5t. 3
oštnina -v dpžavl SHS pavšalipa:
Maribor, v soboto, dne 10. aprila 1920.
Leto I.
Nova Pravda
	Glasilo Napodno-Sooljallatične Stpanke.		
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Narodni dom, Kopališka ulica, I. nadstropje.		Izhaja vsako sredo in soboto. Posamezna številka velja 1 K.	Naročnina: mesečno 8 K, četrtletno 24 K, polletno 48 K, celoletno 96 K. — Inserati po dogovoru.
Ironija „internacijonale“.
Proti komunistom — ustanoviteljem internacijonale — se je pričela vojna deloma v pravem, večinoma pa še-le v širšem pomenu besede. Prava vojna se je pričela, kakor znano, v Nemčiji; in ona druga, v širšem pomenu, je v najboljšem tiru v Nemški Avstriji. In to je ironija, kakor je malo pozna zgodovina. Ako namreč govorimo o kakoršnikoli obliki vojne proti komunistom v Nemčiji in Nemški Avstriji in pri tem obenem uvažujemo, da to vojno vodijo v eni kakor drugi omenjenih držav, socijalni demokrati, se nam mora to zdeti kot nekaj naravnost neverjetnega. Posebno če nam je vsaj površno znana zgodovina komunizma in nemške socijalne demokracije ali „internacijonalett, kakor se sama rajši nazivlja. Komunizem, soc. demokracija in „internacijona!a“ to je namreč troje imen za eno in isto politično strujo. Ena in ista ideja je dobila že v davnih vekih pred Kristom naslov komunizem. Še-le francoski komunist Leroux je leta 1832 isti ideji dal <irugo, pravilnejše ime: socijalizem. In še-le 30 let pozneje je iz te in zato idejo pravzaprav Lassalle v Nemčiji ustanovil organizacijo: soc. demokratsko stranko. In par let pozneje je Karol Marx vse te, do tedaj obstoječe organizacije združil v »internacionalo*. In zopet 10 let pozneje je oče ruskih boljševikov Bakunin, to prvo „internacionalo11 v hudem boju proti Marxu — za večno pokopal.
Te kratke posnetke iz zgodovine komunistov, soc demokratov in »internacijo-nale* si je treba za ložje razumevanje sedanje vojne proti komunistom dobro za pomniti.
Zgoraj smo rekli, da je ta vojna ne zaslišana ironija. Zakaj? No, zato, ker te vojne proti komunistom ne bijejo kapitalisti, ali sploh nasprotniki soc. demokracije, marveč pričela jo je in bije jo — soci jalna demokracija sama, torej stranka, <*zir. ista politična struja sama proti sebi In pomislite — da je ironija še večja -ta boj bije stranka sama proti sebi baš v času, ko ji je najbolj potreba biti složna, v času, ko ji je poraz svetovne vojne za uresničenje njenih idej ponudil priliko, kakor je ni bilo nikdar prej in kakor je nikdar slej ne bode več. In to ravno v Nemčiji In Nemški Avstriji, torej v domovini »internacionale1*, v obeh državah, kjer je ta stranka na krmilu vlade, v obeh državah, kjer ima stranka priliko udejstviti ves svoj program in idejo, katera se je skozi tisočletja ob neskončnih žrtvah zaman borila za svoje uresničenje. Ni to ironija?
Torej bratje v eni hiši so se med seboj sprli v času, ko bi imeli po dolgih bojih in žrtvah postati sami svoji gospodarji v tej hiši. In oni med njimi, ki so močnejši, so vrgli druge, ne kot brate, nego kot roparje ven iz hiše in zdaj streljajo na nje, jih preganjajo in izganjajo sploh iz domovine ven, ven!
To je usoda nemških ustanoviteljev , internacijonale8!
Ni to več ko ironija? Ne! Še več ko ironija je to-le: v času, ko Nemčija in Nem. Avstrija preganjata in izganjata komuniste in ko je avstrijski državni kancler komuniste javno obsodil za norce in državi nevarne
zločince, jih naša kraljeva vlada podpira! Da, javno podpira celo take elemente, ki so iz tujih držav izgnani, pribežali v Jugoslavijo, in sicer ravno v obmejno ozemlje, kjer nemoteno rujejo in šču-jejo proti naši državi, vprizarjajo štrajke in revolucijonirajo vsled draginje že itak razburjeno maso proletarijata.
In še več ko ironija je tudi dejstvo, da v času, ko se v tujih državah zadnji ostanki »internacijonale11 nahajajo v popolnem razkroju, se celo med našo inteligenco še vedno dobe ljudje, ki trdijo, da so sicer zavedni Jugosloveni, pa na shodih komunistov in nemškonacijonalnih socijalnih demokratov na vse grlo vpijejo: Hoch die Internationale"!
Socijalizacija.
Če danes dva govorita o socijalizaciji, si gotovo predstavlja vsak nekaj drugega pod to besedo, ki je danes eno najbolj izrabljevanih političnih gesel. Od običajnega podržavljenja pa do najradikalnejšega boljševističnega komunizma — vse se označuje s socijalizacijo, ki naj ukrepi in utrdi vpliv javnosti ali nastavljencev na vodstvo podjetij, ker je do sedaj odvisno le od vsemogočne volje kapitala. Težko je še danes ostro omejiti pojem socijalizacije. Morda nam zakonodaja ustvari godlago, ki jo bode moralo oravosodstvo izpopolniti — še-le potem bode mogoče pojem socijalizacije natančno opredeliti.
Na vsak način pa to, kar se danes razume pod podržavljenjem ali nacijonalizacijo, še ni prava socijalizacija, dasi je tudi končni cilj socijalizacije ta, da bode celokupno produkcijo in promet vodila in uravnavala celokupnost ljudstva, ona celokupnost, ki jo imenujemo državo in katere izvršujoči organ bode uradništvo. Podržavilo se je že marsikaj pred vojno. Najznamenitejši primer je podržavljenje železnic, ki so po večini prešle v državno last, oni mali preostanek pa, ki je še tudi nadalje ostal v rokah privatnih družb, pa mora oddajati državi 50»/» in celo 60 */„ čistih dohodkov. Tudi mnoge druge akcijske družbe z velikimi dohodki so se potom visokih davkov pritegnile k prispevanju v vseobčo korist.
Da mora biti država v kar največji meri udeležena na dobičku in pri vodstvu večjih podjetij, o tem so si pravzaprav vse politične stranke edine, s tem pa seveda ni rečeno, da so vse stranke zavrgle svoj ideal zasebnega kapitala. Tudi mi vemo, da bi se morda najhitreje povzdignilo naše gospodarstvo potom najskrajnejšega izrabljanja naših prirodnih bogastev, krvavega izkoriščanja delavskih mas v dvanajst in večurnem dnevnem delu, z žrtvovanjem mladih otroških življenj pri delu v tovarnah — vemo, da bi se morda najhitreje na ta način pridobil kredit na zahodu in bi se naša valuta dvignila. Toda te poti si, vsaj odkrito, ne upajo priporočati in proglašati danes niti stranke, ki jim je zasebni kapital še vedno zlato tele na oltarju njih programa, ker vedo, da bi se s tem zamerile veliki večini ljudstva, ki je brez imetja in bi hotela dosti raje s nasprotno
—	razlastiti vsa velepodjetja, ne zavedajoč se, da bi prenagljen korak v tem pogledu mogel celo naše gospodarsko življenje pretresti v njegovih temeljih in mu škoditi za
leta naprej. Zato se morajo tudi te stranke rade ali nerade sprijazniti z mislijo socijalizacije.
Po našem mnenju naj bi se volilni boj ne vršil v znamenju socijalizacije kot take, ki je gromka fraza, kakor toliko drugih, temveč v znamenju načina, kako jo izpeljati, kako uresničiti udeležbo naroda na delu in dobičku posameznih podjetij. Kdor se s temi stvarmi resno peča, naj bi se torej vprašanju socijalizacije ne umaknil s par lepo donečimi frazami, temveč naj se poglobi v to snov in zavzame smotreno stališče.
V tem, kar se v današnjem razvojnem stSnju razume pod socijalizacijo, se z lahkoto ločijo tri težnje. Politična težnja meri na to, da bi upeljala v tovarne in pisarne na mesto absolutizma lastnikov nekako sestavo ; gospodarska hoče zagotoviti nastav-ljencem primerno udeležbo na dobičku; mo-ralična končno hoče uničiti svojevoljnost in anarhijo na delavnem trgu in uvesti strogo dolžnost do dela obenem s pravico do dela. Eden prvih, ki je zasledil ta moralni moment v socijalizaciji, je bivši avstrijski finančni minister dr. Steinbach, ki je opozoril na posebnosti razmerja med državo in njenimi lAadnrki in tako postal znanstveni utemeljitelj uradniškega prava. Ona bistvena oko liščina, ki loči stanje privatnego uradnika od stanja državnega uradnika, je pač ravno ta, da državni uradnik, ki izpolnjuje svojo dolžnost, ne sme biti odpuščen, da se raz merje med njim in državo lahko pretrga le vsled gotovih, v disciplinarnem redu določenih prestopkov. Danes vidimo, da je ta red že prestopil meje državne službe, in da danes ne uživajo tega varstva le uradniki drugih javnih oblasti, kakor so to deželna, okrajna in občinska oblast, temveč da so že skoro vsa večja privatna podjetja, ustvarila takozvane službene pragmatike, ki kolikor toliko zasiguravajo uslužbencu njegovo bodočnost in življensko eksistenco.
V tej smeri bode socijalizacija gotovo dosegla svoje prve pozitivne uspehe. Pravico nastavljencev na delo in plačilo v bodoče ne sme braniti le papirnata pragmatika, ščitili jo bodo tudi delavni sveti, ki morajo imeti vpogled in kontrolo nad vodstvom podjetij. Težje je vprašanje udeležbe na stavljencev na dobičku podjetja, za katero delajo. S številkami je namreč dokazano, da bi le malenkosten znesek prišel od dobička podjetja na posameznega nastav-Ijenca po odbitku vsote, ki je potrebna za obnovo in rezervo. Vendar se da, vsaj teoretično tudi o tem vprašanju razmišljati; čeprav bi namreč bil ta delež le majhen, bi vendar vzbujal v delavcu zavest in veselje, da dela za sebe, razvil bi v njem moralno zavest svobode in veselje do dela. V Nemčiji in Avstriji so se že pod pritiskom okoliščin odločili za postopno socijaliziranje, ker že itak na robu prepada stoječe gospodarsko življenje teh dveh držav ne prenese niti najmanjšega udarca več. In kakor rečeno, prenagla socijalizacija lahko na mnogo le silno oškoduje gospodarsko produkcijo, da v nekaterih strokah jo celo popolnoma uniči,
V	tem spoznanju sta se imenovani državi odločili za pot revolucije ali razvoja in socializiralo se bode korak za korakom, predvsem produkcijska podjetja, n. pr. premogo-kope, ki so še danes več ali manj poc javno kontrolo. Kakor vse kaže, bo šla tudi
češka država isto pot, dasi se ravno v zadnjih dneh pojavljajo vedno češče demonstracije soc. dem. delavstva, ki proti volji svojih lastnih voditeljev zahtevajo radikalne rešitve. Sejali so veter, sedaj žanjejo vihar. Vendar pa se kaže, da se bo razsodnejšim med njimi posrečilo, da privedejo nahujskano in zapeljano delavstvo zopet do treznega mišljenja.
Tudi na Ruskem je radikalna socijalizacija žela popolen neuspeh in je ta neprevidnost uničila skoro vse gospodarsko življenje te velike in bogate države. Zaito se je odločila sovjetska vlada, kakor poročajo baš te dni maloruski časopisi, da. razpusti vse delavske svete, ker so povzročali po lastnih Ljeninovih besedah le nemir in rušili veselje do dela med delavstvom ; vse delo je sedaj ta vlada popolnoma zmilitari-zirala in je uvedla v obratih strogo vojaško disciplino.
Po vseh teh izkušnjah bo vsakemu uvidevnemu človeku pač dovolj jasno, da je tudi v našis domovini edino prava pot socijalizaciji ona pot, ki pelje preko revolucije, to je smotreno pospeševanje razvoja in vse drugo le igranje z ognjem nad slamnato streho našega narodnega gospodarstva.
Kautsky o zvezi boljševikov z nemškim militarizmom.
Karlu Kautsky-ju (znanemu socialističnemu voditelju v Nemčiji) je bila v listo-padu 1918 od pooblaščencev nemške revolucije poverjena naloga, da pregleda akte, tikajoče se krivde na izbruhu vojne in uredi njih objavljenje. Kot uspeh svojega raziskovanja je sedaj izdal senzacijonalni spis »Wie der Weltkrieg entstand*, v katerem dokumentarično dokazuje, da je vojno ve-doma povzročil cesar Viljem v zveii z avstrijsko diplomacijo. Na koncu svoje kajige govori tudi o razmerju nemških vojaških krogov napram boljševizmu in pravi, da je Nemčija, ko je tekom vojne uvidela svojo slabo situacijo, poskušala ustvariti revolucijo^, kjerkoli se je pokazala najmanjša možnost na uspeh. „Ko se,“ pravi Kautsky aniso pustile speljati Združene države ameriške (s ponudbo britske Kanade), je poskusila' Nemčija svojo srečo z Mehiko, ki naj bi dobila nekaj držav severoameriških. Istočasno je iskala podporo pri irskih zaveznikih, italijanskih anarhistih, ameriških atentatorjih in konečno pri ruskih boljševikih, ki jih je nemški generalni štab podpiral na vse mogoče načine*. Kakor vidimo torej, nista Ljenin in Trocki prva, ki iščeta podporo v svetovni revoluciji, ki naj bi jo povzročili njuni emisarji. Viljem in Moltke sta njima v tem pogledu že kazala pot.
Kautsky pravi nadalje, da je ta nemška politika žela uspeh edino-le na vzhodu, povsod drugod pa se je vsa agitacija ponesrečila. »Nemška politika, pustiti izkrvaveti skupaj z Nemčijo tudi njene nasprotnike, je dosegla svoj cilj samo v Rusiji, a tukaj se ji je posrečilo to edino-le z revolucijo-niranjem prebivalstva. Oba cilja sta v kar najtesnejši medsebojni zvezi. Ali po zru-šenju ruskega militarizma bi padel carizem sam od sebe, tudi če bi nemška vlada boljševizmu ne nudila nikake pocipore. Omejenost nemške politike se je pri tem
času res mnogo predznakov tudi za to „neumnosf“ — kakor ta načrt nekateri imenujejo. In pribijemo ponovno, da naša vlada, kar se tiče njenih ozirov na naše komuniste, sama kar najbolje skrbi, da bi tudi take „neumnosti“ v Mariboru ne bile — popolnoma nemogoče. Vsaj v teh vihravih časih nastavlja ali pusti nastavljati na odgovorna mesta ljudi, ki jih je pred letom iztiravala v Nem. Avstrijo, naši ljudje pa brezdelni stradajo v zahvalo, da so se izkazali tudi v vseh dosedaj „vročih“ dneh, kot zanesljivi, državi zvesti.
Nemčija.
Boj proti komunistom. Po brezuspešnih pogajanjih med vlado in komunisti se je vlada odločila do izvršitve svojega prvotnega načrta. Državne brambne
— torej takozvana koncentracijska vlada. To je izrečna želja regenta Aleksandra.
Dr. Ribar, predsednik narodnega predstavništva. Mesto nagloma
zopet pokazala, ker ni uvidela, da s tem, ko zažiga streho sosedne hiše, obenem zažiga tudi svoj lastni dom“.
Izvajanja tega znanega nemškega Marx-ista, podprta s točno poznanostjo v poštev prihajajočega materijala, so nam nov dokaz, da je bil ruski boljševizem v zvezi z neth-škim militarizmom in od njega z vsemi sredstvi podpiran. Ljenin in Trocki sta imela torej lepe zaveznike in patrone. In vendar bi nam naši soc. demokrati radi dopovedali, da je ruski boljševizem premagal in uničil nemški militarizem.
politične vesti.
Jugoslavija.
Nova koncentracijska vlada? V Beogradu kujejo novo vlado, ki se naj se-1 čete so zasedle velik del ruhrskega ozemlja, stavi iz zastopnikov vseh političnih strank | kjer se razorožujejo tolpe „rdeče armade14.
Revolucijo na ruhrskem ozemlju so nemški komunisti vprizorili s podporo ruskih bolj-ševikov. Da je anarhija še večja, se tudi oddelki vladnih čet poslužujejo prilike ro umriega predsednika narodnega predstav-1 panja in opustošenja. — Zdaj so tudi Fran-ništva dr. Pavloviča je začasno prevzel pod- cozi zasedli Frankobrod in več drugih predsednik dr. Ribar, ki je te dni v to svrho | nemških mest.
dospel v Beograd.
Usoda Črne gore. V smislu sklepa londonske konference ima v Črni gori plebiscit odločiti, ali se naj Črna gora združi z Jugoslavijo ali naj ostane samostojna.
Obsodba zagrebških komunistov.
Znani proces proti zagrebškim komunistom se je končal 7. aprila z obsodbo: Diamant-stein tri, Kopčinovič in Čopič po pet mesecev, drugi soobtoženci so oproščeni.
Delavska stavka na Reki. Večina delavstva na Reki je v sredo stopila v stavko in je pričakovati, da se ista razširi v splošno stavko. Glavne zahteve stavku-jočih: Takojšnja upostavitev prometa z Jugoslavijo, plačevanje mezd v lirah, povrnitev vsega po italijanski, oz. D’ Annunzijevi vladi izgnanega delavstva.
Stavka občinskih nameščencev v Trstu. Občinski nastavljenci v Trstu so vstopili od zadnjega delavca do najvišjega uradnika v popolno stavko. Generalni civilni komisar Mosconi zahteva, da stavku-joči takoj pričnejo zopet z delom, oziroma uradovanjem.
Avstrija.
Vpad nemških komunistov v Maribor? Po zasebnih sporočilih iz Nem.
Avstrije, nameravajo iz Gradca in drugih štajerskih mest iztirani nemški komunisti sestaviti posebno „armado“, s katero hočejo vpasti v naše obmejno ozemlje ter predvsem zasesti — Maribor. Pri tem svojem otročjem načrtu so vendar toliko previdni, da računajo, da Maribor ni čisto brez vojaštva in da bi jih že poiskus take .igrače* stal — krvave glave in da bi oni
\z naših organizacij.
x Za tiskovni sklad „Nova Pravda".
Tovariši! Somišljeniki! Vi hočete postaviti naše glasilo „Novo Pravdo* na trdna tla in kar je glavno, na svoja, na naša lastna trdna tla!
To je edino prava, hvalevredna želja nas vseh. Treba pa je, da to našo željo tudi uresničimo z dejanjem. Nikakor je pa ne dosežemo, samo ako vsi naši tovariši, vsi naši somišljeniki takoj vpošljejo naročnino Ampak neizogibno potrebno je, da vsak po svojih močeh prispeva tudi za
tiskovni sklad,
V ta namen smo določili deleže po 50 kron, ki se lahko vplačujejo po dveh obrokih.
Ako vsi tovariši, vsi somišljeniki store svojo dolžnost, zgradimo naši „Novi Pravdi “ ne samo trdno samostojno podlago, ampak vplačani deleži se dotičnim, ki bi tako zah tevali, vrnejo nazaj, denar torej tudi v tem oziru ne bo izgubljen. Govorimo čisto odkrito: Z vplačevanjem deležev za tiskovni sklad riskirate k večjemu vplačanih 50 kron toda riskirate jih samo tedaj, ako večina vaših tovarišev ne stori svoje dolžnosti Tovariši! Somišljeniki! Ako nočete, da bi nekaj Vaših tovarišev riskiralo vplačanih deležev, ako hočete, da vsi skupaj s slož nim delom dosežemo svoj cilj, da postane ,Nova Pravda* naša last, da postane kmalu tudi dnevnik, da jo izd&jamo pod svojo lastno streho:
tedaj vsi ma delo!
x Protesta! shad jrati draginji. Kra-prične* zaporov okrožnega sodišča v Mari-1 jevna organizacija NSS Maribor sklicuje za
načeloma proti udeležbi mladine pri političnih strankah, pozdravljamo po naši cen-rali v Ljubljani ustanovljeno mladinsko organizacijo „Bratstvo“, katere podružnico ustanovimo tudi v Mariboru. Več o tem prihodnjič.
x Ženska krajevna organizacija NSS [aribor. Že na javnem predavanju o socializmu in komunizmu se je naše ženstvo opozarjalo na veliko važnost, ki jo igra ;a žena v socijalnih vprašanjih. Pomanjkanje lastnega lista nam je doslej otežko-čilo vspešnejšo organizacijo tudi ženskih slojev. Zdaj ko imamo svoje glasilo „Novo 3ravdo“, je treba to organizacijo vsestransko živahno in resno povspešiti. To je v prvi vrsti naloga tovarišic, ki so bile na zadnjem občnem zboru voljene v zbor zaupnikov.
a zbor ima danes zvečer ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi sestanek, d naj se ga udeleže vse tovarišice zaupnice in naj pripeljejo s seboj tudi druge za ta važen posel sposobne, delavne in res zaupanja vredne tovarišice. Naša ženska organizacija se mora razširiti na vse sloje zavednega slovenskega proletarijata, na vse avne in privatne nastavljenke, na vse one, d si z delom svojih rok ali uma služijo cruh in sicer brez razlike stanu. Samo ob sebi je umevno, da spadajo v to organizacijo tudi vse žene naših tovarišev. Službujoče ženstvo se posebno opozarja da mu je na razpolago pristop tudi v nepolitično, strokovno organizacijo »Narodna socijalna zveza“, ki nudi članicam proti neznatnim tedenskim prispevkom primerno gmotno podporo za slučaj bolezni, brezposelnosti itd. Za naše služkinje v Mariboru pa treba ustanoviti tudi urejeno posredo valnico za službe, da se vsaj omeji nesramno oderuško izkoriščanje zasebnih posredovalnic. Torej na delo, tovarišice!
Zbirka n tiskovni sklad ,,Kot» Prarda": Tov. Jerič nabral 1750 K. Nadaljni deleži po 50 K: Tov Anton Ratej, Simon Šantl, železn. Maribor, Alojz Malenšek, učitelj, Konjice.
brez krvavih glav čisto gotovo .zasedli “ Maribor — ampak zasedli bi za enkrat le
Mariborske vesti.
boru. Da se takemu „vpaduu in taki „za-sedbiu izognejo, so svojim plačanim agentom „sodrugom“ v Mariboru naročili, naj Maribor v to svrho primerno pripravijo, In sicer: naj se organizirajo štrajki v vseh delavskih slojih, nemški železničarji naj ustavijo železniški promet, nemško nacijo-nalno prebivalstvo v mestu in celi okolici do državne meje naj se z zaupno osebno reklamo pridobiva za uresničenje ideje, da mora Maribor tekom enega meseca zopet pripadati pod republiko Nemške Avstrije. Vse vojaštvo, v kolikor še ni organizirano v mariborski „internationali“, naj se skuša pridobiti za — komunistični program Skratka, v Mariboru morajo nastati ugodni pogoji za popolno v— anarhijo* Vpad, oz.
nedeljo, 11. aprila, ob pol 10. uri dopoldne' javen protestni shod v veliki dvorani Narodnega Doma. Dnevni red: draginja, slučajnosti. Tovariši! Somišljeniki! Na tem shodu se bo izpregovoril kar najostrejši protest proti povzročiteljem draginje. Voditelji posameznih stanovskih skupin, pripravite se, da z odločnim protestom nastopite v interesu svojih organizacij in stavite tozadevne resolucije. Pridite vsi na shod!
x Mladinska organiiaclja Maribor. O
nujni potrebi mladinske organizacije posebno v Mariboru in sploh na'obmejnem ozemlju, ni treba dosti govoriti. Naša mladina je naša bodočnost, ona je podlaga bodočim stebrom naše države. V Mariboru je nežna
vo-
za-
po-
napad se mora izvršiti vanja Slovencev, uradna poslopja in jašnice srbskih oddelkov se morajo stražiti, tako, da bo mesto od vsake moči odrezano.
Tako izgledajo načrti, v kolikor se o njih v krogu nemško-avstrijskih komunistov tudi javno razpravlja. Ne spuščamo se v piliskavo, koliko je resnice na teh vesteh Pribijemo pa, da je v Mariboru v zadnjem
po noči, stano- mladina, zlasti nižjega proletarijata zelo za-
nemarjena. Njeni „ideal* je ostudno bera čenje po ulicah in javnih lokalih. Odrasla mladina se potika po raznih političnih organizacijah, kjer se jim ubijajo narodni ideali; ostali del si svoje ideale ubija sam z alkoholom in v slabih družbah. V mestih se narodno zavedna . mladina zanima vsaj za telovadna in pevska društva, na deželi tudi v tem oziru izgleda žalostno. Ker smo
§ Prosimo potrpljenja ia sotrndai&tva
Z ozirom na pritožbe zaradi dostavljanja lista prosimo: potrpljenje! Pri odpošiljatvi na tisoče prvih izdaj je vsestranska zado-voljivost nemogoča. Apeliramo pa ob enem na naše v Mariboru bivajoče tovariše: pridite pomagat k odpravi lista. Disciplina in skupni interesi na usodi lista zahtevajo brezpogojno, da se vsak tovariš (tovarišica) po svoji možnosti žrtvuje. Da bi celo ogromno delo bremenilo le na ramah nekaterih požrtvovalnih tovarišev, drugi pa bi se med tem zabavali in včasih po nepotrebnem zapravljali čas in denar, to ne gre!
§ G. dr. Vilko Pfeffer — aopet t*ži. Vladni tajnik dr. Vilko Pfeifer je vložil zasebno obtožbo radi razžaljenja časti zoper vladnega koncipista Alojza Kochler in uradnika mestnega knjigovodstva Sedevčič radi njiju ovadbe na finančno okrajno ravnateljstvo, v kateri ovadbi se dolži dr. Pfeiferja in ravnatelja mestne blagajne Boltauserja mahinacij pri mariborskem mestnem drobižu.
§ |Iva Švajger najdena? Pri Ptuju je Drava v zadnjem času vrgla dve ženski trupli na suho. Morda se bo na enem ali drugem vendar našla sled skrivnostno iz-ginole Ive Švajger.
§ Tpad nemških komunistov v Maribor?
Opozarjamo na ta sestavek pod „Nemška Avstrija". (Politične vesti.)
§ Še vedno „Stadtkino“ in še vedno „Ausgang“, „Kassa“, „Rauchen verboten* in še vedno ni nikogar, ki bi z energično roko vsem tem nemškim nagajivcem po kazal pot iz Maribora in še vedno je kljub temu tu in pri sličnih prireditvah vedno več slovenskega občinstva, kot v slovenskem gledališču.
§ Slovensko knjigovodstvo v trgovinah je ostalo v pretežni večini po nemških trgovinah in obrtih dosedaj večinoma — na papirju vladne odredbe. Vsaj se že izrecno slovenskim strankam izdajajo računi v nemščini. In mi vse to mirno prenašamo § Maiibor brez tržnih cen? Obiskovalka našega trga nam poroča: Še se dobijo ljudje,
ki zahtevajo za blago prinešer.o na trg tudi — tržne cene, namreč uradne tržne cene. Čemu neki? Vsak je vesel, da proda kakor more in vsak je vesel, da kupi kakor mora. Saj se tudi v splošnem pri kupčiji ne na-lajamo že v drugem letniku svobodne, z blagom oblagodarjene Jugoslavije, marveč nam vsem, ki smo navezani od svoje „stalne“ plače iz našega trga se prehraniti, se mora tako dozdevati, da se nahajamo še vedno tretjem in četrtem letniku — svetovne vojne.
§ Stavka trgovskih nsstavljencev je
takorekoč že končana. Trgovci so se z nastavljenci toliko sporazumeli, da so pripravljeni vsem upravičenim zahtevam ugoditi, tako glede izboljšanja plač, zopetnega sprejema vsled stavke odpuščenih, praznovanja 1. majnika itd. Trgovski gremij pa je odločno zavrnil zahtevo, da se pogaja; oziroma da priznava soc. demokratično organizacijo, ampak priznava samo stanovsko organizacijo nastavljencev.
§ Navijalci cen. Med glavnimi sokrivci neznosne draginje se nahajajo takozvani navijalci cen. To so ljudje, deloma brez drugega posla, večinoma pa taki, ki so svoje službe — tudi državne — zapustili, ker so uvideli, da jim verižništvo v enem dnevu lahko več nese, kakor so v svoji službi zaslužili celi mesec. Tudi akademično nao-braženi ljudje, juristi i. t. d. so se posvetili temu novemu „pokIicu“. Oblast jih pušča pri miru in to vkljub izdanim naredbam in zakonom, ki določajo, kdo se sme pečati z agenturami i.t.d. Tako je s pomočjo oblastvene tolerance nastal čisto nov stan ve-rižnikov, tihotapcev in navijalcev cen. V Mariboru so gotove hiše, kjer se nahajajo cela gnezda take „gospode“. Tako se nam poroča, da obstoja tako gnezdo v neki hiši v Frančiškanski ulici. Tu sem zahajajo elementi iz Nem. Avstrije, prinašajo in odnašajo blago. V hiši stanuje mlad mož, navidezno brez posebnega posla. Obiskuje naše trgovce, jim priporoča naj si nabavijo večje zaloge najbolj potrebnega blaga, n. pr. vžigalic, on da jih bo razpečaval, dobiček pa se bo seveda razdelil. Ta „dobiček“ pa je mišljen tako, da se blago za nekaj časa odtegne prometu, potem ko se zglaša večja potreba, pomalem spravlja na trg. Isti možakar preskrbuje neko branjevko blizu glavnega kolodvora z moko po 17 K, slanino po 50 K. Kaj, če bi se naša policijska oblast enkrat ojunačila, pa bi napravila lov na vse take kaline?
Zasačeni tatovi. V zadnjem času sta se pojavile v Mariboru dve tatinski bandi. Jedna je vlomila v trgovino urarja Fehren-bacha v Gosposki ulici, druga pa v škofijsko palačo in ukradla večjo množino preprog in srebrnine. Škoda znaša v vsakem slučaju okrog 30.000—40.000 K. Po truda-polnem zasledovanju se je mariborski policiji posrečilo s pomočjo okoliških orožniških postaj vse te tatove zajeti in izročiti sodišču. Tatovi, ki so vdrli v Fehrenbachovo trgovino so bili tako drzni, da so po izvršeni tatvifti šli na policijski komisarijat in so prosili za potne liste v Avstrijo. Tam jih je slučajno opazil detektiv, ki jih je iskal že po celem mestu. Namesto v Nemško Avstrijo so šli z varnim spremstvom v preiskovalne zapore okrožnega sodišča. — Težje je bilo priti na sled tatovom, ki so vlomili v škofijsko palačo, ker se ni moglo natanko dognati, kedaj je je bila tatvina izvršena in ker se prvotno ni moglo najti nikakega sledu po tatovih. Sčasom pa je zvedela policija, da sta v zvezi s to tatvino tukajšnji mizarski mojster Ogner in neki »Ernest Schreiner“, tako se je namreč imenoval. Nadalnje poizvedbe so dognale, da. se ta poštenjak ne piše „Ernst Schreiner11, marveč Franc Starzer, rojen in pristojen v Gr,»dec in da je izvršil tatvino v družbi svojih bratov Josipa in Ferdinanda Starzerja. Vsi se klatijo že dalje časa v mariborski okolici brez dela in se preživljajo s tatvinami. Za zločine, ki so jih izvršili v naši državi, se bodo pokorili tukaj, po prestani .kazni pa se jih bode izročilo sodišču v Gradec, ki jih tudi zasleduje radi tatvin, ki so jih izvršili v Gradcu. Tudi najbolj prebrisani zločinci ne uidejo ma-
ščevalni roki pravice in prej ali slej jih doleti zaslužena kazen.
§ Kaj je z zaplenjenimi konji? Pred več ko enim mesecem so na tukajšnjem glavnem kolodvoru zaplenili 100 i£ Hrvatske pripeljanih konj namenjenih sevedazaNemško Avstrijo. Kakor se nam od gotove strani poroča, ti konji še danes čakajo konečne rešitve vprašanja: ali gredo nazaj ali naprej ali pa — poginejo na mariborskem kolodvoru? Nam pa se nehote vsiljuje še eno vprašanje, namreč: ali so se tudi pri nas uvedle — hrvatske razmere?
§ Raška koča na Pohorju, 1250 m, se začetkom meseca maja otvori. Oskrbo prevzame zopet g. Sernc, tako, da smo zasi-gurani dobre postrežbe v vsakem oziru. Natančen dan otvoritve objavimo pravočasno.
§ Zasebni učni savod Legat, Vetrinjska ulica 17/1. naznanja, da začno dne 3. maja novi tečaji z« slovensko stenografijo, strojepisje, slovensko korespodenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, lepopisje in cirilico.
D0PI5I-
Is Studencev.
st V Studencih je dobil gostilniško koncesijo g. Anton Oasperič. S tem je vsaj deloma popravljena krivica, ki jo je trpel Gasperič za časa paševanja znanega dr. Ju-ritscha v Studencih. Obenem je ustreženo Slovencem v Studencih, ker imajo sedaj vsaj en pošten in dostojen lokal, kjer se morejo shajati.
st V našem družabem življenju je zavel svež dih. Naše zavedno delavstvo se je začelo gibati. Imajo svoje pevsko društvo »Drava*, ki prav pridno napreduje in šteje žejveliko število podpornih članov, pa tudi okoli 40 pevcev. Želeli bi samo, da nam priredi v najkrajšem času kakšen družinski večer, da bi se malo natančneje seznanili. Pevsko društvo ima tudi odsek tamburašev, ki že prav dobro zabrenkajo. Lejtako naprej! Pokažimo svetu, da živimo, da tudi naše delavstvo zamore marsikaj. Vsem pevcem in tamburašem želimo mnogo uspeha.
st »Sokol.* Dobili smo lastni Sokolski Dom. Ponos in kras za našo občino, ki je trpela leta in leta pod kruto nemčursko roko. Hvaležni smo vsem studenškim nemčurjem, da so nam sezidali tako krasno stavbo. Hrast, ki ga je zasadil znani »treuer Jugo-slave dr. Fritz* je posekala močna in odločna sokolska roka — strla ga je — zrastel ni visoko, rodil ni obilnega sadu. Kaj gospodič Fritz, tega takrat niti sanjali niste, ko ste trpinčili nas zavedne Studenčane, ko za nas niste imeli drugih izrazov kakor: »ser-bische Hammeldiebe in vvindische Bagage!*? Vse se bridko maščuje. — Mlademu Sokolu pa kličemo: * Dvigni krila, razširi jih in čuvaj nas v boju za novo pravdo! Zdravo!*
st Telovadna akademija*, ki jo priredi Sokol v Studencih v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru, se vrši dne 17. aprila, ob 8. uri zvečer. Ker je čisti prebitek namenjen za Sokolski Dom, se vsi prijatelji Sokola vabijo k obilni udeležbi.
Radvanje.
r Kdo je kriv neznosne draginje? Pomankanje blaga. Ako ne bi bilo pomanjkanja, ne bi cvetelo verižništvo, ne tihotapstvo. Vsakdo se še živo spominja, kake slavospeve je prinašalo nemško časopisje o nemških podmornikih, ki so tako junaško in slavno vršili svojo nalogo. Njih časopisi so prinašali stalne tedenske preglede o potopljeni sovražni tonaži. Vsakomur je znana pesem »Das Unterseebootlied*, opisujoča podvige podmorskih vitezov. In res, Nemci so izvršili velikansko delo. Na dnu 'foiorja leže danes milijoni in milijoni ton vsakovrstne moke in žita, masti, olja, sladkorja, konzerv, obleke, sukna, usnja i. t. d.l Hoteli so uničiti druge, toda zgodilo se je obratno. Nemci stradajo, kot nobeden drugi. Bog je pravičen in strašna je šiba, s katero jih danes tepe, milijoni blaga, s katerim bi se Nemci živeli dve leti, leže pod vodo. T e velikanske množine manjkajo da-aes v svetovnem gospodarstvu —
blagovnakonkurencajenemogoča. Izčrpane so vse zaloge in predno se zopet ustvarijo, bo preteklo še neka časa — oh, kako bridka je vendar usoda. To so dejstva, ki jih ne morejo utajiti niti gospodje, ki se danes priznavajo k intemacijonali, a se je velika večina njih, posebno v Mariboru, ves čas vojne najbolj ogrevala za vojno, do konca, do zmage nad vsem svetom" ter najbolj navdušeno prepevala »Unterseebootlied*, katero pesem se je tudi velikokrat slišalo prepevati v Radvanju največ od tistih ljudi, ki so danes največji kričači v »inter-nacijonali*.
r V Radvanju pri Mariboru so si internacijonalci skuhali lepo godljo v svoji gorečnosti za nemško šolo. Na svojih shodih in v spomenicah na šolske oblasti so obdolžili šol. voditelja dejanj, ki se ne ujemajo s korektnostjo šol. voditelja. Voditelj je hotel stvar mirno poravnati ter je uradno klical zapeljane stranke in jih opozarjal na posledice. Kdor se je vabilu odzval, je preklical obdolžitve. Internacijonalci so to zvedeli, pa so pritisnili na zapeljance, da se niso vabilom več odzvali, jln tako ni preostalo drugega, kakor poiskati si zadoščenja pri sodišču. V kratkem se bode vršila obravnava, kjer nastopi nad 40 obtožencev.
O	izidu bomo svoj čas poročali.
Pekre.
p Kmetj e-socijal. demokrati. To se sicer malo čudno sliši, ampak za naše razmere je to nekaj čisto razumljivega. Naših kmetov Jugoslavija ni za las spremenila. Ostali so, kar so bili, Nemški Avstrijci ali kar je bilo svojčas isto, Štajercijanci. Nemške meščanske stranke se zanje ne brigajo več, »Štajerca* nr več, torej, so se vpisali v organizacijo nemške internacionale1. Ta pomeni zanje, ne kot nasprotna razredna in politična stranka, ampak glavno je, da je nemška stranka, ki se tudi zanje briga. Z njeno pomočjo upajo, da pri volitvah zopet zadavijo vse, kar je še ostalo slovenskega. Šli bi tudi v Samostojno Kmečko Stranko, toda oni dobro vedo, da obstoji ta stranka na Kranjskem in na južnem delu Štajerske samo iz Slovencev, tu na meji pa je še premalo bivših štajer-cijancev vmes. Zato so si rajše izbrali stranko, ki je vsaj tu v Mariboru odločno nemško-avstrijsko misleča. Prihodnjič še kaj več.
Iz Ptuja.
p Strašen zločin. V Orešje pri Ptuju je prišel na veliko soboto k zakonskima Kolarič nek njun sorodnik. Prosil ju je, da bi smel ostati pri njih čez praznike, kar sta mu oba drage volje ustregla (celo prigovarjala). V pondeljek zjutraj, ko je šel Kolarič v hlev živino krmit, je pa sto pil »gost* la njim in ga s sekiro dvakrat udaril po glavi, da se je nesrečnik takoj nezavesten zgrudil na tla; potem je zločinec zaprl hlevna vrata in šel v sobo, kjer je našel njegovo soprogo in jo istotako udaril z ostrino sekire dvakrat po glavi, da je na mestu obležala v mlaki krvi. Nato je pobral ves denar, ki sta ga imela Kolaričeva in nekaj obleke ter zginil. Do sedaj se ga še ni moglo zasačiti. Oba težbo ranjena so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je ona že umrla, on pa se bori s smrtjo.
Celje.
c Beračenje. Po celjskih ulicah in raznih vogalih se opazuje nebroj	en-
cev, ki beračijo in prosijo mimogredoče občinstvo za milodare — katerim se vidi, da so res največji siromaki, ali vsled bolezni ali poškodb, ki so jih pridobili v strelskih jarkih. Državna in občinska oblast bi morali najti sredstva, da se take reveže dostojno preskrbi. V to bi priporočali v prvi vrsti prazne dvorce novopečenih celjskih graščakov šla Stermecki, Rebeuscheggg, Leskoscheggg z turške zastave, Čater, Ra kusch & Comp. Kristus je učil, dajte Bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega mi pa pravimo »revežem, kar je njihovega
c Veletrgovec z lesno industrijo Ivan Čater se peča razen s svojo stroko tudi z raznimi drugimi verižniškimi pred meti. Dne 31. marca mu je zaplenil gospodarski urad en vagon slanine, katera se je
baje našla med drVami skrita. Radovedni smo, kje je skrita množina jajc — en vagon, katera je došla v Celje že pred dvema mesecema. Nedavno je prišlo na njegov naslov tudi štiri vagone prašičev, masti in slanine, ki jih je hotel gospodarski urad zapleniti. Gospod veleverižnik Čater pa je zabranil z motivacijo, da oskrbuje s tem jlagom gotove delavske konzume in raz-Drodajalnice. Kje so ti konzumi, prosimo ‘z imeni na dan! Raznim gospodom od merodajnih mest bi želeli malo manj prijateljstva s takimi škodljivci. Mogoče se pa zaplenjena slanina razdeli jednako konfisciranim črevljem.
c Majdičev mlin. Pred tremi tedni je došlo v Celje okrog 24 vagonov žita za gospodarski urad. Ker pa mestni mlin — poleg teh 24 vagonov še približno 10 drugih — ne more obvladati te množine, zastajajo vozovi na celjski postaji, s čimer se blago vsled stojnine vozov podražuje. Vprašamo slavno vlado v Ljubljani, kaj je z Majdičevim mlinom? Ta mlin je modernejše opremljen, kakor mestni mlin ter zmelje lahko na dan šest vagonov žita, čuje se pa, da je gospod Majdič akcijonar zagrebškega paromlina in baje tam zasluži mnogo več nego z lastnim mlinom. Priporočali bi deželni vladi, da ta mlin zaseže.
Iz Rimskih toplic.
Tukaj so še vedno večje trafike v rokah narodnih nasprotnikov, ki so se posebno za časa vojske odlikovali z zaničevanjem jugoslovanskega, osobito srbskega naroda in se še danes ne morejo spo-prijazniti z mislijo, da žive v jugoslovanski državi. Imamo dovolj slovenskih invalidov, narodno zavednih mož, ki so si zasluž in imajo tudi pravico, da se država za njih pobriga s tem, da bi jim podelila lahek zaslužek. Nujna potreba je, da se trafike v Rimskih toplicah in pri Sv. Marjeti razpišejo. — Ljudstvo pri nas je že zelo radovedno, kedaj se izvede agrarna reforma. Dosedaj se je samo obljubovala in ostalo je seveda vse tudi pri besedah. Koliko kočarjev in delavcev že nestrpno čaka, kedaj bodo imeli priliko dobiti zopet majhen košček rodovitne zemlje ali gozda od obširnega posestva imetnika Rimskih toplic, ki je znal tekom let odkupiti za nizko ceno najlepša zemljišča. Tega posestva se ni dalo niti pod sekvester, ampak se mu je postavilo samo nadzornika. Čemu se ščiti človeka, ki je znano surovo ravnal z ruskimi ujetniki in izkoriščal domače ljudi, ki so in še vsled siromašnega položaja garajo celi dan za sramotno, nizko plačo. Iz golega narodnega sovraštva ta človek tudi ni hotel oddati ^gostilne zavedni Slovenki v najem.
Kočevje.
k Našim Kočevarjem raste greben vedno bolj. In kako tudi ne, ko jih ščitijo razne vidne in nevidne roke. Tako imamo na Travi pri Kočevski Dragi za predsednika krajnega šol. sveta še vedno zagrizenega renegata, ki se, v svesti si zaščite od zgoraj, obnaša skrajno žaljivo in izzivalno na-pram vsemu, kar je slovenskega. Dasiravno zahteva naredba o preustroju šolstva, da se imajo tudi nemški otroci učiti par ur na teden slovenski, vendar prepoveduje ta možakar svojim otrokom udeleževati se slovenskega pouka. Pravi namreč, da se otroci slovenskega jezika na cesti nauče. Ali more biti potem govor o kakem smotrenem delu med domom in šolo, če vidijo drugi starši, kako se obnaša njih zastopnik — predsednik krajnega šolskega sveta. Oblast za vse to ve, vendar vse to mirno trpi. Vidi se, kako še veje ponekod avstrijski duh.
Društvene vesti.
§ Spored velikega ljudskega koncerta v prid Dijaške kuhinje v Mariboru je jako zanimiv. 120 pevcev in pevk ter 50 godbenikov Divizijske godbe bo proizvajalo:
1. Smetana, Overtura k »Libuši* (orkester).
2. Schwab, Zlata kangljica. Mešan zbor z orkestrom. 3. Smetana, Zbor vaščanov iz »Prodane neveste*. Mešan zbor z orkestrom.
4. Mešani zbori: a) A. Forster, Naše gore; b) L. Hudovernik, Naša zvezda; c) G. Ipavic, Milada; č) Ruski narodni (harm. E. Beran).
5. Beran: a) Dumka, b) Scherzo. Orkester.
6. Dvorrak, IV. slovansky taneč. Orkester.
7. Mozart, Overtura k »Čarobni piščali*.
8. Ženski zbori z orkestrom: a) Beran, In-trodukcija. Orkester. Spev vil. Spev in ples vil (alt-solo); b) H. Volarič, Slovenskim mladenkam. 8. 'Borodin, S step. Orkester. 10. Jenko, Zbor ciganov iz »Vračara*. Mešan zbor z orkestrom. Koncert se vrši dne 16. aprila (petek), ob 8. uri zvečer v Gotzovi dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici od pondeljka dalje.
Izpred sodišča.
Roman v rešilnem yozu. Rešilni vozovi so že marsikomu rešili življenje, to je vobče znana resnica. Ampak, da so rešilni vozovi sposobni rešiti tudi »čast* stranskih potov zaljubljenih zakoncev, to je tako maloznano, da se splača ta roman čitati. »On* ima nekje v Mariboru lepo urejeno delavnico, opremljeno z divanim. Izmed tolikih, ki so se na tem divanu pustile zmerit noge in nožiče za nove črevlje in črevljičke, je bilo tudi 17 letno dekle, ki je našlo posebno simpatijo do 40 letnega galantnega in vseskozi izkušenega moža. Pa da bo ta del romana čim krajši; našla sta se in kmalu zašla na »stranska pota*, katerih najljubši cilj je bil — divan. »Ona* je o teh potih svoje zakonske polovice začela nekaj slutiti. Ženske imajo v sličnih slučajih sploh dober »nos*. V jutru po neki noči, ko njega ni bilo domov, se napoti v delavnico. Našla ,2 divan obojestranko »zaseden*. Gotovo kritičen položaj... Pa on ni bil mož samo razuma, marveč tudi izuma. »Vidiš draga moja, ta-le je sinoči prišla si črevlje pomerit, naenkrat ji pride neznansko slabo, nisem si vedel drugače pomagati, pustil sem jo tu na divanu, ker druge pomoči ni bilo, pomagal sem ji sam. Zdaj si ti tu, jaz pa skočim hitro po rešilni voz, da to ubožico odpeljejo v bolnico*. In tako se je tudi zgodilo. ’ Kmalu na to se ustavi pred delavnico rešilni voz, naložili so vanj »težko bolano uboiico* in odvede! jo je v bolnico. Katero bolezen so tam zdravniki konštatirali, to nam žal ni znano. Vemo le, da je žena kmalu na to prišla na pravo sled tej »težki* bolezni in da je z vso ogorčenostjo užaljene zakonske boljše polovice tožila »njega* in njo po § 502 kaz. zak. Med razpravo je postala velikodušna; odpustila je »njemu*, ker je obljubil, da ne bo več stregel takim »bolnicam* in na tak način iskal rešitve v
—	rešilnem vozu. Toda »njej* sami pa ne more odpustiti; zahteva odločno, da se jo kaznuje. Ali v tem kritičnem položaju je »ubožica* sama našla rešitev; ne več v rešilnem vozu, ampak v zastarelosti ovadbe oziroma tožbe. Pred prvim sodnikom je našla milost in verjetnost, da je tožiteljica svojo ovadbo vložila prepozno. Ker »ona* nasprotno trdi, roma ta roman v rešilnem vozu še naprej. Kako bo končal, o tem svoje-časno poročamo.
Razne vesti.
* Revolucija elementov. O velikonočnem času je skoro vsako leto že v navadi, da pričnejo tudi podzemeljske sile revo-lucijonirati. In navadno je stari ognjenik Vezuv začetnik in povzročitelj te revolucije. Predno pa pride do izbruha, povzroča iz-puhtevanje plinov velikanske nevihte — čudno, skoro vedno v Severni Ameriki. Te dpi je v severozapadnem delu države Illinois in po večjkrajih držav Ohio, Michittgan, Indiana itd. razs-nala strahovita nevihta, vsled katere je bilo m logo človeških žrtev in na milijone d dar ev škode na poslopjih. Več tisoč ljudi je brez strehe, bolnice po prizadetih kroji h >o prenapolnjene s ponesrečenci.
* Na smrtni postelji se nahaja Nem. Avstrija. To ne trdimo mi, ampak našr »rdeči soilrugi* sami. Po svojih glasilih pišejo že posmdnice, ki se glase tako alt
slično: Vkljub temu, da se soc. demokratska republikanska vlada na vse kriplje prizadeva republiko Avstrijo na podlagi načrtov našega socialističnega programa ohraniti pri življenju, se republika nahaja na robu prepada, na smrtni postelji, leži že v zadnjih izdihljajih. Ljudje umirajo lakote, industrija in delo počivata. Valuta stoji na najnižji stopinji, vrednosti se prodajajo tujim kapitalistom za sramotne cene. Ne življenje, počasno hiranje in pogin od danes na jutri, je odvisno od beračenja, od miloščin, ki nam dohajajo iz sovražnih držav. A med tem počasnim hiranjem onih, ki si za drag denar podaljšujejo življenje, iimirajo tisoči... Tako toraj izgleda „raj‘ tam v Nem. Avstriji, po kateri hrepeni še toliko naših ljubih Mariborčanov, med njimi tudi mnogo, mnogo naših — „ rdečih sodrugov", ki zdaj svečano zatrjujejo, da se niso nikdar ogrevali za to, da pride tudi Maribor pod republikansko okrilje tega „raja“ — na smrtni postelji.
*	Davek na vojne dobičke. Vlada v Beogradu se je po dolgih premislekih vendar odločila, da vsaj pusti razglasiti davek na vojne dobičke. Pa gospodje vojnodobič-karji imajo tudi še zdaj časa dovolj, da spravijo, kar še niso spravili — na varno. Kajti gospod finančni minister je za enkrat odredil, da se ,naj takoj dela za določitev dohodninskega davka in davka na vojne dobičke v Hrvatski, (tam jih je največ) Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji in Istri, in sicer za vsa ista, za katera niso bila določena". Smo radovedni, koliko časa še preteče od dneva te odredbe pa do točne izvršitve z istim popolnim uspehom,
i	'cor bi se to — že zdavno lahko zgodilo.
* Poletni čas v Jugoslaviji. Kakor čuje mo, so menda iz samega brezdelja sklenili v zadnji seji ministrskega sveta, da mora tudi naša država posnemati Nemčijo ter vpeljati poletni čas. Ob polnoči med 9. in 10. aprilom pomakne se čas za eno uro naprej. Letni čas naj bo trajal do 30. septembra. Čudom se čudimo, da nima ministrski svet nobenih plodovitejših ukrepov delati ter se s takimi otročarijami peča. Žalostna nam majka!
* Poior pred itaL falslfikati I Na Dunaju kroži veliko število falzificiranih italijanskih bankovcev po 50 in 100 lir starejše emisije od leta 1896. Ti falzifikati,' ki so najbrže enega in istega izvora, se razlikujejo od pravih bankovcev osobito po sledečih znamenjih : Pravi bankovci imajo na obeh straneh v velikem medaljonu razločno iz-kovano Neptunovo glavo v vodenem tisku le v prozirajoči luči, torej transparitno, pri falzifikatih se pa vidi to glavo le na hrbtni strani v medlo sivi, nerazločno posneti sliki. Te falzifikate je baje izdajal neki Italijan pri nakupih v trgovinah. Popisan je kot 25—30 let star, velike, vitke rasti,_ temnih lasi, temnih lic brez brade ali majhnimi brki, oblečen z zelenkastim, kosmatim površnikom in mehkim zelenim klobukom. Nahajal se je večjidel v spremstvu neke žene v starosti 20—25 let, srednje velikosti, vitke rasti, z lepim okroglim licem, temnih lasi, oblečene v temnomodri kostum s slamnikom, tolmačila mu je pogovore. Ta popis je prikladen na nekega Luigi Lagomarsino, trgovca iz Milana, rojen 24. maja 1895 v Milanu in tja pristojen in Malvino Mallaire ali Valerijo Mallaira, rojena leta 1900 v Inns
bruck, ki sta stanovala od 13. marca 1920 v hotelu Stefanie na Dunaja in sta zadnji dan nemudoma zapustila ta hotel. Občinstve se opozarja na te falzifikate in da, v slučaju pojave popisanih oseb, iste takoj naznani pristojnim oblastim.
* Poior pred sleparji. Dogodili so se v zadnjem času slučaji, da so se dosedaj še nepoznani zlikovci (v vojaških oblekah) v železniških vozovih, na železniški progi od Zidanega mosta do Špilja in od Celja do Dravograda izdajali za policijske organe ter 60 pri tem odnesli potujočemo ljudstvu večjo množino vsakovrstnega imetja. V svrho preprečitve, da ne bi postal eden ali drug potnikov žrtev te vrste ljudi, se opozarja občinstvo, da mora imeti vsak javni organ izkaznico f>ri sebi. Svetuje se zategadelj občinstvu, da zahteva pri vsakem pregledu, oziroma zaplenitvi blaga od dotičnega stražarja, da mu pokaže svojo izkaznico ter se le v slučaju, da je ista izdana pravilno z uradnim pečatom opremljena od okrajnega glavarstva, policijski oddelek v Celju, uradnemu organu pokoriti, drugače pa ni blaga nikakor oddati, temveč je treba zadevo prijaviti železniškemu sprevodniku oziroma postajenačelniku prihodnje postaje ali orožnikom, če bi bili slučajno v bližini. (Jugoslavija*).
* Borza. Zagreb, 8. Ameriški dolarji 15.000-15.250, avstrijske krone 68-70, bolgarski levi 200, čehoslovaške krone 190-200, francoski franki 1150-1200, nemške marke 250-252, italijanske iire 825. .— Curih, 7. aprila. Berlin 8.80, New York 552, London 22, Pariz 36, Milan 25, Praga 7.50, Krakov 2.30, Budimpešta 2.60, Dnnaj 2.50, avstrijske žigosane novčanice 2.50.
Rdeča progaganda za Nemško Avstrijo.
Tovariši! Somišljeniki!
Naša mariborska „internacijonalaa si upa javno trditi, da ni nikdar vganjala propagando v Mariboru in okolici za pri-klopitev Maribora in okolice k Nemški Avstriji.
Prepričani, da bomo to javno trditev,
—	da ne rečemo — to javno laž, lahko tudi javno ovrgli in jo podprli z dokazi, se obračamo do vas vseh, da nas tozadevno podpirate. Sporočite nam ustmeno ali pismeno vsaj večje tozadevno vam znane podatke, podprte z dokazi, in sicer z natančnimi imeni dotičnih agitatorjev in prič ter vsaj približno čas in kraj ali priliko, kje in kako se je propaganda izvršila. Vsi taki podatki morajo biti točni, zanesljivi. Na pismenih poročilih naj ob zaključku vsakdo tudi pripomni ali je pripravljen za svojč podatke prevzeti, če treba tudi osebno odgovornost ali hoče, da se ga ne imenuje.
V	obeh slučajih pa mora biti poročilo opremljeno z natančnim naslovom poročevalca.
Tovariši! Somišljeniki! Naša mariborska Binternacijonala“ (kakšna druga drugod nikjer ne obstoja več) sama vam nudi najlepšo priliko, da jo po zasluženju pošteno razkrinkate. Uverjeni smo, da ji to lastno njeno željo lahko izpolnite!
Uredništvo.
Izdajatelj in založnik: Konzorcij „Nova Pravda".
Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
I Priporočljive tvrdke:
Tran Dovak
prva slovenska brivnica 10-3
maribor, Aleksandrova c. 22.
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Zaloga črevliev, perila, potnih košar,
tržnih torbic i. t. d.	10-3
3osip lllislej
pekovski moister
maribor, Koroška cesta 21
—K
-4<
--♦< —♦< _♦< —♦<
_♦<
—•< —H —•< —•< —•< —•<
—♦< —H —*<
—H —•<
ABONENTI
na kosilo, dnevno osem kron
se sprejemajo v restavraciji	2—1
,»Križev Dvor44
■aribor, Ruška cesta it 45.
Ta obilen obisk se priporočata
Leopold in Lenika Habjanič.
Razširjajte ,Novo Pravdo* 1
-M
-M
-•<
Novi tečaji za
slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje,
slovensko korespondenco, nemško korespondenco,
računstvo,
slovensko knjigovodstvo, nemško knligovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino,
nemščino za začetnike, lepopisje in	3—1 s
cirilico
zatnejo 3. majnika 1920 Zasebni učni zavod LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 17, I. n.
Govorilne ure od 11. do 12. Telefon 34-VlIf. Natančen prospekt se dobi brezplačno tudi v knjigami Heinz v Gosposki ulici.
k-
*-
>♦—
K-
-
h
*■.-
>-
K—
>+—
>♦—
►—
K-
K— K ' >•-
^TTmmmmmmtTTTTTfK
Nabirajte ma 'Milkami »Mati!
Anton Černe
graver 10-3
Ljubljana, Dvorritrgl j
o PCrCrfr^	.•‘.•‘.•M-1	i-Unrir	t	j
Največja zaloga moških in deških oblek po solidnih cenah
Schwab & Bizjak, Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
Manufaktura - moda - konfekcij a. 10-3
Slavnemu občinstvu utjudno naznanjava, da sva ofr»-rila v Krčevini štev. ?o3 |»» I Mariboru, ob glavni vrsti
trgovino	z	mešan
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, se zrn obilen
trgovina os železnino „pnl zlati lopati** — Ljubljana
Valvazorjev trg 7.	10—3
Prevzetje restavracije.
Naznanjava cenj. občinstvu, da sva :: prevzela s 1. aprilom 1920 ::
restavracijo .Križev dvor1'.
Priporoča se dobra kuhinja, izvrstna vina in stalno sveže pivo ter točna postrežba.
Cenj. občinstvu se najtopleje priporočata
Leopold in Lenčke Habjani!.
(,) Zaloga pohištva
KAROL PREIS
M9R1BDR, Slomžebo« trg G
Cenik zastonj. — Svoboden ogled, brez obveznosti. io-3
eee&eeeeeoe-
Zmožnega višjega polirja
3-1
sprejme Kranjska stavbna družba s Ljubljani, Levstikova ulica 19.
Baloh $ Rosina
maribor Grajski trg J
galanterija, drobnarija, kosmetični predmeti, potne košare, pletarski izdelki na debelo in drobno.
Framo Maier
Maribor, Glavni trg St. 9.
Zaloga sukna, platna in manu-fakturnega blaga.
Repertoire Slovenskega mestnega gledali&ia.
V soboto, dne 10. aprila: Protekdja. Abon. B-34.
V nedeljo, dne 11. aprila: Pepeluh. Izven abon.
V torek, dne 13. aprila: Protekcija. Abon. A-34.
V četrtek, dne 15. aprila: Sappho. Abon. A-35.
V soboto, dne 17. aprila: Divji lovec. Abon. B-35.
pr-'
m
Pošljite takoj naročnino nakaznici. S aprilom ustavimo list vsem9 ki med tem časom še niso
vposlali	naročnine*