Eomnezna številka 40 cent. mrm^^^j^^^i i ni i s unui i ui mjjjiuji mui, iinujuu Poštno tek, račun. Conto corrente con la posta. imiMifiUiiMiiuiiiiiimiiimii Izhaja dne 1., lO. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik France Podberšič. - Cena oglasom: 1 milimeter visočine v Širini enega stolpa L. —'80, za trgovske reklame, Bančna obvestila, poslana, osmrtnice vabila, naznanila itd., vsaka vrsta 1 L. — Celoletna naročnina 15 L, — Za inozemstvo 22.50 L. .. .,.,,.,,„,,,.,;, ............................. ,..,,„,„.,, .................. ...........„.. .,.„.. Leto II. GORICA, dne 20, junija 1923 št. 18. »ČUK NA PALCI« zaključuje z današnjo številko prvo leto svojega življenja. Zato si šteje v dolžnost, da se javno zahvali vsem svojim ceni. naročnikom in čitateljem. ki so ga podpirati denarno ali z dopisi. Vsem kliče: Bog Vas živi! Obenem vabi na naročbo za drugo polovico leta 1924. Naročnina cd 1. julija do 31. decembra 1923 znaša L. 7.50, za inozemstvo L. 11.25. Na naročila brez naprej poslane naročnine se uprava ne ozira. — Stopite v krog Čuka na palci! Čim večji bo krog. tint lepše bo pel Čuk! Prve številke »Čuka« je sfrlelo po deželi 3000 iztisov, na kar se je število z vsako številko množilo. Po novem letu se ie družba Čukcev še pomnožila, tako, da koraka danes Čuk na palci na čelu slovenskega časnikarstva v Julijski krajini Čuk na palci si upa danes trditi, da v italijanski Sloveniji ni noben list tako razširjen kot je ravno on! Vsi ga radi čitajo — tržejo se zanj! Ce le en dan zamudi — je že koš reklamacij tu z vprašanji: Kje je Čuk? Ali ie crknil? Čuk. kje si se zgubil! Čuk. kod hodiš, da te ni še? Čuk, kaj si se oženil, da te ni še? Čuk, brez tebe je življenje pusto/ itd. brez konca in kraja. Cuk na palci je našemu ljudstvu potreben — potreben zato. da ga drži pri dobri volji. Saj dobra volja in humor je pol življenja. A Čuk ima tudi nasprotnike. Le čujte. kaj pišejo ti-le o njem: Proklet Čuk. ti vrat zavijemo, če boš še tako pisal..... Moštro di Čuk. te oskubitri. ko priletiš še k nam. Hudič črni, kaj je tega zlodja bilo treba, da še po noči ne morem spati! Grdun kljukasti.*šepa ostudna, zelenec nakazani, potep kremp-Ijasti itd. — Tako častijo Čuka tisti, katerim Čuk resnico ▼ obraz pove. Tem kliče Čuk: Če Čukovo petje ne seea do neba. toliko manj oslovsko riganje. Čuk bo šel- svojo pot naprej, bo pel, zabaval, žgačkal, se šalil in v šalah povedal marsikatero resnično. A ne bo prizanašal grajevrednim. jih bo razkrinkaval. pikal, bičal in z žgočim sarkazmom čistil gnjijoče rane na telesih mladih in starih grešnikov. Za te bo Čuk na palci potrebno zlo/ Zato pa: Čuk na palci v vsako slovensko hišo! Čuk na palci v vse javne lokale, gostilne, kavarne, bufete. društva, krožke, Čuk na palci naj se prodaja v vsaki občini, v vsaki trafiki, na železniških postajah itd. Čuk na palci naj razorostre svoje peruti po celem ozemlju, koder prebivajo Slovenci! Vsi za Čuka, Čuk za vse/ UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ČUKA NA PALCI«. Kali© Musso.lini . igra - ko":sam svojo vlogo dobro zna. Če je zbornica gledišče, Mussolini je postal sam igralec sredi odra; kdo mu bode šepetal? 2e se vrsta grl odpira, vsak mu svoje šepeta, eden dramo, drugi burko, kakor sam jo ve in zna. Le poglejte jih po vrstf, vsak na svojo stran tišči, saj je dobro, da minister v tej zmešnjavi ne znori. Gleda, gleda, od>re usta: »Pejte hitro ga domu! Jaz igral bom -vojo igro, le bodite brez strahu!« Gorica, 20. junija 1923. Ne vem, kaj je vzrok, da sem postal celo pozabljiv, kot tisti profesor, ki so mu prišli pte vedat, da se mu je sin rodil, \m je vprašal: »Od kdaj sem pa oženjen?« Pozabil sem bil namreč zadnjič, da je ravno leto dni, kar sem zletel prvič med ljudi in pričel kljuvati, opazovati, krtačiti, biksati, žigosati in ne vem kaj še vse. Pridobil sem si s tem delom mnogo sovražnikov, takih ki bi me v žlici vode radi potopili in takih, ki bi me na travno bilko radi obesili, med mladimi in starimi, pijanci in postopači, zmrdavci, in kisel-cami, kratkokrilkami in plesalkami, mrežami in napudranimi, med ponočnjaki in politiki, skratka med vsemi sloji. Pa tu« di prijateljev je mnogo, tako zelo mnogo, da se Čuk na palci niti za trenutek ni zbal, ko je pregledal svojo čredio veselih ljudi, ki so grenkuljo v kot zagnali, prodali cmero, kislo Jero in čmeriko, solze in jezico in so raje dobro voljo kupili, včasih katero požrli, včasih jo druge« mu dali požreti, samo da je šala živela in ^a življenje ni bilo ta-iso grenko kot divji kostanj ali pelin. Take ljudi ima Čuk rad in jih vselej čisla in jih rad ima. Najboljši dokaz, da je Čuk res s polnim mernikom vršil svojo dolžnost, je pismo dekleta, ki nam včeraj piše: »t), ti grdi Čuk na palci, da si tako hudoben, da se moreš tako repenčiti in šopiriti in da se ne • sramuješ od ubogih deklet vse povedati. Tebe je gotovo spaka k nam prinesla, da same čakule delaš. Vse znaš in veš, ti hudobni dr.ih ti. Če zaljubljeni govorijo, če plešejo, če se stepejo, če opravljajo, če lažejo, če imamo kratka krila, če imamo mreže v laseh, če imamo veliko frf« zuro, vse veš Ti in vse poveš, ker nič zamolčati ne znaš. Kaj te brigamo me punce, Ti »štraus« neumni, ti tepec malopridni, ti šleva, ti fick zatele« bani, ti beštija... ti smrkavec u ... (gospodična tu ni zapisala % pik, ampak celo besedo, kar ji šteje Cuk v posebno čast) itd.« Konec slove: »Ako se ne popraviš. dobiš drugo pismo«. To fismo priča, da sem na mestu. Popravil se ne bom, še me čaka cela ploha, toča, goli-da priinkov, morda se mi fraj-lica še ipove. Vsaj za rojstni dan bi rr> bila voščila. • Vidite, dragi bralci, tako je z menoj. Teka pisma dobivam za voščilo. Hsala Bogu, da se včasih vsaj Mi jaz malo nasme-jem. Drugače s>m se pa jaz v teku enega leta vaučil brati take kljuke, da b vse stare napiše razvozljal, izgibil sem oči in že pet očal sem pokvaril, videl sem vseh vrst svinčnikov, črnil in pisemskega papirja, ki ga tr« govci na deželi prodajajo; nekateri dopisniki niti mojega na« slova ne vedo, da je treba za pismo 50 c., če je težja pa več, Čuk mora zato kazen plačati. Če hočete Čuku dobro in no-aete, da bo reden bo imel deset let slep, gluh, hrom, s praznim žepom in ne vem kaj še, pišite s črnilom, pišite na bel papir, pišite lepo, razločno, drugače me lahko pišete v uho, do« biček bo imel samo moj uredniški koš, ki je bolj širok kot balon, s katerim je Mušolini prile« tel v Videm gledat na uro. Gospod Trska se je spomnil,' da mora v obiske k svojim dragim sorodnikom. Na stopnjicah so mu ti prihiteli nasproti in so ga pozdravili. »Kje pa imate ženo?« so ga vprašali. »Ali je ostala doma?« — »Ne«, je de« 'jal gospod. Mora biti kje blizu. Poiščimo jo!« — __ Iščite jo še vi, če jo dobite, nam jo pošljite. Čuk obljublja vsem nagrado. Le čitajte kar je tu zraven tiskano. REALISTIČEN ODGOVOR. Nekdo je vprašal svojega prijatelja: »Kaj se tebi zdi?. Čemu bogati ljudje najemajo dojen-ko za svoje otroke?« »Hm, to je vendar jasno, tepec. Zatp, da se že majhni na-uče sesali kri ubogim ljudem!« V MESNICI. Zenica, ki dobila predebele kosti z mesom: »Mojster,- te kosti so debele in dolge, prosim Vas, zlomite jih!« Mojster (učencu): »Tone, zlomi, zlomi kosti tej le gospe ...« Še eno ima Čuk na srcu in v želodcu ob obletnici svoje sta« rosti. Če je Micka za kozolcem z Janezom klepetala, če se je Miha zagledal v Polonce, če je bil Jaka pijan in si je nos pobil, če se Pepca napravlja radi ljubezni »na božjo pot« če so fantje Stari babi plot polomili, če se Jera in Urša kregata radi kokoši, če ... joj, in tega ni konca... takih stvari ne poročajte. So brez soli, zanimajo samo par ljudi, Čuku se želodec obrača kot bi gnojnico pil. Blato spra« vite doma, kaj bolj dišečega, veselega naj gre v svet. Čuk na palci. NAGRADA. V prihodnje bomo priobčili imena vseh onih, ki bodo prav rešili skrivalnico. Poleg tega bodo isti imeli tudi pravico, da dobe ceneje to in ono knjigo, ki bo naznanjena, vsakokrat posebej. Kdor pošlje prav rešeno skrl« valnico in v znamkah ali v gotovini L. 3.-, dobi po pošti knjigo: J. Lovrenčič: Gorske pravljice. Knjiga stane sicer L. 4.— NOČNI VARUH. Neki potnik je prišel v Egipt, ter si najel za služabnika za« morca. Ker je imel potnik eno oko stekleno, je isto položil na omarico, ko se je vlegel k počitku. Ker zamorec kaj tacega še ni videl, je pripovedoval svo« jim prijateljem: »Moj gospod je ena izmed najnezaupljivej-ših oseb, kar sem jih še videl na svetu. Pomislite, da dene ta čudak po noči eno oko na omari-' co, da nadzoruje, kaj se v njegovi sobi godi, med tem ko z drugim očesom — spi«. LAHEK RAČUN. Gost je vprašal blagajnika, predno je zapustil hotel, koliko da ima za plačati. »Bomo videli«, odgovori ta. »Vi ste imeli sobo... -št____?.« »Kakšno sobo, saj sem moral vendar spati na biljardu!« »A tako! Potem je pa enostavno. Biljard... dve liri petdeset na uro!« STROGI KRČMAR. V krčmi se je mučil gost z vilicami in nožem nad komadom mesa, ki ga na noben način ni mogel razrezati. V svoji opravičeni jezi pokliče kramarja in mu veli: »Gospod krčmar, to meso je tako trdo, da se Bo« gu usmili. Ni vžitno. Pol ure se že mučim, a mi ga ni mogoče razrezati«. Krčmar (obrnjen k natakarju): »Ivan, ali se tako stre« že mojim gostom? Sramujte se! Prinesite gospodu dobro nabrušen noš in takoj!« V BOLNIŠNICI. Zdravnik vpraša postrežnico: »Včeraj sem Vam izročil deset zdravil za deset bolnikov. Kako se ti danes počutijo?« »Gospod zdravnik, devet jih je umrlo!« »In deseti, kako je z njim?« »Deseti se počuti dobro — on namreč ni hotel zavžiti Vašega zdravila«. PRI ČEVLJARJU. »To je nemogoče, d; : bi Vas ti čevlji tiščali!« »In če Vam pravim, da me tiščijo!« »Oprostite, kako hočete pa Vi to vedeti; saj vendar niste od stroke!« ZELO SKRIVNO. Oče je napisal zelo trdo pismo svojemu sinu, dijaku v mesto, radi slabega obnašanja. Po končam pridigi je pri« stavil: »V pismu imaš pridejanih dvajset lir, ki ti jih pošilja tvoja mati skrivoma, da jaz o tem ne vem!« NAŠI MALČKI. Butčev Jožek je dobil nalogo od učitelja, da sledeči stavek preuredi in napiše k temu moralo. »France, jako razmišljen u-čenec, je padel, ko je šel v šolo, ter se ponesrečil«. Butčev Jožek je to-le napisal: »France, hoteč iti v šolo, je stopil na lupino pomaranče, zdrsnil, ter si pri tem zlomil nogo. Morala: Otroci ne hodite v šolo!« V VOJAŠNICI. Major vpraša ravnokar do-" šlega rekruta: »Vr ste tedaj oni slikarski umetnik, ki je imel pred kratkim toliko umetnin na razstavi in žel vsestransko jfavalo?« Rekrut: »Da gospe.d, jaz sem isti!« Major: »Dobro, jako lepo od Vas! Tedaj nam bodete po« barvali vsa vrata v vojašnici z zeleno barvo...« PoMtika. Čuk na palci je sklenil, da se iz principa ne bo vtikal v politiko, kef ima na tem polju toli= ko tekmecev, samih čukov in »mušov«, da jim še blizu ne pride in bi koj vojna nastala, če bi jaz dvignil besedo, diplomati pa ze Pet let mir delajo in pravijo, da bo zelo trden, iz" samih jekle* nih kanonov skovan, če bo še kaj oslov, ki bodo nesli svoje zadnjice za »kanonenfuter«. Pač pa se lahko Čuk zanima za notranjo politiko. Zanima me namreč vlada, ki je lepo degradirala goriško deželo v — figo in da Goričani" ne bodo popolnoma sami ostali, bo prišlo «olminsko glavarstvo v Gorico, Tolmin pa nazadnje ostane županstvo za vse tiste kraje, za katero je bilo zdaj glavarstvo Državnik še ni zadosti ekono* mičen; ker se rad ozira radi imen v preteklost, bo opazil najbrže iz zgodovine tudi, da je bila v starilfcasifi na Tolminskem ena sama duhovnija, pri sv. Danielu na volčanskem polju in morda bi Bohinjci tudi danes nosili sem pokopavat svoje mrliče kot pred stoletji. To bi bilo najenostavnejše. In če se na tolminskem Kozjaku naseli kak »cavaliere« s svojim biričem, je tudi zadosti. Tudi bi zadostovala skozi deželo ena sama cesta kot v rimskih časih, Vi pa, Tolminci, skočite nazaj v medvedje kože in zbežite v hribe, da vas tolminsko jezero, ki je nekoč ležalo nad Tolminom in ga je zelena baba .popila, ne potopi na kak nov ukrep. V teh časih,.ko ne hodimo naprej, ampak nazaj, je treba pomisliti na to, da nas dogodki ne najdejo nepripravljene. Druga važna stvar — to je tudi notranja politika — se je zgodila v Bolgariji. Tam je ži= vel mož po imenu Stambulijskl, ki je imel edino napako, da je bil moder politik in ni znal ljucli moriti, zato ga je hvaležni »na-• rod« v podobi bedaste solda-teske vrgel in baje umoril. Najbrže so to malenkost, ki jo bo Bolgarija še drago plačala, kot je Grčija plačala padec Venize-losa, povzročila tenkočutna in velikodušna Anglija vsled interesov, ki jih ni obešati na veliki zvon. Neki učenjak je zadnjič neumno tarnal, da bo leta 2100 preveč ljudi na svetu. Naj se pomiri. Veliki mesarji se z ma* limi pomagači pridno pripravljajo na klanje. Čuka na palci ne bo zraven. Iz Rovtov. Z Idrije, Vipave teče »Karijola« tja črez Štanjel znani in- pa kraška dola. Vozi jfunco s hribov, sito kruha, mleka, v Trst jo vleče želja srcu išče leka! Z gor na jug težijo, dol so srca vroča! Mrzel fant je v gorah, borna mu je koča! Dol' se vse leskeče, hiš tristropnih vrsta, v svili vse in zlatu. Vaba zvita Trsta! Kaj ti, mrzel hribov'c! Tu amor, amoref Kaj da je ljubezen, tu pove ti cuore! Dolce mi tesoro, eara signorina, moja boš do groba, peljem te do Rima! Bacci vsake vrste doli se vrstijo, ljubav zvesto, večno dol' si gotovi jo! Doli govorijo milo, dolce, sladko, brez moštac so fantje, vsi obriti gladko! materi otožni, več ne žna slovenski, roga zemlji vbožni. Da me slišiš, mati, govorim le laški; vaši fantje borni so pastirji vaški! Tak pisala punca z gor je nad Vipavo, pozabila jezik in omiko pravo. Spet »Karjola« piha v gore črez Vipavo, punco pelje staro, iz Trsta medlo »Sčavo«! Gor' doma se skriva zapeljana punca, toč® solze grenke v zibki dete gunca. Stric Gorjan. note jera, kvando ši ga štato tu in mija fineštra. Šempre penšo guelli movimenti. Carro Janeš kvando vengono i žorni come kuel i nella lisenša. O šentuto dala tuja kučina che veneraj presto in konžedo. Ma ki ša Ži-vani mi vol ankora tu coši bene, come kuella volta che sej stato in mija fineštra. .Škrivi presto che ašpeto tua rakomandirt k^rtci 1,000.000 šaluti tuja Maria. Skuži che non so coši bene scrifere in taljano e ti prego di scušarmi. NEDELJSKI LOVEC. Pihniga je šel na lov, rad prinesel bi domov, dolgoušca za kosilo, to bi jelo se in pilo. • Mož celo je do ušes oborožen in še čez, v torbi nosi tolsto kračo in v steklenici pijačo. Pa ni čuda, če pogum ima v prsih dragi kum, saj še zajca se ni zbal, brez strahu pred njim je stal. Del je puško na oči, skleni hitro, zajček ti, če imaš skleniti kaj, in življenje svoje daj! Pismo. Slovensko dekle piše slovenskemu fantu — telegrafistu v Bologno! Triješte, dne 5. lunija /923. Carro Živani! 2a tanto tempo ricevuto nien* te nešuna karta da ti mijo carro — carissimo e per kuel ti deva škriver una ešprešo karta. Sempre šo pešare coša faj tu mijo carro, da lontano tropo lontano di me, lo šaj ankora šemut laj štat a čaža kuella volta ki eriš a lisensa. Ah bella Pumf! iz puške zagrmi, strašen dim se zakadi, ali zajca ni nikjer, kam ušla je grda zver? Tudi zajček ima glavo in ve najti vselej pravo; kum pa je debelo zrl, če je zajčka svet požrl. SpiceSni in smetišenca v Kino Orka fiks, koko srna se unka't smejal u našem Kino u Iblan. Morde pr 'vas u Goric se ne b' smejal, k' ste že navajen vseh naumnast. Ampak tolk pa rečem, takem filmam, k' tam ud vas prideja, se pa morma sme-jat. Koker sm že reku, un dan-sa 'mel u našem Kino 'n vaš film, k' je kazu barabe, falote in raubarje k' sa jeh tist pse z dougem ušesam luvil. 'N cajt je šel vse dober pa tih, dokler se nisa za raubarjem na platen tist vaš pse prkazal. Polje biu pa ogen u streh. 'N falot je z ene hiše skuz oken skoču, en pes z ušes am pu konc pa za n i m. U Kino sta pa imela dva gospoda tud taka psa špicelna sa* ba. Prec k' sta zagledala, de teče neh kolega za falotam, sta tko lajat začela, de se nii nč mu= ske slišal. Kar utrgat sta se tla, pa na ruha skočet. Mi sma se že bal, de u sta ušla pa vsa ruha zgrizla. Tko sta se napena-la, de sa jem kar rep pu konc stal, koker ušesa. Z nusam sta pa tko pihala, de sta bla vsa smrkava. 'N gespod je sojga psa s facanetelnam obrisu, ta druh ga j' pa kar z roko po nos pobožu. Tam na platen sta se pa falot in pes fort naprej pu tleh valila, mečkala pa grizla. Po dovgem cajt se je pa vender falot pusrečl psa fentat z enem nožam. K sta vaša živa.psa vi-dla, sta pa rep kar med nuge dala, pa pud klupi zlezla. Orka luj, koko sta bla pob tih. Vsi Ide fta reki, de sa tist pse 'na figa u reden. Sluga ud Kino pa ni ho-tu nč rečt, zeto k' je mogu ža-gajne pa smetišenca prnest, pa noter s pod klopi, ker sta psa ležala, u smetišenca puspravt. Gespuda sta pa tko rdeča tata* la, koker rak; mi sma se pa za počt smejal. Orka, koko j" blo to fajn. Film bojo pa nazaj pii-slal, prav jo, zeto k' nima j a u Ki* no zmerej žagajne pa smeti-šence pripravljene. Okvol. TUDI MOGOČE. Neka gospa je na posetu po* zabila svoj venec ponarejenih zob na stolu. V svoji pozabljivosti se je čez nekaj časa vsed-la na stol, a takoj prestrašeno odskočila in zakričala: . »Aj, aj, aj! Vgriznila sem se!« PRI VOJAKIH. imoir tmo kadetnega nadlov-ca Malorusa, kateri ni trpel či-karjev. Posebno je trpel Jože iz Bukovice, kajti on si ga je naložil za res, kakor se spodobi. Neko jutro ga pri nastopu opozorim, da bo zopet zmer-jan. »O danes n^ bo spoznal cika, sem ga del v oba kota« — mi je odgovoril ter popravil obojestranski čik. NO, ZOPET VEČNI DRENIK. Gospodinja je naprosila raz* tresenega Drenika: »Gospod profesor, Vi, ki vedno tičite v knjigah in jih imate-toliko, prinesite mi kako knjigo, ki piše v o vožnji in potovanju«. Drugi dan ji je Drenik res prinesel knjigo — urnik državne železnice, PRITRDILO. Občinski tajnik Kurje vasi v Postojni se še spominja tegale »špasa«. V Trstu so imeli pred mnogimi leti Sokolski zlet. Tudi Štajerci so prišli. Vodil jih je nek odvetnik, katerega ime sem pozabil. Govoril pa ni čisto slovenščino, marveč pol nem« ško pol slovensko mešanico. Dr. Ribaru se je to za malo zdelo, na kar ga je opominjal: »Toda gosp. doktor, Vi kot načelnik Slovenskega Sokola bi morah vendar čisto slovenščino govoriti. Štajerski doktor mu pritrje-valno odgovoril: »Ja, ja, Vi 'mate reht, tota špraha more rajn ostat! Vse nemške vorte, moramo ven istrajbati!« PREVIDNOST JE MATI — BOJAZNI. Neki list je hotel pograjati min. predsednika Mussolinijdl To pa je treba storiti zelo previdno, zakaj, on že to ve. Svojo nalogo, ki jo je rešil izborno, je izpeljal nekako tako-Ie: »Sedanji ministerski predsednik je oči vid no velik mož. Zakaj znak vseh velikih mož je, da so ener* gični, nagli v dejanju, mož je dela in da rečejo mrdi tnrda. In Mussolini je tak mož. On ne skriva ničesar. On je odkrit do skrajnosti. Če vidi, da je mrda, se upa reči: mrda je. In to ga pred vsem odlikuje. To je odkritost, ki ti imponira, on se namreč ne boji. Toda, kdo bi mogel trditi, da kljub temu, da je velika glava, ni človek. Člo* vek je, pomislite. Saj je bil še Homer človek. Tudi Napoleon je bil človek. Tudi Julij Cezar je bil človek. In ker so ljudje zmotljivi, ni čuda če so se tudi ti ljudje včasih zmotili. Samo za hip. Saj oni ne morejo zato-v človeški naturi tiči. In kako bi se mogli čuditi, kak^Trr-rtToglr zameriti, če se je tudi Mussoli-niju, ki je sicer velika glava, a vendar le zmotljiv človek, iz mesa in krvi, zpodila pred kratkim taka mala nezgoda...« Če bi Mussolini to bral, bi pač moral biti zadovoljen v dno svoje duše in dati odvezo grešniku, ki si ni upal reči naravnost, da je mrda nazadnje ven-darle mrda._ PRI KIRURGIČNI IZKUŠNJI. Profesor: »Ako Vam pripeljejo človeka, ki ima eno nogo krajšo od druge, kaj bi Vi v tem slučaju storili?« Dijak: »Hm... mislim, da bi čotal tudi jaz!« BREZ MESA. Skapdnovega Janeza je, vsled dobre in obilne menaže menda, bolel trebuh. Šel je na »maro-devizit.« Zdravnik ga malo pre* tiplje ter zapiše v bolniško knjigo stotnije poleg Janezovega imena: »Pet dni brez mesa.« Po par dneh ga srečam in vprašam, če ga še boli želo« dec. Ko je pritrdil, sem mu svetoval naj gre še enkrat na zdrav, pregled. »Misliš li, da sem norec? Vzeli so mi meso, sedaj naj mi vzamejo še juho!« se je odrezal in šel. ZA JEZITI SE JE. A.: »Kaj se tako jezno držiš?« B.: »Kaj se ne bi! Dr. Mazač je že 30 let moj hišni zdravnik — toliko sem mu dal že zaslužiti. Sedaj pa gre ta hudič ter mi prepove piti pivo. Pa naj se ne jezim?« V Postojni Binkošti 1923. Nekdaj, pred malo leti zasedel sem kolo, v Postojno sem jo pihal, oh — kak' je luštno b'lo! Očetje so slovenski sedeli v mestnem svet', vse vzorno se vršilo je prej stotine let. Nemškutar pač pokazal je polžev včisih rog, a ko je zgubil hišo, se rogal mu je mnog. In ta. svetovna jama, Evrope cele čar, vse mesto je redila, deželi blagodar! Pa spet sem bil v Postojni, črez komaj godin pet; i oh, kaj sem tu doživel! »Narobe to je svet«!! Mož malo, bridko malo, plašni še ti so vsi, tiho, tiho, tiho »kranjsko« govori! -spice laške-tajo, t vrabci, ti na streh', pudrane, v ricotah, a v — kot za pustni smeh. jama, ni več jama, ir »Krota« ji vele, rog nje in v njej pa tujec im kaže vsem zobe. e otrok parlat hoče, oštjati« žal že zna! Cje oče ste, kje mati, :jc otrok je doma?! £aj. res ste pozabili, da ste slovenska kri!? Gorje vam, starši taki, vi Janezi ste vsi!! Zapustil sem Postojno, otresel s črevljev prah.... Če bo Postojna taka kmal' v »Kroti« sam bo mah!! Potnik. Pravijo Veledična gcspodična... Veledična gospodična, /ni Vas prosimo lepo, podarite srce svoje, podarite nam roko. Vi ste cvet dežele naše, to po nosu se pozna, to se sveti vam in cvete kot da sta rubina dva. Ni frizura prevelika, čelo lepo govori, da modrosti je v možganih in v dno angelskih noči. Nimate mesa v obilju, i a zato je več kosti, in pri ceni kot je danes, zanje dota se dobi. Še našteli bi vrline, same dobre, te in te, toda ni tratiti s časom, podarite nam srce, s srcem svojim tudi doto, je debela bolj kot Vi, če pri vas ne bo veselja, se pri doti ga dobi. PREOBLOŽEN Z DELOM. Sluga se pritožuje pri svojemu gospodarju: »Gospod šef, Vaš tajnik mi je dal pravkar eno brco, a jaz ne maram, da mi daje Vaš tajnik brce.« Šef.: »Zakaj da ne, jaz sem itak preobložen. Mar misliš, da naj vse sam storim?« REKLAM NA POKOPALIŠČU. Na nekem pokopališču na deželi, je v miru počival trgovec z manifakturnim blagom. Nje? gova žalujoča soproga mu je postavila kamen it spomenik, na katerem je bil ta-le napis: »Tukaj počiva Josip Kimo* vec, trgovec. Njegova neutolažljiva vdova nadaljuje trgovino pokojnega v ulici Garibaldi št. 11. Dobro blago. — Brez konkurence«. INTELIGENTEN VAJENEC. Vajenec je prisostoval v mesnici pri izdelovanju klobas ter nakrat vskliknil proti gospodarju: »O. o. o. o.! Sedaj vem zakaj so salami prevlečeni s črevno kožico!« Gospodar: »No, zakaj?« Vajenec: »Zato, da se ne vidi, kaj smo deli notri!« GROZNA OSLABELOST OČI. Ko sem bil star 30 let bil sem na vrh Nanosa. Od tam sem videl morje in nebroj ladij, s prostim očesom. Danes sem star 40 let-. Včeraj sem bil v Trstu. Morje sem videl; ladij pa tudi s ZeissOvim daljnevidom, kateri poveča 125 krat — nSsem opazil. Pravijo, da so Podraški fantje vzeli v najem lov, in sicer samo za po noči. Lovijo pa namesto zajcev — tatove.. Pravijo, da Bepi iz Medane nosi zato bele hlače, da je oblečen, ne pa, kakor je bilo nekoč pomotoma v Čuku objavljeno, da se prikupi ko* zanskim gospodičnam. Pravijo, da nekateri pismonoši iz Brd ne bodo več nosili v svojih tor« bah pošto, tompak »črešnje«, ki se jim po poti vdevajo. Pravijo, da nemeravajo Ocizka de« kleta ustanoviti novo tamburaško društvo, kot »kontra muziko«, ker jih domači fantje muzikantje nič ne obedirajo«, toraj muzikanti pozor, da ne pridete ob »kšeft«. Pravijo, da je klanski pesnik skla« dal svojo pesmico ob oblačnem vre« menu, zato jo je čuk vrgel v koš. Častitamo! Pravijo, da dekleta iz klanske farc, kadar pridejo in gredo od maše, gle« dajo vse v tla; zakaj? Zato. ker so me opazile, da sedim na stari lipi pred cerkvijo! Čuk. Pravijo, da bode pevsko društvo v Klancu napravilo veselico z boga« tim vsporedom na dan sv. Petra in Pavla. Gostilničarji ne pozabite pri« praviti posebne mize za Čuka na Palci. i ..... Pravijo, da v tujini pravijo, da ima Janez Godčev iz Merč veliko mno« žino medvedje masti. Ker so jo au« tomobilisti iz Turina pohvalili, se tu= di drugi težki topničarski polk v Modeni priporoča za par kvintalov, ker jo bo rabil na vajah koncem me« seca. samo če ne bo preveč rjovela. Pravijo, da so kanonirji v Modeni napravili »šparouc«, da hranijo cin« quine za priboljšek ob vajah. Na šparoucu je tudi napisano: »Rado« voljni darovi se hvaležno spreje« majo.« Pravijo, da je Jakin v tesni zvezi z štabom 4. baterije v Modeni. Če je ta novica verodostojna, ne bo jedel dolgo časa pašte šute in lazanjotov z Pravijo, da se v Št. Vidu jezijo na Čukovega dopisnika. On se pa smeje in brije norce največ iz tistih, ki se najbolj jezijo. Pravijo, da Št. Vidski fantje zato ne morejo v cerkev, ker so ženske za« sedle njih prostore. Pravijo, da ako ne bo Čuk napravil reda v Št. Vidu ga ne bo nobeden. Pravijo, da se istotam tudi najdejo taki fantje, ki vsako nedeljo preme« njajo svoje dekle in vsaki obljubijo zakon. Pa ne mislite, da so Turki. Pravijo v Prešnici, da bi Čuk lahko prišel pogledat enkrat v naše ka« varne; kjer se našim pupkam zelo do« bro godi. Pravijo, da dolinska dekleta pri Trstu obujejo ob solnčnem vremenu svilnate nogavice, ob deževnem pa copate. Pravijo, da so odborniki z Dola« Otlice imeli trikrat na teden seje za plesni venček. Pravijo, da je prišla v Vipavo taka moda, da so začela dekleta fante po« zdravljati. Pravijo, da si je bolgarski car Fer« dinad, ki se mudi v Berolinu, že ku« pil vozni listek v Sofijo, ko je čul za prevrat. Baje ga je vzel tudi za »nazaj«. Pravijo, da se v Komnu ne vidi več pijancev. Ne ve se - pa, je li zmankalo vina ali denarja. Pravijo, da se je v Komnu rodila autoriteta pisarniškega vodjo. Nje« gova dvaintridesetletna agilnost je tako velika, da so trgovci naročili za njegovo rabo en vagon papirja, 5 quintalov peres, 5 hektolitrov črnila, dva žaboja gumic in 5 quintaloy su« šilnika. Pravijo v nekem Postojnskem hle« vu, da tam ni spalnica za uniformi« rane »šnopsarje«: Pravijo v Postojni, da je doktor is« kal našo Mico po Dunaju. Pravijo, da je Postojnska teta ob« ljubila Čuku kolino, če jo pusti na miru. Pravijo v Postojni, da so 3. 6. t. 1. prekrstili Škocjansko jamo, v jamo '»Očenaškovga Ladota«. Pravijo, da je prišel mojster Fric ob »kredit«, ker ne more »reve« o* ženit. Kdor nazaj upira i - se mu nesreča zgodi. Modistka je svojo šla pot, nasproti ji pride gospod. Se deklica lepa mu zdi, brž nanjo obrne oči. Vsak svojo pot dalje gre, ne loči pogledov od nje... Oh, kaj se vsakomur zgodi, ki naprej ne obrača oči! — Jef npa Tone". Zei: Buh t'daj srejče dab' lahna kasiiu, ses' pa zgudn, de*s že zaoeu sejč trava mpa še svet Jouan ni. Tone: J a ki češ, ureme ni gvišna, damačih dilavcev nas je mala, uanajnih pa na morem jeskat ka sa zrgnade prdraje, zatu začnem pa sam bel zguda, mpa, se je trava tud' zrila. Ki pa tebe nos tu akul, al t'je mur-bit' kišna žvina abalila al'pa še celu taje ta stara? Zei: Ne adna ne druga ni, a« pravki me ženeje zmera akul, se viš, de jemam več apravt', kokr Bašč mežnar. Tone: Joj, strašna rič, kis zbi-du navga, ka hodš akul, a borna še duga pad ulada pa-šištov? Zei: Joj, ki me prašaš, al' mi-sleš. de bo kdu druj uladiu kot Mušoiini, kter dila, kokr se mu zlub se svaje ulada. Zdej je dru* ga dau uon ne nave ukaze. Tone: Ki pa je zan zludi druga? Zei: Čak, t'bom pa pabidu. Jest sn' biu šu dans u Tmin, za-rad daualejne za jet u Lublana, čer jemam saj ga sina u šul, se gvišna viš, mpale nism neč da* biu. Tone: Zakujtu, dene? Zei: Zatu, ka ni več u Tmin Glavarstva, Mušolini mpa njegova ulada je adlačila, de Tminc sma lahna brez sadni je npa Glauarstua, de nej gre use u Gorica. Medruj de boma ha« dil tud dal, če boma' i mil - kišna patriba. Lej, ' zdej mna kaže drujga; kokr jet jutre u Garica, de dabim pasiršajn. Pa ki blu sama jet, ka$ neč na kaštala. Hudič; kulki pa pot kašta, železnica mpa košta, braua, kab' biu mlad kokr učas, ka sn' šu na Sveta Gara roumat, sn u sedmih urah pršu, za ist' sn dev u facov nimala kuhanga babu, mpa suhih hrušk, pa sn pržibu, pa ne zdej, hadit na morm več lohna, ist pa tud na morm use, mpa zdej, je use bel' gaspuaj-6ka ,tud ni use dabra. Prmaj stu Krat, če na bo ukratken ki dr-gač, boma vsi gin. Tone: Joj, joj, ki s pabidu, mala sn jemiu apravt akul sud-nije, pe še men' bom j emu, zdej, ka bo tku deleč. Buh se nas usmil. Zei: Zdej sn' se pa adpačiu, de pujdem lahna naprej, jemam še deleč za jet. Pa le zdrav' astan, npa srejčna dilaj. Tone: Tud' Ti srejčna had. Zbugam._ • - _ Narodna knjigarna v Gorici priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato, na novo izpopob njeno zalogo vseh slovenskih »knjig po zelo nizkih cenah. Na razpolago je bogat seznam, ki ga je izdala Narodna knjigan na in ga razpošilja na zahtevo. Narodna knjigarna je izdat la: Damir Feigel, Po strani klo: buk, L 4'—; France Bevk, Ras blji, L 4'—; Občinski in dežeb ni zakon, L 12'—. V tisku je: • Franc Žgur, Pomladančki. (Pesmi za mladino.) Ribničan Urban. Toku m' je blu un dan hedu, de kej; pa vam buom povaj* dou zekaj. Anu pismu smo ble dobile u naše maj stu, de buo pršu an muoj žlahtnek damu z nuorenhausa tam ne najm* škem, k' so ga ble še pred voj* skuo zeprle, zetu k' se m' je blu najkej zmajšalu. Pa je blu pisanu u pisme, do naj več zmanjšen, ampek pr ta prave pameti. Aden muojeh prjatlu m' je biu tekret, k' so ga nuotre pejlale, šjenkov desjet zlateh soudu po dvajst mark. Jen ti* ste so me ble nezaj dale, keder so ga spiistle. Uon je tu kar najprej po tuolkeh bajtah da* mu u naše jemenitnu majstu prit, pa se je kar z ano kočijo 1 ne ajzlpon pjelov. Sramak naj vajdu, kuolku košta do ajzlpo* na, pa je kar vprašou fjakarja, kuolku m' muore dat. Fjakar pa je djau de košta do ajzlpo* na 25.000 mark. Jojmenes, vaj ste de; sramak se je toku strešnu prestrašu, de je kar s kočije pou. Jen k' ga je fjakar spjet nuotre posadu, je djau, de nječe negave kočije jen ku* ojn kiipet, ampak samu furo do ajzlpona. I se vaj, uon naj vajdu, de je po tuolkem cajte uod kar je biu u nuorenhause, vse toku salamejnsku dragu. Pa je djau fjakerji, de uon naj* ma tuolku dnarje, ampak sa* mu zlate saude. Fjakar pa mi je djau, de naj m'anga da, uon m' buo pa 125.000 u papirje nezaj dau, zetu k denes košta an zlat sout 150.000 marku u papirje. Muoj a sruta naj vaj* dla, če nije spjet majše al pa fjakerji. Zetu je pa kar uka* zou, de nej ga nezaj u nuoren* haus pjele. K' je. spjet nezaj u šišo pršu, je djau derjehtarje, de se je zmuotu, de uon še nej prou zdrou jen pr ta prave pa* meti, zetu de ga muore še ne* prej u nuorehause prejerpr* g vat. Pa derjehtar mi je tu ne vse viže dopovajdat, pa vse vkep naj neč pomagalu. Po vse sili je tu nuotre uostat tuolku cajta, de ne buo popir toku po čajne jen dokler se ne buo svajt scajtou uod noruste. Ja vajste pa tud m jeni se je bla ana neredila, k' sm u vašo pruostust pršu. U ane uoštarije sm fajfo tebaka netlaču, pa me je aden s kurjem perjesam ze klobiikam, jen z rmjeno farbo pofarbano kamžuolo, toku gr* du gljedou, koker de b'me biu kej ukruov. Pa je m j eni stou* pu jen djau. »Tu je kontra* bant«. »Naj rajs« sm zerježou jest, »tu je tebak, k' sm ga u vaše štaciine ze tebak kupu, pa ne kontrabant.« Ja pr mej kuše, kaj miselte, de tlu tu kruotešče vrjet. Neč, pa neč. Kar drlu se je ned mano, de je krajnske kontrabant, jen de buom štrafengo plačou. Pa ne vajin ze kterga je tu, de me nej 500 lir štrafegne dam zetu, k' sm ano fajfo tebaka tu poka* det. Jojhata no! Buh se us* mile čez tuo suorto Idi. Jest precej poznam lesjeno ruobo, če je naše, al pa s kašenga driizga kraje, uoni pa še fajfe tebaka ne poznajo. Pa sej jem naj ze zemjeret. Toku kun* štne najso koker mi, pa je viže ven. Pa je mislu, de me buom rajs 500 lir dau. Ja figo; uopr* tou sm muojo ruobo ne hrbet, ne mizo p j eden sm pa tebak pa muojo fajfo polužu jen sm me djau. »Na kruota tle imaš, pa ti nabaše jen kade, pa buoš vi* dlu, če je tebak al pa kontra* bant.« Prou po muošku sm pliinu ne tla, pa s šiše šu. V OSEBNEM VLAKU L. 1910. Sprevodnik zahteva listke. Možak, stara kraška grča, malo »oteranjen«, začne obi* rati žepe, spremljevaje s klet* vicami, kakor: »Oblast te meči, strelu božju itd.« — a listnico ne najde. Za njim ses deči župnik ga vpraša, kam je namenjen. Kratek odgovor: »V Trst!« »Veste kaj, možak, če bodete tako kleli, pridete v pekel mesto v Trst!« ga posvari župnik. Med tem je mo* žak izsledil v kotu telovniko* vega žepa listek. Vesel ga dvigne napram župniku in pravi: »Nič ne de, g. župnik — imam retour!« OGLAS. 2ena je ušla od mene. Kdor jo je našel iim mi jo pripelje nazaj, mu razbijem glavo. Joža Barabic. MODERNO. Ona. No, in kdaj dobim poročni prstan od tebe? On. Takoj ko ga dobim od svoje prejšnje zaročenke nazaj. TRDNO MESTO. Ječarski paznik (se prepira z nekim jetnikom). Tiho bodite, takoj! Jetnik. Kaj? Vi boste meni ukazovali? Vas lahko odpuste iz službe vsak dan, mene pa še* le čez dvajset let MED OTROCI. Stric. Torej vi se igrate Iju-dožrce, otroci. Pepoek, ali se ti ne igraš? Pepček. O pač, toda mene so že požrli. PRED VIŠALI. Uro pr^d obešenjem silovitega roparja vpraša sodnik: »Sedaj pred Vašo smrtjo Vam ustrežemo vsako željo. Le recite, kaj želite!« Ropar: »Želim se naučiti svi-rati glasovir!« Pravilo. Pravijo, da SLAB ŽENIN . . . da .goriški godbeni krožnik, uprizori v nedeljo pop. ob 4 uri v dvorani »Trg. Doma« v Gorici, velezanimivo igro »Sv. Vid«. travijo, da Postojnska sodnija še ni dognala, kdo je bil prvi na svetu, jajce ali kokoš. Kdor to težavno afe« ro reši, naj jo pošlje dobro koleko« vano v »Biro ugank« v jamo od 19. do 24. ure. Pravijo, da/ se lastnik časnikarske« ga biro v Postojni kar »gifta«, ker delajo njegovi nasledniki sramoto njegovim sivim lasem. Nekateri pa pravijo, da bi se mu kmalu trebuh odpel od smeha, ker, so njih pobožne želje splavale po vodi. To vedo tudi oni, ki jančka na dežju pečejo. Pravijo, da Postojnsko pevsko društvo boleha na »omedlevanju«. Pravijo v Nabrežini, da so občin« ski starešine iz Zgonika polnoštevil« no se vdeležili plesa v Samotorci z geslom: Vse za izobrazbo in blago« stanje našega milega slovenskega na« roda. Če bodo še kaj storili za povz« digo revščine, bo že Čuk poročal. Pravijo, da v črničah priredijo v prihodnje tri veselice na en dan. Pravijo istotam, da se vsled preve« like ndčne razsvetljave poslužujejo nekateri tujih dežnikov. Pravijo, da ima Čuk veliko tovariš šev v Črničah. Pravijo v Mančah, da se g. O. moti ker dolži F. T., da je on pisal »Čuku na palci«; ako ne verjame,,naj gre vprašat »Čuka«, ker on ima na« slov, ako ga ni porabila sova za svoje gnezdo, preden ga je Čuk videl. Pravijo v Lokovcu, da Pirih I;ran« ce piše dopise iz te vasi. Čuk na pal« ci rad potrdi, da omenjeni ni poslal v tekočem letu nobenega dopisa. Pravijo, da se godijo budanjska dekleta ob nedeljah v Log sprehajat, ne radi molitve, ampak radi fantov. Pravijo, da fantje iz Mačkolj nosijo dekletam pusta po strehah. Pravijo, da se je brinjevski stro« jevodja pridušil, da bo tudi on v |_plod£Uiosn£m-deiu.2i-pevvdigo prihodnji Številki Čtife« rra patCl. (TO tuTj. sernu lahko zgodi. Op. ur.) Šmihovci na Čuka Hči: Papa! Gospod Suhec me je poprosil za roko. Oče: Kaj? On? Da bi s tvo? jo doto plačal svoje dolgove, ki jih niti narediti ni mogel sam. Pravijo, da se sminovci na strašno jezijo, zato ker jih zmeraj hodi gledat in poslušat. Pravijo, da imajo šmihevske krat« kokrilke tajno organizacijo, na kak način bi Čuka vlovile, da bi mu perje oskubile, za to ker jih vedno obira iri dostikrat okljuva. Pravijo, da namerava prirediti Za« varovalnica goveje živine v Lonjerju veliko Tombolo z bogatimi dobitki. Seveda bosta 2 tomboli z dobitki, 1 tretja pa tudi marsikateremu ne bo manjkala, le če se naleze domačega vinca. Pravijo, da tare katinarske farane skrb, kdaj neki dobe nove zvonove. Pravijo, da moderni ženini zalite« vajo le dekleta z 200.000 dote. Dekle« ta, z globokimi mošnjički, oglašajte se! Prijave sprejema blagohotno upra« va Čuka. Pravijo, da se nekatere vasi v oko« lici Trsta ponašajo s spanjem pravič« nega in nepravičnega. Čuk na delo, da se zdramijo. Pravijo, da čepi vsak teden v p. ->« ku neka čudna pošast — civetka — in da jo hodijo vaščani gledat. Radi bi jo odpravili ali kako. Prosimo, či« tatelji, nasveta! Pravijo, da »okoliščanska gospoda« teka na vse zgodaj v mesto, da ja ne zamudi prilike rekordnega plesa. Pravijo, da je neki triinštirideset« letni mladenič iz Kožmanov tako ve« sel, ker bo dobil tako dolgo in težko pogrešano Adamovo rebro, da se je zaobljubil, da pojde na ženitovanjsko potovanje na »božjo« pot v Pliskovi« co, da se tam na dostojen način za« hvali vsem tistim, ki so mu naklonili toliko milost, da lahko brez skrbi odloži svoji bodoči ženki svoje de« j viške, tako dolgo zatajevane 43 letne križe in težave. Pravijo, da so imele nekatere me« danske punce dirkalne vaje na moš« kih kolesih, na balešanski cesti po noči, ker po dnevu se bojijo, da bi jih Čuk videl in spravil na njegovo palco. Vaje je baje nadzoroval last« nik koles. %Pravijo, da je Čuk tako obnemogel, di ne more več priti skozi žapuže k Bizjakom, zato mu morajo hoditi de« kleta do Ajdovščine naproti. Pravijo, da se je ustanovila v Kož« manih podružnica tovarne za produ« ciranje babjih čenč ter sprejema žen« ske, ne oziraje se na starost, ki bi ho« tele sodelovati pri tem koristnem in ki Pravijo, da bodo Hudajužnarski fantje ponovili ples pri »okajeni la« terni«. Dopisnika bodo prosili za god« ca, nekega drugega pa za reditelja pri plesu. Čisti dobiček bo razdeljen med strice. To bo hištno! Pravijo, da pravijo da sem pravil vse to jaz, kar so pravili, da je po« tem pravil »Čuk« da pravijo na Slapu. Zdaj pravim pa jaz, da nisem pravil, ko pa bom pravil, vam že zdaj pravim, da se ne bom vas nič bal, in da se bom vam pod vsak pravijo, ki ga bom pravil jaz, podpisal takole: Štrukelj France. Pravijo, da se je hotel v Podmelcu oženiti neki mož iz juga ter odpreti Trattorio in brivnico. Ker pa je imel prekrive noge, mu je uteklo dekle. Pravijo, da se podmelška dekleta lementajo, ker ne morejo ob nedeljah ponoči spati, zaradi tega, ker jim celo noč neki ilovški fant poje. Pravijo, da je napravil Čuk »divor« zio«. Poživlja se torej \|se one gospo« dične, katere bi se rade poročile, da vložijo prošnjo na uredništvo »Čuka« do 32 junija 1923. Pravijo, da ima Čuk tak vpliv na Lomsjca dekleta, da so se dale od njega izpeljati od veselice na Kalu, ko je bilo najlepše in prav so imele, ker, da so se v Čukovi družbi bolje zabavale priča to, da so prišle v nje« govem spremstvu zgodaj drugo ju« tro domov. Pravijo tudi nato dotična dekleta, da je Čukova črna obleka po noči zelo primerna, ker se jo težko zapazi. Pravijo, da so Vrtojbenci začeli šparati svoje žene, zdaj še vode ne bodo nosile; s prvim dnem drugega njeseca bo imela vsaka hiša napelja« no fontano po vseh loncih in skle« dah in vsak lonc in skleda bodo iijieli svojo »špino«. Pravijo, da bodo Podraški fantje naredili prošnjo na Musolinija, da bi izdal zakon, da se ne sme ob pon« deljkih zapustiti postelje pred osmo uro. Pravijo, da v Komnu nameravajo napraviti in zgraditi nov mlin in sicer mlin na burjo. Mlel bo po konku« renčnih cenah, kar zastonj: Pravijo, da doljanskim dekletam Zeta dopadejo fantje z juga, poseb« no še tisti, ki imajo črne srajce. Pravijo, da vozi korijera iž Volčje« grada v Komen preveč počasi. Zato bo sedaj neko društvo v Komnu usta« novilo novo zrakoplovno zvezo med Volčjegradom in Komnom. V ta na« men se bobaje agiiulil« v. Komnu-"vclika garaža ali lopa za shrambo tega letala. Pravijo, da voditelji rodiškft občine . niso dobili še nobene dekoracije, pač pa je dotična oseba, ki jih je v Čuku »dekorirala« že davno v pokoju, kajti zaslužila je odmor že pred davnim časom, ter se končno zopet nahaja tu pri nas v Rodiku, in upamo da sedaj v kratkem prevzame službo občin« skemu sluge. Pravijo, bose plesalke iz Avč, da je bilo jako luštno plesati, toda še lepše bi bilo, ko bi bile obute; torej pro« sijo dotičnika, ki jih je ovadil Čuku, da bi jim kupil čevlje, one mu bodo kupile pa klobuR, ker ga je ob otvo« ritvi nove gostilne izgubil, da si ga ne bo več izposojal na tovariševi glavi. Pravijo, da je v Divači večen vojak, služil ni namreč v nobeni državi, kljub temu da je bil v treh državah potrjen. Nosi pa vendar vojaško obleko. Pravijo, da se Flajs in Spičk jako jezita, ker ju je Čuk na pal'ci ovadil, kako sta hotela ostrašiti »putele« s kolesi in oponašanjem čuka, in to radi tega, ker Flajs še vedno nosi zna« menje velike »tombole«, napravljene s kolesom v strah in zabavo kratko« krilih amorjevih hčerk, kojih srca si pridobiti, si zastonj prizadevata. Pravijo Tolminci, da se hoče Muso« lini proslaviti s tem, da odpravi ura« de iz Tolmina, k^r hoče Tolmincem pokazati, kako je fajn pod njegovo vla do. Ni res, da bi se Tolminci radi te« ga kaj jezili, pač pa so mu jako hva« ležni, ker tako skrbi za splošni gospo« darski položaj okraja, in mu po »Ču« ku« sporočajo svojo udanostno za« hvalo. Pravijo, da imajo v Trnovem pri Gorici takega fanta, ki se je posebno dobro naučil pri vojakih nočno službo držati, da ne more več pozabiti tiste navade. Čuk je pa sedel na bezgo« vemu drevesu in vse to videl. Pravilnik za občinske uslužbence je izšel v »Narodni knjigarni« v Gorici in sicer v italijansko - slovenskem jeziku. Cena iztisu 5 L. Pozor županstva in občinski nameščenci- »TUDI GLAVO...« Jejtelesu se je pripetilo, po kdo ve kaki pomoti, da je moral iz pisarne v strelski jarek. Pri hudem topovskem ognju je revežu odbilo nogo. Zvijal se je v bolečinah in klical na pomoč, kar ga vgleda sanitetni vojak Janez. Vpraša ga^ kaj mu je, da tako vpije. »Ali ne vidiš, da sem ob nogo - nesi me na »hilfsplac«, da me obvežejo!« Janez ga zadene na hrbet ter koraka z njim proti sanitetni postaji. Par granat trešči v neposredni bližini dvojice in drobec granate odtrga nesrečnemu Jejtelesu glavo; ne da bi Janez to v tem peklenskem trušču o-pazil. Ko ga nese proti namenjenemu prostora, se krohotajo tovariši Janezu nasproti, kaj neki nese truplo, kateremu ni pomoči.- Nekdo mu zakliče: »Ali ne vidiš, da je brez glave!?« Janez pogleda čez ra? mo, vrže truplo raz rame ter jezen zavpije: »Prokleti jud, še na zadnjo uro me je ogoljufal. Rekel mi je, da mu je od? bilo samo nogo, pa mu je tp.idi glavo!« TRI PISAVE. Poznamo advokata, ki je zmožen treh vrst pisave. Eno pisavo lahko čita sam, njego? va žena jo pa ne more; drugo vrsto čita lahko njegova žena, on sam je pa ne more; tretje vrste pa ne more čitati on, ne njegova žena niti katerikoli drugi človek na svetu. Pevsko in glasbeno drušitvo v Goriqi priredi v nedeljo dne 1. julija v dvorani Mikuž pri Sv. Luciji koncert. Obeta sa velik naval. Med drugima pesnimi se bo pela tudi Sattner-jeva kaintada »V penelnični noči« po S. Gregorčičevem besedilu. PISMO. IZ BOLOGNE. Pozdrave pošiljajo podpisani vsem prijateljem »Čuka«, posebno pa bivšim prijateljem letnika 1901; Pašta jim ne ugaja preveč, riži biži tudi ne, edino le »prostost«. Rutar Ivan, Vol-če; Zimic Joško, Gorica; Rust Franc, Ajdovščina; Vrtovec Roman, Vel. Zabije; Velišček Ivo, Solkan; Zetiš Ivo, Trst; Piroslav Urdih, Miren; Petean Franc, Miren. IZ MODENE. Obilo pozdravov pošiljajo slovenski polentarji brez po* lente pri 2. težkem topničar= skem polku v Modeni vsem znankam in znancem, prijate« ljicam in prijateljem. - Spacapan Peter, Ozeljan; Lavrenčič Ivan, Štanjel; Tau= čar Franc, Movče; Cerkvenik Josip, Škocijan; Kristan Maks, Zagorje pri Št. Petru; Faganel Franc, Cepiče; Volk Marijan, Črniče; Kovačič Miha, Loje pri Podmelcu; Trebeč Ludvik, Sežana; Stojkovič Franc, On lek; Mlač Zorko, Lokev; La= dislav Mot, Idrija; Križnic Tone, Ročinj; Dolfe Bajt, Ka* nal; Pulič Josip, Veliki Repen; da je zelo velik!« spoda. — Hudajužna. Eno priobčimo, drugo ne. Ubogi strici, vedno jih imate na piki. — II. Bistrica. Da se je .L. L. zaljubil v 16 letno dekle? AH naj se v 50 letno? — Zagorje. Pri takih dopisih moramo že vedeti, na koga letijo ostre puščice. — Kozi je. Niso vedno dekleta kriva, če se vlačijo s fanti. Bodimo pravičs ni. — Prem. Špijoni so šli v koš, ker so osebni in nimajo soli ne popra. — Podlaniše. Gospa, ki pleše »mošo« s fanti z juga pleše zdaj v košu. — Kromberg. Dekleta, ki služijo »Trat« tom? Pa če čez dan nimajo časa? — Temline. Osel gre samo enkrat na led. Čuk pa na, osebnosti samo ens krat. — Zagorje. Moramo vedeti, za kaj gre. — »Rdeča, bela, plava.« Hvala za gospoda. Pozdrave Blejča« nom! — Vrtojba. Šlo je v koš. PU site krajše! — Oglas. Žena vam je všla? Prav je imela, če ste tako ne« umni, da to potem še po svetu tro« site. — Ocizla. Slabo pisano. — Čezi soča. V koš. — čenča. Brez podpisa trikrat v koš! — Idrija. Pesem ni zrpla, zato jo je koš dobil. — Nabre* žina. Kdo razume vaše bitke brez generalnega štaba? Mi ne. — Julijska krajina. Pesem je šla v koš. — Hras šče. Nam nerazumljivo. V koši —1 Manče. Če dekleta ne nosijo kratkih kril, kaj se potem vtikate vanje? — Rdeče pismo — nova ženitev. Našlo nemilost. —• Krasno. Nismo mogli brati. — Miren. V koš! — Šempas. Društvo kvantarc zboruje v košu. — Vrtojba. Pesem sedi v košu in raz» mišlja o svojih pogreških. — Trst — Vespucci. Hvala za lisico. — Čepoi van. Slabo pisano, kdo naj" pa še razume? — Sovodnje. »Od pupe« je šlo v koš. — Tolmin. Ne lažite se! Saj to ni res, kar ste napisali o plesu. — Budanje. Neumnost! Ljubosums nosti ne priobčujemo! — Straža. Bravo punca! — Vrh. Pesem v koš! — Števerjan. Za zdaj je bolj previds no, da ve samo koš. — Brginj. Pri« šlo v nemilost. — Dobravlje. Hvala za lisico. — Dolnji Zemon. Za zdaj v koš. Pošljite nam še kaj zrelega. — Turin. Preslabo pisano, ne beremo takih pisem. — Ročinj. Niti »špegli« mi ne pomagajo. Pišite , bolje. — Peč. Zna dobro kuhati juho — to pa nas taliko briga kot lanski sneg. — Kopko. Hvala za gospodarja. — Ljubljana. Isto! — Ubeljsko. Pustite tisto dekle v miru. — Srednje. Rus tarske punce diše po parfumu, pa že mislite, da jih mora še Čuk in njeqovi bralci vohati. Ne boš! — Staro selo. Pameten dopis, za »Stražo«, a pre« malo zafrkljiv za Čuka. Čuk govori tudi resne stvari v svojem posebnem jeziku." — Šutna — Kamnik. Hvala za jisico. — Gradišče pri' Vipavi. Isto. — Šempas. Isto. — Grgar. Pesem je šla v koš. — Tolmin. O Zadlazu pra» vite, da ima neko dekle dolg jezik. Vaš je segel celo do Gorice, zdaj je v košu. — Brescija. Pozdrave od fan« tov vsem. Fantje pa naj krajši do» pis napišejo in nam ga pošljejo. — Piacenza. Isto.. Za vojaška pisma je odmerjenega le malo prostora. — Imenje. Letelo v koš prav po para« grafu. — Slov. hribolazci, Kobarid. Pozdrave pošiljajo. Pisma ima pa Čuk rad kratka. — Livek. Za zdaj je šlo v koš. Ni bilo drugače. Pa dru« gič še kaj. — Otlica,- Slabo pisano. — Sežana. Nič ni, nič ne bo. —: Otalež. Pustimo za danes. — Sežana. Hvala za lisico. — Žvan. Pošljite kako bolj« šo risbo, ne strogih dekoracij. — Domberg. Skoraj sem špegle pokvas ril, ob branju dopisa. Pišite boljše! Priznanje. Mizarsko -"3 stavbeno podjetje Butkovič f Boštjančič v Mirnu je izdelalo za »Narodno knjigarno« v Gorici, Via Can ducci št. 7 stalaže in banke na= tančno po predloženem nas črtu. Izdelek dela čast imenes vanemu mizarskemu podjetju. Tudi cene lepemu izdelku so bile primerno nastavljene. Zas to izreka podpisano vodstvo mizarskemu podjetju Butko* vič ' Boštjančič v Mirnu svoje priznanje ter je priporoča rojakom na Goriškem. Gorica, 16. junija 1923. Vodstvo »Narodne knjigarne«. Zapomnite si: Fotograf JEMIOC ima svoje odlikovano podjetje v Vrtni ulici (Corso Verdi) št. 36 v vilici na dvorišču....... LJUBLJANSKA KREDITNA B A M N K A ■ POZ!!! k subseripesiš nomh delnic 1011» emisij®. Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice od 20,000,080 na 25,000.000 dinarjev z izdajo 50.000 novih delnic po Din 100.— nom. i pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjevi se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000.— dinarjev tako, da smejo optirati na vsakih pet starih eno novo po tečaju Din. 175.— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v kolekovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Od* lomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo. — 2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din. 1,000.000.— in vse od dose« danjih delničarjev nevpisane delnice po kurzu Din. 215.— tel quel za delnico. — 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva na= enkrat takoj ob subskripciji. — 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. — 5. Vse nove delnice so deležne dobička za * celo tekoče leto in imajo kupon za leto 1923. — 6. Subskribcija traja od 10. junija do 25. junija 1923. — 7. Kot subskripcijska mesta so dolečene: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Trstu, Gorici, Brežicah, Celju, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu in Splitu; Hrvatsko i slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu; Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; Živnostenska banka, filialka Wien, Vfiener Bank Verein Wien in Živnostenska banka v Pragi. — 8. Dodelitev neoptiranih delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje, za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje do 31. julija t. 1. — 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. — 1.0. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. " Upravni svei. vm Franc Prinzig - Gorica na Kater! ni je vem trgu št. 2. Prevažanje z avtomobili, izdelki iz cementa, iz umetnega kamenja, izrezani kipi itd. Zaloga cementa in krede. Cene brez konkurence. 6ei\e ugodne* Vino pristno. Gostilničarjem! Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu in Hranilnica ter Posojilnica v Rihembergu, ki so se združile v Vinarsko zvezo, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem za blagohotna naročila domačih vin v lastnih kleteh in v skupni kleti, v Gorici, Via Mameli št. 8. Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se prične s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56. litrov naprej v vsaki množini in po zelo ugodnih cenah. Vino pristno. Gene ugodne. fflobilije domači in inozensbi izdelfsi. NAJNOVEJŠI VZORCI... STALNO DOHAJANJE. par o. BERNT, Gorica, Piazza della Vittoria (na Travniku) štev. 21. Telefon štev. 66. Poročne in jedilne sobe, pohištvo, železni in medeni posteljnjaki, o« mare in ograje za predsobe; sprejemnice, garniture »Club« in navadne, mobilije za urade v amerikanskem slogu in navadne, stolice in naslonjači v veliki izberi, mizice, popolne pisarne, vozički za otroke, divani, žira* niče, vzmeti (šušte) itd. Popolna oprema restavracij, uradov in zavodov. POSEBNI POPUSTI ZA PREPRODAJALCE. Sprejemajo se vsakovrstna naročila za pohištvo in zagotavlja točno in prvovrstno napravljeno blago. Meščani I Okoličani! Naznanja se, da se je otvorila v večjih in prenovljenih prostorih staroznana Restavracija gri Ernem Orlu Gorica, via S. Giovanni 6. Točijo se pristna briška in vipavska vina ter izvrstni kraški teran. Postrežba točna. Domača kuhinja. Sobe za potnike. — Dvorana za zborovanje- Toplo se priporoča si. občinstvu lastnik IVAIV FSEOS, Zaloga piva „ADRIA" Priznano najboljše pivo v Julijski Benečiji. Zaloga v Gorici, Via Siivio Peiico št. 10. Za obilna naročila od strani gosp. gostilničarjev se priporoča Franc Berzellini zalogatelj. Odlikovana goriška čevljama D' Osvaldo Henrik zapriseženi sodni izvedene. Gorica Telefon 115 Velika izbera elegantnih čevljev za moške, ženske in otroke - Sprejema vsakovrstna papravila :-: :-j CENTRALA: Via Mazzini 17 PODRUŽNICA: Corso Verdi 13 FOTOGRAF JORDAN OBLAK Gorica, ulica XXIV Magio 16 (prej Tre Re) priporoča svoj fotografični, u-* metniiški atelje. Na željo pride slikat tudi na dom. Povečuje in zmanjšuje vsakovrstne fotografije. Izvršuje fotogafije za potne legitimacije v eni uri. MIRODILN ICA v zvezi v lastno diisvnico E. GRAPULIN Nasproti Ljudskemu vrtu). Na drobno. Tla debelo. Cene brez vsake konkurence. Pozor! Od dne 15. aprila naprej popravljam ure po znižani ceni. Popravljam žepne ure, budilke in druge po E. © komad. M. ŠUtlGO}, urar via della Barriera 43, pri državnem kolodvoru v GORICI. Restavracija Central v Gorici, Corso Gius. Verdi 32. Zbirališče meščanov i« deže-lanov. Za obilen obisk se priporoča JOSIPINA PODGORNIK, restavraterka. Pozor Pozor *» » »» na najstarejšo goriško zalogo pohištva! Prodajam pohištvo po zelo nizkih cenah, in sicer: Omare . « od 200 t. navzgor Posteljnake „ 90 „ Vzmeti . 70 „ Žimnice . „ 60 ,, Spalne sobe „ SOO „ „ Velika izbera kompletnih spalnic najelegantnejših in priprostih z železnimi posteljnjaki. Z obilen obisk se priporoča nNl n -ft 2 2, I. največja zaloga pohištva na H IS I. D I C 5 C d K, Goriškem z lastno delavnico v Gorici, Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica) in Via C- Favetti 3. gorica BRUNO SAUNIG gorica Via Carducci 7, „ ||g p. posojilnice, via Mocci 7 usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. :: Vrvi, biči, bičevniki, masti, ličila, barvila. :: Sveče, vesele, kadila. Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PIRELLI na debelo. ■ Podružnica v Solkanu. Podružnica v Gorici, Corso Verdi „Trgov«Ki Dom Telef. št. 50. Brzojavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA Delnišk'a glavnica S H S kron , Rezerva S H S kron SO milijonov 64 milijonov Centrala: LJUBLJANA n«ilini!!a!i>ii • Brežice, Kranj, Metkovič, Celje Maribor, Novi Sad, Podružnice . Ptuj, Sarajavo, Split, Trst. nhrocfalio v'°9e na knjižice do 4 '/2% Na daljšo odpoved vezane UDreSlUje vloge po dogovoru. Nakazila in plačila v jugoslavijo in inozemstvo sploh. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje : vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ure za občinstvo 8 4/» do 12 in od 3 do 5. Ob sobotah pop., ob nedeljah in praznikih se ne uradufe.