Izvirni znanstveni œlanek PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA PRIPADNIKOV SLOVENSKE VOJSKE V MIRNODOBNIH RAZMERAH IN NA VOJAØKIH MISIJAH Z VIDIKA STRESA IN IZGOREVANJA INTRODUCTION OF BEHAVIOURAL RESPONSES AND BIO-PSYCHO-SOCIAL WELL-BEING ANALYSIS AMONG MEMBERS OF SLOVENE ARMED FORCES IN PEACEFUL AND SPECIAL (MISSION) CIRCUMSTANCES – COPING WITH STRESS AND BURN-OUT P O V Z E T E K Øtudija odgovarja na vpraøanje, kateri psiholoøki dejavniki delujejo oziroma jih je mogoœe prepoznati pri osebah (vojakih), ki poroœajo o slabøem bioloøkem in psihosocialnem blagostanju, dosegajo viøje vrednosti izgorevanja in so poslediœno manj uœinkoviti in manj motivirani za delo. Obœutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek1 17 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. samoocena zdravja pa je napovedni dejavnik poveœane umrljivosti in veœje potrebe po zdravstvenih storitvah. Uporabljena diagnostiœna strategija doloœa koncept zdravja kot bioloøko in psihosocialno blagostanje ter prinaøa moænost novih ugotovitev o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocene) zdravja ter organizacijskega ozraœja. Drugi del øtudije prikazuje prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaøœite glede prebolevanja travmatiœne (nasilne) situacije v vojnih ali mirnodobnih razmerah s poudarkom na osebnostnih potencialih (osebnostna struktura, obvladovalni mehanizmi, zmoænost za nadzorovanje svojega poloæaja, morebitne predhodne travmatiœne izkuønje), doæivljanju pomembnih medsebojnih interakcij in predvsem na odnosu do rabe psihoaktivnih snovi. Uporabili smo test Eysenckovih osebnostnih lestvic, test o spoprijemanju s stresom, vpraøalnik izgorelosti, vpraøalnik o zadovoljstvu pri delu ter vpraøalnik za oceno posebnih æivljenjskih obremenitev in samooceno zdravja. Analizirali smo odgovore 390 pripadnikov Slovenske vojske in jih razdelili v skupino zdravih, manj zdravih (po merilu bolniøkih odsotnosti zaradi bolezni) in skupino udeleæencev misij. Rezultate razlagamo na podlagi domneve, da so preizkuøanci verodostojno odgovarjali, opozorimo pa tudi na moænost zanikanja in/ali odpora. Posledice posebne æivljenjske obremenitve v izkuønji psihiœne travme so v celotnem vzorcu zanemarljive, skupina udeleæencev misij se po travmatiziranosti ne razlikuje od drugih dveh (SK1-Z in SK2-B). Ob domnevi, da so odgovori na vpraøanja o posebnih æivljenjskih obremenitvah verodostojni, sta kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med SK1-Z in SK2-B deloma pojasnjujemo z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo, deloma pa z nezadovoljstvom pri delu. Za skupino udeleæencev misij so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali opustitev poklica oziroma dela. Œe iz zadovoljstva sklepamo na organizacijsko ozraœje, rezultat v skupini udeleæencev misij zahteva posebno pozornost. Predlagamo spremembe v vodenju in izbirnih postopkih. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 18 K L J U Œ N E B E S E D E Temel jne osebnostne las tnos t i , spopri j emanje s s tresom, izgore los t , zadovol j s tvo pri de lu , b io loøko in ps ihosoc ialno blagos tanje , zdravje , travma. A B S T R A C T The study gives answers to a question about psychological factors influencing (and can be identified) individuals (soldiers) who report lower bio-psycho-social well-being and who attain higher burn-out values and are thus less effective (at work) and less motivated (for work). The perception of one’s own health can be taken as an outline criterion of an individual’s health condition. Consequently a poor self-assessment of one’s health is a prognosticator of higher mortality and of an increased need for health care services. On the one hand, the diagnostic strategy used operationalizes the concept of health as bio-psycho-social well-being and on the other hand, it brings the possibility of new findings on the interdependence of stress, burnout (self) assessment of health and organizational climate. The second part of the study deals with the identification of the risk factors and protection relating to the recovery from a traumatic (violent) situation in the context of war or peace conditions, with the stress on personality aptitudes (personality structure, »coping« mechanisms, the ability to control one’s own situation, possible precedent traumatic experience), on the experience of important interpersonal interactions and above all on the attitude towards the use of psychoactive substances. We used the Eysenck Personality Scales test, the Ways of Coping Questionnaire, the Burnout Questionnaire, the Satisfaction at Work Questionnaire, the Questionnaire on Special Life Strains on the Self-assessment of Health Questionnaire. We analysed the answers of 390 members of the Slovenian Armed Forces and divided them in the following groups: the healthy, the less healthy (based on sick leave criterion) and participants of missions. The interpretation of the results is based on a presumption that all respondents answered truthfully. The possibility of denial and/or resistance must also be taken into account. The consequences of a particular life strain in the form of Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 19 psychological trauma are negligible in respect to the entire sample group. The mission group does not differ from the other two groups (the SK1-Z and the SK2-B) by trauma-related experiences. Based on the presumption that the answers on particular life strains are truthful, the key factors of the distinction between the groups are burn-out and work (dis)satisfaction. The differences between the SK1-Z and the SK2-B group can be explained partly by personal characteristics and the so-called psychosomatic orientation and partly by dissatisfaction with work. The characteristics of the mission group are overall dissatisfaction, cynicism, machismo and distrust. Burnout (cynicism, low self-realization) is a sign of an exhausted/damaged bio-psycho-social well-being, which can lead to absenteeism or to resignation of one’s profession/employment. If we make conclusions about the organizational climate from the point of view of satisfaction, the result in the mission group calls for special attention. A change in leadership and in selection procedures is suggested. K E Y W O R D S Basic personal i ty trai t s , coping with s tress , burnout , sat i s fac t ion at work, b io-psycho-soc ial wel l -be ing , heal th , psychological trauma. IZHODIØŒA Stres Vsaka sprememba v æivljenju posameznika lahko zanj predstavlja stres, œe prilagajanje na nove razmere preseæe njegove sposobnosti (prilagoditvene potenciale). S stresom navadno oznaœujemo negativne posledice zunanjih vplivov, œeprav je stres lahko tudi pozitiven (Seliœ 1999). Dejavniki tveganja za stres v razliœnih poklicnih skupinah, na primer med kontrolorji letenja in vozniki tovornjakov, so preobremenjenost, vkljuœevanje v razliœne prostovoljne dejavnosti in poslediœno pomanjkanje œasa, pretiran nadzor nad opravljenim delom, spolno nadlegovanje na delovnem mestu ter kombinacija noœnega in dopoldanskega dela. Vsi ti stresorji se seøtevajo in dolgoroœno vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter æeljo po menjavi sluæbe. »Samouœinkovitost« odraæa posameznikovo prepriœanje, da lahko uspeøno PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 20 opravi neko nalogo. »Samouœinkovitost« in podpora iz okolja zmanjøujeta stres in izgorelost – pri nekaterih kulturah je za zmanjøanje stresa pomembnejøe individualno, pri drugih pa skupinsko prepriœanje v »samouœinkovitost« (Schaubroeck, Lam, Xie 2000). Nekateri avtorji ugotavljajo, da »samouœinkovitost« zmanjøa stres le pri osebah, ki uporabljajo aktivne prilagoditvene tehnike. »Samouœinkovitost« je pozitivno povezana z dejansko uœinkovitostjo, œe je delovna obremenitev majhna, œe pa je velika, ta povezava ni statistiœno pomembna. Obœutek nadzora pri delu zmanjøa stres samo pri »samouœinkovitih« in pri tistih, ki si ne pripisujejo odgovornosti za morebitni neuspeh. Obœutek nadzora in prepriœanje, da je delo praviœno organizirano, zniæata mogoœe stroøke zdravljenja v naslednjih petih letih, obremenjenost z delom ter konflikt med delom in druæino. Zaøœitni dejavniki pred stresom so trdnost, optimizem, samozavest ter nadzor nad opravljenim delom, ki je vsebinsko usmerjeno k uœinkovitosti in je iz njega mogoœe izluøœiti koristne sklepe (Van Dick, Wagner 2001). Stres, ki predstavlja izziv, je pozitiven, prinaøa veœje zadovoljstvo pri delu in manj iskanja druge zaposlitve. Velja tudi obratno: stres, ki se zdi nepremagljiv, je negativen. Zlasti æenske na vodilnih poloæajih se s stresom spopadejo le, kadar ga ocenijo kot groænjo socialnim odnosom, in menijo, da je obvladljiv. Osebnostni dejavniki, kot na primer negativno œustvovanje, statistiœno pomembno ne vplivajo na odnos med stresom in obremenjenostjo pri delu. Pri zaposlitvi za doloœen œas sta z veœjo stresnostjo povezana obœutek, da zaposlitev ni zanesljiva, in manjøi vpliv pri odloœanju (Nandi et al. 2004). Stres zmanjøuje manjøa obremenitev z delom, zato je zaposlitev za doloœen œas vendarle manj obremenjujoœa. Izgorelost Izgorelost je sindrom, ki je posledica dolgotrajnega delovanja œustvenih in medosebnostnih stresorjev pri delu. Opiøemo ga s tremi dimenzijami: to so œustvena izœrpanost (ŒI), depersonalizacija (D) in osebna izpolnitev (OI). Œustvena izœrpanost je najpomembnejøa dimenzija izgorelosti in pomeni obœutek preobremenjenosti in izœrpanosti lastnih psihofiziœnih virov. Depersonalizacija ali cinizem je medosebnostna komponenta izgorelosti; gre za negativen, neobœutljiv, otrdel odnos do dela, sodelavcev in strank (Buunk et al. 2001). Nizko osebno izpolnitev predstavljajo obœutki pomanjkanja kompetence, nizke produktivnosti in neuspeønosti pri delu (Maslach, Schaufeli in Leiter 2001). Dejavniki tveganja za izgorelost so veœje zahteve pri delu in pomanjkanje Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 21 podpore (ali negativna podpora) iz okolja, stres, nevrotiœnost, manjøa avtonomnost pri delu (za œustveno izœrpanost), previsoki cilji, teæave pri usklajevanju med delom in druæino (zlasti za œustveno izœrpanost), institucionalno usmerjena druæba (za ŒI), pomanjkanje obœutka, da je poklic cenjen. To velja predvsem pri poklicnih skupinah, ki dajejo razliœne vrste pomoœi ljudem. To so medicinske sestre, socialni delavci, delavci na zavodih za zaposlovanje in v klicnih centrih, skrbniki starejøih, vojaki ipd. Ena glavnih razlik med izgorelostjo in depresijo je obœutek manjvrednosti. Manjvrednost je pozitivno povezana z depresijo, medtem ko na œustveno izœrpanost nima vpliva. Na obœutek manjvrednosti ne vplivajo starost, izobrazba ali ure (trajanje) dela. Vpliva pa spol – æenske se redkeje poœutijo manjvredne. Zaøœitni dejavniki pri izgorelosti so »samouœinkovitost« in pozitiven odnos, optimizem, œustvena podpora iz okolja (pozitivna oziroma kadar ni povezana z delom), ekstravertiranost (le za osebno izpolnjenost) in sposobnost dobrega komuniciranja (za depersonalizacijo in osebno izpolnjenost). Posledice izgorelosti najhitreje odpravimo s kognitivno vedenjsko terapijo, svetovanjem in tehnikami sproøœanja. Novejøe øtudije odkrivajo izvor izgorelosti predvsem v prepletu zunanjih (administrativna opravila, teæke delovne razmere ipd.) in notranjih (osebnostnih) dejavnikov (idealizem, narcisoidnost, perfekcionizem, osebnost tipa A), kot posledico razkoraka med (velikimi) priœakovanji in realnostjo (Bussing, Glaser in Hoge 2001). Travma in posttravmatska stresna motnja Travma je neprijetno œustveno doæivetje, ki ima dolgo trajajoœe uœinke na duøevnost. Pri ekstremni stresni izkuønji sta posebej pomembna dva obœutka: pomanjkanje nadzora in nepredvidljivost dogodkov, ki so vitalnega pomena za posameznika. Obœutek izgube nadzora se je izkazal za hujøega kot njegovo pomanjkanje (se pravi, da so bili bolj prizadeti ljudje, ki so imeli pred travmo veœ nadzora nad svojim æivljenjem). Doæivljanje tako imenovanega posttravmatskega stresnega sindroma (gre za psiholoøke in vedenjske spremembe po izpostavljenosti razliœnim travmatiœnim doæivetjem) ima moœno podlago v spremenjeni nevrobiologiji moæganov: realno je priœakovati, da bodo travmatiœna doæivetja zahtevala davek na psihosocialni in tudi na bioloøki ravni (Yehuda et al. 2005). Spomin na travmatiœne dogodke ne izzveneva tako kot obiœajno uœenje. Hormona norepinefrin in adrenalin, ki se sproæata v travmatiœnih situacijah, namreœ krepita dolgotrajni spomin. Ko moægani enkrat PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 22 postanejo obœutljivi na tako uœenje, lahko celo mogoœa groænja sproæi ves opisani alarmni somatski sistem. Pomembno je, da se ljudje, ki trpijo za temi simptomi, nauœijo poveœati svojo odpornost proti tesnobi in napetosti ter izoblikovati funkcionalen naœin psihosocialnega delovanja (Carlier, Voerman in Gersons 2000). Razliœni dejavniki v osebah, neposredni okolici in øirøem sistemu lahko omilijo posttravmatske stresne izkuønje ali pa jih poslabøajo (Harvey 1996). Analiza pogostih nefunkcionalnih obvladovalnih (»coping«) mehanizmov kaæe na zanikanje problema, pasivnost, beg v dnevno sanjarjenje, pretirano usmerjenost v obtoæevanje samega sebe ali pa, nasprotno, zgolj drugih, izogibanje nekaterim okoliøœinam ali ljudem ter uæivanje psihoaktivnih snovi (McFarlane 1998). Eden izmed odzivov znotraj posttravmatske motnje je kroniœna oblika æalosti, ki se razvije naprej v depresijo, pri moøkem obvladovalnem vedenju pa se utegnejo znaki posttravmatskega stresnega sindroma izraziteje kazati v poveœani impulzivnosti in agresivnosti. Treba je tudi poudariti, da se pri moøkih depresivno razpoloæenje bistveno pogosteje prikriva s poveœano agresivnostjo, prepirljivostjo in uæivanjem psihoaktivnih substanc (Werner 1993, Volpicelli et al. 1999). Veœina ljudi simptome travmatske izkuønje (npr. vsiljivi muœni spomini na dogodek, moœno vzdraæen nevrovegetativni sistem, ki se kaæe kot moœno poviøana tesnobnost, izogibalno vedenje) pomembno omili v treh do øtirih mesecih. Dramatiœen takojønji odziv pomeni manjøe tveganje za pozne, odloæene posledice na psihosocialnem podroœju, kot pa takojønji odziv v obliki œustvene zamrznitve oziroma neodzivnosti. Pozno razviti ali nepreboleli posttravmatski stresni sindrom v subkliniœni in kliniœni obliki pomeni veliko tveganje za zmanjøano delovno zmoænost ter slabøo kakovost bioloøkega in psihosocialnega funkcioniranja. PROBLEM IN METODA Øtudija obsega dva kljuœna kompleksa vedenja in doæivljanja pripadnikov Slovenske vojske: a) poravnavanje s stresom in izgorelost pri delu, b) poravnavanje s travmo in obravnavo posttravmatske stresne motnje. Zasnovana je bila, da bi opredelila celotno podroœje bioloøkega in psihosocialnega blagostanja oseb (vojakov) ter predlagala naœine oziroma strategije znotraj institucije (SV), ki uœinke teh stanj prepreœuje in/ali zmanjøuje. Poravnavanje s stresom in poœutje (v bioloøkem in psihosocialnem smislu) je pojav z veœ Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 23 razseænostmi – posledica interakcij med socialnim okoljem, (vojakovo) osebnostjo, æivljenjskimi navadami, vedenjskimi vzorci, konstitucijo in dedno zasnovo. Øtudija je v zasnovi temeljila na presejalni analizi zdravja (kot bioloøkega in psihosocialnega blagostanja), poravnavanja s stresom in izgorevanja/ izgorelosti vzorca pripadnikov SV. Prvi del problema øtudije je bilo vpraøanje, kateri psiholoøki dejavniki delujejo (jih je mogoœe prepoznati) pri osebah (vojakih), ki dosegajo viøje vrednosti izgorevanja in so poslediœno manj uœinkoviti in manj motivirani za delo. To smo ugotavljali z odkrivanjem razlik med vojaki, ki ne kaæejo znakov izgorelosti, in tistimi, ki dosegajo viøje vrednosti pri œustveni izœrpanosti in depersonalizaciji, vkljuœno s pogostejøimi pritoæbami o telesnih (zdravstvenih) teæavah. Na podlagi presejalne analize smo oblikovali dve skupini – prvo, ki je manj zdrava in ima viøje vrednosti izgorelosti, in drugo, v kateri so pripadniki SV z niæjo vrednostjo izgorelosti in boljøim bioloøkim in psihosocialnim blagostanjem. Koncept zdravja na bioloøki ravni smo izvorno nameravali preveriti z vkljuœevanjem ugotovitev rednih zdravstvenih pregledov. Pregled zdravstvenega stanja vojakov izvedbeno ni bil mogoœ, zato smo komponento preoblikovali in namesto podatkov z rednih periodiœnih pregledov izbranih oseb in ocene njihovega aktualnega zdravstvenega stanja ter pregleda zdravstvenih kartonov za pretekla tri leta izdelali vpraøalnik za samooceno zdravstvenega stanja, ki so ga udeleæenci izpolnjevali skupaj z drugimi psihodiagnostiœnimi instrumenti. Pregled odsotnosti z dela zaradi bolezni (trajanje, razlog) je vkljuœen v samooceno zdravstvenega stanja, SV pa je zagotovila kriterijske podatke. Samoocena zdravstvenega stanja je posameznikova subjektivna sploøna ocena njegovega zdravja. Temelji na doæivljanju lastnega zdravja in obsega bioloøke, socioloøke in psiholoøke razseænosti. Samoocena zdravja odraæa obstojeœo bolezen, simptome bolezni, dejavnike tveganja za bolezen ali funkcionalno stanje posameznika. Dodatni dejavniki, ki vplivajo na samooceno, so osebna izkuønja z zdravjem, znanje, povezano z zdravjem, in obvladovanje æivljenjskih okoliøœin, kar vodi do znaœilnega posameznikovega obnaøanja v zvezi z zdravjem. Poleg tega vplivajo øe duøevni, socialni, œustveni in druæbenoekonomski dejavniki. Samoocena je povezana tudi s tveganim obnaøanjem, predvsem s prehitro voænjo, telesno nedejavnostjo in nezdravo prehrano. Obœutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba samoocena zdravja pa napovedni dejavnik poveœane umrljivosti in veœje potrebe po zdravstvenih storitvah; uporablja se za oceno zdravja populacije. Vpraøalnik za samooceno PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 24 zdravstvenega stanja smo sestavili na podlagi pregleda in uporabe øtevilnih virov ter ga predhodno preizkusili na manjøi skupini oseb. Uporabljena diagnostiœna strategija doloœa koncept zdravja kot bioloøko in psihosocialno blagostanje ter prinaøa moænost novih ugotovitev o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocene) zdravja in organizacijskega ozraœja. Drugi del øtudije prikazuje prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaøœite glede prebolevanja travmatiœne (nasilne) situacije v vojnih ali mirnodobnih razmerah s poudarkom na osebnostnih potencialih (osebnostna struktura, obvladovalni mehanizmi, zmoænost za nadzorovanje svojega poloæaja, morebitne predhodne travmatiœne izkuønje), doæivljanju pomembnih medsebojnih interakcij in predvsem na odnosu do rabe psihoaktivnih snovi. Pripomoœki Vpraøalnik za samooceno zdravstvenega stanja, EPQ-R (Eysenckove osebnost- ne lestvice) (Eysenck, H. J. 2003), Naœini spoprijemanja s stresom (Folkman in Lazarus, v Lamovec 1994), Izgorevanje (Maslach, v Penko 1994), Zadovoljstvo pri delu (vpraøalnik JDI, v Konrad 1994), Spoprijemanje s posebnimi obremenitvami (vpraøalnik MINI International Neuropsychiatric Interview, razliœica 5.0.0., Lestvica samospoøtovanja Rosenberg, polstrukturirani intervju glede znaœilnosti razvojnega obdobja). Preizkuøanci Po opravljenem zajemu leta 2007 smo zbrali 448 diagnostiœnih zvezkov, med katerimi je bilo pribliæno 60 povsem neuporabnih. Ko smo izloœili podatke preizkuøancev, ki so puøœali prazne odgovorne liste, smo v nadaljnjo analizo vkljuœili 390 diagnostiœnih zvezkov. Bolniøki dopust zaradi bolezni (ne poøkodb) smo pri preizkuøancih, nastanjenih v Sloveniji, uporabili kot merilo delitve na skupini SK1-Z (zdravi) in SK2-B (bolni oziroma manj zdravi). Vsi preizkuøanci so diagnostiœne zvezke izpolnjevali v vojaønicah, pripadniki misij pa po vrnitvi domov. Tabela 1: Spol vkljuœenih v øtudijo Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 25 N % Povpreœna starost (leta) Mediana Moøki 342 87,7 30,7 ± 7,70 29 Æenske 48 12,3 31,1 ± 7,02 28 Skupaj 390 100 30,73 ± 7,61 29 Med moøkimi in æenskami glede starosti ni statistiœne signifikantnosti (p > 0,05). Populacija (SV) v zaœetku leta 2008 øteje 6855 pripadnikov, od tega 5908 moøkih (86,19 %) in 947 æensk (13,81 %). Po spolu obravnavani vzorec ustrezno predstavlja populacijo. Variance se med skupinami razlikujejo statistiœno znaœilno (Levenov test: p < 0,05) – najmlajøi so udeleæenci misij, najstarejøi iz skupine SK2-B. Skupaj 37,8 % je samskih, nikoli poroœenih, od tega najveœ med udeleæenci misij (14,4 % od vseh). 61 % vpraøanih nima otrok, od tega najveœ med udeleæenci misij (23,3 % od vseh). 93,9 % se ni (nikoli) razvezalo. Veœina æivi v mestnem ali vaøkem okolju, najmanj v primestnem. Skupaj 78,5 % se s øportom ukvarja veœ kot eno uro na teden – najveœ med udeleæenci misij in v skupini SK1-Z. O najveœ poøkodbah poroœajo v skupini SK2-B (10,3 %), udeleæenci misij pa o nepomembnih poøkodbah (13,8 %), medtem ko so v skupini SK1-Z veœinoma brez poøkodb (20 %). 70,7 % vseh ni doæivelo izgube bliænje osebe – razlik med skupinami ni. Vojaki na misijah imajo krajøo delovno dobo v primerjavi s tistimi v domovini. V SV je razmerje med deleæem œastnikov, podœastnikov in vojakov 22,8 % œastnikov, 30 % podœastnikov in 47,2 % vojakov. V obravnavanem vzorcu je 60 % vojakov, 25,1 % podœastnikov in 14,9 % œastnikov oziroma ni podatka o œinu. Struktura vzorca se od populacije razlikuje predvsem po veœjem deleæu vojakov in manjøem deleæu œastnikov. Najniæjo izobrazbo dosegajo vojaki na misijah. Med sluæbovanjem v SV so dosegli viøjo izobrazbo vojaki iz skupin SK1-Z (7,4 %) in SK2-B (7,2 %), med udeleæenci misij pa le 2,8 %. Vojaki iz SK2-B in udeleæenci misij v veœjem deleæu odgovarjajo, da ne opravljajo dela, ki bi ga æeleli (13,3 % oziroma 13,1 %). 41,8 % vseh vpraøanih je æelelo napredovati, a jim to ni uspelo, od tega so bili najmanj uspeøni udeleæenci misij. 66,9 % jih je napredovalo, kot so æeleli, od tega najveœ udeleæencev misij. 11,5 % je enkrat zamenjalo formacijsko dolænost na svojo æeljo, skupaj 29,5 % pa zaradi sluæbenih potreb, od tega najveœ iz SK2-B in udeleæencev misij. Tvegano uæiva alkohol 4,8 % preizkuøancev (gre za pitje alkohola s poveœanim tveganjem za neugodne posledice na psihosomatski in/ali telesni ravni). Rezultat kaæe na manj tvegano vedenje v odnosu do alkohola, kot je to v slovenski populaciji (ocene tveganja 10 %). Ne kadi 56,5 % preizkuøancev: 58,9 % v SK1-Z; 59,8 % v SK2-B in 50,8 % med udeleæenci misij. Kadi 34,4 % preizkuøancev: 31,7 % v SK1-Z, 29,8 % v SK2-B in 41,4 % med udeleæenci misij. Vœasih je kadilo 9,1 % preizkuøancev: 9,4 % v SK1-Z, 10,2 % v SK2-B in 7,8 % v skupini udeleæencev misij. Podatki kaæejo, da med preizkuøanci kadi PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 26 veœji deleæ, kot so aktualni podatki v Sloveniji (77,2 % nekadilcev, deleæ kadilcev leta 2006 je 22,8 %), v skupini udeleæencev misij je deleæ kadilcev skoraj øe enkrat veœji kot je slovensko povpreœje. Veœina preizkuøancev izhaja iz druæin z obema starøema – 81,2 %, iz enostarøevske druæine jih je 15,1 %, z drugimi skrbniki pa je æivelo 2,5 %. Zadovoljivo doæivetje varnih okoliøœin med odraøœanjem ima 90,5 %, okoliøœine odraøœanja so bile veœinoma stabilne pri 94,8 %, dobre izkuønje z avtoriteto odraslega zunaj druæine je imelo 50,5 %, brez te izkuønje pa je 37,4 % preizkuøancev. 9,7 % je imelo izkuønjo z zelo obremenjujoœim odnosom s skrbnikom (nenehni konflikti, nasilje), veœina (84,8 %) pa takih izkuøenj ni doæivela. Deleæ slabe izkuønje s skrbniki je viøji pri æenskah. Kot otroci so bili vedenjsko nemirni v 80,2 %, zelo plahih je bilo 4,3 %, posebno nadarjenih (øport, ustvarjalnost, uœenje) je bilo po samooceni 12 %. REZULTATI Samoocena zdravstvenega stanja Vojaki so ocenjevali pogostnost teæav, s katerimi so se spoprijemali v zadnjih treh letih: finanœne teæave (prenizki dohodki), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave s starøi (bolezen, nesoglasja ipd.), teæave s partnerjem (nerazumevanje, konflikti), teæave z otroki (vzgojni problemi), bolezen partnerja, bolezen otrok, teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno- -tehniœna sredstva), teæave z lastnim zdravjem, teæave zaradi poøkodb (pri delu), teæave zaradi poøkodb (v prostem œasu) in druge vrste teæav. Pri analizi smo upoøtevali samo odgovore, ki presegajo deleæ 1 % v vzorcu. SK1-Z: 11,6 % finanœne teæave (prenizki dohodki), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno- -tehniœna sredstva). SK2-B: 11,8 % finanœne teæave (prenizki dohodki), teæave zaradi poøkodb (v prostem œasu), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno-tehniœna sredstva). Ta skupina navaja veœ teæav. Udeleæenci misij: 9,5 % finanœne teæave (prenizki dohodki), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno-tehniœna sredstva), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi). Variance se med skupinami ne razlikujejo statistiœno znaœilno (Levenov test: p > 0,05), skupine Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 27 se ne razlikujejo statistiœno znaœilno glede samoocene zdravja in poœutja, razen leta 2007, pa øe to je minimalno (p < 0,49) – izstopa SK2-B. Pri vseh skupinah v doloœenem odstotku (10,8 % v SK2-B, 26,9 % v SK1-Z, 27,7 % v skupini udeleæencev misij) ni podatka o vrsti zdravstvenih teæav. SK1-Z: Na prvem mestu je pri moøkih in (glede na veœino moøkih v vzorcu) tudi v celotnem vzorcu najpogostejøa teæava sploøno slabo poœutje z utrujenostjo in motnjami spanja (zdravstvene teæave s psiholoøko komponento), in sicer v 17,6 %. Ta zdravstvena teæava se pojavlja loœeno ali pa skupaj z drugimi, npr. alergijami in boleznimi miøiœno-kostnega sistema ter nevroloøkimi in psiholoøkimi teæavami. Je najpogosteje opredeljena zdravstvena teæava moøkih v tem vzorcu (SK1-Z). Pri æenskah so zdravstvene teæave z zelo razliœnih podroœij in popolnoma razprøene. Vzorec æensk je majhen. SK2-B: Najpogostejøa zdravstvena teæava v skupini (moøki in æenske skupaj) je sploøno slabo poœutje z utrujenostjo in motnjami spanja, pojavlja se v 19,9 %. Ta zdravstvena teæava se pojavlja sama ali skupaj z boleznimi miøic in kosti, psiholoøkimi teæavami (depresivno-anksiozni simptomi) ali z nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami, kot so glavobol, omotiœnost, zvonjenje v uøesih, motnje koncentracije. 16,1 % predstavljajo teæave v zvezi z miøiœno-kostnim sistemom, kar lahko povezujemo z naravo dela, ki zahteva telesne napore. Vendar se tudi tukaj v veœ kot polovici odstotkov (9,2 %) te teæave povezujejo s sploønimi (utrujenost) in nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami (3,8 %) ter psiholoøkimi motnjami (1,5 %). Manjøi del (1,5 %) pa je navajal soœasno vrsto zdravstvenih teæav: utrujenost, teæave gastrointestinalnega trakta in kostno-miøiœnega sistema ter depresivno-anksiozna stanja. Kot samostojne bolezenske teæave se pojavljajo predvsem bolezni dihal in gastrointestinalne teæave. Zdravstvene teæave æensk so tudi pri tej skupini razprøene. UDELEÆENCI MISIJ: Izstopa (v 20,6 %) slabo poœutje, ki se v 6,1 % pojavlja v kombinaciji s teæavami gastrointestinalnega trakta, v 5,3 % z nevroloøkimi teæavami, redkeje pa skupaj s prehladom ali v kombinaciji s slabim poœutjem in nevroloøkimi ter psiholoøkimi teæavami. Bolezni kostno-miøiœnega sistema ali poøkodbe so kot samostojne zdravstvene teæave navedene najveœkrat. Med udeleæenci misij so poøkodbe na drugem mestu opredeljenih zdravstvenih teæav, medtem ko se v drugih dveh skupinah pojavljajo mnogo redkeje. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 28 Izkuønja izjemno obremenjujoœega dogodka Ena œetrtina (26,6 %) vseh preizkuøancev je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom (IOD), in sicer veœji deleæ æensk (50 %) kot moøkih (25,2 %). 73,8 % preizkuøancev je imelo pri tej izkuønji izjemno aktivno vlogo (reøevanje poloæaja in pomoœ drugim), 15,5 % pa izrazito pasivno (lahko so samo œakali, da nevarnost mine, potrebovali so pomoœ drugih). Vpliv izjemno obremenjujoœega dogodka na aktualno psihosocialno delovanje: 8,7 % tistih, ki so mu bili izpostavljeni, je doæivelo pri tem moœan strah, obœutek nemoœi ali groze. 7,7 % preizkuøancev je doæivelo enega ali veœ simptomov, ki so neposredno povezani s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), 28,1 % je doæivelo njene simptome, ki so povezani s poveœanim draæenjem vegetativnega æivœnega sistema oziroma z anksioznostjo, 6,8 % preizkuøancev so simptomi PTSM v zadnjem mesecu moœno motili pri delu, druæabnih dejavnostih oziroma so jim povzroœali hude stiske; samo ena oseba (0,9 % – moøki iz skupine SK2-B) pa je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Naœini prebolevanja oziroma spopadanja z IOD v skupini vseh preizkuøancev s to izkuønjo so opisani s øestimi faktorji, ki pojasnijo do 64 % variance: F1 ima visoko korelacijo z uæivanjem pomirjeval in potrebo po veœ pogovorih s strokovnjaki ter srednje visoko korelacijo s poveœanim uæivanjem alkohola, izraæanjem jeze, razdraæljivostjo, potrebo po veœ poœivanja in umikanjem pred druæinskimi œlani – dekompenzacija s simptomi PTSM in potreba po strokovni pomoœi. Ta faktor ima najveœji deleæ razlage prebolevanja oziroma obvladovanja v celotni podskupini. F2 ima srednje visoko korelacijo s teænjo po obvladovanju lastnih odzivov, da ne bi bili drugi prizadeti, usmerjenostjo v œim veœjo delavnost, najlaæje v samoti, in trudom, da bi izkuønji dali pomen – obzirnost do drugih in tendenca k sublimaciji. F3 ima visoko korelacijo s potrebo po druæenju z bliænjimi ter æeljo pomagati ljudem, ki imajo podobne izkuønje – tendenca k poveœani intenziteti medosebnih odnosov. F4 kaæe na veœ razumevanja do drugih in poveœano telesno dejavnost – veœja empatiœnost in obvladovanje simptomov z vadbo. F5 kaæe na teænjo po pogovoru z ljudmi, ki imajo enako izkuønjo, in na pogovore z bliænjimi – verbalizacija izkuønje. F6 kaæe na umikanje pred druæinskimi œlani – odtujitev od druæinskih œlanov. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 29 Tabela 2: Faktorska analiza o naœinih obvladovanja izjemno obremenjujoœih dogodkov (vsi z izkuønjo IOD, n = 95) PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 30 Komponenta F1 F2 F3 F4 F5 F6 V1 0,045 0,064 –,097 0,323 0,730 –,037 V2 0,192 0,266 –,038 –,074 –,435 0,423 V3 –,095 0,226 0,250 –,087 –,214 0,700 V4 0,172 0,007 0,265 –,228 0,763 –,049 V5 0,016 0,696 –,006 0,086 0,278 0,222 V6 0,588 0,140 –,473 0,105 –,071 0,227 V7 0,120 –,290 0,251 0,650 0,079 0,343 V8 –,042 0,198 0,097 0,783 0,067 –,146 V9 0,562 0,280 0,061 0,206 0,088 0,182 V10 0,724 –,056 0,281 0,053 0,029 –,122 V11 0,499 0,160 –,018 0,114 0,145 0,573 V12 0,801 0,092 0,086 –,072 0,112 0,008 V13 0,334 0,659 0,363 –,150 –,038 –,067 V14 0,667 0,335 –,354 –,178 –,085 0,131 V15 0,041 0,347 0,702 0,204 0,009 0,045 V16 0,098 0,021 0,766 0,142 0,117 0,202 V17 0,320 0,574 –,149 0,003 –,110 0,143 V18 0,066 0,632 0,289 0,155 –,132 0,120 V19 0,461 0,340 0,315 0,451 –,099 –,309 F1 pojasni 22,91 % variance, F2 12,65 %, F3 9,76 %, F4 6,77 %, F5 6,04 %, F6 5,91 %. Eysenckove osebnostne lestvice Graf 1: Razlike med skupinami glede na srednjo vrednost (M) temeljne dimenzije osebnosti: P – psihoticizem; E – ekstraverzija; N – nevroticizem; L – lestvica iskrenosti (Levenov test p > 0,05; ANOVA: p > 0,05) – skupine se razlikujejo statistiœno znaœilno v dimenzijah P (najviøja vrednost pri udeleæencih misij) in L (najviøja vrednost pri SK1-Z). T-test razlik med aritmetiœnimi sredinami je statistiœno pomemben (p < 0,05), ko primerjamo SK1-Z in SK2-B na lestvici L (t = 2,117), predvsem pa pri SK1-Z in udeleæencih misij (t = 2,862; p < 0,01) na lestvici L ter pri SK1-Z in udeleæencih misij na lestvici P (t = –2,684; p < 0,01). SK1-Z se v dimenziji P pomembno razlikuje od slovenske norme (p < 0,05 – velja za moøke in æenske), enako SK2-B (za moøke p < 0,01, za æenske p < 0,05), pri udeleæencih misij se od norme razlikujejo le moøki (p < 0,01). Moøki v SK1-Z se razlikujejo od slovenske norme v dimenziji N (p < 0,05), v tej dimenziji se od norme razlikujejo tudi moøki na misijah (p < 0,01). V dimenziji L se od norme razlikujejo moøki v SK2-B. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po dva faktorja. Uporabili smo rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 38,41 % variance, F2 33,54 %. SK2-B: F1 pojasni 38,30 % variance, F2 31,78 %. Udeleæenci misij: F1 pojasni 35,71 % variance, F2 34,96 %. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 31 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 5,8 17,1 16,8 17,2 6,3 6,9 6 12,5 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 11,8 11,2 6 6,2 P E N L Strategije spoprijemanja s stresom Graf 2: Razlike med skupinami pri spoprijemanju s stresom glede na srednjo vrednost (M) Glavne øtiri strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Skupine se statistiœno pomembno razlikujejo pri distanciranju (prednjaœijo udeleæenci misij, najmanj v SK1-Z). Srednje vrednosti se statistiœno pomembno razlikujejo pri strategijah: • distanciranje med SK1-Z in SK2-B (t = –2,485; p < 0,05) in med SK1-Z in udeleæenci misij (t = –3,597; p < 0,01), • beg/izogibanje med skupinama udeleæenci misij in SK1-Z (t = –2,629; p < 0,01). Pri iskanju pomoœi, naœrtnem reøevanju problemov in pozitivni ponovni oceni se vse tri skupine statistiœno pomembno (p < 0,01) razlikujejo od primerjalne skupine slovenskih kriminalistov. Pri obravnavanem vzorcu so srednje vrednosti v vseh skupinah v omenjenih treh dimenzijah bolj izraæene. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po dva faktorja. Uporabili smo rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 28,33 % variance, F2 27,48 %. SK2-B: F1 pojasni 34,99 % variance, F2 27,42 %. Udeleæenci misij: F1 pojasni 41,45 % variance, F2 27,00 %. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 32 14 12 10 8 6 4 2 0 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 8,2 6,4 9,5 8,9 5,7 5,6 5,6 4,5 5,4 5,9 11,8 11 10,6 10,7 11,3 11,5 9,1 8,69,6 9,9 7,2 7,7 8,2 8,8 konfrontacija distanciranje samokont. iskanje spr. odg. beg/izogib. reø. prob. poz. ocena Izgorelost Graf 3: Razlike med skupinami pri izgorelosti glede na srednjo vrednost (M) Najveœja razlika med skupinami je v vrednosti depersonalizacije (moœno izstopa skupina udeleæencev misij, najmanj pri SK1-Z). Enak odnos je pri œustveni izœrpanosti ob drugaœni stopnji pomembnosti (0,000 za D in 0,041 za ŒI). Srednje vrednosti dimenzije med skupinami se statistiœno pomembno razlikujejo pri SK1-Z in udeleæencih misij za œustveno izœrpanost (t = –2,500; p < 0,05), depersonalizacijo (t = –4,661; p < 0,01) in osebno izpolnitev (t = 2,212; p < 0,05). Pri skupinah SK1-Z in SK2-B je razlika v srednji vrednosti depersonalizacije (t = –3,239; p < 0,01). Vse tri skupine in celotni vzorec dosegajo statistiœno pomembno viøje srednje vrednosti ŒI (p < 0,01) v primerjavi z reprezentativnim vzorcem slovenskih zdravnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva – druæinski zdravniki. Primerjava z zdravstveno nego (na primarni ravni zdravstvenega varstva) ne pokaæe statistiœno pomembnih razlik. Srednja vrednost D je pri skupini SK2-B statistiœno pomembno viøja v primerjavi z druæinskimi zdravniki (p < 0,01). Srednja vrednost D pri vseh skupinah in celotnem vzorcu (SK2-B p < 0,05; drugo p < 0,01) je statistiœno pomembno viøja v primerjavi z zdravstveno nego na primarni ravni zdravstvenega varstva. Srednja vrednost OI pri vseh skupinah in vzorcu kot celoti je statistiœno pomembno niæja v primerjavi z zdravstveno nego (p < 0,01), pri skupinah SK2-B, udeleæencih misij in celotnem vzorcu je statistiœno pomembno niæja kot pri druæinskih zdravnikih (p < 0,01). Srednja vrednost OI se statistiœno pomembno Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 33 œustvena izœrpanost depersonalizacija osebna izpolnitev 35 30 25 20 15 10 5 0 14,6 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 18,3 6,8 9,2 10,2 31,4 30,5 29,2 16,5 ne razlikuje pri SK1-Z. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po en faktor, rotacija ni bila mogoœa. SK1-Z: F1 pojasni 60,54 % variance. SK2-B: F1 pojasni 64,92 % variance. Udeleæenci misij: F1 pojasni 62,69 % variance. Zadovoljstvo pri delu Graf 4: Razlike med skupinami pri zadovoljstvu z delom glede na srednjo vrednost (M) Najveœje razlike med skupinami so pri dimenzijah delo, nadrejeni in sodelavci. Najviøje vrednosti dosega SK1-Z, najniæje udeleæenci misij. Enaka teænja je tudi pri plaœi in napredovanju. Primerjava srednjih vrednost (t-test) takøen odnos potrdi. Primerjava s slovensko normo pokaæe statistiœno pomembno odstopanje pri dimenzijah napredovanje in plaœa za vse skupine in celotni vzorec (p < 0,01) – vse vrednosti so pomembno pod normo. Statistiœno pomembno odstopanje srednje vrednosti od norme – preseganje – (t-test) je v SK1-Z pri dimenziji sodelavci (p < 0,01), v skupinah SK1-Z in udeleæenci misij pa pri nadrejenih (p < 0,01) in delu (p < 0,01). V SK1-Z obe srednji vrednosti presegata normo, pri skupini udeleæenci misij pa sta obakrat pomembno pod njo. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po en faktor, razen za udeleæence misij, pri katerih smo izloœili dva faktorja in pri tem uporabili rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 43,57 % variance. SK2-B: F1 pojasni 50,25 % variance. Udeleæenci misij: F1 pojasni 37,20 % variance, F2 31,30 %. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 34 delo nadrejeni sodelavci plaœa napredovanje 70 60 50 40 30 20 10 0 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 40,8 37,3 59,8 52,6 49,3 44,6 61,3 56 52,9 12,5 16,4 14,9 12,5 11,1 9 OPIS REZULTATOV IN RAZPRAVA Opis rezultatov Precejøen deleæ zdravstvenih teæav je neopredeljen. Svoje zdravje in poœutje v letu 2007 najniæje ocenjuje skupina SK2-B, kar je edina statistiœno pomembna razlika med skupinami. Med opredeljenimi je na prvem mestu nespecifiœna zdravstvena teæava, in sicer sploøno slabo poœutje z motnjami spanja. Dodatni dejavnik psiholoøkega ozadja je soœasno pojavljanje te teæave z nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami, kot so glavobol, omotiœnost in zvonjenje v uøesih. Te imajo prav tako najveœkrat psiholoøki izvor in ne predstavljajo jasne bolezenske entitete. Poleg se pojavljajo øe depresivno-anksiozni znaki, ki nikoli niso samostojna zdravstvena teæava. To je razumljivo, ker zgoraj opisani simptomi spadajo tudi med simptome znotraj navedene motnje. Samostojne zdravstvene teæave so predvsem iz skupine infektov (infekti dihal, gripa), verjetno vsaj delno teæave gastrointestinalnega trakta ter kostno- -miøiœnega sistema, kar je glede na naravo dela in verjetno veœje telesne obremenitve razumljivo. Æenske predstavljajo majhno skupino, njihove zdravstvene teæave so bolj razprøene, posebno ker je tudi pri njih velik del neopredeljen oziroma ni podatka. Ena œetrtina vseh preizkuøancev (26,6 %) je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom (IOD), in sicer veœji deleæ æensk (50 %) kot moøkih (25,2 %). Med skupinami ni statistiœno pomembnih razlik. 73,8 % preizkuøancev je imelo pri takønem dogodku izjemno aktivno vlogo (reøevanje poloæaja in pomoœ drugim), 15,5 % pa izrazito pasivno (lahko so samo œakali, da nevarnost mine, potrebovali so pomoœ drugih). Samo ena oseba (0,9 % vseh, iz SK2-B) je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Verjetno je ravno zelo pogosta, preteæno aktivna vloga ob travmatskih dogodkih pomemben preventivni dejavnik, saj se kaæe nizek odstotek kliniœno pomembne PTSM (v razliœnih nekliniœnih raziskovalnih vzorcih pogostost med 3 do 7 %). Kot varovalni dejavnik opredelimo tudi okoliøœine odraøœanja, saj je velika veœina æivela v stabilnih in zadosti dobrih druæinskih razmerah, z razmeroma redko izkuønjo zelo obremenjujoœih odnosov s starøi. Polovica jih je imela øe dodatno zelo dobro izkuønjo z odraslo avtoriteto zunaj druæine. V zelo visokem deleæu so se ocenili kot vedenjsko nemirni otroci, kar kaæe na zelo dobro primarno energetsko opremljenost in (verjetno) potrebo po strukturiranosti pri delovanju. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 35 Zdravi – SK1-Z Osebnostne lastnosti: Psihoticizem pri moøkih in æenskah presega normo. Ekstraverzija pri moøkih je enaka normi, pri æenskah statistiœno nepomembno pod njo. Od vseh skupin SK1-Z dosega najviøjo vrednost laænivosti, normo presega pri psihoticizmu in nevroticizmu (samo moøki). Latentni osebnostni prostor SK1-Z opisujeta dva faktorja: prvi je TREZNI DOGMATIZEM (treznost, zadræanost, hladnost, agresivnost, dominantnost, dogmatizem), drugi pa SAMOZAUPANJE (nekonformizem, odkritost, iskrenost, zaskrbljenost in œustvenost). Øtiri glavne strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Pri distanciranju dosega skupina SK1-Z najniæje vrednosti, statistiœno pomembno niæje od SK2-B in udeleæencev misij. Srednja vrednost pri strategiji beg/izogibanje je pomembno viøja kot pri udeleæencih misij. V latentnem prostoru spoprijemanje s stresom pri SK1-Z opisujeta dva faktorja: prvi je ODGOVORNO REØEVANJE PROBLEMOV (pribliæevanje, naœrtno reøevanje problemov, iskanje socialne pomoœi, sprejemanje odgovornosti, samokontrola), drugi pa DISTANCIRANA ELABORACIJA (beg/izogibanje, distanciranje, sprejemanje odgovornosti, konfrontacija). Izgorelost: Dosegajo najniæje vrednosti œustvene izœrpanosti in depersonalizacije ter najviøjo osebno izpolnitev. Srednja vrednost pri SK1-Z se od skupine udeleæencev misij pomembno razlikuje pri depersonalizaciji, œustveni izœrpanosti in osebni izpolnitvi, od skupine SK2-B pa pri depersonalizaciji. Latentni prostor opisuje faktor ŒUSTVENE IZŒRPANOSTI. Zadovoljstvo z delom, sodelavci in nadrejenimi presega normo, zadovoljstvo s plaœo in napredovanjem pa ne. Med vsemi tremi skupinami dosegajo najviøje vrednosti pri vseh komponentah zadovoljstva. Latentni prostor opisuje faktor ZADOVOLJSTVO Z DELOVNO ORGANIZACIJO (delo, nadrejeni, sodelavci, moænosti napredovanja). Manj zdravi – SK2-B Osebnostne lastnosti: Psihoticizem pri moøkih in æenskah presega normo, pri æenskah je manjøi kot v skupini zdravih. Ekstraverzija je pri moøkih pod normo, pri æenskah nad njo. Razlika ni statistiœno pomembna. Moøki iz te skupine dosegajo niæje vrednosti ekstraverzije kot moøki iz skupine zdravih, pri æenskah je ravno nasprotno. Nevroticizem je pri moøkih viøji od norme, pri æenskah pa PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 36 niæji. Razlik s skupino zdravih ni. Laænivost pri moøkih in æenskah ne dosega norme, pri moøkih je niæja od skupine zdravih, pri æenskah viøja. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je INTROSPEKTIVNOST IN ZASKRBLJENOST (zaprtost vase, introspektivnost, zadræanost, hladnost, zanesljivost, pesimizem, etiœnost, prestraøenost, zaskrbljenost, spreminjajoœe razpoloæenje, depresivnost), drugi pa BRUTALNA ODKRITOST (iskrenost, odkritost, nekonformnost, brezobzirnost, pomanjkanje empatije). Pri spoprijemanju s stresom prevladujejo reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je USMERJENOST NA REØITEV (naœrtno reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, iskanje socialne pomoœi in sprejemanje odgovornosti), drugi pa UMIK (beg/izogibanje, distanciranje, konfrontacija). Izgorelost: Dosegajo viøje vrednosti œustvene izœrpanosti in depersonalizacije kot zdravi in v primerjavi z njimi niæjo vrednost osebne izpolnitve. Latentni prostor opisuje en faktor; med vsemi skupinami ta faktor izgorelosti pojasni najveœ variance in ga glede na nasiœenost poimenujemo DEPERSONALIZACIJA. Zadovoljstvo z delom in sodelavci je enako normi, zadovoljstvo z nadrejenimi je nekoliko pod normo, øe bolj pod njo pa je zadovoljstvo s plaœo in napredovanjem. Del latentnega prostora opisuje faktor, ki ga poimenujemo NEZADOVOLJSTVO Z DELOM. Udeleæenci misij Osebnostne lastnosti: Psihoticizem moøkih in æensk presega slovensko normo, med moøkimi je v tej skupini najviøji, med æenskami najniæji. Ekstraverzija pri moøkih ne dosega norme, pri æenskah je enaka normi. Moøki na misijah dosegajo viøje vrednosti ekstraverzije kot tisti iz skupine bolnih in niæje v primerjavi z zdravimi. Æenske na misijah pa dosegajo niæje vrednosti ekstraverzije v primerjavi z bolnimi in viøje v primerjavi z zdravimi. Nevroticizem moøkih na misijah presega normo, pri æenskah je nasprotno. Moøki na misijah dosegajo najviøje vrednosti nevroticizma. Laænivost pri moøkih in æenskah ne dosega norme, moøki in æenske na misijah dosegajo najniæje vrednosti na lestvici laænivosti. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je TRDI MAŒIZEM (odkritost, nepripravljenost na prilagajanje, samotarstvo, teæavnost (v medosebnih odnosih), utrudljivost, nezmoænost Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 37 vkljuœevanja, krutost, nehumanost, pomanjkanje empatije, sovraænost do drugih, avanturizem, neustraønost, agresivnost, slabøa socializacija, øibkejøi superego), drugi pa NEZAUPLJIVA RAZDRAÆLJIVOST (zaprtost vase, nedruæabnost, prestraøenost, zaskrbljenost, spreminjajoœe razpoloæenje, depresivost, iracionalni odzivi, moœno œustvovanje, nenehna zaskrbljenost). Øtiri glavne strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je (SAMO)DOKAZOVANJE (naœrtno reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, iskanje pomoœi, sprejemanje odgovornosti), drugi pa ZANIKANJE (beg/izogibanje, distanciranje, samokontrola). Izgorelost: Po dimenzijah izgorelosti kaæejo najveœ izgorelosti – med vsemi skupinami najviøjo œustveno izœrpanost in depersonalizacijo in najniæjo osebno izpolnitev. Posebej izstopa depersonalizacija. Latentni prostor opisuje en faktor – CINIZEM. Morebitna (zanikana) travmatska doæivetja moœno zviøajo pogostost psihiatriœnih motenj. Na moænost prikrite PTSM opozarja faktorska struktura pri temeljnih osebnostnih lastnostih – k znakom prevelike vzdraæenosti øtejemo tesnobo in razdraæljivost, izbruhe jeze, teæave z zbranostjo, prepogosto budnost, motnje spanja in pretirane odgovore strahu. Vse komponente zadovoljstva so pod normo, izstopa (ne)zadovoljstvo s plaœo, napredovanjem, delom in nadrejenimi. Latentni prostor opiøemo z dvema faktorjema: prvi je NEZADOVOLJSTVO S KOLEKTIVOM, drugi pa NEZADOVOLJSTVO Z NAGRAJEVANJEM. Razprava Namen øtudije je bil prepoznati dejavnike oziroma znaœilnosti, po katerih se zdravi (SK1-Z) razlikujejo od manj zdravih (SK2-B), in morebitne posebne obremenitve, ki smo jih priœakovali pri vojakih na misijah. Rezultate razlagamo na podlagi opravljenih analiz ob domnevi, da so preizkuøanci iskreno odgovarjali na vpraøalnike. Med zdravstvenimi teæavami izstopajo ob nespecifiœnih nevroloøkih teæavah, kot so glavobol, omotiœnost in zvonjenje v uøesih, pritoæbe o sploønem slabem poœutju in motnjah spanja. Pripisujemo jih psihogenemu izvoru, øe posebno zato, ker jih spremljajo depresivno-anksiozni znaki. Le œetrtina vseh preizkuøancev (26,6 %) je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom in samo ena oseba iz SK2-B (0,9 %) je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Obravnavani vzorec ni obremenjen ne z PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 38 resnimi okvarami zdravja ne s PTSM, slabøe poœutje predvsem v skupinah SK1-Z in pri udeleæencih misij razloæimo z neustreznimi priœakovanji in nezadovoljstvom. Odstopanje od slovenske norme pri osebnostnih lastnostih deloma razloæi posebnost oziroma selekcioniranost poklicne skupine. Preseneœajo pomembne razlike v vrednostih izgorelosti v primerjavi z zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negi na primarni ravni, øe zlasti, œe upoøtevamo naravo dela na primarni ravni zdravstvenega varstva (koliœina in intenzivnost stikov z bolniki, odgovornost, œasovna stiska ipd.). Ena od mogoœih razlag je, da gre pri medicinskih delavcih za boljøe dojemanje smiselnosti takih obremenitev. Odstopanje od norme pri zadovoljstvu z delom je mogoœe minimalizirati s potrebo po reviziji vrednosti za posamezne postavke (mogoœa zastarelost podatkov), kar pa ne spremeni simptomatskih razmerij znotraj obravnavanega vzorca. V nadaljevanju se bomo usmerili izkljuœno na razpravo o rezultatih vseh treh skupin pripadnikov Slovenske vojske. Pri spoprijemanju s stresom je hierarhija preferenc (strategij spoprijemanja) na manifestni ravni enaka pri vseh skupinah, v latentnem ozadju pa smo prepoznali nekaj posebnosti. Pri SK1-Z poleg usmerjenosti na problem izstopa odgovornost – dejanska ali perceptivna, lahko pa tudi obœutek odgovornosti za blagostanje drugih, kar prinaøa mnoge dodatne napetosti, skrbi in vœasih tudi teæave v medosebnih odnosih (s sodelavci, tudi v zasebnem æivljenju). Obœutek odgovornosti za druge lahko zavira uspeøno spoprijemanje s stresnimi obremenitvami in tudi odloœanje. Pri SK2-B poleg problemske usmerjenosti izstopa umik(anje), kar razlagamo s ponavljajoœimi se opravili, obœutki prenasiœenosti in pomanjkanjem nadzora. Prenasiœenosti se neredko pridruæita apatija in manjøa obœutljivost za svet okoli sebe. Kaæe, da sta za delovni poloæaj teh vojakov znaœilni preobremenjenost in prenasiœenost z delovnimi nalogami. Z umikom in depersonalizacijo povezujemo intelektualizacijo kot spoprijemanje s pomanjkanjem nadzora – (pre)malo delovne avtonomije in svobodnega odloœanja ter œasovna razporejenost brez moænosti soodloœanja. Nadzor in avtonomija sta povezana z ravnijo v hierarhiji tudi znotraj vojske. Osebe v poloæaju omejene avtonomije zdrsnejo v pasivnost in izogibanje odgovornosti. Vojaki v skupini udeleæencev misij kaæejo zanikanje ali odpor do sodelovanja (nepripravljenost, prenos nezadovoljstva z delodajalca na izvajalce øtudije). Œustva najbræ preteæno uravnavajo z obrambnimi mehanizmi, ki nastopijo, ko okolje ne daje ustrezne podpore in/ali nasprotuje posameznikovim ciljem. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 39 Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med SK1-Z in SK2-B pojasnjujemo deloma z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo (pri SK2-B), deloma pa z nezadovoljstvom z delom, pri œemer razlaga ni linearna/kavzalna, saj se lahko depresivnost in zaskrbljenost pojavljata kot povod ali posledica pri depersonalizaciji (kot komponenti izgorelosti), ta pa varuje osebo pred potencialno (pre)moœnim œustvenim vzburjenjem. Vojaki v skupini SK2-B so starejøi (v primerjavi s SK1-Z), manjøi del slabøega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja (vkljuœno s pogostejøimi in teæjimi poøkodbami) lahko pojasni tudi ta dejavnik. Skupina SK2-B nasploh poroœa o veœ razliœnih teæavah (izstopa predvsem leto zajema podatkov – aktualne teæave), kar deloma pripiøemo osebnostnim znaœilnostim in deloma okoliøœinam (odnosu do dela in delodajalca, delovnim razmeram ipd.). Za skupino udeleæencev misij so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje, pri œemer razumemo osebnostne znaœilnosti kot stabilni dejavnik (maœizem, nezaupljivost, razdraæljivost), cinizem in sploøno nezadovoljstvo pa kot rezultat delovanja okolja, sistema, priœakovanj ipd. Neugodna kombinacija pasivnosti in prevelike impulzivnosti – gre za poskus nekakønega uravnoteæenja z zmanjøano odzivnostjo na vsakodnevne draæljaje in pretiranim odzivanjem na doloœene draæljaje – lahko povzroœi izrazito disfunkcionalnost (vrednosti osebnostnih lestvic, spoprijemanje s stresom in depersonalizacija/ cinizem). Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali opustitev poklica oziroma dela. Vojaki v skupini udeleæencev misij so najmlajøi znotraj obravnavanega vzorca, kar lahko pojasni del izgorelosti (mladost, manj delovne dobe, manj izkuøenj). Pripadniki te skupine so veœinoma samski in brez otrok, kar po eni strani pomeni manjøo odgovornost za druge (druæino), po drugi pa øibkejøo socialno podporo. Kljub temu je treba opozoriti, da je (ne)zadovoljstvo pomembno povezano s fluktuacijo in absentizmom. Œe iz zadovoljstva sklepamo na organizacijsko ozraœje, je rezultat v skupini udeleæencev misij vreden posebne pozornosti. Predlogi in sklepi, ki izhajajo iz kljuœnih ugotovitev Obravnavana skupina pripadnikov Slovenske vojske ni obremenjena ne z resnimi okvarami zdravja ne s PTSM, slabøe poœutje predvsem v skupinah SK2-B in pri udeleæencih misij razloæimo z neustreznimi priœakovanji in PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 40 nezadovoljstvom. Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Predlogi zajemajo ukrepe, ki bi lahko vplivali na (ne)zadovoljstvo, absentizem, slabøe poœutje in zapuøœanje sluæbe v Slovenski vojski. 1. Predlagamo spremembo pri upravljanju œloveøkega kapitala v Slovenski vojski, tako da se bo krepila poklicna identiteta, blaæila oziroma zmanjøevala konfliktnost in/ali nejasnost (poklicnih) vlog ter delovna obremenitev. Za to je treba poveœati in/ali krepiti kompetence vodij. 2. Izbirni postopek za sprejem v Slovensko vojsko bi bilo nujno dopolniti s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izloœiti kandidate, ki presegajo normirane vrednosti za nevroticizem in psihoticizem. 3. Vodje oziroma nadrejeni naj bi veœ pozornosti namenjali veøœinam v medosebnih odnosih, dosedanjim delovnim izkuønjam in prevzemanju varovalnih strategij (netekmovalne fiziœne aktivnosti, konjiœki). 4. Kljuœni premik bi bilo mogoœe doseœi s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enotah ter z izvajanjem programa proti izgorevanju znotraj organizacije (SV). Tako bi razvijali veøœine v medosebnih odnosih ter oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva. 5. Ne glede na hierarhiœni in subordinacijski model organizacije (SV) je potrebna in mogoœa takøna (re)organizacija dela, ki omogoœi posamezniku, da ustrezno uporabi svoje veøœine in sposobnosti ter ima obœutek, da lahko nadzoruje svoje delo. Nujni pogoj za to je krepitev veøœin za upravljanje œloveøkega kapitala pri vodjih. LITERATURA Bussing, A., Glaser, J., Hoge, Th., (2001): Screening version for the assessment of work load in inpatient nursing. Diagnostica. Vol 47(2), 77–87. Buunk, B.P., Ybema, J.F., Gibbons, F.X., Ipenburg, M., (2001): The affective consequences of social comparison as related to professional burnout and social comparison orientation. European Journal of Social Psychology. Vol 31(4) Jul–Aug, 337–351. Carlier, I.V., Voerman, A.E., Gersons, B.P., (2000): The influence of occupational debriefing on post-traumatic stress symptomatology in traumatized police officers. Br J Med Psychol.; 73 (Pt 1): 87–98. Eysenck, H.J., (2003): Eysenckove osebnostne lestvice (prevod Kobilica, K.), 2. izdaja. Ljubljana: Center za psihodiagnostiœna sredstva. Harvey, M.R., (1996): An ecological view of psychological trauma and trauma recovery. Journal of Traumatic Stress; 9: 3–23. Konrad, E., (1994): Osebnost v delovni situaciji. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 295–322. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 41 Lamovec, T., (1994): Spoprijemanje s stresom. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 85–102. Maslach, C., Schaufeli, W.B., Leiter, M.P., (2001): Job burnout. Annual Review of Psychology. Vol 52, 397–422. http://psych.annualreviews.org/ Nandi, A., Galea, S., Tracy, M., Ahern, J., Resnick, H., Gershon, R., Vlahov, D., (2004): Job loss, unemployment, work stress, job satisfaction, and the persistence of posttraumatic stress disorder one year after the September 11 attacks. J Occup Environ Med; 46(10): 1057–1064. Penko, T., (1994): Izgorelost pri delu. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 323–337. Schaubroeck, J., Lam, S.S.K., Xie, J.L., (2000): Collective efficacy versus self-efficacy in coping responses to stressors and control: A cross-cultural study. Journal of Applied Psychology. Vol 85(4) Aug, 512–525. http://www.apa.org/journals/apl.html Seliœ, P., (1999): Psihologija bolezni naøega œasa. Ljubljana, Znanstveno in publicistiœno srediøœe. Van Dick, R., Wagner, U., (2001): Stress and strain in teaching: A structural equation approach. British Journal of Educational Psychology. Vol 71(2) Jun, 243–259. Volpicelli, J., Balaraman, G., Hahn, J., Wallace, H., Bux, D., (1999): The role of uncontrollable trauma in the development of PTSD and Alcohol Addiction. Alcohol Research & Health; 23 (4): 256–262. Werner, E.E., (1993): Risk, Resilience, and recovery: Perspectives from the Kauai longitudinal study. Development and Psychopathology; 5: 503–515. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 42