Dravi - Markov-ci 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Cimer-man (35.), 2:0 Kociper (42.), 2:1 Bezjak (44.), 3:1 Jaušovec (56.), 3:2 Levičnik (79.); Cirkulane - Hajdina 3:1 (1:0); strelca: 1:0 Murat (27.), 2:0 Murat (67.), 2:1 Prelog (70.), 3:1 Murat (90.); Podvinci - Bukovci 0:0; Gerečja vas - Pragersko 2:1 (2:1); strelci 0:1 Topolovec (10.), 1:1 Rozman (25.), 2:1 Po-žegar (40., z 11 m); Stojnci - Apače 4:1 (3:0); strelci 1:0 Korez (27.), 2:0 Star-čič (30.), 3:0 Starčič (34.), 3:1 Medved (48.), 4:1 S. Meznarič (76.). Predvsem obračuna Podvinci - Bukovci in Stojnci - Apače sta konec tedna zaznamovala 6. krog v Superligi. Sobotni derbi med Podvinci in Bukovci ni navdušil, zadetkov namreč ni bilo. Za Bukovce je to že četrti remi letos in tako ob dveh zmagah ostajajo edina ekipa brez poraza v Superligi. V Središču ob Dravi je padlo kar pet zadetkov, zmage pa so se na koncu veselili domačini. Cirkulane so doma premagale Haj-dino s 3:1, junak srečanja pa je bil Murat, ki je dosegel vse tri zadetke domače ekipe. Halo-žani so se z novim slavjem spet zavihteli na vrh lestvice. Lanski prvaki iz Gerečje vasi se počasi prebujajo, tokrat so vknjižili tretjo zmago in se povzpeli na lestvici. Stojnci so povsem zasenčili Apače in jim nasuli kar štiri zadetke. Zmagovalec je bil odločen že po prvem delu igre, ki so ga domačini dobili s 3:0. 6 4 11 12:5 13 1. CIRKULANE 2. STOJNCI 3. BUKOVCI 4. APAČE 5. GEREČJA VAS 6. PODVINCI 7. MARKOVCI 8. SREDIŠČE 9. HAJDINA 10. PRAGERSKO 1 11:4 0 13:8 2 15:12 2 10:9 2 9:B 3 11:12 4 T: 15 3 9:15 5 9:20 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 6. KROGA: Ormož - BOČ Poljčane 0:3 (0:1), Tržec - Gorišnica 3:2 (0:2), Grajena - Podlehnik 5:3 (4:2), Rogoznica - Skorba 1:2 (1:1), Dornava - Polskava avtop. Grobelnik 3:1 (1:0). 1 GRAJENA 2. SKORBA 3. BOČ POLJČANE 4. DORNAVA 5. PODLEHNIK 6. TRŽEC 7. ROGOZNICA 8. GORIŠNICA 9. POLSKAVA 10. ORMOŽ B 5 0 5 5 0 B 4 O B 3 1 5 3 0 B 2 O B 3 1 5 1 0 B 1 0 5 O O 1 24:13 15 0 18:10 15 2 1B:9 12 2 9:11 10 2 14:9 4 11:15 2 1B:8 4 10:14 5 B:23 5 5:1T 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 5. KROGA: Slovenja vas - Zgornja Polskava 0:4 (0:2), Lovrenc - Makole Bar Miha 0:2 (0:1), Majšperk Pice-rija Špajza - Hajdoše 0:3 (0:2), Oplotnica - Zavrč 2:5 (0:2). 1 ZAVRČ 2. LESKOVEC 3. ZG. POLSKAVA 4. MAKOLE MIHA 5. LOVRENC 6. HAJDOŠE 7. SLOVENJA VAS 8. OPLOTNICA 9. MAJŠPERK ŠPAJZA4 0 0 2T:3 0 1 9:9 1 1 13:10 1 1 10:9 1 2 8:10 0 3 13:13 0 4 T:1T 2 2 B:10 1 3 3:15 tp,jb Motokros • Pokal narodov Slovenska trojka zelo blizu deseterici V Veliki Britaniji se je s prestižno dirko za pokal narodov končala sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. Tim Gaj-ser (MXGP), Jan Pancar (MX2) in Peter Irt (open) so Sloveniji, ki se je po petih letih znova uvrstila v veliki finale, privozili 12. mesto, najboljšo uvrstitev na takšnih tekmovanjih po letu Pokal narodov, končni vrstni red: 1. Francija 20 (Gautier Pau lin, Romain Febvre, Christophe Charlier) 2. Nizozemska 31 (Jeffrey Herlings, Glen Coldenhof, Brian Bogers) 3. Velika Britanija 32 (Max Anstie, Dean Wilson, Tommy Searle) 4. Belgija 53 5. Švica 56 6. Avstralija 58 12. Slovenija 108 (Tim Gajser, Peter Irt, Jan Pancer)_ 2002. Zmagali so Francozi. Na letošnjem ekipnem svetovnem prvenstvu je tekmovalo 38 reprezentanc, 20 najuspešnejših v sobotnih kvalifikacijah se je v nedeljo pomerilo še za naslov svetovnega prvaka, ki so ga branili Francozi, zmagovalci zadnjih treh prvenstev. Na krilih Gajserja uspešno čez kvalifikacije V kvalifikacijah je bil od Slovencev najuspešnejši Tim Gaj-ser, ki je zmagal v dirki kategorije MXGP. Slovenska izbrana vrsta je zasedla 17. mesto in si je zagotovila nastop na nedeljski dirki. Zmagovalci kvalifikacij so bili Francozi. Motokrosiste je ves konec tedna spremljalo spremenljivo vreme. V noči na nedeljo je deževalo in pred dirko jih je pričakala blatna kopel. V prvi dirki so tekmovali motokrosisti ka- tegorij MXGP in MX2, za Slovenijo sta se tako prva borila Tim Gajser in Jan Pancar. Gajser je startal v ospredju in se je prebil na drugo mesto, na koncu pa ga je od zmagovalca Maxa Anstieja ločilo le šest sekund. Pancar je začel pogumno, a je zaradi padca izgubil kar nekaj časa in je končal na 32. mestu. Po prvi dirki je bila Slovenija na sedmem mestu. V drugi dirki so se pomerili motokrosisti kategorije MX2, v kateri je tekmoval Jan Pancar, in MX open s Petrom Irtom. Dominirali so Nizozemci z Jef-freyjem Herlingsom na čelu, Pancar in Irt pa sta imela na zares zahtevnem terenu obilo težav. Pancar je bil 32., Irt 38. Pred zadnjo, tretjo dirko, v kateri sta tekmovala Tim Gaj-ser in Peter Irt, je bila Slovenija uvrščena na 13. mesto. Gajser ni začel najhitreje, vendar je med dirko hitro napredoval. Prebil se je do 5. mesta. Irt je med dirko padel in je moral za- Foto: AMZS Slovenska reprezentanca je na Pokalu narodov pod vodstvom selektorja Bogomirja Gajserja dosegla najboljši rezultat po letu 2012. radi tehnične težave odstopiti. V finalni vožnji je znova domi-niral domačin Max Anstie. »Tudi brez Jerneja Irta, ki je bil odlično pripravljen in se je žal poškodoval, smo bili uspešni. Škoda, da je Tim v tretji dirki slabo startal, Petru pa je 'zategnilo' roke, sicer pa sem zadovoljen z doseženim in lahko gremo domov dobre volje. Vsi so ostali celi, kar je zelo pomembno,« je dejal selektor Bogomir Gajser. Najuspešnejši član reprezentance Tim Gajser, brez katerega Slovenija zagotovo ne bi bila tako visoko, je dejal: »S svojo prvo vožnjo in drugim mestom sem zelo zadovoljen, v zadnji vožnji pa sem slabše startal. Vesel sem, da smo se končno uvrstili v finale in da smo dosegli 12. mesto. Že pred dirko smo se zavedali, da se lahko uvrstimo visoko, kar nam je tudi uspelo. Bili smo dobra ekipa in vzdušje je bilo zelo pozitivno.« Naslednje leto bodo pokal narodov gostile Združene države Amerike. UR, sta torek • 3. oktobra 2017 Šport Štajerski 15 Boks • Dejan Zavec Boxing Gala Enakovredni dvoboji v pravem igralniškem vzdušju Izbira Casina Mond v Šentilju za organizacijo 3. gala boksarskega večera Dejana Zavca se je izkazala za odlično potezo. »Moje mnenje je, da smo nivo od prvega do tokratnega gala večera dvignili za trikrat. Vsak dogodek doslej nam je dal nove izkušnje, ki smo jih s pridom uporabili in prišli na ta nivo. Svoje je dodal sam ambient Monda, zato sem s celotno prireditvijo zelo zadovoljen,« je po šestih borbah večera dejal Dejan Zavec. 3. DZ Boxing Gala, rezultati: -91 kg: Gregor Škrjanec (BK Chagi LJ) - Stefan Nikolic 3:0 -64 kg: Tomi Lorenčič (DZ Boxing) - Marcel Meinl 2:1 -81 kg: Luka Mejač (Fight club LJ) - Islam Aslahanov 0:3 -75 kg: Jan Sekol (DZ Boxing) - Suleman Taher 1:2 -81 kg: Danis Lazar (Ring Ptuj) - Umar Dzambekov 2:1 -75 kg: Aljaž Venko (DZ Boxing) - Marcel Rumpler 3:0 Približno 300 gledalcev je spremljalo zanimive obračune, v katerih so se Avstrijci izkazali za zelo trde tekmece izbrancev Dejana Zavca. Kljub vsemu so Slovenci slavili zmago 4:2. Začelo se je z zmago Gregorja Škrjanca, čeprav je bil dvoboj veliko bolj izenačen kot kaže končni rezultat 3:0. Še veliko bolj je gledalce razvnel mladi Tomi Lorenčič. Tekmec je sicer v uvodni rundi prevladoval, a je Tomi v 2. rundi svoj nivo boksa dvignil, veliko bolje je upošteval nasvete Dejana Zavca in v nekaj primerih pripravil gledalce do glasnega navijanja in številnih aplavzov. Kot se je izkazalo pozneje, jih je požel celo največ izmed vseh boksarjev večera. V 3. rundi je bil ravno dovolj dober, da je na koncu vpisal zmago. V 3. borbi večera je Luka Mejač naletel na odlično tehnično podkovanega in tudi zelo razpoloženega Islama Aslahanova, ki je zasluženo slavil. Za izenačenje na 2:2 je v četrti borbi večera poskrbel Suleman Taher, ki je Jana Seku- Rl i A * M' ~ 7t rCl v* I 1 ^m m Foto: Črtomir Goznik Mladi Tomi Lorenčič (DZ Boxing) je v dobri boksarski predstavi zmagal proti Marcelu Meinlu. Denis Lazar (BK Ring Ptuj) je imel za tekmeca Umarja Dzam-bekova, slavil je po točkah. la »ujel na krivi nogi«. Janu borba nikakor ni stekla, pravega ritma ni ujel vse do zaključka, kar je tekmec s pridom izkoriščal za nabiranje točk in končno zmago. Odličen zaključek V predzadnji borbi večera je v ring stopil 25-letni Denis Lazar. Šest let mlajši tekmec iz Avstrije mu je nudil dostojen odpor, a so v določenih delih Futsal • 2. SNL1. krog Ptujčani »tepeni« in poraženi Mladi ptujski igralci so na uvodu v novo sezono 2. SFL doživeli poraz. FC Hiša daril Ptuj - Dlan Logatec 2:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Kunc (13.), 0:2 Kunc (20.), 1:2 Pajnkiher (23.), 1:3 Kunc (27.), 2:3 Pajnkiher (31.), 2:4 Pivk (38.), 2:5 Jezerčič (39.), 2:6 Švajncer (40.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Ve-nek, Pajek, Fras, Vršič, Krajnc, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, Pajnkiher, Kraut, Kaltene-ker, Letonja, Mežnarc. Trener: Dejan Kraut. Uvodna tekma sezone 2017/18 v 2. SFL med Ptujčani in Logatčani je bila prava moška, s številnimi mejnimi prekrški in predvsem čudnimi odločitvami sodniškega para. Domačini so startali v drugo ligo z jasnim ciljem priti do zmage, a igralci Dlani so jim to preprečili z zbra- no, potrpežljivo in predvsem učinkovito predstavo. V prvem polčasu so belo--rdeči igralci sprožili kar nekaj udarcev z razdalje, a vedno znova se je izkazal gostujoči vratar Lalič, ki je obranil tudi poizkus Pihlerja s petih metrov. Na drugi strani so Logat-čani imeli nekaj polpriložnosti, iz katerih je dvakrat zadel Kunc - z zelo natančnima diagonalnima streloma po tleh. Ena izmed prelomnih zadev prvih dvajset minut je bila tudi izključitev kapetana Krajnca, saj je po dveh spornih situacijah dobil rumena kartona. V drugem polčasu so Ptujčani zaigrali še bolj agresivno in plod tega je bil atraktiven zadetek Pajnkiherja s peto iz bližine. Najboljši igralec tekme dvoboja izkušnje (in seveda kakovost) vendarle prišle do izraza, na krilih teh pa tudi končna zmaga. Za zaključek večera je sledil dvoboj udeležencev letošnjega evropskega prvenstva, 24-letnega Aljaža Venka in 20-letnega Marcela Rumplerja. Nekoliko višji Avstrijec je bil od samega začetka zelo agresiven, veliko je napadal, a istega tempa ni mogel obdržati do konca dvoboja. Prav to pa je izkoristil boksar iz Slovenskih Konjic, stopil je bližje k tekmecu in ga z močnimi udarci še dodatno utrujal. »Aljaž je v tem dvoboju pokazal zgodbo: pokazal je predvsem veliko željo po zmagi. V sami borbi mu ni bilo nič podarjenega, nihče ni nič storil namesto njega, sam se je moral v trdem dvoboju priboriti do končnega cilja - zmage. Avstrijec je sicer začel bolje, a mu je Aljaž v 2. in 3. rundi vsilil svoj način borbe, kar ga je pripeljalo do zmage,« je dvoboj videl Zavec, ki je zaradi vsega opisanega svojemu varovancu tudi prisodil pas najboljšega boksarja večera. Foto: Črtomir Goznik Udeleženca evropskega prvenstva Aljaž Venko (DZ Boxing) in Marcel Rumpler sta pokazala trdo in izenačeno predstavo, slavil pa je Slovenec. Dotaknil se je tudi borb To-mija in Jana. »Tomi je poskušal dvoboj obrniti v svoj prid, a ga je za višjo oceno nekoliko zmanjkalo v kondicijskem smislu. Morda bi bil še najbolj pravičen izid tega dvoboja neodločen. Jan je tokrat najbolj odpovedal, morda so k temu še največ pripomogle TV-ka-mere. Vsak bi si želel ob takšni priložnosti predstaviti svoj najboljši boks, a v tej veliki želji Foto: Črtomir Goznik Kunc je na drugi strani zadel iz protinapada, Pajnkiher pa je ponovno znižal z odmerjenim strelom z devetih metrov. Domačini so nato odločno krenili po izenačenje, a so bili velikokrat zaustavljeni na nedovoljen način, a sodnika sta gostom dopuščala pravi »pretep« in prekinjanje akcij s posredovanji na robu (ali čez) prekrškov. V času popolne ofenzive domačinov je Pink iz nasprotnega napada povišal vodstvo gostov na 2:4 in praktično odločil tekmo. Gostje so nato še dvakrat zadeli v polno in si zagotovili (pre)visoko zmago. Če bi igralci FC Hiša daril Ptuj bili bolj natančni v zaključkih, bi lahko bil rezultat zanje bistveno ugodnejši ... David Breznik Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je pas za najboljšega boksarja tretjega gala večera predal Aljažu Venku. pride tudi do tega, da nekdo enostavno 'izgori'. Prav pridobivanje izkušenj na takšnih večerih pa je glavni namen teh prireditev, čeprav so včasih izkušnje tudi boleče.« Po dvobojih je sledilo sproščeno druženje, nekateri so se preizkusili tudi na igralnih avtomatih, drugi na ruleti, tretji pri igrah s kartami, srečo pa so našli le redki . Še največ so od večera imeli tisti, ki so čas izkoristili za pogovore, debate, sproščeno druženje. Četrti gala večer je bil v portoroškem Bernardinu predviden še letos, a bo izveden v začetku prihodnjega leta. Boksarji bodo sedaj vse moči usmerili v treninge in nastope v državni ekipni ligi, nekaj tudi na mednarodni parket. Jože Mohorič Aljaž Venko: »Priznanja za najboljšega boksarja večera sem seveda zelo vesel. Pred samo borbo je bil to tudi moj načrt, na srečo mi ga je uspelo uresničiti. Zanj sem se moral zelo potruditi, saj je bil tekmec res dober. Spoznal sem ga že na letošnjem EP, kjer se je z njim meril Andrej Bakovič in je imel zelo težko delo, slavil je 3:2. Tukaj je še enkrat potrdil visoko vrednost, a sem imel zanj ustrezno orožje. V zadnjem delu dvoboja je nekoliko fizično padel in to sem izkoristil, da sem mu vsilil svoj način borbe. iS Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 3. oktobra 2017 Slovenija, Hrvaška • Pohajkovanje po sončnem Hvaru Prišli s soncem in odšli s soncem Letošnje nekajdnevno druženje s poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika, ki je v zadnjih letih postalo že tradicionalno, je tako kot vsa prejšnja potekalo v veselem in zabavnem vzdušju: trije avtobusi s 141 potniki (brez vodnikov Cvetke, Metke in Zdenke ter voznikov Franca, Renata in Amirja, ki so dobro razpoloženo druščino odlično vodili oz. vozili) so na poti po sončnem Hvaru spoznali in doživeli veliko novega. Zbrali smo se na postaji in prijatelji postali ..., kot s(m)o skušali tudi v verzih zapisati, podprtimi z melodijo Haloških muzikantov (Boštjana, Vojka in Jožeta), da bi spomini na letošnje druženje še dolgo živeli. Bazna postaja je bilo mesto Stari Grad oz. hotela Lavanda (v večini) in Arkada (v manjšini), ki ima že 2400-letno zgodovino. Leta 384 pred našim štetjem so v zaliv Starega Grada pripluli grški morje-plovci z Egejskega otroka Parosa in utemeljili Faros (današnji Stari Grad). Od leta 2008 sta Stari Grad in Starogradsko polje pod Unes-covo zaščito. Del mesta stoji na kolih, podobno kot Benetke, ulice starega dela mesta so tlakovali že stari Grki. V Vrboski, mestu s tremi kamnitimi mostovi, edinstveno Haloški muzikanti so poskrbeli za zabavo na celi poti od Ptuja do Hvara (posnetek z izleta na Paklene otoke) in nazaj. „Zelene kapice" so bile opazne povsod ... Foto: MG Foto: MG Ptuj • Razstava in predstavitev knjige Antona Krajnca »Ni pomemben cilj, pomembno je, da si na poti!« V četrtek, 28. septembra, smo bili povabljeni v razstavišče Knjižnice Ivana Potrča na predstavitev avtobiografske knjige akademskega slikarja Antona Krajnca in ogled razstave njegovih slik. Dogodek sta pripravila knjižnica in Društvo za oživitev gradu Borl. Ime Anton Krajnc nam zveni zelo domače, a če človek brska po svojem spominu, se ne spomni, da bi pred nekaj desetletji slišal njegovo ime kot slikarja, zlasti ne v povezavi s Halozami. Umetnik je namreč rojen v Gradcu leta 1949, iz Slatine pri Cirkulanah izhaja njegov oče, ki se je že pred drugo svetovno vojno preselil v Gradec - s trebuhom za kruhom, kot smo rekli. Anton Krajnc se je tako šolal v Avstriji, na Dunaju študiral slikarstvo (njegova velika ljubezen je bila grafika), nato nadaljeval izobraževanje v Italiji, a se potem v nekem trenutku odločil, da če želi od svoje umetnosti živeti, se mora odseliti v deželo, kjer je tudi umetnost posel in kjer lahko svoje umetniške stvaritve proda; leta 1973 je odšel v ZDA, v New York - in uspel. Ponosen je, da je lahko preživel od svoje umetnosti. Predvsem se je ukvarjal z grafikami, ki jih je tiskal na ročno izdelan papir (tudi tega je izdeloval sam), pa z originalnimi barvnimi litografijami (za eno tovrstno grafiko je moral izdelati tudi do 14 različnih barvnih plošč), vendar so mu domače tudi druge zvrsti likovne umetnosti: slikanje (olje na platnu, akvarel, risba ...), celo fresk se je lotil, ko se je v Avstriji ukvarjal z obnovo kapele na gradu, ki izvira iz 12. stoletja, za katero je tudi izrezbaril leseni del orgel, oblikoval kovinska vra- ta, marmorni oltar, izdelal mozaik na tleh v podobi labirinta ... Od leta 1999 - ja, tudi zanj je bilo srečanje z abrahamom pomemben življenjski mejnik - pa izdeluje tudi bronaste in steklene skulpture. Ampak katerikoli izrazni medij Krajnc uporabi, je njegov umetniški rokopis edinstven: rad pomeša iluzijo z resničnostjo, arhitekturo z naravo, simbolično svoje delo opisuje kot vez med tem, kar je in kar se zdi. Kritiki za njegovo delo pravijo, da je »odlično, subtilno in sijajno«. Zaradi tega ima občudovalce po vsem svetu, dobil je mnoge mednarodne nagrade in priznanja, njegova dela pa imajo v svojih zbirkah mnogi svetovni muzeji: Al bertina na Dunaju, Brooklynski muzej v New Yorku, Chicaški umetnostni inštitut ... Njegov ameriški dom je od leta 1990 Arizona. Zakaj ravno ta puščavska dežela? Takole je Krajnc pojasnil na pogovoru v ptujski knjižnici: »Tistega leta sem naredil izpit za pilota, pa ker je Arizona zelo primerna za letenje, sem pač tam letel. In ko sem pred pristankom krožil nad nekim letališčem v bližini mesta Tucson, sem si rekel: 'Tu bi rad bil doma!' Z ženo sva tam kupila hišo in sedaj sva tam doma.« Ampak Amerika je Krajnčev dom samo pol leta, druga polovica je slovenska. Anton Krajnc je namreč šel po sledeh svojih slovenskih korenin in v očetovem rojstnem kraju - Slatini pri Cirkulanah - našel svoje slovensko zatočišče. Sredi svojega vinograda -da, tudi vinogradništva in vinarstva se je lotil - ima svoj slovenski dom, kjer z ženo preživita poletja in jeseni, potem pa se kot ptici selivki preselita v toplo Arizono. »Cilj človekovega življenja ni, da si tukaj ali tam, pomembno je, da najdeš pot, po kateri hodiš!« je eno od razmišljanj, s katerim Krajnc utemeljuje svoje 'dvodomstvo'. Pravzaprav 'večdomstvo', saj je doslej živel dalj časa že na veliko različnih krajih. Tako pestra življenjska in umetniška pot potrebuje kaj več kot le kratek biografski opis, kakršnega ponuja naš sestavek. Anton Krajnc je poskrbel tudi za to: napisal je knjigo o svojem življenju in delu in jo naslovil Dal cuore dell' artista - Iz umetnikovega srca; izšla je lansko leto. Tudi o njej sta Anton Krajnc in njegova sogovornica Sonja Golc govorila na nedavni predstavitvi v ptujski knjižnici. Dogodek sta z glasbo popestrili violončelistka Mateja in violinistka Katarina Golc. Razstava del akademskega slikarja Antona Krajnca je na ogled do 5. oktobra. j$ id W Foto: Črtomir Goznik V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča je na ogled razstava likovnih del slikarja Antona Krajnca; ob njenem odprtju so pripravili zanimiv pogovor z avtorjem, ki ga je vodila Sonja Golc. Življenje ima smisel! Anton Krajnc na razstavi prikazuje tudi cikel slik, ki so nastale, ko je prehodil romarsko Jakobovo pot v Santiago - camino de Santiago de Compostela:»Spraševali so me, zakaj sem šel na to pot. Nisem namreč nek posebej veren človek. In nisem vedel odgovora. A na koncu poti sem morda našel odgovor... Na obali morja sem delal še zadnjo sliko s poti. Mimo je prišel star ribič. Pozdravila sva se, si zaželela veliko sreče in odšelje naprej. Čez nekaj časa, ko sem končal sliko, sem pomislil na ribiča in šel pogledat, kako mu gre lov. Našel sem ga v morju, ko seje z zadnjimi močmi oklepal skale in se poskušal izvleči iz vode. Pomagal sem mu, da ni utonil. Morda pa je bil to smisel moje več sto kilometrov dolge poti: da na koncu rešim človeka. Vse v življenju ima svoj smisel!« torek • 3. oktobra 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 še več, tudi v oljarni Božič Svirče, kjer pridelujejo enega najkakovostnejših olivnih olj, je bilo užitek postati, se obogatiti z novimi spoznanji o pravilni uporabi le-tega, brez termične obdelave, ogreje se ga le do 25 stopinj Celzija, ker sicer izgubi vso svojo kakovost: bolj kot greni, bolj je kakovostno! Suša tudi tej pridelavi ni prizanesla, letos računajo le na io-odstotni iz-plen pri 100 kg surovine. Če ponovimo besede ene od naših vodnic (Metke): ena klet, ena cerkev, en muzej, pa izlet uspe, je letošnji izlet presegel vsa pričakovanja. Vsak izmed potnikov si je ustvaril svojo zgodbo, „zapisal" svoja doživetja, tudi večerno dogajanje z družabnimi igrami in Haloškimi muzikanti je bilo bogato in polno doživetij, da o čajankah in jutranji rekreaciji niti ne govorimo; vsak je lahko prosto izbiral „svoje užitke". V letu 2018 bo pot predvidoma vodila v Črno goro, večina si je sedeže že rezervirala ... MG Z družabnega dogajanja na terasi hotela Lavanda v Starem Gradu, kjer je bilo vsak večer veselo in neponovljivo. cerkvijo in trdnjavo sv. Marije, je nekoč stala tovarna sardin, ponaša pa se tudi z ribjim muzejem, so v konobi Vina Carič nalili značilna hvarska vina, med njimi tudi plavac, s katerim je družina Carič prodrla v top restavracijo na Nizozemskem. Ponudili so jih skupaj s pršutom in več vrstami sira ter zasladili z izvirnim keksom - cvit -ki ga pripravljajo s koromačem in janežem, druge sestavine so skrivnost, in ga ponudijo na vseh slavjih. V Jelsi, ki je imela že leta 1934 lasten vodovod, se turisti množično ustavljajo pri najboljšem slado-ledarju - kava baru Riva Bekima Saliuija - stricu znanega nogometaša Ibraimija. Znana pa je tudi po prvem disko klubu v regiji, ki so ga odprli že davnega leta 1964. Na poti na Paklene otoke so se prvi že kopali, nadvse pa uživali v morju v Palmižani, do katere je vodil botanični vrt. Prijazno osebje obeh ladij je pripravilo nepozabni ribji piknik. Pot s trdnjave Hvar je v mesto Hvar, kjer so leta 1612 odprli prvo javno gledališče v Evropi, vodila po parku z mediteranskimi rastlinami dr. Josipa Avelinija. Ogledov je bilo na najdaljšem in najbolj sončnem otoku Dalmacije Lepote Hvara, najbolj sončnega otoka Mediterana z 2726 sončnimi urami v letu, že od nekdaj privlačijo številne turiste, očarale so tudi „zelene kapice", udeležence letošnjega izleta Turistagenta, družbe Radio--Tednik Ptuj in Arrive Štajerska, d. d. Foto: MG Ptuj • Svetovni dan turizma Za dobro počutje in pristna doživetja Letošnji svetovni dan turizma je potekal pod geslom Trajnostni turizem - orodje za razvoj. Na Ptuju je osrednje dogajanje potekalo 27. septembra. Prireditev so pripravili Turistično društvo Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in MO Ptuj. Ponudniki so se predstavili na stojnicah, obiskovalci so izvedeli več o projektu Pridi v mesto, desetletno pot hotela Primus je predstavila izvršna direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš, v tem času so gostili kar 206.000 domačih in tujih turistov, nastopili pa so še Pihalni orkester Ptuj, otroci iz Vrtca Ptuj, FS Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj ter Katja in Taja iz skupine Infected. Lepo ocvetličen in ozelenjen Slovenski trg že celo leto privablja turiste in domačine, ki so uživali tudi na svetovni praznik turizma. Štirideset dreves, ki so čez poletje krasila Slovenski trg, je ob svetovnem dnevu dobilo nove skrbnike, med njimi so tudi nekateri lokali s tega, za mnoge najlepšega ptujskega trga. Ozelenitev mesta je eden izmed ukrepov razvoja traj-nostnega turizma, h kateremu je v okviru zelene sheme slovenskega turizma že lani načrtno pristopil Zavod za turizem Ptuj. Srebrni certi- fikat Slovenija Green je Ptuj umestil med 100 najbolj trajnostnih destina-cij na svetu. Ozelenitev Slovenskega trga so dobro sprejeli domačini in turisti, tudi zato se je Vrtnarstvo Kelenc odločilo, da bo drevesa podarilo, večina jih bo tako še naprej krasila mesto. Nekaj so jih posadili tudi v obnovljenem parku prijateljstva pri Termah Ptuj, kjer so poleti vandali prelomili šest lip. Ptujčani in drugi obiskovalci so na prazničen dan lahko več izvedeli tudi o usme- ritvah ptujskega turizma v prihodnje, o stebrih razvoja, med katere sodi tudi staro mestno jedro, ki Ptuj uvrščajo med ikone slovenskega turizma v prihodnje. O tem je na slovesnosti govorila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc, ki je predstavila tudi nadvse pozitivne trende ptujskega turizma v letošnjem letu z vrhuncema v aprilu, ko je bilo za 20 odstotkov več prihodov turistov kot sicer, in v juniju, ko jih je bilo za 30 odstotkov več glede na enake mesece v prejšnjih letih. V mestu so zaveli novi vetrovi, širimo zelo dober glas o turistični destina-ciji, je poudarila. V poletni sezoni so se prenočitve povečale za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2016. „Nobenega dvoma pa ni, da bo turistov čez dve, tri leta na Ptuju vsaj dvakrat toliko, kot jih je danes. Seveda pa se moramo na to pripraviti. Kamorkoli gremo po svetu, želimo najprej imeti vesele, družabne in gostoljubne ljudi ter lepo, urejeno in tudi ocvetličeno mesto. Za to v našem mestu že več kot 130 let skrbi TD Ptuj. Iskrene čestitke in velika zahvala za to. Ne trudijo pa se samo v TD, tudi v Zavodu za turizem, Regionalni destinacijski organizaciji, pa tudi v MO Ptuj ter številni posamezniki in podjetja. Vsem prejemnikom priznanj TD Ptuj čestitam za njihov prispevek k urejenosti mesta," je povedal ptujski župan Miran Senčar. Letos je TD Ptuj podelilo 20 priznanj za urejeno okolje, lepši videz Ptuja, ohranjanje kulturne dediščine in za turistična prizadevanja oz. bogatitev turistične ponudbe. Prejemnikom je v imenu društva čestital predsednik Peter Pribožič. Skromno priznanje TD je bolj spodbuda, da bi vsi skrbeli, da bi vsak po svoje prispeval kamenček v mozaik urejenosti mesta in okolice, da se bodo turisti pri nas dobro počutili in tudi veliko doživeli, zaradi česar se bodo v naše mesto radi vračali. TD Ptuj je tudi dejavno v tekmovanjih v urejenosti okolja. 17. oktobra bo znano, kako je mesto letos uspelo v teh prizadevanjih med srednjimi mesti v okviru državnega tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Tudi ta tekma pomembno prispeva k večji promociji mesta, je povedal Pribožič. Njegove lepote in atribute so obiskovalci osrednje prireditve ob svetovnem dnevu turizma lahko še podrobneje spoznali na brezplačnem vodenju po mestu, ki ga je pripravil Zavod za turizem. Na tej poti so se ustavili tudi na dvorišču Ptujske kleti, kjer je postavljena razstava o Zlati trti, najstarejšem vinu v Sloveniji iz leta 1917, ki ga hranijo v tej kleti. Spodbudnim turističnim rezultatom in novim izzivom pa so nazdravili že z novim moštvom. V Mestnem kinu Ptuj jih je na koncu poti čakal še kratek film o zgodovini mesta. Nekatere je pot popeljala še v TIC, kjer so razširili prodajni program spominkov pod sloganom 365 dni zgodovine, in v kurentovo sobo, kjer lahko vsak „v živo" doživi osrednji lik ptujskega kurentovanja in ptujske etnografske dediščine. MG Foto: Črtomir Goznik Turistično nejših. Foto: Črtomir Goznik društvo Ptuj je letos s priznanji za prizadevanja za urejeno okolje nagradilo 20 najprizadev- Dogajanje ob svetovnem dnevu so z nastopom obogatili tudi otroci iz Vrtca Ptuj, na stojnicah so se predstavili ponudniki. 18 Štajerski TEDNIK Zeleni tednik torek • 3. oktobra 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline V jeseni posadimo še jesenske čebulnice Letošnje poletje se je hitro končalo. Vsi upamo na nekaj lepših dni v oktobru, a sajenje okrasnih čebulnic, ki bodo polepšale spomladanske gredice, se lahko začne. Vsaj nabaviti je bolje čim prej. A sadimo jih tudi že od začetka oktobra dalje. Začnemo s tistimi, ki cvetijo najprej - jarice, krokusi, nizki irisi in nekje v sredini meseca oziroma do konca meseca posadimo še tulipane in narcise. Ker so vse čebulnice in gomolj-nice občutljive na suh zrak v trgovinah, jih je dobro nabaviti čim prej, ko so še sveže na policah. Pri nakupu moramo biti zelo pazljivi, posebej ker jih kupimo posušene: to je v času počitka. Navadno jih pred poškodbami pri prevozu in v trgovini zavarujejo z nekaj šote ali žago-vine, kar je seveda pravilno. Vendar šota, pa tudi neprimerne razmere v trgovini pogosto čebulice, korenine in gomolje dodatno izsušijo. Če je vse skupaj trajalo predolgo, je vsebina zapakiranih vrečk že puhla in take korenine, čebule ... ne bodo odgnale. Dobre semenske hiše za- pakirajo čebulice tako, da jih lahko vidimo, ali v mrežice ali v prozorno folijo. nekateri pa jih prodajajo v kartonskih zavojčkih, tako da jih ne vidimo. Ne kupujte čebulic, če jih ne morete videti, saj se morate prepričati o njihovi kakovosti. Na otip morajo biti čvrste, ne pa mehke in puhle. Nekatere čebulice so sestavljene iz mnogih luskolistov, npr. lilije in carski tulipani, ti ne smejo odpadati ali biti razprti, čvrsto se morajo držati skupaj. Gomolji ali deli korenin so lahko nekoliko mehkejši, saj so izsušeni, ne smejo pa biti puhli ali trhli, ne smejo se lomiti. V trgovinah pričnejo predvsem korenine in tudi gomolji pogosto odganjati, saj je tam pretoplo. Tudi po pošti naročene pogosto pridejo odgnane. Ti poganjki so seveda nekakovostni, zato takih korenin in gomoljev (celo čebulic) OKTOBER Vinotok 1 NEDELJA luliia 39. teden 2 PONEDELJEK Bos umit 40. teden 3 TOREK Terezija k SREDA Franc i_n Četrtek Marcel a 15.« 6 PETEK Vera SOBOTA Marko Sonioivihod 0*0$ Soninizahod 18: JI 8 NEDELJA Sri-gita cn PONEDELJEK Abraham 41. teden 10 TOREK Danijel 11 SREDA Milan 12 Četrtek Maks 13 PETEK Edvard 14 SOBOTA Vesetko 15 NEDELJA Tereziia Keprimev« i», ucUtaimUiniml do 10-00 M 11 00 - Cvetje in oljnice j» rtir fca Uuvdjtavn ice Podtalni plodovi Koreni«-, p««, Jtrompir. icsen. iCSaU, rtdfctv... a OOV: SI49H8S44 16 PONEDELJEK r: .W v",...1 I,' Listnate rastline Solile. Ulj., ---.■ I..-.."' .:\>t: bi.v.' Cii ¡i ¡t ..i .. .jur de pKpiivinia. .111. ■;.r ,. I; r. :, .,: -Icnl Jffn.i 2 ■:-tp|,inj.Ti jlbofc hfüät Priin«nc spiunacrgat^a. PMlili Iliei '.J I. 7....!:> I( -J 77 kiej'.ilinrn:|i .n.iiraiUiiiSliti M.iy 7|'7.J V..'.'-1".'.1 77 7=/7.777 Foto: Miša Pušenjak Jarice nas s svojo sončno rumeno barvo spomladi razveselijo prve. ne kupujte. V času sajenja je namreč nujno, da čebulice in gomolji najprej poženejo čim močnejši koreninski sistem. Kakor hitro začnejo gnati nadzemne dele, bo koreninski sistem slabši, s tem pa tudi prezimljenje, pa tudi cvetenje in kasnejše preživetje čebul. Prav tako pa bodo ti poganjki seveda zmrznili, saj so skoraj vedno brez zelenila - klorofila in zaradi tega povsem neodporni na mraz. Izbiranje po slikah Slike na zavojčkih čebulnic so zelo privlačne, vendar vedno ne kažejo povsem prave podobe tega, kar bo potem rastlo na naših vrtovih ali loncih. Zato si preberite, kaj piše na samih vrečicah. Vsaj višina rastlin je zapisana, zato se ne zanesite samo na sliko. Ta višina je samo orientacijska, če kupite več različnih sort iste firme, potem bodo rastline sicer med seboj ohranjale enako razmerje v višini, od naše nege, zemlje, lege na vrtu pa je odvisna višina v cm. Tudi barve cvetov na sliki vedno niso povsem pravega odtenka. Najbolje bi bilo, če bi si tudi pri čebulnicah zapomnili ali zapisali sorte, ki smo jih posadili. Sama vedno ohranim slike s pakiranja, tako vem, katero sorto sem kupila in naslednje leto nabavim še kakšno čebulico te sorte, če mi je všeč. S slikami s pa- kiranj si boste lahko pomagali tako pri nakupu novih čebulnic, pa tudi pri shranjevanju odcvetelih čebul, gomoljev in njihovem ponovnem sajenju. Tisti, ki več pišete, a teh je med nami manj, pa si boste imena sort čebulnic, ki ste jih sadili, zapisali v zvezek. Tam ostanejo zapisana za vedno, kar je bolje. Jarice Najbolj zgodaj, včasih že izpod snega, nam pomlad oznanijo rumene jarice, z latinskim imenom Eranthis hyemalis. Jaz jih obožujem. Njihovi gomoljčki se vedno dajo kupiti tudi pri nas, pa jih najpogosteje še sredi zime vidim samevati na stojalih. Zato še enkrat pišem o njih. Prebudijo se takoj, ko sneg zapusti naše kraje, pogosto že v februarju. S svojimi zlatorumenimi cvetovi prinesejo prve znake pomladi in me vedno razveselijo. So nizke, ko cvetijo le 10 cm visoke rastline, listje kasneje pa zraste nekje do 15, mogoče 20 cm višine. Na plan najprej prikukajo cvetovi, ki se razcvetijo v zalo rumeni barvi. Odgovarjajo jim polsenčne lege pod grmovjem, drevjem, tam jih najdemo tudi v naravi. Nekoč so rasle tudi pri nas, na Štajerskem, zdaj pa jih najdemo lahko še na Gorenjskem in baje tudi na Krasu. Sadimo jih v začetku oktobra. Male gomoljčke pa obvezno pred sajenjem čez noč namočite. V vodo lahko dodate morske alge ali liste žajblja oz. kamilic ali rmana. Namakajte 10 minut. Globina sajenja je le 2 cm, sama jih čez zimo pokri-jem z listjem, ki ga januarja oz. ko zemlja odmrzne, odstranim. Če ji rastišče odgovarja, pri meni ji žal ne najbolj, potem se tudi hitro razmnožuje in kmalu je trata pod grmovjem rumena. Vsekakor pa ne smete odstranjevati semenskih zasnov in listja po cvetenju. Le tako boste zagotovili, da bo rastlina ostala na istem mestu več let. Priprava kompostnega kupa Na domačem vrtu uporabljamo samo organska gnojila. Najcenejše, obenem pa najboljše gnojilo je kompost. Zdaj je čas, da se lotimo kompostnega kupa, da bomo naslednje jesen imeli najboljše gnojilo za naš vrt. Preprosto zbiranje vseh organskih odpadkov še zdaleč ne pomeni, da bo naš kompost idealno gnojilo za zelenjavni vrt. Še vedno pa ga lahko uporabimo kot dopolnilo kupljenim organskim gnojilom. Nujno je, da kompostni kup naredimo naenkrat. Le takrat se bo razvila dovolj visoka temperatura, ki bo uničila vse škodljive organizme: glivice, bakterije in tudi večino semena plevela.Začnemo tako, da prostor, kjer ste poleti zbirali organske odpadke, izpraznite. Popolnoma preperelo kompostno maso, ki lepo diši po zemlji, uporabimo kot gnojilo na okrasnem in zelenjavnem vrtu. Kar še ni preperelo, bomo ponovno naložili na kompost. Nato na dno prostora za kompost najprej naložimo plast šibja in vej, da poskrbimo za zračenje. Na to plast naložimo plast starega komposta, nato še hlevskega gnoja, nanjo plast organskih odpadkov, ki smo jih zbrali poleti, nato lahko plast listja, ki naj bo tanjša, lahko plast sena, koruznice . Med plasti lahko potresemo tudi lesni pepel. Lahko pa ga potresamo že čez poletje na zbrano organsko maso. Plasti naj bodo debele največ 20-30 cm. Nujno je, da na kompostni kup dodamo tudi material živalskega izvora, da bo hranilo za naš vrt uravnoteženo. Samo »vegetarijanski« kompost ni najprimernejši za gnojenje in lahko služi le kot dopolnilno gnojilo na vrtu. Na koncu, ko je kup dovolj visok, ne sme biti višji od 1,5-1,8 m. Če imamo občutek, da je vsa masa presuha, kompostni kup zalijemo z vodo, še bolje pa je, da uporabimo koprivni pripravek, kjer 1 kg kopriv namočimo v 10 l vode. Vse skupaj mora stati vsaj 24 ur. Uporabimo lahko tudi pripravek iz gabeza. Če nimamo kopriv in ga-beza, lahko v vodo zamešamo trsni sladkor (ta je primernejši od rafi-niranega belega sladkorja). Na 10 l vode damo 5 dag sladkorja, to pa zadošča za 1 m3 komposta. Nekateri uporabljajo tudi razredčeno sirotko. Vse to bo pospešilo kompostiranje. Na koncu kompostni kup zaščitimo pred izhlapevanjem poleti in nizkimi temperaturami pozimi z debelo plastjo slame, listja ali sena. Lahko vzamemo tudi kakšno platno ali celo agrokopreno v nekaj plasteh. Snov mora prepuščati vlago in zrak, zato ne smemo pokrivati s folijo. Dobro bi bilo, da bi bil kup narejen tako, da omogoča odtekanje deževnice, zato naj bo končna plast naložena »na kup«, na sredini višje, prosti stranicam pa nižje. In to je vse. V naslednji jeseni boste imeli prekrasno gnojilo za rastline. Ta teden V tem tednu lahko posadite prvi čebulček za pridelovanje mlade čebule. O tem sem že pisala, zato se ne bom ponavljala. Za sajenje strokov česna je še prezgodaj, lahko pa »posejete« zračne gomoljčke, tiste, ki so nastali na cvetnem steblu, za pridelek mladega česna. Prav tako je zdaj najboljši termin za setev prezimnih sort solate, še vedno pa lahko sejete moto-vilec, špinačo, rukolo in azijske listnate rastline.Če vas zanima nekaj novega, posebej pa, če imate rastlinjak, posejte tudi zimski portulak oz. tolščak. Ta rastlina lepo prezimi in se dokaj dobro obrašča tudi pozimi. Nima izrazitega okusa, zato jo lahko kot dodatek dajemo vsem zimskim solatam, na sendviče, odlična pa je tudi v »smutijih« in presnih sokovih, ki so postali tako popularni. Ima ogromno vitamina C, ki ga pozimi pogrešamo. Poskusite, posejte ga tudi v lončke, ki naj ostanejo na prostem. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Izdelava masla na kmetijah (1. del) Domače maslo, ki ga sirarske kmetije ponujajo svojim kupcem, postaja pravi prodajni hit. Razlog za to gre najbrž iskati v tem, da so kupci začeli iskati okuse, ki so bili že skoraj pozabljeni. Dejstvo je, da se (tehnološko pravilno izdelano) domače maslo lahko pohvali z odlično kakovostjo in polno paleto izrazitega okusa. Prav je, da nekatere zakonitosti izdelave masla ponovno pregledamo. V tem članku bomo obravnavali izdelavo surovega masla iz fermentirane smetane. Takšna masla so načeloma dlje obstojna, predvsem pa se odražajo z izrazitejšim okusom. Vpliv krme Določene zakonitosti glede krme živalim (in posledično vpliv na mlečno maščobo) je dobro poznati, saj sta od tega odvisni trdnost maslenega testa in nagnjenost za kvarjenje mlečne maščobe; vse to se seveda izrazito odraža v nastalem maslu. Na splošno povzročajo prekomerni obroki ogljikovih hidratov drobljivo in neplastično masleno testo; saj v mlečni maščobi prevladujejo nasičene maščobne kisline. Nenasičene maščobne kisline (mlade trave, oljnice v obroku) pa se odražajo v lepljivem mazavem maslenem testu, ki je tudi dovzetnej-še za kvarjenje. Kakšne maščobne kisline prevladujejo oz. kakšna je sestava maščobe v mleku, nas pripelje do razmišljanja, kako bomo pridobljeno smetano ustrezno fizikalno predzoreli. ZORENJE SMETANE: namen zorenja je, da smetana dobi takšne fizikalne in kemijske značilnosti, ki omogočijo optimalno izdelavo masla z minimalnimi izgubami maščobe in izdelavo visoko kakovostnega masla tako po okusu kot teksturi. Zorenje delimo na 2 fazi: fizikalno in biološko zorenje. FIZIKALNO ZORENJE: namen fizikalnega zorenja je privesti maščobo, glede na sestavo in tališče njenih različnih gliceridov, v delno kristalizirano stanje, ki nato omogoči, da ima maslo želeno konsistenco. Ko je maščoba bogata z gliceridi z visokim tališčem, dobimo trdo in lomljivo maslo - takrat je pomembno, da smetano hitro ohladimo na nizko temperaturo, da bi dobili male kristale (5-7 °C v 3-4 urah). In Zaporedni koraki pri proizvodnji masla Fizikalno zorenje smetane ▼ Biološko zorenje smetane ▼ Metenje ▼ Pranje maslenih zrn ali masla ▼ Gnetenje - standardizacija vode nasprotno, če je maščoba bogata z gliceridi z nizkim tališčem (olein - tekoč pri sobni temperaturi), dobimo zelo mehko maslo in moramo kristalizirati gliceride z visokim tališčem (palmitin) v velike kristale, da bi dobili bolj čvrsto maslo (12-15 °C v 3-4 urah). Seveda se maščoba mleka spreminja odvisno od sezone in prehrane. Fizikalno zorenje smetane moramo temu prilagoditi. Kadar se odločimo, da izdelujemo maslo iz zakisane smetane, govorimo o t. i. biološkem zorenju. Namen biološkega zorenja je torej zakisati smetano, kar omogoča lažje metenje, manj je izgub maščobe v pinjenec, razvijejo se arome v maslu (diacetil). Biološko zorenje poteka s pomočjo mlečnokislinskih bakterij in prispeva tudi k daljši življenjski dobi s preprečevanjem razvoja drugih nezaželenih mikroorganizmov. Izbira kulture je odvisna od tega, kakšno kislost in aromo masla si želimo. Zorenje je tako lahko bolj ali manj intenzivno, to je odvisno tudi od okusa masla v določeni regiji ali državi. Okvirno velja, da je zorenje omejeno zaradi previsoke kislosti (pH smetane višji od 5), ki pospešuje oksidacijo maščobnih globul in s tem se skrajša rok uporabe masla. Maslo delimo v dve skupini: maslo, izdelano iz zorene smetane, s pH < 5, maslo, izdelano iz sladke smetane, s pH > 5, pogosto v mejah med 5,5-6 in včasih 6,7-6,8. Medtem ko nizek pH poveča nevarnost oksidacije masla, visok pH pomeni večjo nevarnost mikrobiološkega kvarjenja in lipolize (žarkost). Stane Levart, specialist za predelavo mleka, KGZ Ptuj torek • 3. oktobra 2017 Na sceni ŠtajerskiTEmiK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - Ansambel Spica Veseljaki, ki so vedno pripravljeni na akcijo Skupina Špica, ki prihaja iz Tuhinjske doline v bližini Kamnika, že več kot 15 let razveseljuje ljudi na veselicah, porokah, obletnicah in drugih veselih dogodkih, skratka povsod, kamor jih povabijo. V prvi vrsti so veseljaki, z glasbo v srcih, energični, vedno pripravljeni na "akcijo", povedo o sebi. Skupino sestavljajo štirje člani: Zoran Poljanšek (vokal, kitara), Miran Hribernik (vokal, bobni), Ciril Spruk (vokal, harmonika, klaviature) in Gašper Plahuta (vokal, bas, bariton). Za samo ime skupine je zaslužen Zoran, ker je kot zaprisežen rekreativec skoraj vsak dan "splezal" na hrib nad Kamnikom z imenom Špica, pojasni Miran Hribernik. Njihov prvi izbor je narodno--zabavna glasba, kar zadeva avtorske skladbe, sicer pa igrajo vse zvrsti glasbe, od Slaka do rocka. Repertoar že od samega začetka na vseh prireditvah prilagajajo ljudem, kajti nekaterim bolj ustreza harmonika, spet drugim morda razlikujejo tudi po tem, da so se kot avtorji preizkusili tudi v zabavni glasbi. Ena od teh skladb, malo drugačnih, je zagotovo Lajf ta prav. „Slovenska narodno-zabavna scena je res v neverjetnem razcvetu, kar je po našem mnenju samo potrditev, da je ta zvrst glasbe globoko zakoreninjena v zavesti Slovencev in da se ta samo še dviguje, kar je seveda več kot spodbudno tudi za ohranjanje tega načina kulture. Za veliko število ansamblov, ki igramo to zvrst glasbe, je to samo dobrodošlo, kajti s tem se dviguje kakovost in seveda raznolikost. Skupina Špica doslej še ni nastopila na nobenem festivalu. Ti so po mojem mnenju izgubili na sami veljavi, ker če pogledamo malce nazaj, so bili ansambli oz. zmagovalne skladbe tisto leto res pravi hiti, kar pa za današnje zmagovalne skladbe težko rečemo, razen seveda nekaj izjem. Načrti skupine Špica ostajajo enaki že več kot petnajst let, čim bolj razveseljevati ljudi po širni Sloveniji, ustvariti čim več avtorskih skladb in ob tem kar se da uživati," še pove Miran Hribernik. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Špica zabavna glasba, tako da bi lahko rekli, da je vsaka veselica oz. zabava zgodba zase. Še posebej pa sta se jim v spomin in srca vtisnila nastopa pri slovenskih zamejcih v Ameriki in Kanadi. V skupini Špica so se pri ustvarjanju lastnih skladb preizkusili že prav vsi člani skupine, sodelovali pa so tudi s priznanimi avtorji, kot so: Brane Klavžar, Rok Švab, Bernard Miklavc, Vera Šolinc, MajdaRebernik... Skladba, po kateri jih ljudje najbolj prepoznajo, je zagotovo valček Ko ljubezen daš nekomu, poleg nje pa še Na Menini planini, Hvala vama, predraga starša, Gora ni nora. Vse te skladbe so tudi na njihovi zgoščenki, ki so jo izdali pri založbi Zlati zvoki. Od drugih ansamblov se Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1982 V ptujski občini še vedno niso našli rešitve za lokacije centralne gramoznice. V Pokrajinskem muzeju Ptuj pa se spopadajo s problemi sanacije muzejskih stavb, uničenjem gobe, ponovno postavitvijo in odprtjem etnološko vinarske zbirke ter zbirke NOB. Rezultati uresničevanja razvoja turizma v ptujski občini do leta 2000 niso spodbudni, predvsem to velja za področje investiranja, saj predvidenih investicij niso uresničili. Prav tako šepa področje povezovanje od Pohorja do Ptuja in naprej. Na drugi strani pa turistična društva zavzeto skrbijo za turistično afirmacijo celotne občine. Občinska turistična zveza Ptuj pa je pričela z aktivnostmi za vključevanje zasebnih turističnih sob v turistično ponudbo, saj kronično primanjkuje nočitvenih zmogljivosti. Na ta način naj bi pridobili dodatnih 30 turističnih sob. V razpravah o ureditvi Miheličeve galerije v Ptuju je bila izpostavljena lokacija starega dijaškega doma v Prešernovi ulici, saj je lega ugodna, s tem bi pridobila tudi celotna Prešernova, stavba pa že celo leto sameva. V teh prostorih je umetnik leta 1939 postavil tudi svojo prvo samostojno razstavo. Za galerijsko dejavnost pa ni primerna stavba bivše žitnice, ki je sicer namenjena etnološkim zbirkam in depo-jem. Kot možni prostor za umestitev te galerije so omenjali tudi grajsko galerijo, ki so jo na koncu s soglasjem umetnika tudi izbrali, saj mesto ni našlo denarja za ureditev bivšega dijaškega doma na Prešernovi ulici v galerijo. Upravi odbor Enote za upravljaje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj se je seznanil z ugotovitvami svet KS Bratje Reš, kjer opozarjajo na urbanistični nered na nekaterih območjih KS. Predvsem gre za območje desnega brega Grajena in podaljšek naselje Bratje Reš v smeri proti Grajeni. Najboljša športnika občine Ptuj za leto 1981 sta atletinja Marija Vindiš in šahist Danilo Polajžer. Ptujsko gledališče že nekaj let deluje brez načrtne repertoarne politike. Prav tako je neuspešno pri vključevanju mlajših igralcev, igra tako sloni le na petih ali šestih preizkušenih igralcih. Ponovno pa je tudi brez režiserja. Ptujska občina je postala formalni lastnik gradu Borl, ki ga mora Zapleti pri ribji restavraciji Stavba na Hrvatskem trgu 1 še nekaj časa ne bo preurejena v ribjo restavracijo, kljub temu da je TOZD gostinstvo Haloški biser že v lanskem letu pripravil vse potrebno za začetek ureditve. Zaradi omejitev pri investiranju, četudi so doslej za pripravljalna dela porabili že šest milijonov dinarjev, so dela prekinili. Z novo ribjo restavracijo, ki je nujno potrebna, saj stara več ne ustreza, se bo v predel ob Dravi vrnilo življenje, zato so prepričani, da bodo lahko z deli čim prej nadaljevali. V objektu naj bi uredili tudi 29 ležišč. po zakonu o naravni in kulturni dediščini predati v varstvo in upravljanje ustrezni strokovni organizaciji. Po samoupravnem sporazumu ga bo pod začasno varstvo vzel Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dokler občina Ptuj ne bo našla primernega imetnika pravice uporabe. V ptujskem srednješolskem centru bodo z novim šolskim letom ukinili dislocirani oddelek zdravstvene šole. Upokojil se je dolgoletni glavni direktor Perutnine Ptuj Ivo Tomažič, ki je bil na tej funkciji polnih 30 let. V tem času je iz majhne, nepomembne organizacije Perutnina prerasla v eno največjih perutninskih podjetij v Jugoslaviji. Prva priznanja TD Ptuj za urejeno okolje V Ptuju je priprave opravilo nogometno moštvo New York Eagles, v katerem ob slavnem Brazilcu Eduju, soigralcu Peleja v Santosu in reprezentanci, nastopata tudi starejši Brazilec Rildo in Tesan (Sarajevo). KS Kidričevo je ob desetem krajevnem prazniku dobilo novo pošto. TD Ptuj je podelilo prva priznanja za najlepše urejeno okolje na območju enajstih KS mesta Ptuja. Za izredna prizadevanja na tem področju je podelilo 26 pisnih priznanj med krajevne skupnosti, vzgojno-varstvene organizacije, uporabnike drugih pomembnih zgradb in lokalov, hišnim svetom ter lastnikom zasebnih stanovanjskih hiš. Podelilo pa je tudi šest priznanj za najlepše okrašeno okno, pročelje ali balkon na dan Kurentovanja 82. Na aerotomboli v Moškanjcih se je zbralo blizu 30.000 obiskovalcev. Poslovil se je prvi ptujski poklicni novi- nar Jože Vrabl. V Cirkulanah so proslavili 200 let šolstva. Ograd Ormož je odprl novo opekarno, ki sodi med najsodobnejše v Jugoslaviji. Letno bo proizvedla opeko za okrog 640 eno-družinkih hiš. V Obrežu so se razveselili novega doma kulture, ki so ga v največji meri zgradili krajani sami, na kar so zelo ponosni. Letošnji praznik občine Ptuj je potekal v znamenju štiridesetletnice od poslednjega boja Lackovih borcev, številnih prireditev, v Ptujskih toplicah so odprli novo fizioterapijo, v Zgornjem Leskovcu pa odprli obnovljene prostore Pošte. Osrednja slovesnost je potekala v Juršincih. Ptujska kulturna srečanja, ki so letos stara že deset let, imajo stalno občinstvo. Vsako leto prireditve obišče okrog 30.000 ljudi. Letos so bili obiskovalci še posebej navdušeni nad mongolskimi ljudskimi plesi, že drugič zapored pa je potekala tudi prireditev Pula po Puli 82 s predstavitvijo devetih filmov iz najnovejše jugoslovanske filmske proizvodnje. Godba na pihala v Bukovcih je proslavila 60-letnico delovanja. Najstarejši godbenik Andrej Šmigoc ji je zvest že od leta 1923. Ptujski hotel Poetovio, ki je svoja vrata odprl pred 20 leti, je še vedno v „prvi fazi" izgradnje; vsaj do leta 1985 ga ne bodo dogradili, ker ni denarja. Po prvotnih načrtih naj bi trakt z nočitvenimi zmogljivostmi zgradili že leta 1981. Nadpovprečen pridelek grozdja V okviru letošnje ZMDA Slovenske gorice je 520 brigadirjev, ki so delali na območju ptujske in lenar-ške občine, izkopalo skupaj 16 km vodovodnega omrežja. Na 13. festivalu domače zabavne glasbe, ki je potekal v okviru 10. ptujskih kulturnih srečanj, je nastopilo 21 ansamblov. Razstavo malega gospodarstva občine Ptuj, ki sta jo pripravila Obrtno združenje Ptuj in Obrtna zadruga Panorama, ki letos praznuje 10-letni-co delovanja, si je ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev. Na njej je 106 razstavljavcev - obrtnikov razstavilo 1100 izdelkov izjemne kakovosti. Plakete za inovacijsko dejavnost so prejeli Ivan Gomilšek, Slavko Horvat in Valentin Zamuda. Prostovoljno Lackova je nekoč cvetela ... Foto: zasebni arhiv (foto: Kosi) gasilsko društvo Oplotnica je z več prireditvami sklenilo praznovanje 70. jubileja. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju so se z razstavo poklonili 20-letnici delavskih srečanj bratstva in prijateljstva med šestimi slovenskimi in petimi hrvaškimi občinami. Mladi gasilci iz Haj-dine so postali republiški pionirski prvaki med 39 sodelujočimi ekipami. Tekmovanje v Ribnici je potekalo pod naslovom Preprečujmo požare. Največji optimisti niso pričakovali, da bo letošnja trgatev tako uspešna, samo v zasebnih vinogradih so nabrali za okrog 200 vagonov grozdja, približno toliko pa so pridelali tudi v vinogradih KK Ptuj, kar je seveda povzročilo velike težave pri prevzemu. Krajevni samoprispevek plačujejo v vseh KS ptujske občine, lani je bilo tako zbranih več kot 86 milijonov dinarjev. Ponekod, kot v Trnovski vasi, imajo dva samoprispevka. V ptujskem srednješolskem centru so odprli prvo mladinsko hranilnico zunaj bančnih prostorov. Zaživela je nova ptujska gledališka skupina - Teater III. Ptuj se ponaša s 50-letnim organiziranim delovanjem esperanta. Ptujčani so se prvič z esperantom srečali že leta 1909, ko je Ljudevit Koser v Ptuju priredil prvo esperantsko akademijo. Novembra leta 1931 pa je v Ptuj prišel po službeni dolžnosti Josip Domanj-ko, navdušen esperantist, ki je leta 1932 ustanovil esperantski klub. Prostori narodnega doma v Ptuju in gledališče so prešli v upravljanje ZKO Ptuj. V Ptuju so pred iztekom leta odprli prvi butik v ptujski občini. Ledino na tem področju sta zaorala Dušan in Barbara Rabuza. Tamburaški orkester PD Cirkovce je zmagal na izbirnem tekmovanju v Retečah pri Skofji Loki za nastop na zveznem srečanju tamburašev. To je za mladi orkester, ki deluje komaj osem let, izjemen dosežek. Pripravila: MG 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 3. oktobra 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna enolonč- vampi, pražen brokolijeva kremna zelenjavna juha, ciganska pečenka, kostna juha z rezanci, ričet s prekajenim nica z ajdovo kašo krompir, sadna juha, rižota s ocvrte marele, endivija v solati, puranji zrezki v mesom, sadna solat in kranjsko klobaso, rulada piščancem, zelena francoska solata, sadje omaki, kruhova ameriške palačinke z solata, orehovi polžki kolač z grozdjem štruca, solata, bela javorovim sirupom pita Ocvrte marele (ali: dežnikarice po dunajsko) Sestavine: 4 veliki klobuki dežnikaric (marel), 3 jajca, 80 g drobtin, 2 vejici peteršilja, 3 ščepci soli, 1 ščepec popra, 2 žlici naribanega parmezana (ali kakega drugega sira), olje za cvretje. Gobja sezona je tu, pa si privoščimo nekaj bogastva naših gozdov. Klobuke dežnikaric, ki smo jih dobili od sorodnikov (sami se ne spoznamo na nabiranje, pač pa na kuhanje in uživanje!), obrišemo z vlažno krpo, da odstranimo prah. Dobro pregledamo lističe, ki so na spodnji strani klobuka, in odstranimo morebitno umazanijo (letos so gobe tako hitro rasle, da se niso utegnile umazati). Klobuke razrežemo na poljubno velike kose - mi smo jih na četrtine. Jajca razbijemo v skledo in stepemo. Dodamo jim sol, sesekljan peteršilj, poper in parmezan. Klobuke najprej namočimo v skledi z jajcem, nato jih povaljamo v drobtinah, da so popolnoma pokriti. Položimo jih v segreto olje in cvremo na zmernem ognju približno osem minut na obeh straneh. Sestavine: 300 g moke, 2 žlički pecilnega praška, 4 jajca, 200 g sladkorja, 200 ml olja, 100 ml mleka, 2 vanilijina sladkorja, lupinica 1 limone (po želji), 2 srednje velika temna grozda. Jajca in sladkor penasto umešamo. Dodamo mleko, olje, vanilijin sladkor in limonino lupinico. Moko zmešamo s pecilnim praškom ter postopoma dodajamo stepeni jajčni zmesi. Pripravljeno zmes vlijemo v namaščen pekač. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj Celzija, približno 10-15 minut. Takrat po pecivu podevamo grozdne jagode, ki smo jih prerezali na polovico in jim odstranili koščice. Pečemo še 20-30 minut. Ohlajen kolač potresemo s sladkorjem v prahu nekaj minut, preden postrežemo. ZPS • Vse, kar morate vedeti o bučah , Buče so tudi zdravilo, ne le hrana Buče, ki simbolizirajo plodnost in rodnost, so v 15. stoletju iz Srednje Amerike pripeljali v Evropo Španci. Evropejci so jih sprva uporabljali le za okras, nato z njimi krmili živali, danes pa so buče vse bolj priljubljeno živilo. Uporabno je njihovo meso, pečke in cvetovi. Buče se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi mesa in lupine. Ta je lahko bela, v različnih rumenih, oranžnih in zelenih odtenkih, pa tudi siva in skoraj črna. Buče se razlikujejo tudi po tem, koliko časa jih lahko skladiščimo: nekatere lahko le nekaj mesecev, druge skoraj celo leto. Ne nazadnje pa se buče razlikujejo tudi po okusu ter aromi, ki lahko spominja na orehe, lešnike, kostanj in sadje. Aroma pri nas priljubljenih buč sorte Hokkaido pa nekoliko spominja na škampe. Široko uporabne Uporaba buč v kulinariki je zelo raznovrstna, saj lahko iz njih pripravimo številne slane in sladke jedi. Zelo okusne so na primer blanširane buče v solati, ki jim dodamo malo narezanega česna ali čebule, sesekljana sveža zelišča (bazilika, origano) in jih zabelimo z mešanico oljčnega olja ter balzamič-nega kisa. Zanimive okuse tudi dobimo, če solati iz buč dodamo narezane oreščke, bučna semena, sir feto, rukolo ... Marsikdo pozna ocvrte in pečene bučke (tudi na žaru), slednje so še boljše z malo na drobno sesekljanega česna in s kančkom oljčnega olja. Na tanko narezane buče lahko uporabimo kot »posteljico« na krožniku, na katero položimo na manjše koščke popečeno meso, rižoto, čičeriko, kvinojo, ajdo, idr. Zelo okusna je nadevana buča, ki jo spečemo v pečici. Bučo po dolgem prerežemo na dve enaki polovici, odstranimo semena, nadev pa je lahko različen: zelenjavni, mesni, mešan, riž, pomešan z zelenjavo, zelenjava s sirom, enak nadev kot za polnjene paprike .... Popularni jedi iz buč sta kremna bučna juha ali bučni pire, buče pa lahko vložimo v kis ali pa iz njih pripravimo pecivo (npr. bučni zavitek), marmelado, kompot, celo sladoled. Uporaba buč je pravzaprav omejena le z našo domišljijo. Energijska in hranilna vrednost buč Bučno meso vsebuje malo energije, le nekaj nad 20 kcal (84 kJ)/100 g, saj je v njem veliko vode in malo maščobe in sladkorja, kar je odvisno tudi od vrste buče. Buče so torej dobro živilo za tiste, ki želijo izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, seveda pa morajo pri pripravi buč skopariti z energijsko bogatejšimi dodatki. Pri pripravi pa je vendarle dobro dodati nekaj maščobe, saj buče vsebujejo karotenoide (sodijo med antioksidante), ki pa se v čreves- ju bolje absorbirajo, če je v zaužitem obroku tudi nekaj maščobe. Buče vsebujejo tudi vitamine (B1, B2, K) in minerale, še posebej kalij, cink in magnezij. Da bodo buče med pripravo izgubile čim manj koristnih snovi, ki so v njih, svetujemo, da jih, narezane na večje kose, skuhate na način »al dente«. Buče so energijsko revno živilo, kar pa ne moremo reči za bučna semena. Vsebujejo precej maščobe (več kot 30 %), zato je njihova energijska vrednost več kot 500 kcal (2.090 kJ)/100 g. To pa je podobna energijska vrednost kot pri krompirjevem čipsu, krekerjih in po- kovki (popcorn). Čeprav imajo veliko energijsko vrednost, pa so bučna semena v primerjavi s slanimi prigrizki boljša izbira, še posebej, če niso soljena, saj vsebujejo več beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Buče v ljudskem zdravilstvu V ljudskem zdravilstvu pripisujejo bučam veliko ugodnih učinkov na naše telo. Tako naj bi lajšale oz. blagodejno vplivale na razdraženi želodec in pomagale pri težavah z vnetim črevesjem. Zaradi svojega pomirjevalnega učinka na prebavila so buče primerno živilo tudi pri težavah z odvajanjem oz. pri driski. Pripisujejo jim tudi diuretični učinek, kar posledično vpliva na izločanje seča, zato jih priporočajo ljudem z ledvičnimi kamni, vnetjem ledvic in mehurja, pri težavah s prostato in pri protinu. Zdravilne lastnosti pa pripisujejo tudi bučnemu olju in bučnim pečkam (bučnicam); te naj bi ugodno vplivale na zmanjševanje holesterola v krvi ter pri črevesnih parazitih. Bučno olje vsebuje rasdinske fitosterole, ki zmanjšujejo koncentracijo holesterola v krvi, ugoden učinek pa naj bi imelo olje tudi pri zdravljenju ledvic, prostate in sečil. (ZPS) Foto: Arhiv torek • 3. oktobra 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je kar prav, da se vizualni umetniki podpišejo pod svoje delo. Tako navadni smrtniki vsaj vemo, kako na zid prav obesiti neko podobo. Fotograf Srdan se očitno ne podpisuje pod svoja dela. Pa so ga na vabilu za razstavo zasukali drugače kot na sami razstavi ... Govori se ... ... da bi mogoče bilo dobro, če bi Slovenija izstopila iz Nata in malce pokoketirala s severnokorejskim predsednikom. Ker naš ameriški zet sepofučka na nas, južni sosedje nas jeb... sto na uro, pa bi nam sedaj kaka severnokorejska snaha bolj prav prišla kot ameriška ... ... da nam je nekdo namignil, da je veliki ptujski galerist z nedavno otvoritveno provo-kacijo pravzaprav želel samo narediti reklamo za mestno galerijo. Mi pa smo mislili, da nas je nategnil ... Ja, človek se ne sme prepustiti čustvom, pač pa razumu. Pa naj je še tako neumno. vabi na razstavo fotografi j SRDANA MOHORIČA V TOREK, 12. SEPTEMBRA 2017, OB 18. URI M FRANCA KRAMBERGERJA, ČUČKOVA 1, PTUJ. Samostojne razstave: Prireditvenik ... da bo očitno treba posekati vsa drevesa na Ptuju. A ste tudi vi opazili, da v zadnjem času po vsem mestnem drevju listi rjavijo in odpadajo? (No, saj na podeželju tudi, a tam si tega ne jemljemo k srcu ... ) ... da smo se na enem zadnjih ptujskih festivalov počutili, kot bi poslušali čestitke poslušalcev na kaki lokalni radijski postaji. Slavnostni ljubljanski otvoritveni govornik je namreč svoj govor popestril z verzi. V stilu: 'Z roko v roki gresta na skupno pot, sreča naj vaju spremlja povsod. Le sonce naj sije na vajin i poti, sreče, ljubezni nihče naj ne zmoti, Kjer se rodita ljubezen, spoštovanje, uresničijo se vse skrite sanje.' Samo da so njegovi verzi bili posvečeni kulturi in njeni naturi. A so bili enako abotni ... ... da smo na nedavni lutkovni premieri v ptujskem gledališču opazili, da so si mnogi odrasli ljubitelji lutk za krinko Foto: Tajno društvo PGC sposodili kakega otroka in ga popeljali na predstavo, ki so jo v resnici želeli videti oni, ne otrok. In tako je igralec Vlado Novak pripeljal Gojca (v sili hudič muhe žre). ... da državna televizija razpisuje natečaj za sodelovanje na Evroviziji 2018. Če obvladate vsaj pet angleških besed, se le prijavite. Kaj več za to elitno tekmovanje ni potrebno, slovenščina pa je itak nezaželena ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop s 1 4 s e 1 e s s i 4 s 2 2 e 7 5 4 1 8 6 9 3 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV © €€€ ooo Bik VVV ©©© € oo Dvojčka VV ©© €€€ o Rak VVV © €€ ooo Lev V ©©© €€€ oo Devica VVV ©©© € ooo Tehtnica V ©© €€€ oo Škorpijon VVV © €€ ooo Strelec VV © ooo Kozorog VVV ©© o Vodnar VV © ooo Riti VVV ©© o Torek, 3. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mahmud 17:00 Ptuj, CID, Kreativna delavnica risanja, mentorica Tjaša Čuš Sreda, 4. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Ferdinand se nauči peti 17:00 Majšperk, šolska športna dvorana, prireditev ob zaključku projekta Dnevi evropske kulturne dediščine Voda - vir življenja 18:00 Ptuj, CID, začetni tečaj ruskega jezika Četrtek, 5. oktober 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Pravljično srce, ob 9.30 in 11.00 17:00 Ptuj, CID, Začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika Petek, 6. oktober 15:30 Stoperce, odprtje obnovljenega Doma krajanov Stoperce, skulpture Stope in razstavnega prostora zgodovinske gasilske opreme 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Sabine Intiher Moj svet mandal Mestni kino Ptuj Sreda, 4. oktober: 20:00 Paslika. Četrtek, 5. oktober: 19:00 Iztrebljevalec 2049. Petek, 6. oktober: 17:00 Zverinice iz gozda Holsipoki; 19:00 Rudar; 21:00 Iztrebljevalec. Iskrice Velja za teden od 3. do 9 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog oktobra 2017. - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Pravi prijatelj ni nikoli na poti, razen če si ravno na napačni poti.« Arnold Glasow »Protiutež za petdeset sovražnikov je en prijatelj.« Aristotel »Lažje je odpustiti sovražniku kot prijatelju.« William Blake »Pravega prijatelja vedno spoznaš: ko si se osmešil, prijatelj ne misli, da si naredil nekaj trajnega.« Laurence J. Peter »Najboljšiprijatelj je tisti, s katerim lahko sediš na verandi, ne zineš besedice, in odideš z občutkom, da je to bil najboljši pogovor, kar si ga kdajkoli imel.« Neznan avtor UČENJE IN ZNANJE ZA OTROKE Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Tanja Pleteršek, Njiverce vas 22, 2325 Kidričevo Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 29. septembra 2017 -m Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! J * * * KARTICA Radio-Tednik Ptuj ^TEDNIK i H 000001 Janez Novak malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Naročite Štajerski TEDNIK z brezplačno prilogo Pri|oga: TV okno. 48 barvnih stranj TV (sporeda in zanimivosti iz sveta zabave oi«?ojl in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila Podpis: RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) -poštna dostava na dom. slovenske pesmi in se veselijo _ ^ 5 A SEZONA PROJEKTA HHiMl t^my^^*-jfTiyx yPrflS ji , Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 700 OTROK V treh letih je nastopilo več kot 90 OSNOVNIH SOL iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot 10.000 OBISKOVALCEV > I? V projektu je sodelovalo več kot 30 OBČIN PODRAVJA Po izbiri nastopi (izven kategorije) | Nastop kategorije otrok | I razreda OŠ I KONTAKT Vodja projekta: Dalibor Bedenik (031 331 979}; dalibor.bedenik@gmail.com Drago Slameršak, direktor družbe [031 681 253}; drago.slamersak@radio-tednik.si i O Lepi spomini bledijo! FhTjT1 ■ ST. 71 Ptuj. 1. II IZ VSEBINE Centii trate »twt ua (mu J> Kakim moMrir« mtmu « (strm t Ureftai* atooip» Ptfcfcjv» Is* »o 71 •f ntraa ■ •mUkmIM «TO MIGAD1I» 0 MHf T Jt V OlOftl PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah " za sekretaija medobčinskega 51-rf^ sveta ZKS Maribor S SJt KOKIIU» 0K ¿KS PTUJ Premalo dogovaijanja "lcidelega sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aii vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika, zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelj i prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | www.tednik.si tednik@tednik.s 3838898114427 torek • 3- oktobra 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Folklorni večer na Destrniku 08:50 Gostilna pr' Francet' 09:50 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Majšperk 20:00 Trgatev na Destrniku 21:00 Srečanje invalidov na Ptujski Gori 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 19. Redna seja Dornava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP TV I 08:00 Oddaja iz občine Hajdina 08:40 Oddaja iz preteklosti 10:00 Pozdrav jeseni v Staršah 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav jeseni v Staršah; 2.del 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV POLITIKA - Miro Cerar vstal od mrtvih. Lahko zmagavfotofinišu 2018? INTERVJU - Ivan Štuhec, moralni teolog: V čem je Pahor boljši od Milke in Romane? AFERA - Razkrivamo banksterske posle Matjaža Kovačiča v NKBM TOREK 3. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Vadba s Tamaro 8:25 Utrip Ormoža 9:50 Kuhinjica, pon. 10:15 Pogled nazaj, pon. 10:35 Sekvenca, pon. 10:55 Glasba za vse, pon. 11:25 Cista umetnost - avgust, pon. 11:45 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Srecla v sredo: Stane Granda, pon. 13:20 Skok v poletje, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:00 Vadba s Tamaro, pon. 19:20 Okus Posavja, pon. pon. 22:30 Planinski dan invalidov, pon. 0:20 Videostrani ČETRTEK 5. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Vadba s Tamaro 8:25 Regi Gorišnica, pon. 9:25 Srecla v sredo: Janez Erjavec, pon. 10:05 Kuhinjica, pon. 10:25 Sport(no): Marko Hozjan, pon. 10:55 Glasba za vse, pon. 11:25 Sekvenca, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazaj, pon. 12:50 Cista umetnost - avgust, pon. 13:10 Dnevi poezije in vina, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal 18:45 Cista umetnost - september 19:10 Vadba s Tamaro, pon. 19:30 Sport(no): Marko Hozjan, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Portal, pon. 20:45 Glasbena osmica (slo.) 21:15 Charlie Chaplin: Vgledališču, pon. 21:40 Charlie Chaplin: Imigrant, pon. SREDA 4. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Vadba s Tamaro 8:20 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Glasba za vse, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 10:35 Dnevi poezije in vina, pon. 11:40 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Sekvenca, pon 12:50 Pogled nazaj, pon. 13:10 Čista umetnost - avgust, pon. 13:30 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Šport(no): Marko Hozjan 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:35 Vadba s Tamaro, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Srecla v sredo: Janez Erjavec 21:10 Koncert učiteljev glasbene šole, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, in