OSREDNJA KNJ UNICA p.P.126 j in°, da mora upoštevati vsak Jen^i volivec. »jtVsei državi bo volilo blizu 43 i, H*0« volivce. Zato bodo volit-izjemen politični pomen ■ ® so upravne. Izvoliti morajo deželnih svetov in seveda hn^71^1 uprav za 15 dežel z na-L.trn statutom. Ker ima naša !* Furlanija-Julijska krajina . faradi prisotnosti naše narod-l^,le skupnosti v njej, posebni tolioci v naši deželi ne bo-It J“* za obnovo deželnega sve-L.0 '(> Pa bodo za obnovo po-\fUs^ih svetov v Trstu, Vidmu ^enonu (ne v Gorici) in za skoraj vseh občinskih sve- M P U -i »oiu, r Canonu (ne v Gorici) in za lo,, 0 skoraj vseh občinskih sve-fi|jl’J’seb štirih pokrajinah v de-redkimi izjemami je tr- Primorski '““‘m* Plačana v gotovini oaa l* T 4- YVWT £4 1 nevmk 't* pisVain Spo Cena 300 lir Leto XXXVI. St. 133 (10.653) TRST, nedelja, 8. junija 1980 V ' ;ai^0RSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. «ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Kako bomo volili Slovenci jknes in jutri gremo na volišča, opravimo svojo volilno obvez- ■K. P , .rePričani smo, da se naši bral-njimi vsi Slovenci na Tr-U171. Goriškem in v videmski s)mi zelo dobro zavedajo po-j"® tokratnih volitev tako za k« 10 Politično usmerjenost v dr-kot pri nas, posebno še v jJ®itoah in občinah, kjer živimo j/*®®* kot večina ali kot pomem-. “d prebivalstva. O tem smo *e spregovorili na tem me-J Prejšnjo nedeljo, naši bralci pa tudi možnost, da se na ea našega dnevnika seznanijo 2®«šdj raznih strank in kandi-11 • za katere se bodo odločali. > se *■ da še se nam zdi, da ne bo od-»isljjjT *e enkrat ponovimo to, kar Mo °bčina. t bomo kot državljani in kot tUnc‘ poklicani predvsem, da lnjj.. \ za pokrajinska sveta v tr-M v videmski pokrajini, za Mit svele v Devinu-Nabrežini, m "cu. Repentabru, Dolini in Mi-Tržaškem, v Gorici, So-MsT ’ Doberdobu, Števerjanu na V, ern in v vseh narodnostno (j, n'h občinah v Beneški Slove- p^n kanalski dolini. ito a dolžnost vsakega sloven-jOobvca je torej, da gre vo-3,1 vsak izgubljeni glas ta najprej naše narodno-l%,°risti, kolikor pa Slovenci hu JfMalno volimo za obe veliki P p 'a,:ni delavski stranki KPI (o,tj *er za listo Slovenske skup-i J bi vsak neoddani ali druga-ij ij!ravtieni slovenski glas osla-1 demokratične sile v državi. % ,®a dolžnost slovenskih voliv-t*# J6, da izvolijo čimveč Sloven-V .Pokrajinske in občinske sve-bo prisotnost Slovencev v H^^trezala naši številčni kon-l«čjcc! in da bo ta prisotnost še 'M 3amst”o, da bodo naša spe-J*. Manjšinska vprašanja, po-\ seveda, stalno prisot- M , Tavnavana in razreševana kti' ot je v interesu naše narod--! To pa seveda tu- Mii ne sme niti en sam glas biti oddan profita 1 in protislovenski LpT. \nuMost izstopa, kar zadeva >*£*. volitve, še posebno na T’ ^er 'Mamo Slovenci, po \0 dosedanjih volitev, redno Mitu1 ^volitve štirih svojih predaha °V' dva na listi KPI ter po Nit Ustah SSk ir> PSl Njih \e*v s* moramo zagotoviti. Ne Me,, ®0(ot,a je po naši oceni iz-Slovenca na listi PSI. Od-s( °° Predvsem od okrepitve S i?nke' da si bo zagotovila W, .w>or ^andidira prof. Josip Pečen-k;.. v*demsko pokrajino bi mo- sotnost Slovencev v njej je seveda odvisna tudi od preferenčnih glasov na listah KPI in PSI, kar pa zadeva SSk bo preferenčni glas pokazal, na katerega kandidata se usmerja prednost strankinih volivcev. Poseben problem predstavlja zgo-niška občina, kjer velja večinski volilni sistem. Nobenega dvoma ni, da je večina in s tem uprava občine zagotovljena napredni enotni listi, v nevarnosti pa bi lahko bil slovenski značaj občinske uprave in njeno slovensko poslovanje, če se kot manjšinska formacija ne bi uveljavila lista Slovenske skupnosti, pač pa lista KD To morajo zgoniški volivci, predvsem pristaši SSk, dobro upoštevati in ne smejo zapraviti nobenega svojega glasu, saj utegne odločati prav vsak glas. V repemabrski in dolinski občini bi posebnih problemov ne smelo biti, saj sta si obe občinski u-pravi zaslužili priznanje slovenskih in tudi demokratičnih italijanskih volivcev, kar velja posebno za dolinsko občino. V miljski občini pa je problem podoben nabrežinskemu. ker se tudi v Miljah predstavlja nova melonarska protidemokratična in kajpada protislovenska volilna formacija. Tudi tu bodo zato morali slovenski glasovi brez izjeme podpreti napredno listo Fr a-usin in na njej s preferencami izvoliti vsaj enega slovenskega kandidata. Naše bralce in volivce smo hoteli postaviti pred dejstva in samo v okviru teh dejstev ter v korist celotne naše narodnostne skupnosti, vplivati na njihove odločitve. Zato še enkrat: podpreti demokratični vsedržavni strafiki in SSk, uveljaviti slovenske kandidate na vseh listah, na katerih kandidirajo, omogočiti izvolitev čim večjega števila Slovencev v razne uprave, niti enega samega glasu oddati me-lonarskim listam ali tistim strankam, ki delajo proti Slovencem, proti našim pravicam in proti prijateljstvu in sodelovanju z Jugoslavijo, niti en sam glas ne sme biti zapravljen zaradi brezbrižnosti ali malomarnosti. Tudi od nas samih bo odvisno, kako bomo živeli v naših občinah in pokrajinah. STRANKE NASLOVILE VOLIVCEM ZADNJE POZIVE 43 MILIJONOV DRŽAVLJANOV GLASUJE DANES ZA OBNOVITEV DEŽELNIH IN KRAJEVNIH UPRAV KPI: brez delavskega razreda ni mogoče sanirati sedanjega stanja - PSI: samo s prispevkom socialistov je mogoče upravljati državo - KD ostro napada komuniste RIM — Triinštirideset milijonov italijanskih državljanov bo danes in jutri na voliščih izvolilo 15 novih deželnih svetov (glasujejo v vseh deželah z izjemo tistih s posebnim statutom), 86 pokrajinskih in 6.575 občinskih svetov, med temi tudi občinske svete velikih mest kot so Turin, Milan, Bologna, Neapelj. Firence in Benetke. Včerajšnji dan, ki je tradicionalno dan za premislek po več kot enomesečni volilni kampanji, je bil posvečen predvsem pripravam za volitve. Skrutinatorji so pregledali glasovnice in preverili, ali je vse v redu, na prefekturah in na notranjem ministrstvu so preizkusili delovanje strojev, da bo štetje glasov in posredova- ^>nsTlkna Predstavnika v na-kf j ern in dolinskem okrožju, C bit Vj ,1 Ponovno izvoljen na listi lričj£ er*tki Slovenec Pavel Pe- ta nujnost ni nič manjša 'Vini lMCater*h občinah. V goriški Mife morala biti zagotovljena J* lis,v ^saj štirih Slovencev (dva ji J KSk ter po eden na listah Bin oddanih preferenč- ' div.!0'' po ie odvisna izvolitev 'l Slovencev na listah KPI N občinah na Goriškem % J^osern za to, da se obno-Ne IGenske uprave in izvolijo \ov1Udje’ ki uiivai° zaupanje M oprašanja se postav- *e 'tel0 Triaškem. Prisotnost n0-\i (‘*ar*ke liste v nabrežinski V .te,,tegne zelo kvarno vplivati \ bodoče občinske upra- ‘l U *uost slovenskih volivcev m, T*Pijo s svojimi glasovi ’ kih,in Slovensko skupnost in J ie Z®0 rnočjo zagotovijo obči-\sladatje napredno upravo s 1M županom, številčna pri- Po p-ročilu tiskovnih agencij Novi hudi spopadi v Afganistanu KABUL — Kot poročajo številne tuje tiskovne agencije, so v zadnjih dneh v raznih predelih Afganistana in tudi okrog glavnega mesta Kabula ponovno izbruhnili ostri oboroženi spopadi med redno vojsko, ki jo podpirajo sovjetske čete, in uporniki. Dopisnik londonskega dnevnika «Daily Telegraph* iz Pakistana je včeraj izjavil, da so sovjetske čete v prejšnjem tednu dobile nove okrepitve in se sedaj pripravljaljo na novo .L^Ipnzivo v pokrajinah, kj so pod nadzorstvom islamskih u-pomikov. Afganistanki predsednik Karma 1 pa je včeraj v nekem govoru ponovno potrdil, da v trenutku sovjetskega' vdora v državo je bil izven domovine in da je bil primoran zrušiti režim bivšega predsednika Amina, «ki je predstavljal nevarnost za državljansko vojnos>. Karmal je ponovno obtožil «a-meriški imperializem in kitajski šovinizem*, da sta odgovorna za nerede v Afganistanu. nje rezultatov potekalo čim hitreje. Prve podatke o udeležbi na volitvah bo notranje ministrstvo posredovalo danes okoli 11. ure, jutri ob 14. uri bo znana končna udeležba, kmalu nato pa bode začeli posredovati prve volilne rezultate. Vse te priprave sodijo že v rutino volitev, v isti okvir sodijo tudi statistični podatki o številu volivcev moškega in ženskega spola, o številu volišč, in z naštevanjem bi lahko še nadaljevali. Kar daje današnjim upravnim volitvam poseben pečat je število volivčev, ki skorajda sovpada s številom vseh volilnih upravičen cev. Prav zaradi tega pa tudi zaradi trenutnega političnega položaja so te upravne volitve zado-bile izjemen političen pomen, ki presega upravni okvir in se približuje po važnosti političnim volitvam. To so v zadnjih tednih poudarili predstavniki vseh strank, zadeva Donat Cattin - Cossiga pa je še povečala vsedržavni pomen volitev. Po več kot enem mesecu so včeraj ulice in trgi italijanskih mest dobili spret običajen videz, volilna kampanja pa se je nadaljevala na sredstvih množičnega obveščanja, predvsem časopisih ter zasebnih radijskih in televizijskih postajah, prek katerih naslavljajo stranke danes svoje zadnje pozive volivcem, naglasu je jo lastna stališča. Tako glasilo KPI «L'Unita» poudarja, da je «polo-žaj v državi zelo negotov: terori sti še vedno ubijajo in s svojo akcijo onesnažujejo celo politično življenje, neučinkovitost države je dosegla nevarno stopnjo, inflacija hromi kupno moč plač, grozi nam recesija.* Po oceni KPI je zato nujna velika sanacija, tega dela pa se ni mogoče lotiti brez pomoči delavskega gibanja. List polemično vprašuje, kaj meni Craxi o tem ključnem vprašanju in zaključuje z zopetnimi kritikami vladi. Izredno polemičen je tudi uvodni članek v demokrščanskem glasilu «11 Popolo*, ki med drugim trdi, da KD «ni odgovorila z izbruhi srda na destabilizacijske pobude KPI», pač pa je iskala »konstruktiven dialog z vsemi o-stalimi sobesedniki, ker je stanje v državi zaskrbljujoče in je potrebno dogovarjanje, da se reši kohezija demokratičnega tkiva.* Člankar, odgovorni urednik lista in viden predstavnik Fanfa-nijeve struje Luciano Radi, v nadaljevanju trdi, da sedanja via da in sporazum med KD, PSI in PRI nista naključna, zaključuje pa s svojim receptom za izhod iz krize, ki je približno takšen: stabilna vlada, na čelu krajevnih ustanov pa sile, ki «iskreno verjamejo v svobodo in v plurali- zem*. Recept je najbrž tudi ne preveč prikrit poziv socialistom, naj na krajevni ravni prekinejo sodelovanje s komunisti. Najbolj umirjeni v svojem pozivu volivcem so ravno socialisti. V članku, ki ga je za strankino glasilo «Avanti» napisal milanski župan Carlo Tognoli, je med drugim poudarjeno, da «brez socialistov ni mogoče vladati državi, ker bi tvegali nevarno involucijo in preokret na desno brez vsakršne konkretne perspektive izhoda iz krize.* Tognoli naglasa pomen teh volitev tudi za krajevne usta nove in opozarja, da bi »zmaga centrističnih sil Jahkp ohromila delovanje vse javne uprave*. JUTRI POSVET MINISTROV ZA FINANCE IN DELO Zadnje priprave na vrh držav EGS v Benetkah Inflacija, brezposelnost, energetska kriza osrednje teme pogovorov ■ Na dnevnem redu tudi imenovanje novega predsednika izvršne komisije BRUSELJ — V krogih Evropske gospodarske skupnosti so v teku še zadnje priprave na bližnji vrh državnih poglavarjev in ministrskih predsednikov deveterice, ki bo 12. in 13. t.m. v Benetkah. Po komaj pred kratkim s skrajnimi napori premagani krizi v zvezi z deležem Velike Britanije v skupnem proračunu so si sicer voditelji devetih članic malce oddahnili, čakajo jih pa kljub temu ob laguni nemajhni problemi. Inflacija, ki pesti vse evropske države, čeprav z različnimi stopnjami (pri čemer Italija seveda prednjači), gospodarska recesija z naraščajočo brezposelnostjo, e-nergetska kriza, ki ne kaže nobe- PRED KONFERENCO MINISTROV OPEČ V ALŽIRU MALO UPANJA NA POENOTENJE CEN BOLJ VERJETNE NOVE PODRAŽITVE Petrolejske države se bodo najbrž dogovorile o zmanjšanju proizvodnje in prodaj tvrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiminiiiuiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiimiu SLOVO OD 6I0RGIA AMENDOLE ALŽIR — Po vsem svetu vladata veliko pričakovanje in razumljiva zaskrbljenost pred 57. konferenco ministrov 13 držav proizvajalk nafte, ki so članice (JPEC. Glavna tema razprav med petrolejskimi ministri bo morebitno ponovno poenotenje prodajnih cen in pa iskanje dogovora o skupni politiki črpanja in izvažanja nafte, Po iranski revoluciji in močnem omejevanju črpanja in izvažanja petroleja iz te države, so se namreč ob skokovitem naraščanju cen posamezne članice OPEČ začele lani ravnati vsaka po lastni uvidevnosti, tako da nihajo cene med 28 in 38 dolarji za sod. V samih krogih konference so pa vse napovedi dokaj pesimistične. Tudi minister za petrolej Sau-dove Arabije Jamani je ob prihodu v alžirsko prestolnico dejal, da ni pričakovati, da bi se mogli dogovoriti v novi enotni ceni, čeprav se je njegova država že dolgo trudila, da bi do tega prišlo. Zaradi tega tudi ni prinesel na konferenco nobenih novih predlogov, je izjavil Jamani v odgovor pisanju nekaterih arabskih listov, češ da bi bila Saudova A-rabija pripravljena povišati ceno za nadaljnje 4 dolarje in zmanjšati proizvodnjo za milijon sodov na dan, če bi le vsi sprejeli poenotenje. Enak pesimizem je izrazil tudi petrolejski minister Združenih e-miratov Al Oteiba, ki je le zagotovil, da bodo storili, kar bo mogoče. Iraški minister Abdul Karim pa je predvsem poudaril, da morajo države OPEČ spričo sedanje previsoke ponudbe (višek 2 milijona sodov na dan) zmanjšati proizvodnjo, da si ne bodo industrijske države ustvarjale strateških rezerv. Iran sicer ne bo zahteval novih podražitev, kot je izjavil minister Moinfar (sedaj prodaja petrolej po 35 dolarjev), upravičena pa je skrb, da se> bodo po konferenci cene ponovno povišale, že samo zaradi zmanjšanja proizvodnje. Že včeraj so sp medtem sestale same arabske članice OPEČ, v ožjem okviru svoje organizacije OAPEC. Arabski ministri so se pogovarjali o industrijskem sode- lovanju na petrolejskem področju in o zgraditvi suhega doka v Sredozemlju, najverjetneje v Alžiru. Države OAPEC, ki razpolagajo z več kot polovico vseh svetovnih rezerv nafto, so že ustanovile 4 skupne družbe, ki se ukvarjajo s pomorskimi prevozi, vrtanjem naftnih ležišč, gradnjo in popravilom ladij in s tehničnimi investicijami. Irak je postavil tudi vprašanje zaostrenega nadzorstva nad prekinitvijo petrolejskih dobav Južni Afriki. Član ZIS SFRJ Rotar na obisku v Italiji RIM — Včeraj je dospel na uradni obisk v Italijo jugoslovan- ski zvezni sekretar za trgovinske stike s tujino Metod Rotar. Gost, ki ga je na rimskem letališču sprejel ambasador SFRJ v Italiji Kosin, bo imel jutri in v torek razgovore z italijanskim ministrom za trgovinske stike s tujino Manco jn z zakladnim ministrom Pandolfijem. Rotarja bo v torek sprejel tudi podtajnik za zunanje zadeve Gunnella. MILAN — V mestecu Arosio v Brianzi je bil prejšnjo noč u-grabljen industrijec Luigi Meroni. Banditi so ga napadli, ko se je okrog 3. ure ponoči vračal peš domov v spremstvu štirih prijateljev. Očitno so ga poznali zelo dobro, ker v izbiri žrtve niso pomišljali. Doslej se šc niso oglasili z zahtevo po odkupnini. nih znamenj pojenjanja, vloga Evrope, oziroma EGS (ki predstavlja samo njen del) v razburkanih mednarodnih razmerah, ki jih o-značuje zaostritev odnosov med velesilama, bodo osrednje teme beneških pogovorov. Posamezne vlade so že poverile pristojnim ministrom nalogo, da pripravijo po možnosti skupna stališča o teh vprašanjih. V ta namen se bodo jutri sestali na ločenih sejah ministri za gospodarska in finančna vprašanja ter njihovi kolegi, ki se ukvarjajo s problemi dela, v Luksemburgu. Prvi bodo skušali izdelati skupno stališče o prelivanju finančnih viškov držav proizvajalk nafte (pri čemer pa tvegajo, da delajo račun brez krčmarja), potem ko bodo opravili pregled gospodarskega stanja v EGS in razpravljali o njenem srednjeročnem gospodarskem načrtu. Ministri za delo pa bodo proučili možne rešitve za zaskrbljujočo raven brezposelnosti, razpravljali o socialnem skrbstvu za neodvisne delavce in o skrivni imigraciji. Na dnevnem redu beneškega vrha bo tudi pomembno vprašanje imenovanje novega predsednika izvršne komisije EGS, ki bo nasledil za prihodnje dveletje angleškega laburista Jenkinsa. Odločitev bržkone ne bo prav lahka, saj politične skupine evropskega parlamenta (socialistična, demo-krščanska in liberalna) so že postavile odločne zahteve po večjih pristojnostih komisije in njeni večji povezanosti s skupščino, po drugi strani pa bodo morali najvišji voditelji 9 držav upoštevati tudi določena politična in zemljepisna ravnotežja. Najverjetnejša kandidata sta po ocenah političnih opazovalcev iz krogov EGS luksemburški liberalec Gaston Thom in danski diplomat Finn Olva Gun-delach, med ostalimi kandidati pa omenjajo zlasti v angleških krogih tudi italijanskega zunanjega ministra Colomba. WASHINGTON - Svetovni denarni sklad je priznal Jugoslaviji kredit 339,3 »posebnih pravic do črpanja*, svoje umetne valute, ki znaša v lirah približno 540 milijard. NAPETOST SE IZ DNEVA V DAN STOPNJUJE Bolivija na robu državnega udara Vojska in reakcionarni krogi grozijo demokratičnim silam - Veleposlanik ZDA «nezaželena oseba» LA PAZ — Tri tedne pred predsedniškimi volitvami je Bolivija ponovno na robu državnega udara s- strani oboroženih sil. Že nekaj tednov je namreč položaj v državi zelo napet in to po krivdi vojske in desničarskih sil, ki se očitno bojijo, da bi volivci izbrali za predsednika njim nezaželeno osebnost, kot se je zgodilo pred osmimi meseci, ko sta prejela skoraj isto število glasov levičarski kandidat in bivši predsednik republike Zuazo in kandidat centrističnih sil Paz Estenssoro. Prav zaradi pritiska vojske ni bil takrat nihče od kandidatov izvoljen za predsednika, po političnem kompromisu med Zuazom in cen-trističnim voditeljem pa je oblast v državi začasno prevzela predsednica parlamenta Lidia Guel-ler, ki je bila pa medtem prisiljena tudi sklicati nove predsedniške volitve. RIM — Množica Rimljanov, komunističnih aktivistov iz vseh krajev države, partijskih voditeljev in predstavnikov oblasti, med katerimi je bil tudi predsednik republike Pertini, se je včeraj zjutraj poslovila od prestižnega voditelja KPI Giorgia Amendole. Prvi se je od prijatelja še iz prvih let borbe proti fašizmu z ganjenimi besedami poslovil član vodstva KPI Giancarlo Pajetta. Zatem sta Agostino Marianetti v imenu enotne sindikalne zveze in predsednice evropskega parlamenta Simone Veil na kratko orisal lik umrlega politika, generalni sekretar KPI Enrico Berlinguer pa je v daljšem govoru osvetil vse najpomembnejše etape Amendolo-vega življenja in predvsem njegova zadnja prizadevanja za demokratično preobrazbo italijanske družbe. V zgodnjih popoldanskih urah pa k v strpgo zasebni 0-bliki ppkopali tudi Amendolovo ženo, Germaine Lecocq. Na sliki (telefoto AP): Glorgto In Germaine Amendola pred leti. jKMiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiin V Čeboksariju bi se učili čuvaščine? Direktor tukajšnjega italijanskega dnevnika je pred kratkim izjavil v televizijskem intervjuju, pa čeprav v nekoliko megleni 0-bliki, da se slovenščine ne splača učili, češ da'jo govori samo milijon 500.000 ljudi. Na prvi pogled se zdi ta argument zelo prepričljiv. Nihče od nas (razen če ni strokovnjak za tatarske jezike) se na primer ne bo učil čuvaščine, mordvinšiine ali marijn ščine. ki jih govore v Sovjetski zvezi narodi ob srednji Volgi. Jasno je, da bo prej segel po angle ški. francoski ali nemški slovnici, in se bo, če si ze želi eksotike, raje spoprijel s kitajščino aii ja ponščino Toda denimo, da bi živeli v Čeboksariju, glavnem mestu avtonomne čuvaške sovjetske socialistične republike. Gotovo bi imenitno shajali tudi samo z tu ščino, saj jo brez dvoma govore vsaj vsi tisti, ki so na »položajih*. Pa vendar bi se nam zdelo primerno, da se naučimo vsaj nekaj stavkov čuvaščine, zato da bi se v deželi ne Čutili kot popol ni tujci in kot novopečeni pri šleci. Trst je od vseh strani obdan od slovenskega ozemlja. Slovenci živimo v mestu samem in v marsičem prispevamo k njegovi kulturni, politični in ekonomski podobi, če se ne zateče v Furlanijo, se italijanski Tržačan srečuje povsod, v terezijanskem središču, v Istri, na Krasu, z našimi ljudmi in našim jezikom. Vprašanje je, kako domačega se želi počutiti v okolju, v katerem mu je usojeno živeti in delati. Lahko se zapre v svoj svet in frfota v kletki svoje kulture, svojega jezika in svojega ambienta. Lahko si utvarja, da se svet konča na Ulici Carducci in na Trgu Goldoni. lahko se celo prepričuje, da Trst more shajati brez tesnih e konomskih, političnih in kulturnih vezi s Slovenijo in Jugoslavijo. Za človeka, kateremu je Trst samo etapa v poklicnem življenju, pa naj bo finančni stražnik ali direktor časopisa, je tak odnos do naše stvarnosti najbolj lagoden m celo opravičljiv. Svojo mladost, svoja zrela leta je pre živel drugje, svojo penzijo bo užival drugje. Manj sprejemljiv in razumljiv je podoben odnos do Slovencev in slovenščine pri tistih italijanskih someščanih, ki so v Trstu doma. Res je, da so žrtev predsodkov, stoletne nacionalistične propagande, svoje pasivnosti. V bistvu so vredni pomilovanja. Podobni so muhi, ki se zadeva v šipo. Kamorkoli se ozrejo, povsod naletijo na svet, ki se jim zdi tuj, nerazumljiv, sovražen Ne čudim se, da se zvijajo ob vsaki novosti kakor ježi v bodičast klobčič. Toda ljudje niso ježi. Ali ne bi bilo bolj naravno, bolj človeško in pametno, če bi skušali stopiti z nami v stik in se nekoliko potrudili, da se seznanijo z našim jezikom in miselnostjo? Po čutili bi se svobodnejše, bogatejše in mirnejše. Trst in Primorska bi jim razkrila svoj pravi obraz. JOŽE PIRJEVEC Vojska in njeni reakcionarni krogi, ki jih vodi general Garcia Meža, pa kot kaže nočejo počakati na volitve in se pripravljajo na nasilen prevzem oblasti. V vsej Boliviji so v teh dneh v teku mogočni vojaški manevri, general Garcia Meža pa je včeraj po televiziji jasno napovedal, da vojska ne bo na noben način sprejela morebitne volilne zmage naprednega kandidata Zuaza. Visoki vojaški krogi so v tej zvezi pred kratkim začeli ostro propagandistično kampanjo proti Carterjevi upravi in proti veleposlaniku ZDA v Boliviji Marvinu Weissmanu. Diplomata obtožujejo, da podpira napredne in demokratične kandidate ter so ga zato označili kot «nezaželeno osebo*. Washington, ki je v preteklosti večkrat podpiral številne bolivijske diktature, pa se je pred nedavnim samo izrekel za svoboden in miroljuben potek bližnjih predsediniških volitev, Sindikati in demokratične stranke, ki sestavljajo Ljudsko demokratično zvezo so že napovedali, da bi v primeru državnega udara takoj proglasili splošno stavko, ki bi v bistvu paralizirala bolivijsko gospodarstvo. Proti vsakemu vmešavanju vojske v politično življenje se je izrekla tudi bolivijska cerkev, ugledni nadškof Manrique pa je izjavil, da bi morebitni državni udar pomenil izdajo domovine. O aroganci bolivijske vojske priča tudi dejstvo, da so prejšnji teden vojaki s silo prekinili sodno obravnavo proti bivšemu diktatorju Hugu Banzerju, ki je leta 1971 z orožjem prevzel oblast in uvedel krvavo vojaško diktaturo. Zaključen obisk Živkova v Romuniji BUKAREŠTA - Na ljudskem shodu, ki so ga priredili ob zaključku petdnevnega uradnega 0- biska bolgarskega predsednika To-dora Živkova, je romunski predsednik Nicolae Ceausescu zatrdil, da se mora prenehati zunanja podpora protivladnim silam v Afganistanu in da mora prav tako Sovjetska zveza umakniti svoje čete, ki so v to državo vdrle decembra lani. Glede vprašanja a-meriških talcev v Teheranu je Ceausescu dejal, da je treba krizo v odnosih med ZDA in Iranom rešiti z miroljubnimi pogajanji. Kritiziral je sklep NATO o umestitvi novih raketnih izstrelkov v Evropi, češ da je treba ponovno ravnotežje vzpostaviti na nižji, ne pa na višji ravni oborožitve. Živkov je izrazil soglasje s predlogi gostitelja o postopnem odpravljanju vojaških blokov, skrbno se je pa izogibal vprašanja Afganistana. Glede politike na Balkanu se je omejil na zagovarjanje «dobrih sosedskih odnosov*, medtem ko se Ceausescu zavzema za popolno razorožitev tega področja. Popolno soglasje sta pa državnika izrazila glede skrbnih priprav na konferenco o evropski varnosti v Madridu. Železniški nesreči v Južni Afriki in v Turčiji PRETORIA — Sedemdeset oseb je izgubilo življenje v strahotni Železniški nesreči, ki se je pripetila včeraj v Južnoafriški republiki nedaleč od mesta Empan-geni. Potniški vlak je trčil v avtobus, ki je privozil na progo po nezavarovanem železniškem prehodu. Huda železniška nesreča se je pripetila tudi v Turčiji, približno 300 km od Ankare in v kateri je izgubilo življenje šestnajst o-seb. Glasnik turškega ministrstva za prevoze je izjavni, da sta v nesreči trčila potniški in tovorni vlak. 2 TRŽAŠKI DNEVNIK nmoi 8. junija 19.80 DANES IN JUTRI POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE Uveljavitev slovenskih predstavnikov jamstvo za učinkovitejši narodnostni boj V tržaški pokrajini 238.421 volilnih upravičencev - Včeraj volilno premirje in dokončna ureditev 429 volilnih sedežev V tržaški pokrajini bomo danes in jutri obnavljali pokrajinski in vse okoliške občinske svete. Včeraj so po večtedenski ne ravno bučni volilni kampanji utihnili zvočniki na trgih, kot je navada na dan pred volitvami, na dan «premirja» ali »premisleka*, in dokončno sč uredili ter umestili volilne sedeže. Skupno je na Tržaškem 429 volil nih sedežev, od katerih je 381 v tržaški občini, 19 v Miljah, 14 v de-vinsko-nabrežinski občini, 11 v Dolini, 3 v zgoniški, eden pa v repen-tabrski občini. Skupno je v naši pokrajini 238.421 volivcev (107.950 moškega in 130.471 ženskega spola). Samo tržaška občina šteje 213.641 volilnih upravičencev (95.914 moških in 117.727 žensk), Milje 11.246 (5.447 in 5.799), Devin - Nabrežina 6.458 (3.087 in 3.371), Dolina 4.946 (2.423 in 2.523), Zgonik 1.483 (738 in 745) in Repentabor 647 (341 in 306). Med temi volivci je tudi veliko mladih, ki bodo volili prvič. Devet je celo takih, ki bodo osemnajsto leto starosti izpolnili ravno danes in si tako zagotovili pravico do glasovanja. Tudi med slovenskimi volivci je en primer. To je primer Viktorja Kralja iz Trebč. Letošnja volilna kampanja, kot rečeno, ni bila zelo živahna, to pa še ne pomeni, da volitve ne vzbujajo zanimanja javnosti. Tudi od teh volitev je v veliki meri odvisno, kako se bo zasukala os političnega življenja, tako na vsedržavni, kot na krajevni ravni, kjer se z raz liko od upravnih volitev izpred petih let pojavlja tako na pokrajini kot v dveh okoliških občinah (milj ski in devinsko-nabrežinski) proti osimska politična grupacija LpT, ki predstavlja s svojimi znanimi de-magoškimi slogani korak nazaj na poti demokratizacije in razvoja na šega mesta, pa tudi nevarnost za našo narodnostno skupnost, ki teži k popolni uveljavitvi svojih pravic. Prav zato je zelo važno, komu bomo oddali svoj glas. Največje jamstvo, da se bomo lahko učinkovi teje zoperstavili nadaljnjim sovraž nim pritiskom, je uveljavitev slo- ZA POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE NAVODILA ZA VOLIVCE Volišča bodo odprta danes od 7. do 22. ure in jutri od 7. do 14. ure. Volivci, ki bodo na voliščih ob uri zapiranja, bodo lahko še volili. Za volitve morajo volivci imeti pri sebi veljaven dokument (osebna izkaznica, potni list, propustnica, vozniško dovoljenje in podobno) s sliko ter volilno potrdilo, katerega jim je občina že dostavila na dom. Za tiste, ki nimajo veljavnega dokumenta, bo danes od 7. do 20. ure in jutri od 8. do 13. ure na razpolago osrednji anagrafski urad v pasaži Costanzi 2, kjer bodo izdajali osebne izkaznice. Volivci, ki še niso prejeli volilnih potrdil, ali pa so jih izgubili, jih lahko dvignejo v občinskem volilnem uradu. Danes in jutri bo imel urad isti urnik kot volilni sedeži. Volivci, ki lahko izpolnijo svojo volilno obveznost le v spremstvu in s pomočjo drugih oseb, si morajo nabaviti posebno zdravniško potrdilo. Prebivalci iz mestnega središča in predmestja si ga danes (od 7. do 22. ure) in jutri (od 7. do 14. ure) lahko nabavijo samo na sedežu pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, v Ulici Torino 8 (telefon 76-77-32). Prebivalci iz o-kolice pa si jih lahko nabavijo v zdravniških ambulantah, in sicer po naslednjem urniku: danes od 7. do 22. ure in jutri od 7. do 14. ure. Po istem urniku lahko zaprosijo tudi za obisk na domu. Občinska uprava je poskrbela za prevoz zaposlenih v volilnih sedežih izven mesta. Odhod avtobusov bo v Ulici Giustiniano (pred licejem Dante) in pred opensko tramvajsko postajo po naslednjem urniku: danes ob 5. uri in jutri ob 6. uri. Za povratek bodo zainteresirani lahko telefonsko pozvali tržaško občino (tel. 630670). Na volišču bodo prebivalci tržaške občine prejeli samo glasovnico za volitve v pokrajinski svet, v vseh okoliških občinah pa poleg glasovnice za pokrajinski svet tudi glasovnico za izvolitev občinskega sveta. Glasovanje na upravnih volitvah ni le pravica, ampak dolžnost vseh državljanov. To pomeni, da se moramo predstaviti na volišče in s svojim glasom prispevati k izvolitvi pokrajinskega in okoliških občinskih svetov. Kako glasujemo za pokrajino Za pokrajino volimo tako, da prečrtamo znak stranke, za katero smo se odločili. Za pokrajino ne oddamo preferenčnega glasu, ker je ime kandidata že natiskano na vsaki glasovnici. Zato ne smemo ničesar drugega pripisati. Glasovnice so rumene *barve. Kako glasujemo za občinske svete dolinske, milijske in devinsko-nabrežinske občine Prečrtamo znak kandidatne liste, za katero smo se odločili. Poleg tega lahko oddamo tudi od enega do štirih preferenčnih glasov, tako da na prostem mestu napišemo priimek ali številke kandikatov, za katere želimo oddati preferenčni glas. Preferenčni glas lahko oddamo samo kandidatu iste stranke, za katero volimo. V nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna. Glasovnice za občinske volitve so sive barve. Kako glasujemo v občinska sveta repentabrske in zgoniške občine Prečrtamo znak kandidatne liste, za katero smo se odločili. Znak, za katerega glasujete prečrtajte s svinčnikom, ki ga bo izročil predsednik volišča. Glasovnico nato zalepite, pri čemer bo treba paziti, da jo ne pomažete. Glasovnico in svinčnik vrnite predsedniku volišča. venskih kandidatov. Tako imajo na pokrajinski ravni možnost izvolitve Sonja Sirk in Dolfi Wilhelm na listi KPI, Josip Pečenko za PSI in Zorko Harej za SSk. Zelo zapleten je položaj v devinsko-nabrežinski občini, kjer bo samo od okrepitve tistih sil, ki zastopajo Slovence, odvisna nadaljnja izvolitev slovenskega župana. V miljski občini ima lista Frausin zagotovljeno večino, vendar je tako imenovana «sveta aliansa* centrističnih in desničarskih strank zagnala proti njej pravo križarsko vojno. V dolinski, pa tudi repentabrski občini ni posebnih nevarnosti, da bi se stvari bistveno spremenile, nekoliko večja nevarnost pa je v zgoniški občini, kjer se med Slovensko skupnostjo in krščansko demokracijo bije boj za drugo, opozicijsko mesto v občinski skupščini, če bi KD prevladala, bi pomenilo, da bi se v občinski svet prvič vrinili italijanski predstavniki. Posebni program RAI o poteku volitev Giorgio Negrelli, Ruggero Rovatti, Ivan Bratina, Perla Luša, Fabio Suadi in Marjan Terpin. Naloga odbora je, da pove svoje mnenje o raznih televizijskih in radijskih sporedih ter daje smernice glede deželnih oddaj. Guštin potrjen za predsednika KZ Sinoči se je sestal na svoji prvi seji novi glavni svet Kmečke zveze, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru, da bi po statutarnih pravilih izvolil novo predsedstvo in izvršni odbor organizacije. Za predsednika KZ je bil potrjen Alfans Guštin, za podpredsednika pa Alojz Debeliš in Dušan Kodrič. Glavni svet je tudi imenoval člane raznih komisij ter razpravljal o nekaterih aktualnih problemih, kot so razlastitve v zvezi z načrti o ljudskih gradnjah ter odnosi z raznimi javnimi upravami in tehničnimi organi. Pojasnilo tržaške občine glede bazovskega vrtca Tržaška občina nam je včeraj poslala v objavo sledeče pojasnilo. «V zvezi s člankom, priobčenim (6. junija) v Primorskem dnevniku, občinska uprava pojasnjuje, da je bil načrt o gradnji otroškega vrtca v Bazovici odobren s sklepom občinskega odbora št. 2547 z dne 19. julija 1979 in s sklepom občinskega sveta št. 688 z dne 19. oktobra 1979 — občinski sklep je bii potrjen kot zakonit 12. novembra istega leta. Dne 31. decembra 1979 je bil načrt predložen sekciji za pogodbe z namenom razpisati dražbo; zato. da bi se zainteresirana podjetja v čim večjem številu odzvala, je bilo tudi predlagano, da se z razpisom seznani javnost, in to preko tiska in razglasne deske na sodišču. Vabila k dražbi so bila razposlana 6. marca 1980. V predpisanem roku 7. maja tega leta je oddelek XII — javna dela prejel eno samo ponudbo, ki naj jo prouči ocenjevalna komisija. Sklep o imenovanju te komisije, ki ga je oddelek XII že pripravil, bo odobren na prihodnji seji občinskega odbora.* Pripis uredništva - Mimo dejstva, da o bazovskem vrtcu nismo poročali v članku, ampak je to bilo pismo nekega Bazovca našemu uredništvu, moramo ugotoviti, da vsebina gornjega pojasnila le še potrjuje, kako gre pri vsej zadevi za birokratsko zavlačevanje žgočega socialnega problema. PROTI GRADBENIM NAČRTOM PEEP TRŽAŠKE OBČINE Zemljiški lastniki vložili priziv na upravno sodišče Načrti kršijo člen 3 deželnega statuta, člene 3, 6 in 10 italijanske ustave ter določila osimskih dogovorov Okrog sto hišnih in zlasti zemlji ških lastnikov je včeraj vložilo na deželno upravno sodišče priziv proti načrtom tržaške občine o tako imenovanih ljudskih in cenenih stanovanjskih gradnjah, znanim s kraticami PEEP. S prizivom so seznanili tako prizadeto občinsko upravo kakor pristojno deželno oblast. Podpisniki so iz različnih krajev tržaške občine, tu so kolonkovski vrtnarji, tu so tudi kmetovalci in delavci z Opčin, od Sv. Ivana (Ti-minjan) ter s področja, ki se razteza ob žaveljski cesti (Flavia). Omenjeni načrti jim, kot znano, grozijo z razlastitvijo tako stanovanjskih in gospodarskih poslopij kot in še posebno vrtov, sadovnjakov in drugače obdelane rodovitne zemlje. Priziv so podpisniki bogato utemeljili. Na primer z okoliščino, da se tržaška občina glede gradbenih načrtov ni predhodno posvetovala s prebivalstvom openskega in predmestnih pasov, pa tudi ne z rajonskimi sveti, kakor to izrecno predpisuje občinski pravilnik. Tudi demografsko stanje v občini ni tako, da bi opravičevalo tak- •iiiiiifiiiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAI bo danes, jutri in v torek, v seriji posebnih prenosov, obveščala o poteku upravnih volitev v Fur-laniji-Julijski krajini. Na radiu bo vrsta neposrednih prenosov v slovenščini in italijanščini s tržaške, goriške, videmske in pordenonske prefekture, medtem ko bo na tretji televizijski mreži serija posebnih izdaj televizijskega dnevnika s sledečim umikom: v ponedeljek od 19.30 do 21.30 in od 21.30 do 23.00, v torek od 10.30 do 12.00 in od 19.30 do 20.30. Poleg tega bo TG3 predvajal v torek debato o izidih volitev, na kateri bodo prisotni predstavniki strank, in sicer od 12.30 do 14.00 o izidih v Trstu in Gorici, od 14.30 do 16.00 pa v Pordenonu in Vidmu. PO RAZVREDNOTENJU DINARJA Manjši obseg nakupov ob običajnem sobotnem prilivu turistov iz SFRJ Velike razlike v kotacijah jugoslovanske valute . Za tržaške avtomobiliste ponovno vabljiva cena goriva ob črpalkah v sosednem obmejnem pasu Umestitev komisije za deželno RAI-TV Na sedežu deželnega sveta bodo četrtek, 12. t.m., umestili novoizvoljeni deželni komite za radio in televizijo, ki so ga izglasovali na eni izmed prejšnjih sej. Kot znano so člani tega odbora Ottorino Bu-relli, Cesare Del Zotto, Jurij Slama, Razvrednotenje dinarja ni imelo včeraj še nobenega vpliva na priliv turistov iz sosedne Jugoslavije. Obisk je bil živahen kakor običajno ob sobotah in o tem smo se lahko prepričali bodisi v trgovskih predelih mesta, kjer je vladal običajni sobotni živžav, pa tudi na nabrežjih, kjer so parkirali številni avtobusi z jugoslovansko registracijo. Pač pa je razvrednotenje jugoslo vanske valute močno vplivalo na obseg nakupov, ki so se v večji ali manjši meri skrčili pri vseh vrstah blaga. Kaže sicer, da so številni turisti iz Jugoslavije prekora- -7fj% namernem k iWn, ne da bi znah za devalvacijo m taki o je v tukajšnjih trgovinah čakalo neprijetno presenečenje. Pri nakupo vanju so trgovci sprejemali dinarje po zelo različnih tečajih: od minimalnega 26 do 27 lir do maksimalnega 38 lir za ND, kakor nam je zatrdil neki trgovec z nadomestnimi deli za avtomobile v Terezijanski četrti. Zdi pa se, da se je tečaj dinarja pri nakupih sukal poprečno na višini 33 lir. Zaradi sobotne zapore bank pa si tudi menjalnice niso bile včeraj na jasnem, kako naj tretirajo dinar. Nekatere so kupovale jugoslovansko valuto po 26 do 27 lir, v dveh poslovalnicah — v Ul. Dante in na Nabrežju — pa so ves dan delovali na podlagi kurza 30 lir za liiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SKORAJŠNJEM 32. TRŽAŠKEM VELESEJMU Močna udeležba gospodarskih organizacij iz SRS in SRH Prvi volilni rezultati bodo znani že jutri popoldne. Nekoliko počasnejše bo preverjanje preferenčnih glasov in bodo zato imena izvoženih znana verjetno v torek. Vsi ti rezultati pa bodo seveda neuradni, kajti potrditi jih bodo morali pri stojni volilni uradi. Izleti v SZ Sporočamo, da je za izlete Primorskega dnevnika v Sovjetsko zvezo v času olimpiade na razpolago še naslednje število prostorov: v skupini, ki odpotuje z letalom 17. julija — pet prostorov; v skupini, ki odleti 26. julija — sedem prostorov; za potovanje dne 1. avgusta so že vsa mesta zasedena. Vpisovanje se nadaljuje v uradu potovalne agencije Aurora — Ul. Cice-rone 4. Poleg potrosnega blaga tudi pohištvo, knjige in turizem • Posvet o gospodarskem sodelovanju med obmejnimi kraji - Konferenca o zdraviliškem turizmu v Jugoslaviji Na 32. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo kakor znano na sporedu od 17. do 29. junija, bo tudi letos urejen obsežen prikaz dosežkov jugoslovanskega gospodarstva. V Palači narodov bo namreč običajna kolektivna razstava jugoslovanskih podjetij in drugih gospodarskih organizacij, pretežno iz SR Slovenije in SR Hrvatske, ki bodo razstavila izbor potrošnega blaga, pohištva in proizvodov založniške dejavnosti ter prikazala turistične privlačnosti in zmogljivosti SFRJ. Iz Slovenije so se na letošnjo gospodarsko prireditev pri Montebelu priglasila naslednja podjetja: Adria-commerce export-import iz Kopra, Timav-Jadran export-import iz Sežane, Timav - hoteli in gostinstvo, Glasovnica za tržaško pokrajino Taka je videti glasovnica za tržaški pokrajinski svet. Volivci v tem primeru morajo samo prekrižati namenje stranke, ne pa izreči preferenčnega glasu, ker so imena kandidatov že vpisana na glasovnici prav tako iz Sežane, Medex iz Ljubljane, Elan iz Begunj, Obalno kra-ška turistična poslovna skupnost iz Portoroža, Zdravilišče «Radenska» iz Radencev, Tovarna pletenin Rašica iz Ljubljane, lesno podjetje Slovenijales iz Ljubljane, Tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra, Zdravilišče Rogaška Slatina, Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Med založbami pa bodo prisotne Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Mohorjeva družba, Partizanska knjiga, Založba Borec, vse iz Ljubljane, Založba Lipa iz Kopra in Založba Obzorja iz Maribora. Iz SR Hrvatske pa bodo na kolektivni razstavi nastopila podjetja Loris export import, Vajda, Mladost-Ikro, Kemikalija, Koopexport, vsa iz Zagreba, Brodokomerc z Reke, In-tercommerce iz Umaga, Derma iz Zagreba, Poljoprivredni industrijski kombinat Vrbovec iz Vrbovca, filiala iz Umaga, Trgoprogres iz Umaga, Poljoprivredni industrijski kombinat Sljeme iz Zagreba, Centro-koop - organizacija za promet iz Zagreba, Podjetje za mednarodni lovski turizem Lovac iz Zagreba, lesno podjetje Exportdrvo, prav tako iz Zagreba, Turistična zveza Hrvatske in Gospodarska zbornica Hrvatske. K temu je treba dodati še podjetje Jugodrvo iz Beograda, ki bo skupaj s Slovenijalesom in Ex-portdrvom razstavilo tradicionalno in stilno pohištvo. V okviru uradnega »dneva Jugoslavije*, ki bo kakor znano 18. junija, bo v Trstu posvet o pomenu osimskih sporazumov in nedavno podpisane pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo za razvoj ekonomskega sodelovanj? med sosedinima državama in še zlasti med obmejnimi kraji. Naslednjega dne, to je 19. junija, pa bo ra sejmu posebna konferenca o zdraviliškem turizmu v Jugoslaviji, ki jo bosta organizirali podjetji Rogaška Slatina in Zdravilišče Radenci. Spet huda nesreča z motociklom Po težki nesreči slovenskega dijaka sredi minulega tedna beležimo ponovno hudo trčenje med skuterjem in avtomobilom, ki je spravilo na nitko življenje 15-letnega dečka. Mladi Claudio Rados iz Ul. S. Cilino 22 je s svojim motorčkom 48 privozil iz naselja Čampo Romano na glavno opensko ulico. V tistem trenutku pa se je pripeljal s svojim renaultom 4 23-letni Flavio Fontana di Valsavina z Opčin, Ul. Hermada 12/2. Trčenje je bilo neizbežno, najhuje pa jo je skupil prav motociklist. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali najprej v o-troško bolnico Burlo Garofolo, nato pa v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Rados se je namreč pri padcu močno udaril v glavo, se urezal v vrat, zlomil levo zapestje in najbrž tudi spodnjo čeljust. V bolnišnico so ga sprejeli v globoki komi. Na kraj nesreče je prihitela prometna policija. ND. Povedati pa je treba, da gre za menjalnici, ki v glavnem le odkupujeta dinarje, pridobljeno valuto pa nato predajata bankam. Poznavalci razmer računajo, da se bodo kotacije ustalile šele jutri ali v torek, ko bodo znane odkupne cene za dinar, ki jih bodo postavila pomembnejša valutna tržišča v Švici, Zahodni Nemčiji in Avstriji. Tržačani, ki so včeraj kupovali dinarje v menjalnicah, so v večini primerov plačevali dinar po 34 lir, medtem ko je še v petek veljal te čaj 37 lir. Kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki, je postala po razvrednotenju dinarja ponovno vabljiva za tukajšnje avtomobiliste cena goriva ob črpalkah v sosed nem pasu. Ob znižani vrednosti dinarja stane namreč liter superben-cina onkraj meje 480 lir, to je natanko 200 lir manj kakor pri tržaških črpalkah, še ugodnejša je cena ob nakupu goriva z «boni» ali s tujo valuto: v te.^ primeru stane liter superbencina v ..Jugoslaviji le 425,8 lire. Podjetje »Istra Benz* je namreč v tej zvezi zagotovilo, da bodo tuji turisti kljub razvrednotenju dinarja še naprej uživali 20-odstotni popust pri nabavi goriva ob črpalkah v Jugoslaviji. Podobno «ovrednotenje» lire velja seveda odslej tudi za razno drugo blago in storitve v sosedni državi, saj je Zvezni izvršni svet v Beogradu poleg devalvacije dinarja sprejel tudi ukrep o začasni zamr znitvi cen na sedanji ravni. Vpis v vrtce za leto 1980-81 Tržaška občina sporoča, da bo vpis v otroške vrtce za šolsko leto 1989/81 na posameznih šolah in bo tekel po sledečem vrstnem redu: za otroke, ki so dopolnili peto oziroma četrto leto, bo vpis v sredo, 25. t.m., od 8.30 do 11.30; za otroke, ki bodo dopolnili tri leta do zadnjega decembra letos pa v četrtek, 26. t.m., od 8.30 do 11.30. ■mimiiiinmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiuimiiimiimiiiiiimiiiiiimiiiii NA PREDLOG ODBORNIKA BOJANA BREZIGARJA Pokrajina bo objavila 5. zvezek dokumentov manjšinske konference Vseboval bo zapise o dveh tiskovnih konferencah, o okrogli mizi «Pozabljene manjšine» in sklepne referate treh komisij Na predlog pokrajinskega odbornika Bojana Brezigarja je tržaški pokrajinski odbor včeraj sprejel sklep o izdaji 5. zvezka dokumentacije manjšinske konference iz leta 1974. Gre za zvezek, ki bo vseboval stenografski prepis dveh tiskovnih konferenc predstavnikov Kurdov in severnoirske organizacije IRA, prepis okrogle mize o temi «Pozabljene manjšine* in vsebino zadnjega dneva konference, to je sklepna poročila vseh treh komisij in zaključni govor predsednika pripravljalnega odbora in takratnega predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija. Z objavo petega zvezka se bo končal prvi ciklus objave: izšla sta že dva zvezka, prvi z uvodnimi poročili in referati, drugi pa s '6 referati prve komisije. V tisku je tretji zvezek, ki vsebuje številne referate druge komisije o gospodarskih in socioloških vprašanjih manj šin, v pripravi pa je četrti zvezek, ki bo najobsežnejši; vseboval bo referate tretje komisije, ki je o-svctlila pravne aspekte manjšinske zaščite. Peti zvezek, zn katerega je predviden izdantek 9.500.000 lir, bo tako verjetno izšel šele ob koncu leta. V tej vsoti je vključen tudi izdatek za prevode, kajti obe tiskovni konferenci sta potekali v angleščini in tudi del okrogle mize je potekal v drugih jezikih. Pokrajinski odbor je včeraj po skrbel tudi za ustrezpe zadolžitve in druge ukrepe, da bo tiskanje dokumentacije potekalo tudi v prihodnji mandatni dobi. Odbornik Brezigar je ob koncu pojasnil, da je pokrajina za tiskanje dokumentacije poskrbela za preko 40 milijonov lir finančnih sredstev; s tem so kriti izdatki za tiskanje petih zvezkov in za prevajalsko delo. Za tiskanje nadaljnjega gradiva pa bo moral poskrbeti prihodnji pokrajinski odbor. • Danes in jutri v bolnicah ne bodo dovoljeni obiski, tako da bodo volitve na tamkajšnjih sedežih lahko nemoteno potekale. V Santoriu bodo obiski dovoljeni jutri od 15. do 17. ure. šne in podobne načrte, saj število prebivalcev neprestano upada, in to približno za 3.000 oseb letno. Vzpo redno se redčijo tudi družinski člani, tako sestoji danes poprečna družina v tržaški občini le iz dveh članov, če upoštevamo, da mora posamezni stanovalec po zakonu razpolagati z določenim številom kubičnih metrov, ugotovimo, da načrti PEEP zaradi demografskega osipa kar za 800.000 kubičnih me trov prekašajo stvarne potrebe. Dejanske razmere so torej take, da stanovanjske gradnje v predmestju sploh niso potrebne, ampak bi bilo več kot dovolj že to, da se smotrno izkoristi nepremičninska razpoložljivost v samem Trstu, čemu in v čigavem interesu silijo torej iz mesta? Nazadnje so načrti PEEP v odkritem nasprotju s členom 3 deželnega statuta, s členi 3, 6 in 10 italijanske ustave ter z vsebino in duhom osimskih dogovorov, saj je na dlani, da nove gradnje v mestnem okolišu ogrožajo .obstoječe narodnostno ravnovesje in gradijo temelje za poitalijančevalno asimilacijo Slovencev, (dg) OBVESTILO Obveščamo izletnike na Poljsko, da lahko dvignejo potne liste pri potovalnem uradu Aurora — Ul. Ci cerone. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Pokrajinska razstava vin letos v Mačkoljali Tržaška pokrajina bo tudi tos priredila tradicionalno ™ stavo vin, ki bo že devetič pored. Pokrajinska raZSf, vip sklepa že običajne razs'» te žlahtne in priljubljene W če, ki so jih v prejšnjih ® in mesecih priredile pJ-'a* občine. Tako bodo tudi r.a k nji razstavi prijateljem m ‘J biteljem dobre kapljice na r polago tista vina, ki so nagrajena na občinskih ' stavah. Letošnja deveta pokraj^ _ razstava bo 25., 26. in 27- "J v Mačkoljah, torej v duh ■ občini, ki je soudeležeha P organizaciji. Prireditveni Fjj štor bo v lepem kraju 5 gozda, ki ga ta čas opre® domače kulturno društvo. " ■ razstave vin pa bo na Sj^ tudi tradicionalna okrogla za, kjer bodo izvedenci .. pravljali o vprašanjih km stva in verificirali rezultate r ve konference o tržaškem ^ tijstvu. Kot znano, je bila. Joviči konferenca v prvi pol prila. Organizatorji so poskrbeli ^ 'kil8 di za kulturni program. ^ letos osnovan predvsem n* stopih folklornih skupin- *. 3. okviru upajo, da bodo F., nili na oder tudi neko "ABJj, sko folklorno skupino ,.j(i poleg seveda godb na pnja jj tradicionalnega ansambla-bo igral za ples. ii 1: igel' Sekcija KPI iz Lonjerj*- ^ tov. Giacomu Benčiču gl®*10 ur žalje ob izgubi drage hčerke lje. Društvo Slovencev miljsk* in pevski zbor Jadran izrek čuteno sožalje svojemu člana Krmacu ob izgubi očeta. otij Po dolgi in hudi bolezni nas je včeraj, 7. junija, za no zapustila naša predraga mama in nona ved' STANA GULIČ vd. MARC Pogreb bo jutri, 9. junija, ob 15. uri iz nabrežinske «*f’ kve na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo hčerki in Živka ter nečaki Andrej, Aleks*8®* in Dani Sesljan, 8. junija 1980 k st Dne 6. junija nas je zapustil naš dragi SREČKO KOŠUTA Pogreb bo jutri, 9. junija, ob 11. uri iz kapele bolnišnice. -g. Žalostno vest sporočajo: žena j vana, sestri in brat z druži" Trst, 8. junija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) Umrla je ROZINA SANCIN roj. MAVRIČ Pokopali smo jo v sredo, 4. junija 1980. Iva in Boris Trst, 8. junija 1980 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi r dragega KARLA DANIELUA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami- SVOJCI Trst, 8. junija 1980 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sočustvovanja zaradi izgube naše mame ALOJZIJE VIDRIH vd. ANDLOVIČ se toplo zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili spomin. Trst, 8. junija 1980 dra** Hčeri Marija in Milka ter sorodniki o? ifld 10. 6. 1979 10. 6- 1980 Ob 1. obletnici smrti drag®*8 STANK0TA FURLAN* se ga z ljubeznijo sporni injaj°; žena Marija, liči Anita, drugo sorodstvo in °s' Prosek, 8. junija 1980 VRSTA ZAKLJUČNIH PRIREDITEV NA SLOVENSKIH ŠOLAH TRŽAŠKE POKRAJINE Ob koncu šolskega leta so se naši malčki izkazali Kako je bilo v Bazovici a učenec uspeva, se mora pridno celo šolsko leto, prav do zadnje-[ ™e- Tako bi moralo biti! Učitelj »M*. pozoren, da delo v razredu feduje in ob vsakem popuščanju * začne spodbujanje, težko zanj, to-se težje za učenca, ki ga ni ved-Pr!Pravljen sprejeti. Posebno še te t ,oricu šolskega leta, ko posta-rje °Rleje- k° misli uhajajo na mo-ah v gore in je s koncentracijo šolskih klopeh konec. titat^a P-a ne smeli vsaj letos o-našim bazovskim osnovnošol-J; Pfav na koncu šolskega leta so . akazali. Na tekmovanju, ki ga uredilo šD Gaja, so odnesli kolajn in se ekipno uvrstili VanPrvo mesto. Priprava na tekmo-pr Je ie potekala vzporedno s pri- sko na razstavo in zaključno šol- Prireditev. Na šolskem dvorišču ^ predstavili velikemu številu i)riVV 'n ^n^iteljev mladine s pri-ij ,k ' ^upinskimi deklamacijami , aoornim petjem. Sledila je sve-ki f ?Pvor^ev razstave ročnih del, Jp Pila deležna pohvale s strani v, , obiskovalcev. Največ truda pa ^ viozjio učiteljstvo, starši in otroci j “Eanizacijo orientacijskega poho-(d j50 vasi. Vprašalnik je bil boga-jtv.asnovan- saj je zajemal rastlinja . na Krasu, ledinska imena, ki pjs Je.v Bazovici še in še. zemlje-vai a ,m zgodovinska vprašanja, pre-merjenje in drugo. Učenci, trn j' v 5 skupin, so se kar dolu drezali, saj je bila razlika med ta0pVfščen° in zadnjo le pičla toč-gra; ° .u je sledila zakuska in nalij Jevanje ob ravnateljevi prisotno- _ rneniti moramo še ugledne go-ike iz. D< i pobliže življenjem na šoli, ki nosi ^ ■'-'uu moramo se ugledne go-ijn'_lrubarjeve naslednike iz Deren-‘!?a. ki so se hoteli pobliže se- prireditvijo poslovili od šolskih klopi in odhajajo na zaslužene počitnice. Vendar pa je program, kot jp postala že tradicija, posegel običajne okvire takih prireditev in se je odvijal v obliki pravega vaškega praznika, pri katerem so sodelovali malodane vsi vaščani in gostoljubno sprejeli številne goste in poslušalce. V uvodnem nagovoru je predstavnica staršev Anica Guštin - Kralj naglasila, kako dragocena je slovenska šola za vzgajanje mladine v zavedne pripadnike našega naroda, za kar pa se moramo zahvaliti tudi pokojnemu maršalu Titu, ki je tudi nam poklonil mir in svobodo, njegovo izročilo pa še živi v nas. Titov spomin so pačastili z enominutnim molkom. Program je bil dokaj pester in zanimiv. Učenci so podali nekaj prizorčkov, recitirali, zapeli, zaplesali in tudi zaigrali na tolkala orf. Poleg domačih šolarjev pa so kot gostje sodelovali tudi učenci šole «1. maj 1945» iz Zgonika in vrstniki s Katinare. Za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela narodno-zabavna ansambla Zvezde in Galebi z Opčin. Na koncu naj o-menimo še res bogato razstavo ročnih del. B.S. Otroci od Sv. Ane so se podali na izlet v Beneško Slovenijo Osnovnošolci od Sv. Ane na Matajurju V torek, 3. junija, so učend o-snovne šole M. Gregorič pri Sv. Ani poskrbeli za prijetno urico razvedrila. Povabili so na zaključno prireditev starše, sorodnike, prijatelje in malčke iz vrtca. V nabito polni telovadnim so se najprej predstavili VESELO RAZPOLOŽENJE NA ŠOLI DRAGOTIN KETTE piliti iSbart110!!?8. __ . prednika Primoža # aaria.. začetnika našega književ-pi^e^ika ter prvega slovenskega H°Sk° leto se bliža koncu in iz-šjiAse tudi delovna doba dveh na k^goletnih in zaslužnih učiteljic ves t ^ei?c*e 'n Vilme Leprini. Za pozornost, ki sta ga vlo-£ H,n vzS°ji in izobraževanju na-iima starši bivših in sete učencev želijo, da bi prijet-U21vali zasluženi počitek. Združenje staršev OŠ «P. Trubar* Bazovica ^»ključna prireditev Pri Brišrikih Ot tlriščiv' slovenske osnovne šole pri i ^kih so se s sinočnjo zaključno Selccjja KPJ Just Pegan iz eniške občine iskreno čestita Sv°iemu članu IGORJU MILIČU in njegovi tovarišici °k Pilihi poroke. Tudi letos smo imeli na šoli razstavo ročnih del in risb ter zaključno šolsko prireditev. Otroci so vneto sodelovali pri pripravljanju razsta-w VpiA ijf iMfluffrmei« z risbami in izdelki. V istem prostoru so se učenci prejšnji četrtek predstavili gospodu ravnatelju, staršem in prijateljem, ki so se polnoštevilno udeležili. Nastopili so z recitacijami in s krajšimi prizorčki, povzetimi iz šolskega življenja. Ob koncu so se učenci petega razreda poslovili od sošolcev, prijateljev in učiteljev. Med drugim je Štefan rekel: Obljubiti si moramo, da se bomo na naš razred in na našo učiteljico vedno radi spominjali, kakor upamo, da se bo ha nas spominjala tudi ona. Tudi staršem se moramo zahvaliti, da so nam pripravili nekaj lepih izletov in 'praznikov, sošolcem, ki ostanejo, pa pravimo, naj bodo pridni, da bo šola «Dragotin Kette* še lepša in boljša. Naj živi naša šola!». Za zaključek je šolski zborček u-brano zapel štiri pesmi. Starši in u-čenci petega razreda so pripravili zakusko in tako se je v veselem razpoloženju zaključilo letošnje šolsko leto. Šolska maša bo 20. junija ob 9. uri pri Sv. Ivanu. Kino ..,>,,»i>iiinlil„iii„l„„„l„„il„liii,iii„iiililinHiliMiiiHniinniimiiiiiiMiMni>iiiiniiiiiMiiiniiiiMin>...... POSPEŠENA DEJAVNOST PR0SEŠK0-K0NT0VELSKIH PEVCEV * Vasilij Mirk» spet na poti uspeha Po zadovoljivem tekmovalnem nastopu v Mariboru je zbor prejšnjo soboto navdušil italijansko občinstvo z nastopom na Pomorski postaji Ni set* Pevski zbor Vasilij Mirk s % r*~Kontovela je pokazal v zad-hPrecejšnjo aktivnost, če-'lej n«° imeli proseško-kontovel-fopovVci v začetku leta mnogo navil ’ !iai so se skrbno priprav-tekmovanje pevskih zborov 1 ^ar'hesem>>' ki ie bilo v aprilu H te°ru. Na tekmovanju se je So^ izkazal, saj je dobil bro-(; Plaketo mesta Maribora. Pa je imel zbor kar osem kar dokazuje aktivnost "-i na' ki so želi velik uspeh zla-tednjem nastopu, ko so se W italijanski javnosti. Zbor Joto .j1 ^ je namreč prejšnjo so- Sc„J.ael°val na «4 zborovskem bil v soboto, 31. maja, v 1 P°morske postaje. Poleg Mirk so na koncertu ga še tržaški poli jonski zbor, jSjp Pabio Nesbeda. zbor \t0 eralba iz S. Vito al Taglia h ,or Vox Julia iz Ronk in .V Rosandra CRAL-EAPT. Ptu J j Mirk je na tem kon-rQ Zan vncist vom Evgena Prin-r!-ej- Rešljivo zapel pet pesmi in ,%Sn, 0ersterjev ^Večerni ave», , tresli 0 «Ascendit Deus», Sivičev °d>jo Počitek», makedonsko na-.Vcu„ tejnonilijevi priredbi «če ti ^ * in Simonitijevo «Kličem i%Sf*k°:kontovelski pevci bodo te,,nj° sezono zaklučili ko->|j »a meseca. Do tedaj bodo “ fouiVa'crat tedensko vaje, saj tfoor Se nekaj nastopov. S nJe, skratka ponovno dobil j... kakršnega smo bili vajeni Itee-J1- 2a to gre zasluga vsem 7W’ v. Prvi vrsti pa pevovodji % ?l Lindiču, ki je prevzel vod-®- februarja lani. Pod t^koni V0(istvam so imeli prose->. ^tevelskj pevci že 27 nasto KaoOIn a “ seveda mnogo pri-i .pstvo, da se je med pev-J zbr,ra spet družabnost in da t%je °vsko petje vzbudilo zani-j) z1®" mladino. V zbor je nam-I i«' časih pristopilo pre- 7 ' ten,,' Pomladitev seveda ter-et°st in mnogo dela. Diri- gentu Evgenu Prinčiču pa to ne dela velikih srbi. Zadovoljen je s pristopom mladih in upa, da se bodo pridružili še drugi in da bodo vztrajni pri delu. (br) referati, ki bodo zaobjeli problematiko gledališkega življenja pri nas in v državi nasploh, je posebno pomemben referat člana SSG Maria Uršiča, ki bo podal nekaj misli o položaju našega gledališča. Se jutri prošnje za točajke Ob priliki 16. občinske razstave vin v Zgoniku, ki bo od 13. do 15. t.m. bodo sprejeli v službo nekaj točajk. Zainteresirana dekleta, ki so dopolnila najmanj 15. leto starosti, morajo vložiti prošnjo v teku jutrišnjega dne. NŠK nudi mladini informacije o možnosti zaposlitve Problem zaposlitve je danes iz dneva v dan težji. Posebno kritično je to vprašanje, ko gre za mladino, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Vodstvo Narodne in študijske knjižnice si prizadeva, da vsaj delno pripomore k reševanju tega težkega vprašanja; zato se je odločilo, da nabavlja informacijski vestnik o natečajih v državnem merilu, petnajstdnevnik GAZZETTA DEI CONCORSI, ki je odslej na voljo v čitalnici NŠK vsakomur, ki išče zaposlitve oz. se želi udeležiti določenega natečaja. Vodstvo knjižnice je tudi pripravljeno pomagati s potrebnimi pojasnili. Srečanje o položaju gledališč v deželi Deželni odbor CGIL (Federacija italijanskih gledaliških delavcev) prireja v sodelovanju z ECAP srečanje na temo »Gledališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Na sre Čanju, ki bo 27. in 28. t.m. v Kul turnem domu, bo sodelovalo tudi SSG, poleg seveda drugih gledališč in operaterjev iz naše dežele. Med Posojila za gradnjo aii nakup stanovanj Pri pokrajinskem ravnateljstvu za javna dela je na voljo občanom u-radni bilten z obrazci, na katerih bodo zainteresirani sestavili prošnjo za posojilo po znižani obrestni meri v smislu zakona 25, s katerim bodo lahko kupili novo ali staro stanovanje, zgradili lastno ali pa si stanovanje popravah. Ravnateljstvo se nahaja v Ul. Genova 9. Prošnje bo treba nasloviti izključno z navadno priporočeno poštno pošiljko deželnemu ravnateljstvu za javna dela v Ul. N. Sauro 8, in to do 20. junija. Prošnje, ki bi bile odposlane prej in ki bi ne bile sestavljene na omenjenih obrazcih, ne pridejo v poštev. Trideset odstotkov nakazanih finančnih prispevkov bo namenjenih posojilom za gradnjo novih stanovanj, 70 odst. pa posojilom za nakup stanovanj, oziroma stanovanj, ki so že v gradnji in ki bodo morala obvezno biti dograjena do 31. decembra 1980. Najvišje možno posojilo bo znašalo 30 milijonov lir. Dežela bo klasificirala prošnje za posojila do 20. julija, do 20. septembra pa bo v Uradnem vestniku priobčila imena prosilcev, ki bodo imeli pravico do posojila. O-brestna mera na posojila bo oblikovana na osnovi dohodkov, ki jih imajo zainteresirani; ti dohodki pa nikakor ne smejo preseči določene meje, tako ne 16 milijonov lir letno v primeru odvisne delovne sile in ne 12 milijonov lir v primeru vršilcev samostojnih poklicev. • Tržaška občina namerava zaposliti za določeno obdobje (ne več kot. tri mesece) nekaj gradbenih in industrijskih inženirjev ter arhitektov Zainteresirani naj prošnjo, naslovljeno na župana, oddajo na pro-tokohem uradu županstva. učenci I. in II. razreda z igrico «0 repici* ter s folklornimi plesi. Drugi del je bil posvečen mladinskemu pisatelju Bevku. Po njem se namreč imenuje bralna značka, ki so jo letos prvič podelili učencem te šole. Učenci višjih razredov so seznanili prisotne z Bevkovim življenjem in delom, sledila je pisateljeva igra «Neubogljivci», katero so podali učenci m., IV. in V. razreda. Vsi učenci so nato ubrano zapeli in zaigrali na orf-inštrumente «Jager pa jaga», «Kdo te ptiček mali», »Izidor ovčice pase* in «Barčica». Za zaključek so učenci prejeli še bralno značko. 'Nastop je bil zelo pester in zanimiv, saj so učenci bili zelo dobro pripravljeni, čeprav so jih učile za nastop učiteljice same brez strokovnih izvenšolskih moči. K uspehu prireditve so pripomogli tudi nekateri starši, saj so sami izdelali lepe obleke, katere bodo ostale na šoli. Tudi zadnja točka, oziroma zborček, katerega vodi g. Sluga, ki na naši šoli poučuje glasbo v sklopu pošolskih dejavnosti, je bil zelo dobro pripravljen; izkazali so se tako starejši učenci, ki so igrah na orf-inštrumente, kot mlajši, ki so ob njihovi spremljavi ubrano zapeh. Skratka zelo lepo uspela prireditev, s katero bodo naši učenci nastopili tudi na Kolonkovcu, za praznik sv. Ivana, na {»vabilo domačega prosvetnega društva. Še nekaj besed o šolskem izletu. V soboto, 24. maja, so se učenci zjutraj vkrcali na avtobus, ki jih je peljal mimo Krmina in Čedada v špeter Slovenov ter v Landarsko' jamo. Po ogledu jame so nadalje* vali pot na Matajur. V koči na Matajurju so si otroci opomogli z o-kusno «paštašuto» in se nato napotili proti samem vrhu, do snega. Po razigranem kepanju in tekanju so se vrnili v kočo in se odpeljali proti Trčmunu, kjer so obiskali hišo in grob Ivana Trinka - Zamejskega. Poooldne, domov grede, so si ogledali še Hudičev most v Čedadu in se nato vrnili v Trst ob 20. uri. Otroci so seveda bili zelo zadovo-lini, saj jim ni bilo treba sedeti za klopjo, poleg tega pa so se ob lepem sončnem vremenu zabavali in spoznali delček Beneške Slovenije. Aldebaran 17.00—22.00 «11 tamburo di latta*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.20—22. lo «Per (jualehe dollaro in piu». C. Eastwood. Ariston 16.30—22.00 «Rust never sleeps». Koncert Neila Younga. Ritz 16.30 «Un sacco bello». C. Ver-done, .V. Miriel. Eden 16.00 «La derobade». Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00 «The rose*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «La collina dei co-nigli*. Barvni risani film. Fenice 16.30 «Super rapina a Milano*. A. Celentano. Mignon 16.30—22.15 «11 cane di pa-glia*. D. Hoffman. Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri folli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «La spada neha roc-cia» in «Tuffy e Toffy orsetti mat-tachioni*. Barvni risani film. Moderno 16.00 «Un uomo da marcia-piede*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «11 ladrone*. E. Mon-tesano, E. Fenech. Capitol 16.30 «Buone notizie*. G. Giannini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto. 15.00—21.00 «H cac-ciatore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV -Trst prireja dne 29. 6. 1980 enodnevni izlet na Vojsko z obiskom partizanskega grobišča. Vpisovanje v uradnih urah na sedežu Zveze. Deželni sindikat slovenske šole sklicuje za torek, 10. junija, ob 15.30 v Jamljah skupno sejo goriško -tržaškega tajništva. Glavna točka dnevnega reda bo obravnavanje pravilnika sindikata slovenske šole. Domicilni odbor 19. SNOB Srečka Kosovela v Sežani vabi borce te brigade z družinskimi člani na tovariško srečanje, ki bo danes, 8. junija 1980, ob 10. uri pri Lovski koči na Očinci pri Štjaku. Vse borce naprošamo, če imajo partizansko o-premo ali druge predmete iz NOB, da jih prinesejo s seboj zaradi evidentiranja, ker nameravajo urediti spominsko sobo naše brigade. Posebnih vabil ne bo. Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) obvešča, da so uradi v Trstu odprti vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure (ob sobotah popoldan zaprto). Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča neučno osebje v sta-ležu, da je na sedežu sindikata, Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica o premestitvah za šolsko 1. 1980/81. Rok zapade 16. junija. SSk ustanovila mladinsko sekcijo Pa daljših pripravah je bila tudi pri Slovenski skupnosti formalno ustanovljena mladinska sekcija, ki ima svoje redno članstvo, svoj statut in svoje izvoljeno vodstvo. Predvolilno obdobje sicer ni najbolj primemo za taka zasedanja, v času večjega zanimanja za politična vprašanja pa je želela mladina SSk izpeljati točko, ki je bila že dalj časa na dnevnem redu letošnjega delovnega programa. Sinočnjega zasedanja na strankinem sedežu se je udeležilo lepo število članov in članic, ki so živo sodelovali pri delih. Pozdravni nagovor z mislimi tudi ob sedanjem političnem položaju je imel predsed nik dosedanje mladinske komisije SSk Ivo Jevnikar. Povedal je tudi, da prehod k sekciji noče biti le besedna sprememba, temveč kvalitetni skok, ki bo člane in celotno skupino usposobil za še večjo zavzetost pri delu za boljši jutri naše manjšine in tudi širše družbe. Novosti, ki jih je uvedel ustanovni občni zbor mladinske sekcije na Tržaškem, so razvidne predvsem iz novega statuta, ki so ga tudi odobrili. Pozdrav pokrajinske Slovenske skupnosti je posredoval dr. Zorko Harej, ki je kot politični tajnik z zanimanjem sledil celotnemu večeru. O dosedanjem delu mladih članov SSk z zadnjih letih je poročala Marija Brecelj, ki je obnovila delo v stranki, v predvolilnih kampanjah, v tisku, v stikih z drugimi slovenskimi in italijanskimi silami, v plodnem sodelovanju z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi, v stikih z matičnimi predstavništvi itd. Sledile so vohtve odbora, ki ga sestavljajo predsednica, tajnik in 11 članov. Razstave V galeriji «Rcssoni» na Korzu Italia 9 bo v sredo, 11. junija 1980, otvoritev razstave slikarke Tatiane. Razstava bo trajala, do 20. junija. V občinski galeriji “palače Gostanzi so odprh razstavo fotografij Fulvia Fortija. Razstava bo odprta do 30. junija. Šolske vesti Dijaki srednje šole «Srcčhc Kosovel* na Opčinah bodo imeli zaključno šolsko prireditev danes, 8. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ŠOLA GLASBENE MATICE PD Tabor Jutri, 9. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE ---o---- Šola Glasbene matice Trst PD Igo Gruden Jutri, 9. junija, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Nabrežini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠilLE Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene matice V sredo, 11. junija, ob 20.30 v šolski dvorani Ul. R. Manna 29 ZAKLJUČNI NASTOP gojencev oddelka za staro glasbo Vabljeni! SEKCIJA VZPI - ANPI KRIŽ želi čimprejšnje okrevanje sledečim tovarišem: Albertu Štefančiču, Vojku Bogatcu (Gue-rinu), Feliksu Košuti, Giulianu Košuti, Viktorju Tenceju, Fani Sedmak, Jolandi Bortolotti in Rudolfu Di Lenardu. SAGRA NA KRMENKI danes, 8., in jutri, 9. junija Današnji spored: ob 17. uri nastop ansambla HLEDE ob 19. uri kulturni program: pevski zbor F. Venturini otroški pevski zbor združenih osnovnih šol iz občine Dolina otroška folklorna skupina «Ivan Trinko Zamejski* iz Ricmanj otroška folklorna skupina iz Skednja ženski in moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline Delovali bodo dobro založeni kioski, ki bodo odprti \ danes od 11. ure dalje in jutri od 17. ure. VSAK DAN PLES Z ANSAMBLOM POMLAD DANES ŠPORTNI PRAZNIK « KRIŽU Šport, kultura in zvečer ples z ansamblom The Lords NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL - OPČINE priredi danes, 8. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu ob 35. obletnici osvoboditve celovečerno igro UDARNA TROJKA iz časov ilegale v Trstu. Igro so napisali in v njej nastopajo dijaki sami. MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL vas vabi na predstavo OBALA DOMOVINA LJUBEZEN VČERAJ - DANES s katero se nam predstavlja novoustanovljeni mladinski krožek DEVIN - NABREŽINA s sodelovanjem ŠPD Igo Gruden iz Nabrežine. PREDSTAVA BO V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU jutri, 9. junija 1980, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni! TFS STU LEDI se iskreno zahvaljuje gospe MARIJI SCHEIMER (IZ BARKOVELJ) za podarjene narodne noše /A /spdt\ SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO MM TRST prireja za SREDNJEŠOLCE 27., 28. in 29. junija TRIDNEVNI IZLET PO SLOVENSKI TRANSVERZALI od doma na planini Razor po grebenu bohinjskih hribov do doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Vpisovanje na sedežu društva, UL sv. Frančiška 20/IL, samo še v torek, 10. junija, od 19.30 do 20.30 Izleti SPDT prireja 15. junija, izlet v Števerjan ob priliki tradicionalnega srečanja planincev. Zbirališče ob 7. uri na glavni železniški nostaji dhod vlaka ob 7.15). Združenje UNION prired' 15. junija 1980 enodnevni izlet na Jezersko in Goričane. Informacije na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Valdi-rivo 30. tel. 64-459. Sekcija PSI Prosek-Kontovel priredi enodnevni izlet na otok Cres z obiskom Malega in Velikega Lošinja v nedeljo, 22. junija, 1980. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku. Vabljeni. Sekcija KP1 iz Križa prireja ?1. avgusta 1980 izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Vpisovanje vsa ko nedeljo od 11. do 12. ure v Ljudskem domu v Križu. Za vse informacije telefonirat' med 13. in 14 uro na tel. 220-213. Združenje staršev osnovne šole «OTON ŽUPANČIČ* se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri »OSNOVNOŠOLSKI OLIMPIADI* ali kakorkoli prispevali k njenemu uspehu. Učenci, učiteljice in starši osnovne šole Karel Širok se od srca zahvaljujemo umetnikoma MIRI SARDOČ STANETU STAREŠINIČU za dragoceno strokovno pomoč pri pripravi naše zaključne prireditve. Odbor za poimenovanje slovenske1'osnovne šole prt Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je slavnost ob poimenovanju uspela. Zahvaljuje se tistim, ki so prispevali k denarni nabirki, nekdanjim Ciril - Metodovim učencem, ki so nastopili na prireditvi, tistim, ki so dali na razpolago narodne noše, otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, srednji šoli Ivan Cankar in vsem, ki so se udeležili prireditve. Zahvala naj gre avtorjem, ki so pripomogli, da je lahko izšla knjiga o Sv. Jakobu, Tržaški kreditni banki, Združenju bivših aktivistov in predvsem Založništvu tržaškega tiska, kateremu naj gre zahvala tudi za sodelovanje pri izdaji plošče. Odbor se želi zahvaliti umetnikom, ki so sodelovali pri likovnem in glasbenem natečaju, članom komisij ter Glasbeni matici. Odbor se zahvaljuje Narodni in študijski knjižnici, njenemu Odseku za zgodovino, Osrednji knjižnici Koper, Šentjakobskemu kulturnemu društvu, družini Ribičič in vsem posameznikom, ki so dali na razpolago gradivo za razstavo. Posebna zahvala naj gre sorodnikom Josipa Ribičiča za vsestransko pomoč in Mladinski knjigi, ki je ob tej priložnosti darovala šoli knjižno zbirko. •iiiiaaaaitiitiaBiiiaiiiaaaisiiviiiiaiatiiiiiaiiiiiiiiiiiiMOiiiiniiiiiMtiMiiiiiiiiiBiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiviiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiBaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiitiiitMiMtiiiaiiitiiiiaiiviiiiiiiiiisiMiiiiiiiaiiniaiKiifBitMiiMtitaiaMMaaicMVttaiiim Danes, NEDELJA, 8. junija TELOVO, MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 2.47 in zatone ob 15.34 Jutri, PONEDELJEK, 9. junija PRIMOŽ Vreme včeraj: na j višja temperatura 24,2 stopinje, najnižja 14,6, ob 18. uri 23 stopinj, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugozahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Daniela Vecchiet, Rossella Dimario, Denis Zugna, Giorgia Turk, Luca di Vicenz. UMRLI SO: 66-letni Martino De-coni, 78-letna Maria Tomantschger, 81-letna Maria Stovs vd. Colombin, 81-letni Secondo Braida, 70-letni Car-lo Švara, 78-letni Giovanni Viccari, 65-letni Luciano Pupis, 73-letni Mario Rebek, 74-letna Grete Schnell Včeraj - danes PD SLOVENEC Boršt • Zabrežec se toplo zahvaljuje vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu proslave 80-letnice ustanovitve društva in 10. obletnice oraz-nika vina. U Takojšnji in brezplačni pregled vida O Recepti za nove leče pri ob novitvi vozniškega dovoljenja U Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov POPUSTI FOTO - KINO OPTIKA MARUŠIČ Ulica S. Nicolo 33. tel. 60227 por. Dahnke, 54-letna Gina Bassa-nese por. Toffoli, 82-letni Vittorio Malusa, 69-letni Mario Grusovin. OKLICI: elektronski inženir Luigi Roarzi in uradnica Clara Capati, Olivier Marcel Antoine Emery in Anoagrazia Amabile Marini, tele-printerist Tullio Donadini in trg. pomočnica Maria Antonia Ruggiero, tiskar Maurizio Redivo in otroška vzgojiteljica Antonella Marzullo, bolničar Marcello Bubic in trg. pomočnica Viera Baltova, natakar Giuseppe Santoriello in gospodinja Rosa Ferrara, trgovec Domenico Di Pinto in gospodinja Eleonora Schillani, elektrovarilec Eugenio Cimolin in prodajalka časopisov Luciana Ro-vieri, delavec Marino Moscolin in delavka Laura Monticolo, inženir Giorgio Gomisel in učiteljica Mari-nella Borghi, trgovec Roberto Nar-di in trg. pomočnica Marina Ri-naldis, trg. pomočnik Oriano Dionis in uradnica Marina Visintin, uradnik Gianpietro Colecchia in študentka Franca Patti, avtoličar Roberto Rosaz in trg. pomočnica Nebriana Giardirri, uradnik Bruno Fomasaro in trg. pomočnica Maria Cova, zo-botehnik Vincenzo Roberti in gospodinja Carmela Marino, mehanik Ste-fano Loy in trg. pomočnica Elvia Ficiur, uradnik Ferruccio Viti in uradnica Nora Giaiotti, bolničar Valter Zuccheri in trg. pomočnica Sonia Faraguna, uradnik Valter Bravar in uradnica Susanna Terža- ni, bančni uradnik Claudio Depan-gher in uradnica Novella Fornasa-ri, kovinar Walter Rei in delavka Maria Porta, občinski uslužbenec Gregorio Mongelli in uradnica Ga-briella Goliani, zemljemerec Fran-cesco Antonello in trg. pomočnica Elisabetta Tomizza, uradnik Luigi Gerini in specializiran mehanik Donatella Bertos, šofer tramvaja Vittorio Sossi in univerzitetna študentka Magda Kuret, bolničar Guido Turco in uradnica Marina Micheli, delavec Deisy Brakus in uradnica Alida Mainardis, univerzitetni študent Franco Vecchiet in učiteljica Tiziana Mora, bolničar Sergio Mi-locco in učiteljica Clara Cotterle. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul Dante 7, Ul. Dell lstria 7, Erta S. Anna to, Ul. S Cilino 36. (od 8.30 do 13.30 in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627; predpraznična od 14. do 21 ure in praznična id 0 da 20. are tol 68441. LKKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 1 24, Bazovica: tel 226 165, Opčine: tol. 211 001; Prosek tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209 197, Žavlje: teL 215137; Milic: tel. 271 124. LOTERIJA BARI 76 13 2 60 7 CAGLIAR1 24 7 82 5 50 FIRENCE 69 30 51 75 23 GENOVA 18 9 15 32 78 MILAN 79 39 37 78 10 NEAPELJ 35 60 40 12 48 PALERMO 29 49 53 55 76 RIM 54 10 88 89 58 TURIN 29 47 31 78 52 BENETKE 86 3? 46 18 62 ENALOTTO 2 12 1 2 X 1 X 1 2X1 KVOTE: 12 - 10.434.000 Br 11 - 410.200 lir 10 - 41.100 lir GORIŠKI DNEVNIK 8. junija 198° IZKORISTIMO MOŽNOSTI VOLILNEGA ZAKONA i S preferenčnim glasom omogočimo čimveč slovenskih svetovalcev na občini! Slovenci glasujmo za tiste stranke, ki zagovarjajo naše pravice in upoštevajo naše probleme Neda por. De Rocco; 24. HVALIČ Umbert; 25. KOMEL Igor; 29. MA-LIGOJ Jožef; 30. MALIGOJ Stanislav; 38. REJC Rihard; 40. SOSSOU David. Torej, še enkrat. Na sivi glasovnici za občinski svet lahko daste največ štiri preferenčne glasove, na roza glasovnici za rajonski svet pa samo en preferenčni glas. Ne izgubljajte glasov! čimveč svetovalcev slovenske narodnosti v goriški občinski svet! Volišča se bodo odprla danes zjutraj ob 6. uri in bodo odprta ves dan do 22. ure. jutri, v ponedeljek, pa bodo volišča odprta od 7. do 14. ure. Možnost glasovanja imajo torej vsi, tudi tisti, ki nameravajo danes na kak izlet. Seveda vabimo vse naše bralce, da gredo masovno r.a volišča in da tam pametno izkoristijo državljansko pravico demokratičnega izražanja in izbire kandidatov tako za občinski kot za rajonski svet. Vsak izgubljen glas bi bil za našo narodnostno skupnost usoden, zato je nesmiselna vsaka bela ali napak napisana glasovnica. Če kdo zgreši pisati na glasovnici v kabini ima pravico zahtevati drugo! V občini Gorica bomo dobili v roke na volišču dve glasovnici. Po obliki si bosta podobni, barva je različna. Glasovnica za občinski svet je sive barve in je na njej, kot vidimo na naši sliki, osem list raznih strank. Glasovnica za rajonski svet pa je roza barve in najdemo na njej ali enako ali manjše število strank, kajti niso se povsod stranke predsta vile enako. £Ja glasovnici za občinski svet t.j. na 'glasovnici sive barve, moramo najprej prečrtati znak stranke, za katero volimo, zatem pa imamo možnost napisati največ štiri preferenčne glasove. Slovenci volimo v glavnem za tri liste, ki zagovarjajo tudi naše zahteve in probleme, in sicer za KPI, za PSI in za Slovensko skupnost. Vse te liste imajo tudi slovenske nosilce liste, ki so za KPI Ace Mermolia (štev. 4), za PSI Marko Waltritsch (štev. 2), za Slovensko skupnost Andrej Bratuž (štev. 1) in Damjan Paulin (štev. 2). • Na glasovnici za rajonski svet, t.j. na glasovnici roza barve, pa lahko damo, potem ko smo prečrtali znak stranke, samo en preferenčni glas. Nič več, kajti drugače bo glasovnica neveljavna. Škorc vse stranke so v posameznih rajonih kandidirale na prvih mestih list najvidnejše krajevne zastopnike, ki bodo skoro gotovo tudi še naprej zasto pali te stranke v krajevnih svetih. Slovenski volivci moramo s preferenčnim glasom omogočiti, da pride v občinski svet čimveč svetovalcev slovenske narodnosti, če je za volivce Slovenske skupnosti to zelo enostavno, ker so na njeni listi, poleg že omenjenih dveh nosilcev liste, vsi drugi kandidati slovenske narodnosti, je to še posebej važno za tiste volivce, ki glasujejo za socialistično stranko ali komunistično partijo. Važno je, da poleg nosilcev list, pridejo v občinski svet še drugi svetovalci slovenske narodnosti. Na listi PSI so naslednji slovenski kandidati (pred priimkom vsakega objavi iamo tudi njegovo številko, ki jo lahko napišemo na volilnici); 2 WALTRITSCH Marko; 9. FIGELJ Aleš; 20. MARVIN Diego; 26. NANUT Karlo; 27. NANUT Robert: 33. RESSI VValter; 35. RUCHINI Jožef; 37. SOŠOL Marjan; 40. ZAVADLAV Viljem. Na listi KPI pa so naslednji slovenski kandidati (pred priimkom vsakega je njegova številka); 4. MERMOLJA Ace; 6. ANTONI Li-vij; 9. BRAINI Vilma por. Corva: 10. BRATINA Ivan; 11. BREGANT VVilma vd. Vižintin: 20. DORNIK SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — GORICA vabi v nedeljo 15. junija, ob 11.30 na 9. srečanje planincev v Števerjasrj V kulturnem delu sporeda bodo nastopili Sovodenjski nonet, zbor Glasbene matice iz Trsta ter zbor PD Briški grič. Za razvedrilo in ples bodo v popoldanskem času igrali MEJAŠI. • Turistični urad za informacije, na Verdijevem korzu 100/E v Gorici bo zaprt zaradi prenovitvenih del do 21. junija. NA VČERAJŠNJI DAN DEVALVACIJA DINARJA NI PRIZADELA TRGOVINE Zdi se, da so jugoslovanski kupci mirno sprejeli nov tečaj - Dinar menjali včeraj po 30 lir - Liter jugobencina stane 426 lir Petkova kar visoka devalvacija dinarja za 30 odstotkov napram tujim valutam ni kdove kaj prizadela goriške trgovine včeraj, prvi dan ko so v Gorici menjali dinar po nižjem tečaju. V skoro vseh trgovinah so včeraj menjali dinar po 30 lir, medtem ko je še dan prej veljal 37 — 39. Za ta tečaj so se trgovci sami odločili, ker so bile banke včeraj zaprte. Sicer ne vemo, če bodo banke jutri sploh sprejemale dinarje, ker bodo najbrž čakale, kako se jugoslovanska valuta ustali na mednarodnem tržišču. V Gorici je bil za trgovce, vsaj tako nam je povedala večina njih, s katerimi smo se porazgovorili, čisto normalen dan. Čez mejo je prišlo veliko ljudi iz Jugoslavije in zdi se, da so jugoslovanski kupci sprejeli novo menjavo brez vsakršnih pretresov. Trgovci so nam povedali, da so imeli v trgovinah toliko dela kot vsako soboto. S tem se najbrž omili bojazen, ki so jo imeli nekateri v zvezi z že nekajkrat napovedano devalvacijo dinarja, češ da ne bedo prihajali jugoslovanski kupci v Gorico ali Trst. Če ostane pri sedanjih cenah v Jugoslaviji pa bo za nas, ki živimo v Italiji, marsikaj precej ceneje v sosednih trgovinah. Za liter super bencina plačamo od včeraj npr. pri črpalkah Petrola 426 lir, doslej pa •smo morali odšteti 541 lir. Do kdaj bo to trajata ne vemo, ker morajo v Jugoslaviji uvažati petrolej in bo zaradi tega skoro nujno cena poskočila. Imeli bomo torej spet vrste italijanskih avtomobilistov na meji. VČERAJ OPOLDNE V SEJNI DVORANI Prijetno slovo župana De Simoneja od dosedanjih občinskih svetovalcev V priložnostnem govoru se je župan spomnil obsežnega dela, opravljenega v zadnjem petletju - Še prej je Jože Hartman v imenu republiške SZDL in predsednika Mitje Ribičiča izročil županu nekaj priložnostnih spominskih daril Še danes r ŠPORTNI HALI v GRADIŠČU OB SOČI razstava in pokušnja najboljših vin dežele Furlanije - Julijske krajine ' XV. velika nagrada Noe Razstava je odprta od 10. do 13. ure in od 15. do 23. ure. V priredbi enoteke «LA SERENISSIMA in letoviščarske ustanove. Vse leto v enoteki «La Serenissima* na voljo vina, ki jih pokušate na sedanji razstavi. OB 10-LETNICI DELOVANJA TRGOVINE AUT0F0RNITURE BRUNO RUSTJA GORICA — ULICA ROSSINI 19 — TEL. 81-896 v juniju 1980 dobijo vsi odjemalci simpatično darilo Od dosedanjih občinskih svetoval cev se je včeraj opoldne v sejn dvorani sveta poslovil goriški župan Pasquale De Simone s primernim govorom, v katerem se je spomnil približno 150 sej občinskega sveta v zadnjem petletju. Na teh sejah, je dejal župan, je bil govo: o najrazličnejših vprašanjih, ki za nimajo goriške občane, o najmanj ših kot o najbolj važnih. Med sled nje spadajo brez dvoma splošna re vizija regulacijskega načrta, ki jt prinesla marsikatero novost v naše mesto, ter velika gradbena dela na mejnem prehodu štandrež - Vrtojba, ki jih bodo izročili svojemu namt nu letos jeseni in ki bodo pripomogla k boljšemu spoznavanju in sodelovanju s sosednjo Jugoslavijo Seveda niso manjkale polemike, je dejal De Simone, kar je v demokratičnem svetu tudi čisto normalna stvar in tudi na zadnji seji sveta letos aprila je bilo vzdušje zelo polemično, zaradi česar je prišlo do nepričakovane prekinitve tiste zadnje seje. Po tem govoru je De Simone vsem svetovalcem izročil kovance - kopije goriškega denarja iz začetka osem najstega stoletja. Zatem so se sve tovalci, med katerimi so mnogi, ki ne kandidirajo na današnjih volit vah. ob kozarcu vina prijateljsko pogovorili. Včeraj zjutraj je goriškega župana obiskal tudi elan predsedstva republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Hartman, ki mu je v imenu predsednika SZDL Mitje Ribičiča, v spomin na nedavni obisk v Go rici in na prizadevanja za sodelovanje med Gorico in Slovenijo, iz ročil nekaj priložnostnih daril. De Simone je tako zaključil tudi ta svoj mandat. Danes so volitve sedanji župan in odborniki ostanejo na svojih mestih za redno upravljanje občine, dokler ne bo novi žu pan. ki ga bo izbrala koalicija, ki bo vodila občino v prihodnjem mandatu. prisegel. Razstava slik otrok otroških vrtcev V goriškem avditoriju so ' čeraj odprli razstavo slik, ki so jih napravili otroci, ki obiskujejo občinske vrtce. Občina upravlja v Gorici 27 vrtcev, med temi so tudi nekateri slovenski. Razstava bo odprta ves teden (razen jutrišnega ponedeljka) in sicer od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Bianco) bosta odprti še danes Prijatelji vina bodo lahko pokušali dobra vina naše dežele, na goriškem razstavišču pa so na ogled tudi številni kmetijski stroji, ki služijo vinogradnikom. Otroški zbor prosvetnega društva «Oton Župančič* v Štandrežu, ki ga vodi Elda Nanutova, bo imel v četrtek, 12. junija, ob 20 3C zaključni koncert sezone v Domu Andreja Budala. Volilna potrdila na županstvu Važno za vse tiste, ki niso dobili volilnega potrdila ali so ga izgubili. Volilno potrdita ali kopijo istega lahko dobijo na volilnem uradu goriške ali drugih občin danes iti jutri ves čas ko so odprta volišča. Samo s tem potrdilom lahko gredo na volišča. Na tem uradu na gori škem županstvu je namreč še vedno na voljo več sto volilnih potrdil. V DOBERDOBU Pokopali so Karlino Gergolet - Jovaneževo V ponedeljek so v Doberdobu pospremili k zadnjemu počitku Karlino Gergolet, Jovaneževo mamo, preprosto, skrbno in delavno ter zavedno slovensko ženo in mater, ki so jo cenili in spoštovali vsi v vasi. Te občutke so vaščani Doberdoba poslednjič izkazali v ponedeljek, z množično udeležbo na pogrebu. Od pokojnice se je poslovila tudi domača godba na pihala, žalostinko sta odpela cerkveni pevski zbor in zbor PD Jezero. Pokojna Karlnca se je rodila v Doberdobu pred 75 leti, v družini Rošotovih. Že otrok je izgubila mater, kmalu zatem se je začela težka in boleča preizkušnja v begunstvu med prvo svetovno vojno. Leta 1925 je Karlina stopila v zakon z Ivanom Gergoletom-Jovaneževim. V družini se je rodilo sedem otrok, sedem fantov, ki jih je Karlinca zredila s trdim delom na skromni kraški kmetiji ter jih vzgojila v poštene in zavedne pripadnike naše narodnostne skupnosti. Eden od sinov živi na Reki, dva sta si ustvarila družino na Laškem, štiri pa so ostali v domači vasi. Pokojnica je bila skrbna in zavedna slovenska mat., z zlatimi rokami in velikim srcem. Prav to srce pa ji je opešalo pred nekaj meseci, ko so jo odpeljali v bolnišnico in se je potem spet vrnila med svoje drage. V soboto pa ji zdravniki niso mogli več pomagati. Naj bo teh nekaj skromnih besed v zadnje slovo in zahvalo. Sorodnikom izrekamo naše sožalje. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, jutri ob 16. uri ter ob 19. uri, Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Predstavi za red ŠCBP in EGŠC v gledališki dvorani v Solkanu. Kino (j ort c o VERDI 15.30-22.00 «11 cappotto di Astracan*. J. Dorelli in A. Fer-ron. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 cSpecchio per le allodole*. R. Burton in R. Stei-ger. Barvni film. VITTORLA 15.30—22.00 «La super bestia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «11 caccia-tore di squali». PRINCIPE 14.00—22.00 «11 lupo e l’agnello». Nora Gorica in okolica SOČA 10.00 «Charly v zastavljalnici*. Ameriški film. 16.00— 18.00—20.00 «Kitajski sindrom*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «King Kong*. Ameriški film. 18.00— 20.00 «Agencija za sklepanje zakonov*. Francoski film. DESKLE 17.00—19.30 «Jezna pest*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves 1nii ir> ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28-79. Izleti Slovensko planinsko društo v juniju in juliju prireja vrsto visokogorskih izletov. 29. junija se bodo planinci {»vzpeli na Zermulo v Kar-niji, 5. in 6. julija je napovedan izlet na Raduho, 20. julija pa na Viš. Pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2 v Gorici. Slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice predsednika Tita. Informacije in prijave pri predsednikih sekcij do torka, 10. junija. Cena izleta znaša 55.000 lir, vključena je vožnja, prenočišče in hrana. Razna obvestila Danes so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke; GORICA; IP Ul. Crispi; Esso Ul. Lungo Isonzo; Total Ul. Aquileia; Agip /Ul. Trieste, Chevron Mihaelova ulica. TRŽIČ: Agip Ul. IV. novembre; Total Ul. Boito; IP Ul. Matteotti; Mach Ul. Cosulich. KRMIN: Agip Drevored Venezia Giulia. GRADIŠČE: Total Ul. Trieste. RONKE: Agip Ul. Redipuglia. uniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiniiii IZŠLA JE cINIZLATIVA ISONTINA> Vsebina posvečena v glavnem vprašanjem naše pokrajine Preveč hočejo postavljati v ospredje furlansko in bi. zjaško kulturo, da bi nekako zmanjšali vlogo s! oven. ske prisotnosti v našem mestu V teh dneh je izšla nova, 72. številka, revije «lniziativa isontina.» Gre za skoro monografsko števil ko, saj je v njej zbranih približno dvajset povzetkov posegov raznih o-sebnosti na okroglih mizah o vlogi Goriške v deže'nem okviru in o povezavi Goriške s Furlanijo, ki jih je krožek «Rizzatti» pred časom priredil v nekaterih krajih naše pokra- jinski razstavi v Gradišču (Gran premio Hoe) in v Gorici (Bianco e IIIIUIIIIIIIItlltlllllllHIIIMtHtMHIlHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIItlllllllllllHmtltllllllltlMIIIIIIIIIflllllllllllMMHtllllt MALA KRONIKA PROMETNIH NESREČ V goriški splošni bolnišnici se zdravi 23-letni Guido Gaier iz Gorice, Ulica Generale Papa 23 zaradi zloma ključnice in drugih po škodb. Fant, ki se sicer ukvarja ob prostem času tudi z boksom, se je peljal z motorjem honda 500 ter v bližini Sovodenj zavozil s ceste. Nesreča se je pripetila v petek popoldne. Nekaj pred 21. uro se je na cesti med Tržičem in Pierisom resno poškodoval 40 letni Bruno Boxa iz Tr sta. Trg Rivi 8. Izgubil je nadzor Priznano mednarodno avtoprevo/niško podjelje LA G O R IZIA N A GORICA - Ul Oiica O’Aosta 18« - tel #41 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGR0F0REST Ul. San Micheie 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 stvo nad avtomobilom, zavozil s ceste ter vožnjo končal ob nekem zidu. Zdraviti se bo moral 25 dni. V tržiški bolnišnici zdravijo 9 letnega Stefana Vidaleja iz Verdi jeve ulice 4 v Tržiču. Fant se je včeraj zjutraj peljal s kolesom, ko ga je zbil avtomobilist. Pri Rdeči hiši v Gorici pa je vče raj okrog 11.30 postala žrtev prometne nesreče Ana Cenčič iz Nove Gorice. Pri prečkanju ceste jo je povozil avto. Prvo pomoč so ji nudili v go riški bolnišnici ter nato posurbeii za njeno premestitev v Šempeter, kjer bo predvidoma ozdravela v de-setih dnevih. SI SE ŽE VPISAL V SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE? ČE SE NISI, POHITI! Vpisujejo v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska 84, tel. št. 83-495 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA jine. Pri tem velja omeniti, da so te okrogle mize uredili v trenutku, ko so, boli kot kdajkoli prej, krožile govorice, da bodo goriško pokrajino odpravili in jo razdelili med tr laško in 1 iaemsko pokrajino. V razora vo so posegli v glavnem demo-kristjanski prvaki, sodelovali pa so tudi nekateri liudie drugačnega po-itičuega prepričanja. Pri tem velja podčrtati, da iščejo ljudje okrog revije luiziativa ison-Lina neko vsiljeno goriško furlansko .culluriui identiteto, ker čutijo in vedo, čeprav tega javno ne priznajo, da je poleg ilalijanske bila vedno v Gorici najmočnejša slovenska kui lun s svojimi časopisi m revijami (več kot 150 naslovovJ, s svojimi šolami (leta 1914 smo imeli skoro 3.000 učencev in dijakov), s svojimi založbami (v svet je šlo preko tisoč knjig tiskanih v Gorici), s svojimi ku.lurnimi, glasbenimi, gledališkimi skupinami. In tej močni slovenski kulturi, ki je aktivna tudi danes, čeprav ne toliko kot nekdaj, skušajo ljudje katoliškega kova o-krop tlniziative isontiue» oponirati furlansko kulturo, ki se je v Gorici izživljala, pa tudi bi zjaško kulturo, ki ni nikdar šla preko maloštevilnih javnih izrazov ljudskih izročil. Ta ko v isti koš mečejo italijansko, fur lansko, bizjaško in dobro zadnjo tudi slovensko kulturo. Mislimo, da je takšno nastopanje precej neodgovor no. ker ne upošteva dejanskega stanja kulturne prisotnosti in zgodovine v Gorici. O tem bo treba še precej govoriti predno gredo stvari v pozabo. Omenimo še nekaj zanimivih člankov o nekaterih Goričanih izpod peresa Luciana Spangherja, Giorgia Fuggina. Camilla Medeota, Giovan-niju Cosola ter nekatere recenzije knjig in ocene umetniških razstav. m w. Prispevki Kako volimo v Sovodnjah Doberdobu in Števerjanu Glasovnica v občini Doberdob © □ □ 1 LAVRENČIČ M«rio □ a ČERNIČ Culo □ » DEVETTA Giovanna-Alida □ * FERPOLJA Giuseppe □ 5 FERLETIC Aldo □ 6 GERGOLET Ciovanni □ 1 GERGOLET Gnilk, □ 8 GERGOLET Nordio □ » LEGHISSA Dario □ io PERIC Franco □ « SEMOLI Silvano □ 12 ŠULIGOJ Bruno I 1 1 GERGOLET M«teimili*no f~l 2 SOBANI Giuuppe □ 5 FERLETIC Giuteppo □ 4 MARUŠIČ Londona □ S LESTAN Nadja in Fcr(o»lia □ 6 GERGOLET Mariacriatin. Ul 7 JARC Romano [~1 8 RADETIČ Francaaco □ 8 FERLETIC Mario □ 10 VESCOVI Ciovanni □ ll DEVETTI Emilio □ 12 FERFOGLIA Eutenio Glasovnica v občini Sovodnje # n □ i PRIMOŽIČ Vito □ 2 KLEMšE Vladimir □ s PRINČIČ C.uuppe □ 4 J UREN Domenico □ 5 DEVETAK Mariane □ 6 BUTKOVIC Raffaele □ 7 FAIT Guglielmo □ 8 FLORENIN Bernardo □ » FORNAZARIČ Mu« In CuiMc □ io OŽBOT Giord.no □ n' PIŽENT Bolo in Devetak □ 12 TOMŠIČ Emilio ® D □ 1 KLANJŠČEK Stanislao □ 2 ČERNIČ Anna □ 8 CORSI Adriano □ < HLADNIK Boris □ » KOMJANC Nikolaj Simon □ « MUZIC Luigi □ 7 PINTAR Aleaaio □ 8 PRINČIČ Giusepp« □ » SKOK Armando □ io SIMČIČ Giusepp« □ U TERPIN Emilio □ 12 TERPIN Cirillo ® D □ 1 DEVETAK Remo □ 2 TOMMASI Raffaele Branco □ 8 TOMŠIČ Ciovanni □ 4 PAOLETTI Luigi □ 8 PAVLETIČ Oku /i □ 8 MARAŽ Giuseppe □ 7 MARUŠIČ Stefano J „ □ 8 KOVIC Ciovanni □» FLORENIN Ciovanni 2 □ DEVETAK Ludvik □ ll ČERNIČ Branislav □ 12 ČERNIČ Beniamino »čini Števerjan m □ □ i HUMAR Ciovanni □ 2 KORŠIČ Rodolfo „ □ s KOMIC Francesco □ 4 KOMIC Klavdij □ » KOMJANC Ferdinando □ « MARAŽ Francesco □ 7 MEDVEŠČEK Vl.di.l.v. in □ 8 MIKLUS Ciovanni □ 9 PITTOLI Silvano tl io PLANINSČEK Floriono □ n URŠIČ Nevenka in KlanjW*l*^^^' □ 12 VOGRIČ Giuseppe V spomin na drago ženo, mamo. mater in taščo Karolino Gergolet darujejo vsi Jovaneževi 50.000 lir za pevski zbor Jezero. 50.000 za domači cerkveni pevski zbor in 50 tisoč lir za godbo na pihala Kras iz Doberdoba. Namesto cvetja na grob pokojne Karoline Gergolet darujejo novinarji in uslužbenci goriške redakcije Primorskega dnevnika, Alpe Adria in Dneva 70.000 lir za prosvetno društvo »Jezero* v Doberdobu. Namesto cvetja na grob Karoline Gergolet so sosedje in družina Jelen darovali za društvo krvodajalcev v Doberdobu 45 tisoč lir. ZAHVALA Grmada pisanih rož na svežem grobu naše ljubeznive KAROLINE GERGOLET por. GERGOLET (Jovaneževe mame) ra- nemo kliče njen spomin. Iskrena hvala g. župniku Antonu . zarju za obred in ganljivo slovo; pevskemu zboru ^c7fre(it cerkvenemu pevskemu zboru; godbi na pihala Kras; darovaj, ^ cvetja; tistim, ki so nas tolažili in v bridkem trenutku sta*1 strani in vsem, ki so našo pokojno Karolino ljubili. j Hvaležni mož in otroci z družin Doberdob, Tržič, Ronke, Reka, 8. junija 1980 ZAHVALA - AjN Desetega junija bo minilo ^ set žalostnih dni, odkar nam J® ng. izprosna smrt za vedno iztrgal8 „ šega dragega moža, očeta in nf"^ ANTONA HMELJA V naših srcih je za vedno stala odprta rana, ki jo naP° jjj| jeta bolečina in ponos, da J® cem iz Doberdoba, Jamelj in cVg-za čast in pozornost, ki so mu jo izkazali s poklonjenim ^ tjem in številno udeležbo ob slovesu. Prisrčna zahvala tov. dreju Jarcu in tov. Beltramu za poslovilne besede. naš. Ob tej priložnosti se zahv jemo vsem prijateljem in n ^ njim sovaščanom iz Doberdoba, n. Šempeter pri Gorici, 8. junija 1980 Družina MihelJ Mi f%:l*rr£&r sn v Zelja po novi us t varja In os ti Sredi preteklega meseca je na pobudo pokrajinske uprave potekal v hotelu Jolly dvodnevni simpozij o tržaških ustanovah. Zasedanje je bilo namenjeno proučitvi krajevne kulturne stvarnosti na podlagi delovnega dokumenta, ki sta ga pripravila sociologa Darko Bratina in Bruno Tellia in ki povzema zanimive izsledke trimesečne raziskave med predstavniki kulturnih ustanov, društev, krožkov in drugih organizacij, slovenskih in italijanskih. Iz same predstavitve statističnih podatkov, kot tudi iz diskusije je prišlo na dan marsikaj zanimivega, kar je važno zabeležiti. Kulturna razvejanost je v Trstu posebno izrazita. Na eni strani prihaja do izraza želja po ohranitvi tradicionalnih oblik kulture, na drugi strani pa napredni del mesta kliče po novosti, po drugačni ustvarjalnosti. Idej in načrtov je veliko. Marsikaj je bilo v tem smislu že narejenega. In zaradi precejšnjega uspeha se po tej poti še nadaljuje. Tradicionalnih gledaliških predstav se mladina iz leta v leto udeležuje v vedno manjšem številu. Ni ji do tega, da se kulturi podreja, da samo strmi v nekaj, kar drugi pripravljajo, pač pa želi biti pri vsaki glasbeni ali gledališki predstavi neposredno sotidele-žena. Predstave, koncerte, razstave obišče zato, da nekaj od njih odnese, da se v njih spozna ali da ji nudi stvaren doprinos pri gradnji njene osebnosti. Vsekakor pa kulturno snovanje doživlja kočljivo prehodno obdobje, ki ga označuje volja mlade generacije po odprtejšem in demokratič-nejšem izražanju, čeprav se to zavlačuje zaradi pomanjkanja lastne kulturne identitete. Iz podatkov, ki jih prinaša Bratinova in Tel-liova raziskava, lahko razberemo, da obstajajo v Trstu kulturne ustanove, ki stremijo za najrazličnejšimi cilji. Anketne pole so porazdelili med 327 ustanov, od katerih je 230 italijanskih, 78 slovenskih, 5 drugih narodnosti, (14 anketirancev pa ni odgovorilo). Od teh je največ tistih, ki se ukvarjajo z gledališko, glasbeno, plesno in folklorno dejavnostjo (83), 62 je ustanov, ki se ukvarjajo s tiskom, založništvom in knjižnicami, 51 pa je rekreativnih krožkov. Sledijo v vrstnem redu: kino in televizija (28), ideološki in politični krožki (21), znanstvene ustanove (18), radio (17), verski krožki (16), umetnost in književnost (16) in Mična združenja (15). 123 ustanov je bilo ustanovljenih v po zadnjem desetletju, 121 od leta 1946 do 1970, ostale pa pred letom 1945. 37 odstotkov kulturnih ustanov ima manj kot 50 članov, 17 odstotkov od 51 do 100 članov, 31 odstotkov od 101 do 500, 15 odstotkov ustanov pa ima še več članstva. Glede na spol članov pa se ustanove tako delijo: največ je mešanih (60 odstotkov), pretežno moških (18 od sto), pretežno ženskih (13 od sto), samo moških (7 od sto) in samo ženskih (2 od sto). Ustavimo se pri podatku, ki ponazarja tista področja, s katerimi se slovenske ustanove najbolj množično bavijo. Največ je rekreativnih krožkov, kamor spadajo po tej raziskavi kulturna in športna društva, ki se ukvarjajo pretežno z gledališko, glasbeno, plesno in folklorno dejavnostjo, dalje verski krožki, ideološke in politične organizacije, poklicna združenja, literarne in umetnostne ustanove, le pičli odstotek je tistih ustanov, ki se ukvarjajo s tiskom, založništvom in knjižnicami, nobena samo slovenska ustanova pa ne deluje na kinematografskem, televizijskem in radijskem področju. O razvoju kulture pri nas se je povoljno izrazilo le 14 odstotkov intervjuvancev, 21 od sto je priznalo določeno stopnjo kulturne živahnosti, redtem ko 10 odstotkov anketirancev meni, da je kultura pod vplivom nazadnjaških tokov. Mladi pa sploh sodijo, da se giblje preveč še v senci preteklosti. Iz konstruktivne debate, ki je prišla na dan med simpozijem, lahko še zabeležimo odnos, ki ga imajo predstavniki organizacij do javnih ustanov. Spodbudno je dejstvo, da mladi ne vidijo v pokrajinski upravi nekakšno podporno ustanovo, temveč dejavnik, ki bi za rast kulture v našem mestu lahko še mnogo naredil. Tu pa pride v poštev problem medsebojnih stikov. Zato bi bilo nujno, da bi vsi krožki, klubi in druge organizacije predočili javnim ustanovam svoje načrte, namene in cilje in da bi le te na ta način spoznale tudi njihove notranje skrite težave in v tem smislu ustrezno ukrepale. Katjuša Tretjak NASTANEK MLADINSKEGA KROŽKA V NABREŽINI Spodbuden premik v kulturnem snovanju Samo dejstvo, da se zbere skupina mladih z željo, da bi se redno sestajala, da si zastavi cilje za neko skupno delo, da postavi templje za svoje delovanje je povsod razveseljivo, še posebno pa je tako dejstvo razveseljivo pri nas v zamejstvu, kjer je zaslediti npko nezanimanje, večkrat celo popolno odsotnost mladih pri kulturnem življenju. Nekje sredi januarja se je v Nabrežini zbrala precejšnja skupina mladih iz na-brežinske občine z željo po nekem skupnem delu, v prvi vrsti pa z željo, da bi mladi prišli v stik med seboj, da bi se razgo-varjali o skupnih problemih in da bi se naučili življenja in dela v skupnosti. Vsi, ki smo se tedaj zbrali naj bi bili prepričani, da pomeni mladinski krožek predvsem kraj, kjer veš, da boš dobil prijatelje, ki ti bodo pomagali, kjer veš, da se boš lahko sprostil, kjer boš vedno lahko povedal svoje mnenje. Mladinski krožek naj bi torej ne bil neka ustanova, ki ima samo to nalogo, da zdr.-žuje večjo skupino mladih, temveč naj bi bil kraj, oziroma skupina, kjer bi še mladi razživeli, istočasno pa se tudi naučili vsega, kar lahko nudi skupinsko delo in sestajanje. Odločili smo se, da bi ta krožek deloval v prostorih SPD Igo Gruden v Nabrežini in tu moramo poudariti, kako nam je bilo prav domače društvo naklonjeno tako v začetku, kot tudi pozneje, ko smo zašli v težave. Težave v odnosu do dela, ki smo si ga skupno in soglasno zastavili in težave v samih odnosih med nami so se pojavile še preden smo si sami mislili, da bodo prišle. Naša skupina, katere člani smo v začetku brezizjemno kazali veliko veselje in zanimanje, se je počasi začela deliti v dve skupini. Naj omenimo, da smo si postavili kot prvi cilj to. da se bomo predstavili javnosti ob priliki Prešernovega praznika in smo za to priložnost izbrali kratko pravljico, da bi jo uprizorili. Marsikdo v krožku si je namreč želel, da bi zahajal v kraj, kjer bi se zgolj zabaval. Naloga članov krožka naj bi bila v prvi vrsti prirejanje plesov in zabav. Po nekaj izredno živahnih sestankih smo povabili na sejo nekaj predstavnikov SPD Igo Gruden, ki so nam obrazložili, da je društveni odbor soglasno sklenil, da nam ne bo nudil nikalu-šne podpore, prav tako, da ne bomo inač- ic. ličiva iz dolinske občine so 80-letnico PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca počastila tudi z mimohodom dragocenih društvenih praporov. Prva na levi je borštanska zastava, nato si sledijo, Valentin Vodnik, France Prešeren, Fran Venturini, Mačkolje in Jože Rapotec li na razpolago društvenih prostorov, če ne mislimo delovati po smernicah, ki smo si jih bili prvotno zastavili. Naša skupina se je tako razdelila na dve skupini: odbor za plese in odbor za kulturo. Trenutno deluje samo odbor za kulturo, ki je sestavljen iz petnajstih članov mladinskega krožka. Ta odbor je pripravil tudi prireditev, s katero se je novoustanovljeni krožek prvič predstavil javnosti. Predstavo so si skupno zamislili vsi člani odbora, tekste pa sta izbrali in pripravili Patricija Terčič in Tatjana Rojc. Naši predstavi smo dali naslov <0-bala, domovina, ljubezen: včeraj in danes*. Razdelili smo jo na dve dejanji. Vsako dejanje pa še na tri prizore. V prvem delu smo skušali orisati obalo, domovino in ljubezen, kakor so jo doživljali in o tem pisali trije Nabrežinci, pri obali smo izbrali nekaj nepozabnih tekstov nabrežinskega ribiča Avgusta Caharije. Pojem domovina smo skušali ujeti v nekaj odlomkih domovinske lirike našega pesnika Iga Grudna. Ljubezen pa smo želeli prikazati, kakor je izzvenela izpod peresa Na-brežinca Franca Pertota. Njegovo delo «Kacavat». ali kakor ga je avtor najprej imenoval «Aka-cabad», je bilo v Nabrežini uprizorjeno pred nekaj leti. Da bi se spet spomnili veseloigre, ki je ob takratni uprizoritvi doživela tako velik uspeh, smo izbrali dva prizora iz drugega dejanja, ki jo bosta uprizorila Neva Kariš in Martin Petelin, ki sicer ni član mladinskega krožka, vlogo pa je sprejel, v kolikor jo je že sam i-gral v prvi uprizoritvi igre. Martin Petelin nam je bil skupno z Vaškom Terčičem, Zvonkom Legi-šo, Andrejem Spetičem in Markom Pahorjem v veliko pomoč pri tehničnem delu. Kulise sta izdelala Vaško Terčič in Zvonko Legi-ša, pobarvala jih je Liana Draš-ček s sodelovanjem vseh članov krožka. V drugem delu pa smo obalo, domovino in ljubezen skušali prikazati, kakor jih mi sami doživljamo. Zbrali smo prispevke na te teme, uredili pa sta jih Patricija Terčič in Tatjana Rojc. Pri prizoru o obali smo spregovorili o treh perečih vprašanjih, katerim niso in nismo še našli odgovora, nakazali smo problem poitalijančevanja krajevnih imen, nudizma na naših plažah in o-nesnaženja morja. Osrednja tema druge slike je bila domovina, še sami nismo vedeli kaj naj bi spregovorili o njej, ker jo prav gotovo vsi globoko čutimo, vendar težko nam je bilo pisati o tem. Glede na to, da je bilo prispevkov izredno malo. Mogoče nekateri. še sami ne vedo, katera je njihova domovina, oziroma katera je država, ki ji pripadajo. Nekaterim je domovina kraj kjer prebivajo, drugim pa Primorska brez meje. V naš tekst smo vključili tudi Cankarjev slavospev domovini, ki smo ga vsi že večkrat prebrali, a se nam vsakokrat, ko ga znova prebiramo, odkriva v novi luči. Predstavo smo zaključili s temo, ki nam je bila najbolj pri srcu, ljubezen. O tem smo vsi prav radi spregovorili. Zamislili smo si, da bi se o ljubezni pogovarjali na praznovanju rojstnega praznika naše prijateljice, tako da bi s tematiko in z zunanjo uprizoritvijo dosegli določeno harmonijo. Nasa gledanja na ljubezen so bila zelo različna, vendar je prevladala pesimistična nota, sami pa nismo iskali, kaj ie temu vzrok. Ob tej priložnosti smo ustanovili pevsko skupino mladinskega krožka Devin - Nabrežina, ki jo sestavlja 12 deklet. Skupina vadi pod vodstvom prof. Sergija Radoviča, upamo, da bomo v tej postavi še naprej pele. Prvič smo se predstavili s tremi pesmimi, ki smo jih vključile med posamezne odlomke domovinske lirike Iga Grudna. Zapele smo Grudnovo «Sinku», v priredbi Staneta Maliča, koroško «Mau čez jizero* in prekmursko «Teči mi vodica*, ki jo je priredil Emil Adamič. Delovanja mladinskega krožka Devin -Nabrežina pa ne mislimo omejiti zgolj na kulturno področje, v o-kviru krožka naj bi se njegovi člani in prijatelji tudi zabavali, v ta namen smo organizirali izlet v Benetke. Imeli smo precejšen u-speh, saj se ga je udeležilo veliko število mladincev. Zjutraj smo si ogledali trg in cerkev Sv. Marka, Doževo palačo, popoldne pa Zadovoljiv uspeh natečaja «Moja vas» Na pobudo kulturnega krožka «Nediža» iz špetra ob Nediži, je tudi letos stekel že tradicionalni pismeni natečaj «Moja vas», ki je namenjen šolskim otrokom iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline. Prireditelji so doslej prejeli že rekordno število 250 pismenih izdelkov in risb, nekatere celo iz Nemčije in iz drugih krajev Evrope, kjer živijo beneški izseljenci. Kot gostje pa letos na natečaju sodelujejo tudi otroci slovenskih šol s Koroške v Avstriji. Požrtvovalni kulturni delavci »Nediže* so pred dnevi že začeli z zbiranjem nagrad za najboljše pismene izdelke in risbe, ki jih bodo podelili 29. junija v Špetru na posebni prireditvi. V tem sklopu bo kulturni krožek «Nediža» izdal tudi revijo «Vartac», v kateri bodo objavili tudi nekatere prispevke otrok, ki so sodelovali na natečaju «Moja vas*. smo si ogledali znamenito steklarno na Muranu. Namen članov je bil tudi ta, da bi se ne zapirali v ožji krog, ampak da bi sodelovali z mladinskimi krožki v zamejstvu in navezovali stike s tovrstnimi organizacijami onstran meje. Prvi stik smo vzpostavili z mladinskim krožkom Prosek - Kon-tovel, čigar člani so nas povabili, da bi v proseškem Kulturnem domu nastopili z našo predstavo Obala, domovina, ljubezen, včeraj, danes. Nadalje smo se dogovorili, da bomo skupno z mladinskimi krožki iz Trsta in Proseka -Kontovela, povabili člane mladinskih organizacij onstran meje na nekajdnevno bivanje pri nas. V najkrajšem času mislimo prirediti sestanek z vsemi tistimi, ki bi se radi vključili v mladinski krožek Devin - Nabrežina, zato vabimo mlade iz devinsko - nabre-žinske občine, da bi nas obiskali v čim večjem številu. Patricija Terčič in Tatjana Rojc Beneško gledališče gostovalo v Tipani Beneško gledališče je s predstavo «Nedjeja pod lobjo* pred kratkim gostovalo v Tipani, beneški vasici, ki je v zadnjem času predvsem po zaslugi kulturnega društva «Naše vasi* razvila koristno družbenopolitično dejavnost. Vaščani Tipane in drugih okoliških krajev so z navdušenjem sprejeli beneške gledališke amaterje in jih še povabili v svojo sredo. Beneško gledališče se bo v bodočnosti še bolj potrudilo, da bo lepo slovensko besedo poneslo tudi po drugih krajih Terske in Kanalske doline. iii j M- IZ ZGODOVINE NAŠIH DRUŠTEV Društvo «Slovenec» Boršt-Zabrežec Prvi organizirani pevski poskusi v Borštu segajo v prve polovico 19. stoletja. Že leta 1840 je v vasi nastal cerkveni pevski zbor. Na pobudo vaščanov je bilo leta 1870 ustanovljeno Bralno društvo Slovenec, ki je delovalo do leta 1900, ko je nastalo Pevsko in bralno društvo Slovenec. V okviru društva so delovali pevski zbor, dramska družina in knjižnica. Vodilni člani prvega odbora so bili: Ivan Auer — predsednik, župnik Franc Cvejn — tajnik in Ivan Žerjal — blagajnik. Ob prelomu stoletja so v vasi delovala še sledeča društva: Posojilno in konsumno društvo (ust. 1. 1895), Pogrebno društvo (ust. 1. 1890), Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine za vasi Boršt, Zabrežec, Jezero, Boljunec in Ricmanje. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1899 in je imelo občni zbor vsako leto na dan sv. Antona, delovalo je do leta 1934. Leta 1904 so v vasi ustanovili tamburaški zbor, leta 1922 pa mladinsko društvo «Prosveta». 10. 9. 1910 je bil v vasi ustanovni zbor Godbenega društva. Društvo je sestavljalo 11 članov. Glasbila so kupili s pomočjo prostovoljnih prispevkov Na tem mestu stojita danes v Borštu srenjska hiša in poštni urad na Češkem. Krstni nastop so doživeli na dan sv. Elije v Dragi. Kasneje so veliko gostovali po vaseh na Krasu in v Brkinih, leta" 1923 celo v Postojnski jami, kjer so igrali za ples. Godba je bila po drugi svetovni vojni obnovljena in je redno nastopala do leta 1957. Pevsko in bralno društvo Slovenec je prvič priredilo, veliko veselico oktobra 1900 na Auerje-vem dvorišču Pod cesto. Nastopil je tudi domači zbor pod vodstvom Andreja Ražma iz Bazovice. Že naslednje leto je vodstvo zbora prevzel učitelj I-van Bonano, ki je z zborom gostoval na raznih prireditvah po okoliških vaseh. Leta 1908 je društvo priredilo večjo prireditev na Križišču v Borštu. Društveno delo je prekinila prva svetovna vojna, vendar je društvo takoj po vojni ponovno zaživelo, že leta 1921 je zbor nastopil na vrtni veselici pri Sv. Ivanu. Edinost z dne 8. 6. 1924 piše o veliki veselici v Borštu, na kateri je predaval dr. Povh, nastopila pa so prosvetna društva iz Gročane, Bazovice, Boljunca, Drage, Vrhpolj in plesalci «Kola* iz Trsta. Pri vodenju zbora se je zvrstilo več pevovodij, omeniti moramo pevovodjo Hreščaka, ki je 11. 5. 1927 popeljal zbor na izlet v Artviže. Tu so razvili slovensko zastavo in vsi udeleženci so zaprisegli, da se bodo vedno borili za slovenske pravice. Isto leto je fašizem društvo ukinil, zbor je našel zatočišče na cerkvenem koru. Leta 1930 je vodstvo zbora prevzel sedanji pevovodja Drago Petaros. Kot cerkveni organist je na vajah zbora vedno našel priliko za gojitev slovenske narodne pesmi. Takoj po osvoboditvi se je društvo obnovilo, ustanovni občni zbor je bil 18. 10. 1945. Slovenska pesem je zopet svobodno zadonela po vasi. Leta 1948 je bil v Hribenci praznik slovenske pesmi. 31. 7. 1955 je društvo svečano proslavilo 100-letni-co šole v vasi. Na občnem zboru 7. 5. 1969 so sklenili svečano proslaviti 70-letnico obstoja društva. Praznik je bil 19. in 20. junija 1970 in takrat je bil v Hribenci tudi prvi praznik vina. Leta 1976 so obnovili srenjsko hišo in 17. 1. 1977 je društvo priredilo v njej prvo kulturno prireditev. V sklopu društva je od prvih povojnih let pa do leta 1971 delovala folklorna skupina Breg, ki je s svojimi plesi povsod navdušila občinstvo. Že od ustanovitve (1900) deluje v društvu tudi dramski odsek, ki se od leta 1972 bistveno razlikuje od ostalih dramskih skupin, saj igralci sami napišejo, zrežirajo, postavijo sceno ter ustrezno glasbeno spremljavo za vsako naučeno odrsko delo. V tem zadnjem desetletju je bilo društveno delo v vasi zelo plodno, društvo vedno proslavi s prireditvijo vaške praznike in pomembne obletnice ter veliko gostuje. Prejšnjo nedeljo je društvo svečano proslavilo 80-letnico obstoja in 10-letnico praznika vina, ob tej priliki so izdali tudi lično brošuro. Pripravil: ODSEK ZA ZGODOVINO — NŠK Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA NA PAPRIČAH Preroditev Slovana sloni na mladih Udeleženci občnega zbora PD Slovan s Padrič V petek, 30. 5. je bil v zadružnih prostorih na Padričah občni zbor prosvetnega društva Slovan. Zadnji občni zbor je bil pred štirrimi leti; od tedaj do danes pa je društvo delovalo s spremenljivo srečo, kajti končni obračun minulega obdobja ni bil razveseljiv, temveč je pokazal, da je Slovan v krizi. V štirih letih ni imelo društvo neprekinjenega delovanja, temveč je poznalo le nekaj hipnih vzponov, kot npr. praznovanje 80-letnice in gostovanje v Šoštanju: drugače pa je dejavnost stagnirala. Krivdo gre iskati tudi v zunanjem okolju in zunanjih dejavnikih, ki pogojujejo delovanje neke skupine. Eden takšnih dejavnikov je petje. Petje, pevski zbor, je temeljni kamen slehernega našega društva — če pesem ne združuje članov, potem tudi druge dejavnosti šepajo. Na Padričah pa se že Kulturno prilogo sta pripravila DUŠAN KALC in SANDOR TENCE •MiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiu RAZGOVOR S TAJNIKOM PD SLOVENEC EMILOM PETAR0S0M Pospeševati oblike dela, ki združujejo ljudi Emil Petaros Emil Petaros iz Boršta, dinamičen mladinec, študent ekonomije, vsestransko angažiran v rojstni vasi. je bil eden od organizacijskih stebrov 80-letnice prosvetnega društva Slovenec. V razgovor ga moramo skoraj prisiliti, ker ne mara šuma okrog sebe. Pa smo ga le ujeli na trnek, da smo ga povprašali za oceno proslave. Edino smolo smo imeli z vremenom. Vse drugo je teklo kot po maslu. Vaščani Boršta in Zabrež-ca so se odzvali ne samo po'no-številno, temveč sta si oba praznika — ne smemo pozabiti na 10-letnico praznika vina — vzeli k srcu in se dejavno vrgli v delo. Uspeh te strnjenosti in složnosti v vasi pa se je nedvomno najlepše obdržal v izpeljavi kulturnega programa, ki nam je dal veliko zadoščenja. Društvo pa je stoodstotno izpolnilo svoj cilj — in sicer, da se je ob pomembni obletnici pod njegovim grbom združilo vse, ne glede na starost ali različno politično izhodišče. Novosti so bile tudi pri organizaciji praznika vina. Boršt in Zabrežec predstavljata pomembno središče vinogradništva v tržaški pokrajini. Naši vinogradniki so prejeli že veliko število nagrad na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Letos smo hoteli počastiti jubilej z nečim novim. Prešli smo od prodaje v tradicionalnih «flaškonih» k prodaji ustekleničenega vina. Ta prehod je sicer povzročil nekoliko godrnjanja in hude krvi. Vendar, ko se je praktično izkazalo, da je ta način boljši pa je bilo vse hudo pozabljeno. Na jubilejni razstavi je sodelovalo 32 vinogradnikov, ki so vse poskrbeli sami, cd polnjenja do tiskanja etiket, do prodaje. Zdaj pa nekoliko bolj osebno vprašanje; koliko let si že pri društvu? «V društvu delujem sedem let, pri zboru pa pojem osem let. Pred dvema letoma pa so me izvolili za tajnika. V tej vlogi sem s pa hitro znašel, ker sem imel izkušnje iz preteklosti.* Včasih imamo vtis, da so društva že preživela svoj čas in da se od njih odteguje predvsem mla- dina. Kako je s tem problemom v Borštu? Je že tak čas, ko je splošna brezbrižnost prisotna povsod. Pri večinskem narodu še bolj kot med nami. Ta brezbrižnost vpliva tudi na našo mladino, ki v društvu sicer sodeluje, vendar bd včasih želeli več odzivnosti. Treba pa je upoštevati, da mora društvo za- Mo.ški pevski zbor TABOR - Opčine priredi v petek, 13. junija, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah JUBILEJNI KONCERT ob 10-letnici neprekinjenega delovanja Vljudno vabljeni dovoljevati tudi potrebe starejših članov. Najtežje pri vsem tem je Lskanje skupne poti. V tem smislu smo organizirali tudi jubilej. Odločitve niso padale same od sebe, temveč smo jih izpeljali na podlagi posvetovanja z najširšim krogom vaščanov obeh vasi. Torej je društvo močno prisotno v zavesti ljudi? Rekel bi, da je, kajti vsi vaščani vedo za njegovo delovanje. Na žalost pa na širšo odzivnost vplivajo samo večje stvari. Pri manifestacijah manjšega obsega in pomena pa včasih začutimo organizatorji kanček malomarnosti... Kaj pa zdaj, po 80-letnici? Jeseni bo občni zbor društva. Mislim, da je jubilej pokazal marsikatero svetlo stran. Naloga novega odbor a bo ta, da ohran ja in pospešuje, tiste oblike delovanja, ki najbolj združujejo ljudi, kajti samo sloga in delo nam lahko jamčijo preživetje na tej krpici slovenske zemlje, (ris) Danes, 8. junija, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA « VE SELA POMLAD» Na koncertu bosta predstavila svojo prvo veliko ploščo ansambel «GALEBI» in vokalni tercet «MAVRICA». Plošča je te dni izšla pri TGP HELIDON v Ljubljani. Nastopila bosta tudi ansambla «RDEČI NAGELJ* in «ZVEZDE*. VABLJENI! vrsto let ubadajo s problemom pevovodje; s sprotnimi in nadomestnimi rešitvami niso prišli daleč, kar je razumljivo. Od krovne organizacije pa niso mogli dobiti ustrezne pomoči prav zaradi dosedanjega kroničnega pomanjkanja pevovodskih kadrov, ki ne pesti samo našega prostora, temveč tudi petju predano Slovenijo. Odborniki in vaščani so na občnem zboru pokazali veliko zrele samokritičnosti, obenem pa so pokazali tudi neomajno voljo, da društveno dejavnost zopet dvignejo na zadovoljivo raven. Predvsem mladi Padričarji so se zavzeli za dejavno vlogo znotraj društvenih struktur in so predlagali ustanovitev mladinske skupine, ki bi sicer delovala avtonomno, toda vedno v sklopu društva in tudi z namenom, da vzgaja bodoče društvene kadre. Po uvodnem poročilu odhajajoče predsednice Nataše Kalc se je razvila zdrava, konstruktivna in umirjena polemika, ki je težila predvsem k razčiščenju vzrokov, zakaj je v pretekli mandatni dobi društvo Slovan :’.abo delovalo, hkrati pa so si diskutanti prizadevali, da bi našli tiste oporne točke, na katere naj bi se oprl novi odbor ter načrtno in kontinuirano razvijal društveno dejavnost. Veliko voljo do dela so pokazali mladi Padričarji in prav mladina naj bi bila porok preroditvi Slovana, saj društvo s tako tradicijo se ne more kar naenkrat predati mrtvilu. Na koncu občnega zbora so bili izmed prisotnih izvoljeni sledeči novi ali potrjeni stari odborniki: Fulvio Grisoni, Nataša Kalc, Valter Kalc, Angelo Kralj. Darko, Sandro, Davorin, Oskar, Igor, Rafko. Ida, Maruška, Mira in E-lena Grgič, Marko Rismondo in Paola Pavli. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Rafael Grgič, Karlo Grgič in Sergij Ferluga Boris Pangerc V Prebenegu srečanje z Marjom Magajno V petek, 29. maja, je v Prebe-negu predvajal diapozitive Mario Magajna, ki je bil gost KD Jože Rapotec. Nove društvene prostore je napolnilo veliko število domačinov, ki so z zanimanjem sledili lepotam Singapura, Bangkoka, Hongkonga in Filipinov, ki jih je posnel spretni fotograf. Mario je še pokazal diapozitive, katere je posnel ob otvoritvi obnovljene srenjske hiše februarja letos. Na koncu je prejel dolg in zaslužen aplavz. Mario Magajna je ves izkupiček prostih prispevkov daroval društvu Jože Rapotec. • Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ obvešča, da so u-radi v Trstu odprti vsak dan ob 8 30 do 12 30 in od 17 do 20. ure. Ob sobotah popoldne so uradi zaprti. Zaplešimo, zapojmo» v tretje «Zaplešimo, zapojmo,» — revija otroških folklornih skupin — gre letos uspešno že y tretje. Zato lahko ob predstavitvi letošnjega programa tudi že naredimo prvi obračun. Prva nujna ugotovitev je, da postaja revija že prijetna tradicija. To težnjo skušajo organizatorji še podčrtati s tem, da ostaja oblika prireditve bolj ali manj ista. Odvija se pravzaprav v dveh delil) in sicer na soboto in na nedeljo .z nekoliko spremenjenim programom, ki ga dopolnjujejo razne pevske ali glasbene otroške skupine. Kot že od vsega začetka je med prireditelji «Zaplešimo, zapojmo* opensko prosvetno društvo Tabor, v okviru katerega se je tudi razvila dokaj množična otroška folklorna dejavnost. Pri letošnji tretji prireditvi sodeluje še prosvetno društvo Rdeča zvezda iz zgo-niške občine, pokrovitelj pa je kot vedno Zveza slovenskih kulturnih društev. Prvi večpr, v soboto, 14. junija, bo na občinskem igrišču v Zgoniku. Na njej bo nastopilo osem skupin in sicer dve domači, dve iz škedenjske šole, dve, ki delujeta v okviru kriškega športnega društva «Mladina», najmlajši predstavniki openskega orosvetnega društva in skupina nabrežinskih srednješolk. Po vsej verjetnosti bo sodeloval še orkester mladih harmonikašev s Proseka - Kon-tovela. Tokrat bo v drugem delu, ki bo na sporedu na ploščadi openskega prosvetnega doma v nedeljo, 15. junija zvečer nastopilo e-nako število skupin kakor v sobotnem delu. Uvodoma bo zapel zbor openske osnovne šole, nakar bodo folklorni del programa uvedli najmlajši plesalci domačega društva. Predstavili se bosta še ostali dve openski skupini, prav tako drugi dve skupini šaleškega prosvetnega društva, skupina plesalk nižje - srednje šole iz Nabrežine, mlade plesalke kriškega športnega društva »Mladina* in skupina rojanske osnovne šole, ki tokrat nastopa prvič. Številčno letos verjetno ne tx) več nastopajočih kot na lanski prireditvi, saj bi bilo tudi težko v program vključiti veliko drugih skupin. Vseh skupin, ki delujejo v raznih kulturnih in športnih društvih ter v okviru osnovnih in hižjih srednjih šol, tudi tokrat ne bo mogoče videti, ker nekatere ne morejo nastopiti. Vendar pa bo moč zaslediti kakovosten premik, kajti program je, kar zadeva folklorne skupine, precej bolj raznolik in bogat kot prejšnja leta. Prav gotovo je to zasluga vaditeljev, ki so si v teh letih nabrali izkušenj tudi s pomočjo raznih tečajev in pa mladih izvajalcev samih, ki so seveda veliko bolj izkušeni plesalci in pevci kakor na prvi, nekoliko zadržani, krstni prireditvi »Zaplešimo, zapojmo*, (bp) • Upoštevajoč sklepe občnega zbora preimenovane Slovenske prosvetne zveze, dne, 17. maja letos, je odbor prosvetnega društva Valentin Vodnik iz Doline, na seji, dne 4. junija 1980 soglasno sklenil, da se od navedenega dne naprej imenuje Kulturno društvo Valentin Vodnik. Foto Trst 80 - nov umetniški izraz r - Prve izkušnje člana Foto Trst 80 niiiiiHiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiitiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii NAGLI KORAKI PEVOVODSKE ŠOLE Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev je od oktobra lani potekala v prostorih Glasbene matice šola za pevovodje, ki se bo zaključila jutri v Gregorčičevi dvorani z nastopom pevskega zbora, ki ga sestavljajo tečajniki sami. Pobuda je naletela na pozitiven odziv pri mladih glasbenikih, saj je tečaju stalno sledilo okrog 15 - 16 mladih, ki so začutili potrebo po strokovnem poglabljanju te umetnosti. Tečajnike so razdelili na tri kakovostne skupine: na mlade s srednjo in višjo glasbeno izobrazbo, na mlade z nižjo glasbeno izobrazbo in na začetnike, ki jim je ta izkušnja povsem nova. Kot so sami potrdili, so bili nad tečajem vsi navdušeni, saj so s teoretskih in praktičnih vaj odnesli veliko znanja, ki so ga že, ali ga še bodo stvarno uporabili kot pevovodje zborov. V zadnjih 10 - 15 letih je v zamejstvu nastalo veliko zborov, tako moških, ženskih, mešanih, dekliških, kot otroških, za strokovno usposabljanje pevovodij pa je bilo sorazmerno zelo malo narejenega. Vsakoletni tridnevni tečaji, ki so potekali v Sloveniji in SPD TABOR - OPČINE ped pokroviteljstvom PD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ Zveze slovenskih kulturnih društev Zaplešimo, zapojmo... 3. revija otroških folklornih skupiin V soboto, 14. junija, ob 19.00 na igrišču v Zgoniku V nedeljo, 15. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Folklorna skupina osnovne šole Ivan Grbec katerih se je udeležilo malo zamejskih glasbenikov, je bilo še daleč premalo, da bi krilo potrebe na zborovskem področju in da bi obenem skrbelo tudi za pravo rast in kakovostni napredek zborovskih pevcev. Ni dovolj to, da pevski zbor obstaja, važno je tudi, da se ta vsestransko razvija in se v kakovosti kosa z drugimi zbori večinskega naroda. In od tu pobuda, da se to dolgoletno mrtvilo odpravi, da se z dveletnim tečajem strokovno izpopolnijo mladi pevovodje, ki imajo že določene izkušnje na tem področju, in da obenem iz skupine začetnikov vzklije nov kader, ki bo zapolnil obstoječe vrzeli. Osemmesečni tečaj, ki je potekal enkrat tedensko po 4 ure, je vseboval najrazličnejše praktične in teoretične predmete. Naj omenimo najvažnejše?" to je osno- va in potek dirigiranja, o katerem je predaval Mirko Slosar iz Kopra. Janko Ban je učil tečajnike vokalne tehnike, to je pravilnega dihanja in i 'dajanja glasov ter not, Ignacij Ota pa je začetnikom nudil osnove solfeggia, teorije ter igranja klavirja, ostale pa je učil partiturne igre, to je izvajanja skladb in štiriglas-ne tehnike na raznih glasbenih inštrumentih. Tečaj se bo nadaljeval še prihodnje leto, kajti; kot pravi Ignacij- Ota, veliko je treba še poglobiti. Veliko požrtvovalnosti, prakse in stalnih vaj je treba, da se lahko po dveh letih študija prevzame vodstvo zbora. Pevovodja ni le tisti, ki pred pevskim zborom krili z rokami, temveč je v prvi vrsti strokovnjak, ki izbira pesmi, razloži besedila in s trudom izpelje izvedbo pesmi, (kt) iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiuiHiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiii VEČ SODELOVANJA MED KULTURNIMI DRUŠTVI IN OBČINSKIMI UPRAVAMI Na zadnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze je bilo precej govora o odnosih med našimi društvi in kulturnimi organizacijami na splošno in občinskimi upravami. Še posebej smo se zaustavili pri odnosih med našimi društvi in upravami, ki so v glavnem domena tukajšnjega večinskega italijanskega prebivalstva. V preteklosti so bili ti odnosi dobri ali manj dobri, v prihodnjih letih pw bodo nedvomno imeli vedno večjo važnost, ker Slovenci hočemo, da bi tudi italijanskemu prebivalstvu nudili našo kulturo, saj ni prav, da bi je naši italijanski someščani in ponekod tudi sovaščani ne poznali. Bolj kot z občinami je to sodelovanje napredovalo z najrazličnejšimi italijanskimi ali furlanskimi kulturnimi društvi in skupinami. Čestokrat naša -društva vabijo italijansko ali furlansko kulturno skupino, ki goji iste kulturne zvrsti kot naše društvo, na obisk. Prav tako gredo naše skupine v furlanske vasi in kraje. Tako se utrjuje prijateljstvo med . samim prebivalstvom, tako izginjajo nekdanja nacionalistična nasprotja. Pri tem je najbolj važno to, da prihaja do takih stikov med ljudmi najrazličnejših p»litičnih pejmovanj, saj naši stiki niso omejeni samo na eno ali drugo politično skupano. Nič manj važni p>a niso stiki z občinskimi upravami tako v slovenskem okolju kot v širšem svetu, kjer smo Slovenci v manjšini. V treh slovenskih občinah so bili odnosi do društev različni. Najbolje se je doslej izkazala sovodenj-ska občina, ki nudi precejšnjo denarno p>omoč prosvetnim društvom, ki delujejo na njenem o-zemlju, manj denarja so namenili dejavnosti doslej v doberdobski občini, kjer so dajali enkratne podpere prosvetnim društvom, nična pa je bila ta pemoč v števe-rjanski občini. Sama prisotnost županov na raznih prireditvah in s tem v zvezi pozdravni govori ne zadostujejo. Upajmo, da bo v bodoče boljše. Posebno prozornost bomo morali v bodoče prosveti ti odhosom med našimi kulturnimi organizacijami in goriško občino. Tu smo v zadnjih nekaj letih zabeležili precejšnjo odprtost občine do naših kulturnih p»treb. Nismo se pa zadovoljili samo z omenjenimi denarnimi prispevki, ki jih je občina tudi prej občasno namenila temii ali našemu društvu. Hoteli smo direktno angažirati občine -v sodelovanju z njimi. Zato smo lani s pesebnim veseljem priredili v sodelovanju med SPZ in goriško občinsko upravo večer, pesvečen slikarju Lojzetu Spacalu. Tako pozdravna govora kot prikaz umetnikovega dela sta bila pred polno dvorano Avditorija v slovenščini in italijanščini. Dosedanji župan Pa-squale de Simone je tudi kasneje sodeloval z nami in nam dal v imenu občinske uprave brezplačno upjorabo razstavne dvorane Avditorija. Seveda so bili to samo skromni začetki. V bodoče, ugotovitev nima zveze z današnjimi volitvami, bo treba pespešiti sodelovanje, saj slovenska kultura v Gorici nima nobenih kompleksov manjvrednosti. Kulturni in tudi pjolitični delavci bodo morali delati na tem, da nam goriška občina da večjo pemoč, oziroma, da bomo z njo bolj sodelovali kot doslej. Prepri čan sem, da bomo v teh naših prizadevanjih uspieli. kajti časi so danes za nas ugodni. Moramo biti istočasno protagonisti kulturnih stikov med Gorico in sosednjo Slovenijo. Marko IValtritscb Na nedavnem občnem zboru Zveze slovenskih prosvetnih društev na katerem se je pokazala potreba po novem pristopu do kulture in prosvetnega delovanja v našem zamejskem prostoru, potreba, ki je narekovala tudi preimenovanje SPZ same v Zvezo Slovenskih kulturnih društev, je bilo soglasno sprejetih osem novih društev. Med - temi je tudi novoustanovljeni slovenski fotokrožek «Foto Trst 80». Posredno zaslugo za ustanovitev fotografskega krožka ima zveza sama, ker je pobuda izšla od udeležencev tečaja fotografije, ki se je pričel januarja meseca v priredbi SPZ. Tečaj je bil po prvotni zamisli razdeljen v dve skupini, in sicer na skupino začetnikov in na skupino tečajnikov, ki so se že kdaj na en ali drug način ukvarjali s fotografijo in bi hoteli poglobiti svoje znanje. Zaradi velikega števila prijavljenih v prvo skupino pa so bili organizatorji primorani razdeliti začetnike na dve skupini, sicer bi bilo vsako resno delo nemogoče. Med udeleženci tečaja si je začelo počasi utirati pot spoznanje, da bi bilo napačno prenehati skupno delovanje z zaključkom fotografskega tečaja. Zato so se konec marca na skupnem sestanku tečajniki vseh treh skupin domenili, , da ustanovijo fotografski krožek. V mestu samem m namreč dosedaj obstajal krožek, ki bi zbiral vse slovenske ljubitelje fotografije, prirejal tečaje, razstave, strokovna predavanja, potovanja in izlete, izdajal publikacije in v katerem bi si lahko člani izmenjevali mnenja in izkustva, nekako po zgledu goričkega slovenskega fotolcrožka »Skupina 75». Na ustanovnem sestanku v tržaškem dijqškem domu so se udeleženci domenili o smernicah in bodočem delovanju društva, diskutirali o njegovih finančnih, organizativnih in strukturnih težavah in izvolili začasni u-pravni odbor, ki bo vodil društvo do prvega občnega zbora. Za predsednika in podpredsednika foto-krožka rFoto Trst 80* sta bila začasno izvoljena Saško Ota Franko Stranj, ki v sklopu krožka, ki šteje že okrog petdeset članov, vodita vsak po eno skupino tečajnikov - začetnikov, medtem ko vodi skupino z večjim fotografskim znanjem priznani koprski fotograf Kološa. Krožek se sicer sooča s finančnimi težavami, ki onemogočajo vsako resnejše delovanje. Razvijanje filmov ** tiskanje slik poteka v majhni temnici, ki jo je dal na razpolago dijaški dom, a v programu je u-reditev večje temnice. V bližnji bodočnosti ima krožek namen, da pripravi fotografsko razstavo i* da se udeleži raznih natečajev. —zj— PEVSKI VEČER V ŠTANDREŽU V Štandrežu, v domu Andreja Budala, je prejšnji večer nastopil moški p>evski zbor iz Levpe pri Kanalu, ki ga vodi prof. Štefan \la uri in ki je odpel splet narodnih, umetnih in pjartizanskih pe-smi. Goste je p>ozdravil predsednik društva dr. Diego Marazin. Po koncertu je bilo še prijateljsko srečanje med gosti in pievci domačih pevskih zborov, za px>-sebno presenečenje p>a so peskrbeli člani fotografskega odseka, prosvetnega društva Oton Žup>ančič, ki so prijateljem iz Levpe izročili že uokvirjeno fotografijo njihovega koncerta. GLASBENA MATICA . TRST Dne 10. junija 1980 bo v prostorih GM v UL R. Manna 29, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve 5. Razno Kaj nam pripravljajo Prireditve v maju 1980 Danes in jutri šagra na Krmenki Včeraj se je na Krmenki začela tradicionalna šagra, ki jo prireja mladina od Dom j a in s krmenke in ki privablja v ta kraj vedno veliko število ljudi. Danes bo v okvira prireditve na sporedu bogat knlturni program, ki se bo pričel •b 17. uri z nastopom števerjan-skega ansambla a* fmm mm i ' „ mm Mošld pevski zbor »Tabor« Moški pevski zbor »Tabor« z Opčin priredi v petek, 13. junija, v Prosvetnem domu jubilejni koncert ob 10. obletnici svojega neprekinjenega delovanja S tem bo priključil še en dragocen člen k dolgi verigi nad dvesto nastopov, ki povezujejo to plodno, desetletje kulturno umetniškega živi jenja, mejni člen, ki naj bo trden povezovalec nadaljnjih desetletij še plodnejšega in uspešnejšega življenja. V naši zamejski stvarnosti je njegov glas, skupaj z glasovi neštetih drugih zborov, ki izpolnjujejo neprecenljivo kulturno in narodnoobrambno vlogo, močno odjeknil in njegov glas bo tudi v prihodnje hrabril in spodbujal naš živelj na težavni poti njegove u-veljavitve v duhu tiste pesmi, ki je nekakšen bojni konjiček zbora: »Če nas ni še odneslo, nas njebo še zdej; še zmeraj smo leti in še bomo ble«. Ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika zbora, dr. Milka Če-bulca, da nam pove nekaj o dosedanji dejavnosti zbora in njegovih bodočih načrtih. Kako gledate na teh minulih deset let? Najprej moram pripomniti, da uradno sicer proslavljamo desetletnico, vendar je dejansko v letošnjem aprilu poteklo že enajsto loto delovanja zbora. Jubilejni koncert je bil predviden že za za- ključek lanske sezone, a smo bili prisiljeni proslavo odložiti zaradi popravil in dozidave Prosvetnega doma, ki se je zavlekla. Obračun desetletja, ki je za nami, je vsekakor pozitiven. Premostili smo marsikatero težavo. Na začetku so nam orerokovaJi kratko življenje, a se je nasprotno naš zbor nenehno krepil. To je za nas še poseben uspeh. V zboru se je ustvarilo enkratno tovarištvo in veliko smo nastopali doma in drugod v zamejstvu, pa tudi v matični domovini. Katerih nastopov se najraje spominjate? Edinstveno doživetje je bilo gostovanje v Makedoniji, ki je imelo neverjeten pustolovski značaj, že zaradi potovanja v nemogočih razmerah. Prav v tem je bila tudi privlačnost gostovanja, da ne govorimo o čudovitem sprejemu, ki smo ga bili deležni. Nadvse zanimiva je bila izkušnja, ki smo jo imeli ob sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, ko smo nastopili v drami Rižarna. Četudi kratek vstop v življenje profesionalnih umetnikov je bil za nas amaterje šokanten. Petnajst dni smo živeli v neki drugi dimenziji. Pomembna in prijetna doživetja so bili tudi vsi dosedanji stiki z moškim pevskim zborom »Zarja« iz Trbovelj, s katerim nas vežejo bratske vezi. Kako nameravate te stike voditi v prihodnje? V načrtu imamo razširitev te pobude še na druge zbore, nekako po zgledu revije (Pesem ne nožna meja«. Vsakoletne izmenjave o-biskov med dvema društvoma bremenijo finančno bilanco in postanejo počasi preveč enolične. Eden od zborov, s katerim imamo pogoste stike, je zbor Vres iz Prevalj na Koroškem. V ta krog bi povabili še koga, morda iz avstrijske Koroške ali iz Benečije in bi tako izmenično vsako leto gostil en zbor. Kaj pa kulturne izmenjave z italijanskimi društvi? Tudi ta možnost je vredna pozornosti. Načelno je nadvse pomembno, da seznanimo vsaj del italijanske javnosti z našo kulturno ustvarjalnostjo. V bodeče bomo k temu težili. Kaj pomeni zbor »Tabor« specifično za opensko vaško skupnost? Vsak uspeh našega zbora je prispevek h kulturnemu razvoju vasi. Tako vsaj upam. In tudi k splošnemu ugledu, ki ga ima v naši kulturno prosvetni stvarnosti opensko prosvetno društvo »Tabor«, smo prav gotovo vsaj v delni meri prispevali tudi mi. Vaš zbor šteje precej članov. Kako pa je z vključevanjem novih, zlasti mladih pevcev? Trenutno poje nad 35 pevcev. Povedati pa moram, da je zbor, kar zadeva vaško pripadnost, dokaj raznolik. V njem poje veliko pevcev iz sosednjih vasi ter četo od Sv. Ane. Na Opčinah je veliko odličnih glasov, a se žal ne udejstvujejo. Zlasti pa so težave z mladino. Kako gledate pri vašem zboru na dilemo množičnost ali kakovost? Smatrate, da je treba za dvig kvalitete žrtvovati množičnost? Nedvomno je za vsak zbor kakovostna rast eden glavnih ciljev. Večkrat smo razpravljaji, kakšno je poslanstvo našega zbora. Nekateri delajo selekcijo in obdržijo najboljše glasove. Mi smo se odločili za odprtost, četudi je na ta način težje doseči večjo kakovost, ker smatramo, da izpolnjujemo ooleg kulturno umetniškega tudi narodnoobrambno poslanstvo. Kaj pa vaša repertoarska politika? Znani ste kot zbor, ki rad poje izvirne narečne pesmi. Prav je, da posredujemo širši javnostni delček naše najožje kulturne tradicije. Pri tem imamo srečo, da poje v zboru Aleksander Jerič, ki ima pesniško žilico, in da njegova narečna besedila u-glasbi Ubald Vrabec, ki rad sodeluje z našim zborom. Vse se je začeto s »Tramvajem openskim«, nato pa smo uvedli obiske v krajih, kjer nimajo samostojnega kulturno prosvetnega življenja. Tako smo začeli obiskovati na primer Piščance. Ljudje so nas čudovito sprejeli in nas seveda napojili, kot je treba. Pot navzgor do doma je bila zato za marsikoga, ki ga je imel nekaj čez kapo, dokaj težavna in tako se je Jeriču porodila zamisel za pesem »Piščanci«, ki jo je potem uglasbil Vrabec. Vse te narečne pesmi imajo torej zanimivo ozadje. In še glavni načrti? Kot že rečeno, bomo težili k iskanju novih oblik gostovanj, izpopolnitvi repertoarja in dvigu kakovosti. Predvsem pa bomo morali pritegniti več mladih. D. Kalc Fotografije sta posnela MARJO MAGAJNA in JANKO FURLAN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 ob zaključku prvega letnika zborovodske šole ZBOROVSKI VEČER Sodelujejo: Tržaški oktet Zbor zborovske šole Komorni zbor Glasbene matice VABLJENI! ^ ^mor?ki Tfiievliik KULTURA 8. junija 1980 KONEC MAJA V ZA GORJU OB SA Yl Mladinski zbor GM uspešen na reviji Wi raven drugih zborov več kot zadovoljiva, predvsem primorskih dneh od 29. do 31. prejšnjega jp^3 je bila v Zagorju ob Savi Ja otroških in mladinskih pev-** *°rov Slovenije. Poleg šti-^ zasavskih zborov, ki so nasto-. 113 Predvečer na otvoritvenem na katerem podpisani ni Pbsoten, se je revije udeležilo jripetdeset zborov iz vse Slo-Iz Primorske se je priglasi 086111 zborov: otroški zbor iz Jjrj^3 Pod vodstvom Jožice Go-'z Tolmina pod vodstvom ** Vrablove ter iz Postojne o vodstvom Nede Nanutove; .^lska zbora sta bila iz Nove ln iz Solkana, prvi pod vod-IjT1 Almire Abolnarjeve, drugi LuJ^dstvom Jožice Golobove; Jr8*1 italijanske narodnostne to™0®!! iz Kopra pod vodstvom i/j3 Stancicha ter dekliški šol-centra »Vojvodina* iz Tol-j vodsl;vorn Vere Clemen-^Kojičeve in mešani mladinski .Smnazije iz Kopra pod vodja11' Mirka Slosarja. Iz zamejit,Pa se je revije udeležil mla-L 1 Pevski zbor, ki deluje v o-Glasbene matice v Trstu in g v°di Stojan Kuret. 56 zaustavimo pri zadnjem, J"1™110 peči, da je to prvi zamejit V* ar"‘nski zbor, ki se je, tako ijja)Sezkih v vokalni izobrazbi, « tudi po izbiri sporeda in muzikalnosti v izvajanju, HjiU v Poprečje boljših slovenja p!ladinsklh zborov. Prizadevajo, '3sbene matice in še prej, vodstvo nadarjenega diri-Ijj ’ S posebno vnemo opravil °Je delo, je rodilo lepe uspe-. 6 03 nastopu na koncertu IttaT v N°vi Gorici smo Si' it v , - -- ““ ““ “*™* > ■“ r- 4agorju pokazal še nekoliko £*** in ubranost pa tudi ^-■cjšo nazornost pri obliko-Kj ■ ln gradnji. So sicer še me-Hl, "^topajočih pevcev in glasov-^jfpravnovešenosti v večjih di-stopnjah, ki jih bo s ča-Sj^^rigent gotovo odpravil ob (j, lajem delu in kontroli, venil Jf °snova čvrsto postavljena Slj^ vsestranski rezultati toliko ito,. ’ da lahko pričakujemo od L se večjih dosežkov, ^.stopnjo boljši kakor na kon-tiej .''Naša pomlad* v Novi Go-h, “'1 tudi mladinski zbor V šole *hwj. dirigentke, ki jo že dolgo V ^ lemo, je bilo vedno solid-Sa ^nzadevno» vendar ji zbor Zazvenet tako čisto in u-%), t V oazomih interpreta-° prePričljivo, kakor v r P Hi o- De- P)! /^azijski zbor iz Kopra je bil * ^taniah močnejši kakor Pojei. zlitosti in homogenosti ^ 0 moških skupin, kar je pač \ p^ik v dozorevanju gla-tfcj fg tega je v zboru tudi » • • — — » , ji| solkanskih zborih, o-PtjL ln mladinskem, poznamo “ delavno vnemo dirigentke, Pevcev. % N [rudl *n tudi dosega pri vo-. razbi lepoto tona, a tudi %ilnt?rpretaciie so občutene; S, Č j° smiselna izbira spore-tšlr^n’ 30 z vokalnega in muziki^ t.V'd'ka dokaj zahtevni, v š j 1 Pcostor pa vnašajo, obe-\ aekaterimi drugimi zbori, \ j a Primer z dekliškim zbo-Hte Tolmina, najbližje ustva-0v°sti in svežino. glede sporeda smo Prvo značilnost dekliške-** v S* !z Tolmina, druga se ka-Si . ^'zno zastavljenem vokal-u* katerega rezultati se „8(j ,v Pevski ubranosti, to je ln čistosti v intonaciji in m v dokaj nazorni izraznosti. Ji C00 mebko oblikovan otro-Sje r lz Tolmina zveni čisto, enotno in zbrano; petje je Spre!?’ na trenutke celo neko-dobrJ?°Žn°' Postno učinkuje tu-Pripravljen otroški zbor, ki deluje v okviru glasbene šole v Postojni. Dekliški zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Kopra je na začetku svojega dela in se trudi, da bi dosegel potrebno vokalno ubranost, težave pa ima tudi pri jzbiri primernega sporeda. Na reviji v Zagorju, ki je nudila dovolj nazoren pregled mladinskega petja v Sloveniji, smo slišali več dobrih in zelo dobrih bodisi otroških bodisi mladinskih zborov. Med najboljše sodi gotovo mladinski zbor Prve osnovne šole iz Celja, ki ga je vokalno in muzikalno izvrstno izoblikovala Jožica Soko - Janežič. Med otro-šikimi je izreden vtis po svojem plemenitem tonu, jasni dikciji, zlitosti in nazorni izraznosti zapustil otroški zbor iz Šempetra pod vodstvom Sonje Kasemik. Naj dodamo še otroške zbore iz Veržeja, Polhovega Gradca, Velenja, pa mladinske zbore iz Murske Sobote, Kamnice pri Mariboru in osnovne šole Borisa Ziherla iz Ljubljane. Posebej moramo naglasiti .uspeh dekliškega zbora mladinskega kulturno umetniškega društva »Heri-bert Svetel* iz Maribora, ki ga je vokalno izvrstno pripravil Ivan Vrbančič; ta ga je tudi prežel z dokaj visoko muzikalno kulturo,. V prvih sopranih pa se pojavljajo prve posledice — intonančna labilnost in glasovna razpršenost v visokih legah — pretežnega usmerjanja glasu v glavno rezonanco in bi bilo potrebno takoj posvetiti temu vso pozornost. Ta sodi drugače med najboljše naše zbore. Mešani mladinski zbor celjske gimnazije je v izvrstno pevsko u branost pripravil Edvard Goršič. Ob koncu revije j' posebna ži rija, ki je spremljala nastope vseh zborov, pravilno ocenila, da je večina zborov pokazala lepe uspehe svojega dela, opozorila pa je tudi na pomanjkljivosti in napake v pogledu dikcije, vokalizacije, kar zadeva vokalno izobrazbo, zlitpst in čistost intonacije in podobno pa tudi na potrebo pomoči mladim dirigentom in na probleme njihovega dirigiranja. Ivan Silič revije ZGODOVINSKI ČASOPIS: 2. ŠTEVILKA 33. LETNIKA Naš slikarski nestor prof. Avgust Černigoj je (skupno s furlanskim mojstrom Zigaino) odprl v galeriji tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto razstavo svojih čmobelik grafičnih listov, katerim je dodal še tri plastike. Odprtja razstave so se udeležili tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik tržaške pokrajine Ghersi in Marto ne ter še večje število drugih uglednih predstavnikov tržaškega družbenega in umetniškega življenja. Sredi maja letošnjega leta je strokovna in znanstvena, pa tudi širša javnost, ki se zanima za slovensko zgodovinopisje, dobila na vpogled 2. številko 33. letnika ZGODOVINSKEGA ČASOPISA. Ta osrednja slovenska zgodovinska revija, ki izhaja v 1.500 izvodih in ki jo postavljajo v sam vrh znanstvenih publikacij v Sloveniji, nam je tudi tokrat postregla z bogato in pestro vsebino. Ob celovitosti izbranih razprav, ter konceptu izbire, izstopajo za nas primorske Slovence važne razprave o Beneški Sloveniji, o Trstu in drugih teoretskih vprašanjih naše preteklosti. Objavljeni znanstveni zapisi zajemajo kronološko čas, ki sega v desetletje pred prvo svetovno vojno, prostorsko pa zajemajo tako center, kot periferijo vseh slovenskih dežel. Uvodno razpravo, ki govori o im iimimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimii milim min nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiluiiiiiimiiiiiiiiiiiiHmmuHiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiii V SKRBI ZA DOMAČO KNJIGO Spomladanski paket Cankarjeve založbe v / Sest knjig, različnih po vsebini in po zunanji podobi, dopolnjuje našo duhovno bogastvo in bogati knjižne police naših domov V svoji skrbi za domačo knjigo, ki naj bo kot produkt dela slovenskih avtorjev, viden izraz vsestranskega prizadevanja literarnih in znanstvenih delavcev, je Cankarjeva založba izdala šest knjig. Res je, da jih ni izdala povsem naenkrat. Nekatere od njih smo že pred mesecem in več zasledili v izložbah slovenskih knjigarn. Toda kratek časovni interval ni pomemben. Vse knjige je založba javnosti skupaj predstavila in čeprav so vsebinsko različne in se tudi po zunanji podobi med seboj razlikujejo, lahko vendarle govorimo o paketu novih knjig, ki jih Cankarjeva založba letošnjo spomlad daje na voljo beročemu človeku. O paketu knjig, ki tako ali drugače dopolnjujejo naše duhovno bogastvo in obenem razodevajo skrb založbe za domačo knjižno tvornost, pa sledeče: Ante Mahkota; SFINGA Ime znanega slovenskega alpinista in novinarja ni neznano vsem tistim, ki jih zanimajo gore in ki prebirajo planinsko literaturo. Mahkota je namreč ponovil najtežje plezalne vzpone ne samo v naših Alpah, temveč v Avstriji, Švici, Franciji in na Kavkazu. Bil je v Afriki plezal je na Japonskem, obenem pa je o svojih vzponih veliko pisal. Zdaj je izdal knjigo ,ki je že nekaj časa na knjižnem trgu in ki je zato najbolj brana knjiga zadnjih tednov. Naslov knjige Sfinga ni samo simboličen, temveč ima svojo stvarno osnovo ker se Sfinga imenuje steber v severni triglavski steni, ki je bil dolgo časa nepreplezan in je mučil domače, predvsem mlade alpiniste. Svojo knjigo začenja Ante Mahkota z opisom svoje plezalne poti na ta steber in tako uvaja bralca v svoje podvige v domačih gorah. Potem pripoveduje o svojih podvigih v tujini in pri tem predstavlja svoje soplezalce in prijatelje s kateri mi je prebijal vesele in težke trenutke v gorskem svetu divjih sten in gora. Knjiga je tako neke vrste izbor planinskih sestavkov Anteja .................................... KULTURNO PISMO IZ PARIZA Spiridonizem-novi surrealižem Kako je Srb Spiro Mitič s pomočjo mojstra Salva-dora Dalija prodrl v vrhove svetovne umetnosti Vso preteklo zimo je v Parizu Kulturni center Pompidou obiskovalo dnevno preko 10.000 l.iudi, da si ogledajo veliko razstavo surrealizma slavnega Salvadorja Dalija. Da bo tam nekoč razstavljal ob še večjem zanimanju javnosti tudi Spiridon, o tem je ta živahni temnolasi slikar trdno prepričan. Zakaj neki ne bi bil, saj mu je sam veliki Dali organiziral njegovo prvo samostojno razstavo v Parizu, na kateri se je dal fotografirati z neko Spirido-novo sliko, obešeno z vrvico okoli vratu. Takšne publicitete je bil deležen malokateri slikar v Parizu ob odprtju razstave. Toda Spi-ridonova razstava v znamenitem Beaubourgu bo šele po tretji svetovni vojni. Tako je namreč natiskano v katalogu Spiridonove najnovejše razstave, ki je bila do konca aprila v sklopu uvodne prireditve MIGAME, zadnje umetniško-turistične pobude, ki naj poveča umetniški blesk Pariza, pomeni pa v reprizi mednarodni trg galerij mednarodne likovnosti in založb. V obsežni zgradbi nekdanje podzemske železnice na Ba-stilji, je 80 galerij iz šestih držav razstavljalo dela svojih najboljših slikarjev in kiparjev. Od Jugoslovanov so bili zastopani Spiro Mitič in Salvador Dali v galeriji ADES v Parizu med odprtjem Spridonove razstav# Murtič, Veličkovič, vedno slavnejši Dado, Črnogorec Djurič, naš Goričan Zoran Mušič, iz Trsta v Parizu že dolgo živeča Toffoli ter znamenita Leonor Fini. Seveda niso manjkala stebra sodobne likovnosti Picasso in Dali ter še Miro, vsi trije Španci, ki so jim drugovali Bernard Buffet, Vasarely, Seufor, Man-surov in drugi z več ali manj zvenečimi imeni, ki danes obvladujejo trg modernega slikarstva. Skupno smo lahko občudovali dela nad 450 slikarjev in nekaj kiparjev. Vendar so samo dvajsetim priredile njih galerije lastne razstave v posebnih kioskih. Med temi je bil, tudi Spiridon. Predstavila ga je galerija ADES, ki se nahaja v najstrožjem središču Pariza v Ulici Castiglione. Kdo je torej ta Spiridon? Znani francoski kritik Roger Peyrefitte je uvodno besedo kataloga njegove razstave pričel takole: »Spiridon! Ime, ki zveni kakor fanfara slikarstva in tudi kot tajinstvena mistična glasba v kakem samostanu na gori Athos...» Tako dober poznavalec umetnosti iz zemljepisa koj ugane, da mora biti Spiridonov dom nekje na Balkanu. In resnično, to je Srb Spiro Mitič iz Madeina. V mladih letih ga je zadela nesreča, da je ostal dalj časa slep. To dejstvo je v marsičem bilo odločilno za njegovo usmeritev v slikarstvo. Kot slepec je občutil svoje okolje predvsem v nastrojenju tihega premišljevanja. Zato se ni čuditi, da je, ko se mu je spet povrnil vid, med svojim visokošolskim študijem književnosti izdal dve pesniški zbirki. Vendar pa ga je krasota barv cvetlic, neba, zemlje in vode močneje očarala, ko je mogel vse to spet občudovati, kot pa lepota besed. Zahrepenel je postati slikar. Zapustil je Beograd in se podal v Pariz, da bi mogel tam kot samouk čerpati ob samih virih modernega slikarstva. Začetek ni bil lahek. Preživljati se je moral večkrat kot pomivalec posode v restavracijah. Pri tem pa je vztrajno slikal. Po štirih letih prisotnosti na raznih skupnih razstavah mu je uspelo, da se je za njegovo surrealistično slikarstvo pričel zanimati največji mojster te struje, Salvador Dali. Ne trdimo ravno, da s tem, da je Spiridonu organiziral prvo lastno razstavo v Parizu, ima Dali Spiridona za svojega možnega naslednika. Je pa s tem izgladil njegovo nadaljnjo pot k uspe- hu, saj ima mnogo Dalijeve iznajdljivosti v sliki in besedi. Dokaz temu sta v katalogu dolga Spi-ridonova pesem «Opojnost mojih let* in prav dalijevsko samohvalno prirejena srbska narodna pripovedka. Njegova slikarska iznajdljivost pa ni toliko v nadstvarnem predelavanju vidnega sveta, ljudi in pokrajine, marveč v izmiš'ja-nju vsakovrstnih veselo-čudežnih drobnih oblik, ki jih pesniško povezuje kakor pestre šopke cvetic ali na gosto tke v površine svojih platen, kot npr. odlični sliki »Praznih barv*. Spiridon, Spiro Mitič, je danes v strmem ustvarjalnem vzponu svojega surrealizma. O tem pričajo ugodni odmevi kritike njegovih razstav v New Yorku, Washing-tonu, v Angliji, Belgiji, v Muen-chnu in drugod. Za svoje delo je prejel že precej pomembnih nagrad. Odprl si je torej pot v svet, ki ga bo gotovo daleč pripeljala, če se uresničijo besede, ki jih je lani napisal kritik Gutman v reviji «Dip!omatic Correspondent* in ki se glase: »V Spiridonovih slikah se uveljavlja nove vrste sur-realizem. To je SPIRIDONIZEM*. MILKO BAMBIČ Mahkote, pri tem pa spominska knjiga posvečena prijateljem, od katerih so nekateri za vedno končali svojo življenjsko pot v gorah. Mahkotova knjiga pa ni niti slavospev alpinizmu, niti ni povzdigovanje lastnih podvigov temveč je brezobzirno razgaljanje, pri čemer je avtor jasen, odkrit in preprost. Predvsem pa tudi zanimiv tako da so njegova doživetja iz gora romansiran zapis resničnih doživetij. Mahkota zna pisati, zna pritegniti bralca. In ker gre pri tem za tematiko, ki je slovenskemu, posebno mlademu človeku, blizu, je njegovo pisanje še toliko bolj privlačno. Ni čuda, da je knjiga deležna takega zanimanja. Lahko rečemo, da se uvršča med najboljše knjige slovenske alpinistične literature. Primož Kozak: TEMELJNI KONFLIKT CANKARJEVIH DRAM Razprava znanega pisatelja in dramaturga Primoža Kozaka si je zadala nalogo razčleniti Cankarjevo dramatiko kot sklenjeno celoto, ki jo navznoter povezuje rast in dozorevanje določenih osnovnih problemov. Gre za problematiko družbene, moralne in intimno človeške narave in samosvoje Cankarjevo pojmovanje življenja, kakor ga skuša v vseh sedmih dramah razvozlati avtor knjige. Ta vsestransko analizira .razčlenjuje, primerja in ocenjuje Romantične duše. Jakoba Rudo, Za narodov blagor, Kralja na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Hlapce in Leno Vido tako, da te vsestrane analize Cankarjevih tekstov pomenijo dragocen prisnevek ne samo proučevalcem Cankarja temveč tudi vsem tistim, ki se tako ali drugače lotevajo unrizar-janja Cankarjevih dramskih tekstov. Gre torej za nov prispevek k literaturi o Cankarju, zlasti še dramaturgiji. Pavla Štrukelj: ROMI NA SLOVENSKEM Avtorica je začela prve podatke o Romih na Slovenskem zbirati, ko je to temo začela pripravljati za podiplomsko delo. Potem je svoje delo razširila .nadaljevala, napisala o Romih doktorsko disertacijo in zdaj izdala knjigo. V njej najdemo o slovenskih Ciganih vse, kar bi radi zvedeli. Da pa smo doslej vedeli malo dokazuje skromna literatura o tem vprašanju, ki jo avtorica navaja na začetku svoje knjige in v kateri prevladujejo časopisni članki. Sedanja prva kompleksna etnološka obdelava manjše etniške skupine, ki prebiva sredi industrijskega in razvitega slovenskega okolja, bo pomenila tehten prispevek k slovenski etnološki literaturi. Pri tem je zanimivo, da je knjiga tudi polna slik, ki jih je posnela (z izjemo treh) avtorica sama in tako svoje delo bistveno dopolnila. Tudi nestrokovnjaku bo zani- mivo prebirati razpravljanje avtorice o zgodovini Romov, ostankov potujočih indijskih plemen, o treh prebivališčih v Sloveniji (Dolenjska, Prekmurje, Gorenjska), o življenjskih navadah Romov o njihovi ustalitvi, zaposlitvi, o kulturnih navadah, o šegah, verovanjih, godbenikih in o tem, kako so se Romi vživeli v današnji čas. Knjiga Pavle Štrukelj je torej tehtna, zanimiva in hkrati pomembna knjiga, sicer strokovna, pa vendar taka, da utegne zanimati širši krog bralcev. Vladimir Mušič: URBANIZEM BAJKE IN RESNIČNOST O urbanizmu in arhitekturi zadnje čase pri nas veliko pišemo in govorimo. Vladimir Braco Mušič je eden od prvih sodelavcev in sedanji direktor Urbanističnega inštituta SR Slovenije. Njegovo ime je povezano s prvimi koraki prostorskega planiranja v Sloveniji, z razvojem urbanističnega raziskovanja in številnimi urbanističnimi načrti slovenskih mest. Je tudi avtor večjih urbanističnih projektov in pisec številnih razprav in štuciij. V svoji knjigi, posvečeni urbanizmu, je zbral svoje članke, razprave, študije in jih povezal v okviru treh tem: urbanistična politika, prostorsko planiranje in urbanizem v ožjem pomenu besede. Dobršen del teh spisov doslej ni bil dostopen širši javnosti, gre pa vendar za aktualna vprašanja, ki jih v njih načenja avtor. Knjiga zato še zlepa ne bo izgubila na svoji aktualnosti, zlasti ker problemov razvoja in urejanja naselja ne morejo rešiti urbanisti sami. Matjaž Kocbek: OPALNi ROB Gre za zbirko mlade slovenske poezije, ki se odmika od rtekda-njih izhodišč, išče drugačna in kajpada tudi stara pota. je zaoi-sal tej pesniški zbirki na rob Tone Pavček. Gre torej za knjigo vsebinsko in oblikovno avantgardne in tradicionalne lirike, kar daje pesmim novo. svetovljansko noto. sicer pa so pesmi na določen način povezane s tradicijo slovenske poezije in tudi poezijo pesnikovega očeta Edvarda Kocbeka. O novi nesniški zbirki bodo seveda sodili bralci sami. čas pa bo pokazal kai je v tej poeziii dobrega in zrelega, kar bo preraslo današnji trenutek. Saša Vegri: KONSTELACIJE Tudi za to novo pesniško zbirko sicer že dobro znane pesnice Saše Vegri veljajo iste ugotovitve. Sicer pa se ta zbirka odlikuje po nenavadni zunanji formi, ki naj bi bila ustrezna notranji strukturi pesmi. Branje teh pesmi naj o-lajšajo pesničini napotki, predvsem pa uvodna beseda Cirila Zlobca. Sl. Ru. revije DAN, št, 92 Zadnja številka revije »Dan* je v pretežnem delu posvečena mislim o tovarišu Titu, o njegovi vlogi v graditvi nove Jugoslavije in o njegovi viziji novega sveta. V u-vodniku z naslovom »Dragocena zapuščina* je med drugim rečeno: «Še nekaj izredno dragocenega je zapustil tovariš Tito: vero v človeka, vero, da družba in boji, ki ne spoštujejo človeka, ne morejo uresničiti vrednot svobode, pravice in miru. Tudi zato moramo biti hvaležni in zvesti Titu in njegovemu delu. Takšna zvestoba nas ne bremeni, ker govori o življenju, ki si ga želimo*. Karel šiškovič je prispeval članek »Sin ljudstva*, v katerem v strnjenih besedah opiše lik umrlega predsednika SFRJ skozi obdobja njegovega revolucionarnega angažiranja. Jože Pirjevec objavlja prispevek «Po Titovi poti*, ki se zlasti zadržuje pri Titovem principu o neuvrščenosti vsake partije in njene pravice do samostojne poti v socializem. Milan Pahor pa v članku «Enotnost za svobodo* govori o tem, kako je Tito gradil novo Jugoslavijo v času narodno-svobodilnega boja in revolucije in kako je bila njegova prva skrb enotnost jugoslovanskih narodov in ljudstva. Ace Mermolja je v članku »Mladi o Titu* nanizal nekaj misli' mladih o Titu, o tem, kaj je Tito mladim pomenil v življenju in kaj jim pomeni danes, ko živi naprej s svojimi idejami. Boris Siega je prispeval spis »Mladim pomeni Tito nepozaben zgled*. Vojmir Tavčar, ki se je kot po ročevalec Primorskega dnevnika udeležil Titovega pogreba v Beo gradu, je pod naslovom »Drevo, ki ne usahne* nazorno opisal nepozaben vtis neme Jugoslavije, ki je svojega največjega sina spremljala k zadnjemu počitku na De dinje. M. P. je oživel spomine na dneve osvoboditve Trsta. V kronološkem pregledu z naslovom «Nepozabni dogodki* je Pavel Stranj povzel glavne etape Titovega dela v besedi in sliki, srednji strani v reviji pa prinašata dva Titova posterja, ki ju je mogoče uokviriti za stensko sliko. V ostalem prinaša revija še članek o zavrnitvi člena o rabi slovenščine v goriških rajonskih konzultah (napisal ga je Mirko Primožič), članek Karla De vetaka o kurdskem vprašanju, nekaj knjižnih in likovnih ocen ter črtico Bena Župančiča »Črtica o odlikovanju* z ilustracijo S. Bev-čarja. GALEB, 7. Tudi mladinska revija «Ga!eb» je prvo misel namenila Titu s sliko tovariša Tita med otroki, s Kovičevo pesmijo «Tito» in s prisrčnim pogovorom matere z otrokom o Titu ob njegovi smrti. Ko odgovarja na otrokovo vprašanje »Kaj pa mi, mama?*, mu pravi: »Mi živimo sedaj v Italiji. Toda tvoj ded je bil Titov partizan in se je z njim boril za svobodo nas vseh. Ko nas je ločila meja, Tito ni pozabil na nas. Hotel je, da bi bili Sloven ci v Italiji spoštovani in da bi se nam ne zgodilo nič hudega. Zato je hotel, da bi bili Italija in Jugoslavija prijateljici. Vidiš, tudi to mu je uspelo*. Ko bi le vsi učili otroke v Titovem duhu, bi nam bilo res boljše. obsežnih vprašanjih zgoraj ome-njega časa v evropskem, balkan-sko-podonavskem in slovenskem prostoru, je napisal dr. J. Pleterski, ki se v svoji poglobljeni študiji dotika nekaterih perečih vprašanj slovenske zgodovine v času pred prvo svetovno vojno. Avtor najprej ugotavlja, da je to čas imperialističnih stremljenj velesil, za katere postaja Balkan izredno zanimiv. Tudi Avstro-Ogrska ni imuna pred naraščajočim imperializmom, saj se težišče njene politike usmerja v zunanjepolitična prizadevanja, ki ga karakterizira relativno notranjepolitično zatišje v letih 1904 - 14. Nekateri avstrijski zgodovinarji označujejo ta čas kot »najsrečnejše desetletje dvojne monarhije*. Posebna značilnost, tega časa je, da se ta splošni »socialni mir* širi tudi na razredno stranko v Avstro-Ogrski. V notranji politiki namreč avstrijski socialisti podpirajo ta mir, do države so strpni, priznavajo ji celo določeno stopnjo demokratičnosti in pravičnosti. Vse to se lomi nekje od leta 1977 dalje, v obliki ra-zoračanja razredne stranke, ki pa ne dosega še zavestne stopnje, da je pravi boj za demokratizacijo in za nacionalno ter socialno enakopravnost, mogoče voditi le s pro-tiiperialističnim bojem zoper nem-ško-avslrijski-ogrski imperializem, ki postaja v zunanji politiki vse bolj agresiven in ki dejansko tudi sproži tako aneksijsko krizo (1908 - 09), kot balkanske vojne (1912 -13). Proti vsemu temu so avstrijski socialisti zoperstavljali le neki platoničen antimilitarizem in nerevolucionami pacifizem, kar je pač bilo res premalo. Zgoraj omenjeni krizi dejansko eksponi-rata jugoslovansko in še posebej slovensko vprašanje, v katerem je občutiti vse nedostatke pospešenega kapitalističnega razvoja, saj se na slovenskem prostoru poglablja agrarna kriza, veča se nerazvitost v odnosu do razvitih, tuj kapital pa odvaja presežno delo slovenskih delavcev drugam. Lastna državnost, poudarja Platerski, postaja v tem trenutku pospeševalni 'dejavnik za hitrejši gospodarski razvoj in rojeva se vprašanje razmerja med delavskim in narodnim gibanjem. Pričujoča razprava nam še osvetljuje politično konstelacijo na slovenskem, kjer je značilna dominacija klerikalne stranke, kjer so bili slovenski liberalci mečni le v kulturi in v periferiji (Trst). Avtor dopolnjuje svoj pregled slovenskega političnega obzorja s poglobljenimi u-gotovitvami o slovenskih socialistih, katerim pripisuje tudi značilno osamljenost ali netolerantnost napram drugim razredom in slojem takratne slovenske družbe. Avtor še ugotavlja, da v zgodovinopisju še ni povsem rešeno vprašanje narodnostne politike Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, ki jo bo treba preštudirati z vidika novih spoznanj, da ne bi več prihajalo do brezpredmetnih polemik z drugimi jugoslovanskimi zgodovinarji (Redžič, Marjanovič, Kesič), ki slovenskim socialistom v Avstro-Ogrski očitajo nerevolucionamost, češ, da so hoteli jugoslovansko vprašanje reševati v okviru Avstro-ogrske monarhije. Pleterski. koncentrira tokrat svoj pogled ha socialistično «tivolsko resolucijo* iz leta 1909, kateri daje dokočno formulacijo in interpretacijo, upoštevajoč metodološko izhodišče,* da je treba vse ravnanje slovenske delavske stranke videti v povezavi s celoto nacionalnega in državnega zgodovinskega dogajanja*, in da «je treba v vseh stališčih JSDS iskati element razvoja.* S poglobljenim prikazom stališč E. Kristana, H. Tume, A. Prepeluha in drugih slovenskih in jugoslovanskih socialistov je Pleterski le dokazal, da so takratni slovenski socialisti ves problem postavili na temelje narodov in njihove svobodne odločitve, povezane s perspektivo zedinjenja vseh Jugoslovanov. Razprava, ki je strnjen prikaz tedanjih konceptov reševanja nacionalnega in socialnega vprašanja v okvirih državnih in meddržavnih implikacij tedanje dobe s strani socialistov, pomeni bogat prispevek v zakladnici slovenskega zgodovinopisja. Za že prej omenjeni »avstrijski državni socialni mir* zadnjega desetletja pred 1. svetovno vojno je značilno tudi to, da je državna o-blast izdala nov demokratičm volilni zakon, ki je stopil v veljavo leta 1907. O uveljavljanju in pomenu splošne in enake volilne pravice razpravlja dr. V. Melik, ki v svojem razmišljanju uokviri u-činke reformiranih volitev v vseh deželah, kjer so živeli Slovenci. Avtor ugotavlja, da so te volitve pomenile zmagoslavje delavskih strank, ki so bile dotlej premalo zastopane v dunajskem parlamentu. Kljub vsej demokratičnosti pa volitve leta 1907 le niso uspele rešiti vseh nakopičeni*- avstrijskih problemov, saj so strankarska, predvsem pa nacionalna nasprotja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiicitimiiiiiiiiiiiiiiiiiii BERITE REVIJO ostala nerešen problem avstro-ogrske dvojne monarhije. Ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. A. Malle je objavil razpravo »Iz politične zgodovine koroških Slovencev 1905 - 14». Avtor najprej prikaže politično stanje, ki je vladalo na Južnem Koroškem, kjer so se za politični vpliv potegovale nemško-nacionalna, slovenska in socialdemokratska stranka. Slovenska stranka na Koroškem je skušala utrditi in razširiti svoj vpliv z ustanavljanjem krščanskosocialnih delavskih društev. Avtor nam tudi prikaže sklop volilnih dogovorov med slovensko in socialdemokratsko stranko, ter spodleteli poskus organiziranja lastne slovenske liberalne stranke. V analizi ljudskega štetja leta 1910 nam Malle prikaže napeto vzdušje prisile in pogojevanja nemškega nacionalizma, ki je v končni konsekvenci bil krivec za to, da se je za Slovence izreklo le 82.212 koroških deželanov. Privatno ljudsko štetje, za katero je dalo pobudo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem* je preštelo 135.415 Slovencev. Omenjena razprava spada v t.z. okvir »perifernih študij* slovenskega zgodovinopisja, ki skuša revalorizirati vse geografske komponente slovenskega naroda. V isti okvir spada tudi razprava B. Gombača «Slovenska politika v Trstu v desetletju pred prvo svetovno vojno*. Implicirani so spori slovenskih narodnjakov s slovenskimi socialisti. Prikazano je tudi dolgoletno prizadevanje Političnega društva Edinost za odprtje slovenska šole v Trstu ter angažiranje istega društva ob državnozborskih ali deželno-zborskih volitvah in ob ljudskih štetjih. Študija obravnava jugoslovansko i-dejo, ki se vse bolj širi v Trstu, ter spore okrog politike Novega kurza. Avtor še nakaže, kako postajajo v tem času vse bolj pomembne p-bude avtohtonih slovenskih socialistov v Trstu, ki z u-stanovitvijo Ljudskega odra (1905) presegajo lokalna politična prizadevanja. Prikazan je tudi spor o-krog šolskih družb, ko se je slovenska socialistična fronta lomila ob nejasnosti nacionalne ali nacionalistične pilitike Slovencev v Trstu. Razprave, katere smo obravnavali v tem prvem odstavku našega poročila, so bile tudi prebrane na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru. Izzvale so tudi dokaj živahno diskusijo, v ka-teno so posegli L. Sienčnik, J. Stergar, F. Zwitter - repliciral je dr. Pleterski, Diskusijo so v Zgodovinskem časopisu vemo povzeli, kot ustaljen način znanstvenega razglabljanja in strokovnega razpravljanja V nrsmenu, da se o-bravnavana problematika osvetli iz različnih zornih kotov in mnenj. Dr. Karel šiškovič je v obravnavani številki Zgodovinskega časopisa objavil razpravo «Beneška Slovenija 1866 - 1919». Avtor je strnjeno prikazal polstoletno zgodovino Beneške Slovenije in Rezije ter razsvetlil nekatere sporne točke okrog plebiscita leta 1866, ki ga je tedanja italijanska država izvedla po že opravljeni aneksiji Beneško-lombardskega kraljestva. Avtor je še obravnaval demografsko stanje v Beneški Sloveniji, dotaknil pa se je še celotnega spektruma ekonomskih, socialnih, političnih, šolskih, cerkvenih, jezikovnih in drugih vprašanj tega najbolj zahodnega dela slovenskega ozemlja. Dr. šiškovič je v svoji razpravi ugotovil, da so na tem proštom, kljub polstoletnemu raznarodovalnemu pritisku, ostale ne-načete objektivne prvine pripadnosti slovenskemu narodu. Vse to postavlja veliko vprašanje sprostitve subjektivnih elementov, ki bi privedli do neizkrivljenega razvoja Slovencev na obravnavanem območju. S koreferatom je nastopil dr. J. Beran, ki je obravnaval celoten a-spekt t.z. plebiscita v Beneški Sloveniji iz mednarodnopravnp-zgodo-vinskega aspekta. Avtor v svojem prispevku ugotavlja, d- je težnjam Italije v letu 1866 odgovarjala, z mirovno pogedbo prevzeta obveznost, da opravi še plebiscitarno potrditev, pravno ih dejansko že izvršene vključitve Benečije v svoje državno ozemlje. Glasovalcem ni bilo dano odločit! o pripadnosti tej ali oni državi. Na p:xllagi dunajskih arhivskih virov ugotavlja Beran to, da se Avstrija ni potegovala za slovensko ozemlje Benečije in da ni v ta namen predlagala Italiji kakršnekoli zamenjave. V razpravi in repliki so sodelovali dr. šiškovič, dr. Beran, dr. Zwitter ir dr. Melik. Tako kvalificirana skupina razpravljavcev je problemsko osvetlila številna odprta in nerešena vprašanja o preteklosti Beneške Slovenije, tako da je branje in študij objavljenih tez bistveno za poznanje tega izseka naše zgodovine. Obravnavano 2. številko 33. letnika Zgodovinskega časopisa sta popestrili še razpravi dr. J. Mačka »Zgodovinski pregled na varstvo naravnega okolja* in Š. Tro-jarja*. Nekaj didaktičnih izhodišč pri zgodovinski obravnavi gospo-podarško socialnih vs^in*. Na koncu bi omenili še to, da se je obseg celotnega letnika Zgodovinskega inštituta povečal na 500 strani, da je povpraševanje po tej publikaciji zelo veliko tako doma kot v tujini in da si uredniški odbor prizadeva razširiti svoje bralstvo tudi v zamejstvu. Boris Gombač PnmorskTSnevmk 8 GORIŠKI DNEVNIK 8. junija 198® OBRAČUN DELOVANJA KONZULTE Občinska uprava bi bila morala bolj opoštevati stališča slovenske konzulte Konzulto, ki jo je doslej vodil Edmund Košuta, bodo morali obnoviti skladno z novim občinskim svetom V pogajanjih za sestavo levosredinske večine na goriški občini v letu 1970 so socialisti predlagali in dosegli od takratnih partnerjev, da je bila v delovni program tedanje Večine vnesena tudi točka o ustanovitvi občinske konzulte za slovenska vprašanja. Za to se je takrat s j posebej zanimal svetovalec odv. Peter Sanzin, Zaradi vrste nesporazumov v takratni koaliciji je bilo sestavljanje pravilnika te konzulte precej dolgo, zatem je prišlo do tazprave v občinskem svetu, precej časti se je ob tem pravilniku zadržal tudi pokrajinski nadzorni odbor. Ves is birokratski postopek se je zaključil leta 1974. Pred volitvami v letu 1975 ni prišlo do umestitve konzulte. Ta je bila zatem u-meščena v letu 1976. Sestavljali so jo in jo še sestav 1 iajo zastopniki manjšinskih organizacij in občinskega sveta. Pet članov predstavlja SKGZ, pet ZSKP, dva Sindikat slovenske šole, trije pa so občinski svetovalci. Za prvega predsednika je bil izvoljen Emil Valentinčič. po njegovem odstopu je posle začasno vodil podpredsednik dr. Karlo Primožič, zatem pa je bil za predsednika izvoljen Edmund Košuta. Pred nekaj tedni je konzulta v tej sestavi imela svojo zadnjo sejo, kajti pravilnik pravi, da konzulta traja pet let in njen mandat zapade, ko zapade mandat občinskega sveta, ki jo je imenoval. Konzulto bo moral torej novi občinski svet imenovati že na jesen, čim se bo sestal. Na zadnji seji konzulte so tudi napravili obračun o svojem delu. Iz poročila, ki so ga izdali, posnemamo naslednje: «Konzulta se je posebno od začetka precej redno sestajala, saj je v štirih letih imela 30 sej. Na sejah so se obravnavala vsa tista vprašanja. za katera je bila ustanovljena, namreč splošna vprašanja socialnega, kulturnega in gospodarskega Življenja, kolikor zadevajo tudi interese slovenske narodne skupnosti v goriški občini. Posebno pozornost je posvetila šolski problematiki in pa vprašanjem v zvezi z revizijo urbanističnega načrta. To so bile pač zadeve, ki so v preteklih štirih letih najbolj segale v življenje Slovencev v goriški občini. Glede šolstva je bila sklicana tudi posebna okrogla miza, ko je šlo za lokacijo šolskih stavb za slovenske šole v Gorici. O urbanističnih načrtih je konzulta izdelala posebne študije. V zaključnem poročilu je rečeno: «Konzulta je pomožni organ občinske uprave s posvetovalnim glasom. Toda kljub našemu stalnemu prizadevanju in nekajkratnim srečanjem z županom moramo danes u- gotavljati, da je bilo medsebojno sodelovanje med konzulto in občinsko upravo premalo učinkovito.* «Vendar kljub temu in še drugim pomanjkljivostim pomeni ustanovitev konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v goriški občini demokratično pripravljenost, da se upoštevajo specifične koristi in potrebe slovenskih občanov. Če to v prvi mandatni dobi ni prišlo dovolj do veljave, smemo upati, da se bo to zgodilo v prihodnje z novim občinskim svetom.* NA POBUDO »SKUPINE 75» Večer diapozitivov v Gregorčičevem klubu Prejšnji večer so ljubitelji fotografije imeli v Gregorčičevem klubu na Korzu zares lep večer. Obiskali so jih, na povabilo slovenskega fo-tokrožka «Skupina 75», člani Foto-kinokluba iz Nove Gorice, ter predvajali skoro dvesto barvnih in črno-belih diapozitivov, ki so bili pripu-ščeni k letošnji razstavi «Dia Primorska 80» in k letošnji slovenski republiški razstavi. V klubski dvorani se je zbralo veliko ljudi, kar je dokaz, da take prireditve naše ljudi zanimajo, še posebej tiste, ki se ukvarjajo s fotografijo. Povejmo še, da so na raz. stavi sodelovali tudi nekateri goriški zamejski amaterji. Publiki je goste predstavil član vodstva «Skupine 75» Zdenko Vogrič, zatem pa je mojster fotografije Milenko Pegan na prijeten način komentiral predvajanje diapozitivov. miiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiniiiimiiiiiinmniaiiimiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii SKLEPNA PRIREDITEV NA OSNOVNI ŠOLI V ULICI BROLO V GORICI piiiiimiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiitiiiMinifM Na pobudo društva »Naš prapor* Koncert otroškega zbora v torek v Pevmi V torek, 10. junija, ob 20.30 bo v tausvetni dvorani v Pevmi zaključni rvoncerc otroškega pevskega zbora prosvetnega društva »Naš pra-por». V zboru poje okrog 40 otrok, vodi ga učiteljica Elda Gravner -Nanutova. Z vajami so pričeli v letošnji zimski sezoni, zbor je prvič nastopil na letošnji Prešernovi proslavi in v tej začetni fazi so se o-troci iz Pevme, Oslavja in Štma vra naučili precej pesmic. Prepričani smo, da jih bomo lahko v bodoče poslušali na marsikateri prireditvi, ne samo v domači vasi. marveč tudi v Gorici ali kje drugje ne našem podeželju. Šolsko leto 1979/80 je za nami. Zaradi upravnih volitev je bil pouk za nekaj dni krajši No, kar je je ir. učenci in dijaki našm šol, razen tistih, ki jih čaka še težka preizkušnja ob začetku urihodniega meseca, so te dni že na počitnicah. Ob zaključku šolskega leta so na številnih šolah pripravili sklepne prireditve. O tisti na osnovni šoli v Ulici Vittorio Veneto smo že poročali v nedeljo, v sredo pa so se oa šolskega leta s sklepno prireditvijo poslovili tudi otroci na osnovni šoli v Ulici Brolo v Gorici ter njihovi vrstniki iz Pevme, ki imajo, začasr no sicer, pouk tudi na tej šoli. Prireditev je bila v sredo, medtem ko je bila v četrtek zaključna šolska maša. Pravzaprav bi lahko zapisali, da so pri izvedbi sklepne prireditve sodelovali malodane vsi, bodisi kot pevci bodisi kot izvajalci različnih prizorčkov, ali pa kot avtorji ročnih del, ki so bila na ogled na razstavi v zgornjih prostorih šole. Spored so začeli pevci zbora o-snovne šole, ki so pod vodstvom Loredane Nanut odpeli tri pesmi. Prav tako s pesmijo, tokrat otrok iz Pevme, Oslavja in Štmavra. se je prireditev tudi zaključila. Vmes pa so se z različnimi točkami predstavili otroci vseh razredov obeh šol. Tako so najmlajši poskrbeli za lep prizorček Na trati, njihovi vrstniki so zatem predstavili like iz pravljic, zatem pa smo lahko sledili še drugim hudomušnim prizorčkom. Pa tudi glasbene točke so bile vmes. Pri tem naj posebej opozorimo na željo otrok iz Pevme, Oslavja in Štmavra, ki so jo izrazili že ob začetku prireditve. V lepi in novi šoli se lepo počutijo, tudi z vrstniki lepo razumejo, kljub temu pa bi se le radi vrnili v svojo staro šolo v Pevmi in upajo, da jo bo občina kmalu popravila. {Sklepno prireditev je obiskal tudi naš fotograf ter napravil gornji posnetek) Iz tehničnih razlogov smo morali danes izpustiti nadaljevanje iz podlistka »Utrinki iz življenja svetoivanskih mandr-jarjev«, ki jih bomo nadaljevali v torek. LESTAN NICOLO' GORICA-ULGARZAROLU 105 TEL.81801 STEREOfONIJA HI-FI: Marant/ A R Gcund* Ram Indiana Line Celestmm Akaj Yamaha Sanyo j RADIO TV COLOR: Nord Mande Blaupunkt Schaub Loreni ITT- GruncSg Loew Opte Radio MareM Zoppas «Espobianco» GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI Boaph Skele Argo Smog Ariston. SUtal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE POMLAD IN POLETJE ZARES S TEMI CENAMI ZARES « 1 N » :'/ori .v iLuit > i « 1 N » Moške in ženske majičke 2.500 lir Moške in ženske srajce z žepkom 4.000 lir Moške in ženske barvne kavbojke 8.500 lir Originalne SUPER RIFLF kavbojke 11.900 lir J; piči iz gabardena 5.900 lir Oprane SUPER JORDANS kavbojke 10.900 lir M;;ške in ženske žametne kavbojke 8.900 Ur Otroške (4 12 let) žametne kavbojke 7.500 lir Ženski puloverji z gumbi 3.000 Ur Moške in ženske žametne suknje FlOKUCCI 5.000 lir Moške in ženske majice 4.000 Ur Poletne 100% bombažne majice 5.000 Ur Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe. Vaša trgovina? ELIO «IN» MODE ELIO «IN» MODE GORICA — Ulica Formica 28 Seveda Bianco&Bianco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 TRGOVINI INTER CENTRO ŠPORT SREČANJA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA gožizia esposiziom Ul. della Barca 15 ?— Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE GORICA, Tržaško cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) tel. 30910 TUTTO ŠPORT v GORICI, na Korzu Italia 21 Tel. 83476 se vam priporočata z njuno, v Gorici največjo izbiro raznovrstnih športnih izdelkov po najugodnejših cenah. 11 m Nedelja, 8. junija 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 — Novice 14.00 Nedeljski popoldan 14.30 športna nedelja 14.45 Glasbena oddaja 16.10 TV film iz serije «1 raccon-ti della frontiera* 17.45 športna nedelja 17.45 90. minuta Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Preživeli, 6. in zadnje nadaljevanje 21.50 Športna nedelja 22.50 Napoved programov za naslednji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal DNEVNIK 2 — Atlas 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 TV film iz serije Colombo Lastnik vrste časopisov Cum-nicut poveri neki preiskovalni agenciji, naj bi nadzirala in sledila njegovi mladi ženi. Rezultat tega vohljanja je jasen, toda agent ne pove tega možu, pač pa začne izsiljevati ženo tako, da izsili iz nje podrobnosti iz življenja lastnika časopisov torej iz življenja njenega moža samega. Toda ženska se temu upre in raje prizna možu svojo nezvestobo. Iz tega nastane ostra diskusija, med katero mož krepko udari žensko, da se ta zruši. Vendar ni bil njegov udarec usoden, pač pa se je ženska pri padcu tako udarila, da je obležala mrtva. In tedaj Cumnicutu ne preostane drugega kot simulirati rop s smrtnimi posledicami. .. 15.00 Neposredni športni prenosi Evrovizija: Tenis 17.15 Napoved programov za naslednji teden 17.30 Koncert z ansamblom Le Orme 18.05 TV film iz serije D. Barreft 19.00 Registriran polčas nogometne tekme B lige Vremenske razmere 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 šoortna nedelja 20.40 «11 favoloso Fred» 21.40 DNEVNIK 2 - Dossier 22.35 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 23.00 Pesnik in leta Ungaretti 1970-80 Tretji kanal 18.15 Napoved programov za prihodnji teden 18.30 «Trallalero» 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijski rekordi 19.20 «Pasticdo italiano* 20.30 DNEVNIK 3 — športne vesti 21.15 DNEVNIK 3 — Deželne športne vesti 21.30 Ena nedelja toliko nedelj 22.00 DNEVNIK 3 22.15 Olimpijski rekordi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 Poročila 9.35 Za nedeljsko dobro jutro 10.05 Delfini, dokumentarni film 10.55 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka 11.20 Ostržek 11.45 I. Ivanac: Nikola Tesla, nadaljevanka 12.35 TV kažipot 13.00 Ljudje in zemlja V okviru oddaje Ljudje in zemlja, torej v okviru kmetijske oddaje bo tokrat na vrsti vprašanje konjereje v Sloveniji. Vendar ne bo govor o Lipici, ki slavi letos visok jubilej, pač pa o pravem pravcatem vprašanju o-hranitve konj v Sloveniji. Nekaj let po končani drugi , svetovni vojni je bilo v Sloveniji 66 tisoč konj/ Sedaj jih imajo komaj 18 tisoč. Seveda se je v tem času kmetijska motorizacija tako povečala, da je bil konj kot vprežna živina odveč. In vendar postaja upadanje števila konj zaskrbljujoče, kajti motorizacija zahteva veliko goriva, ki ga bo od leta do leta manj. z druge strani pa je znano, da v nekaterih kmetijskih delih ne moreš brez konja. Sicer pa bomo prisluhnili mnenju strokovnjakov. 14.00 Poročila 16.30 Razvoj popularne glasbe 17.20 Poročila 17.25 Dežela faraonov, film 19.05 športna poročila 19.10 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 B. Matič - D. Perkovič: Boško Buha, TV nadaljevanka 21.55 Planšarstvo, dokumentarna oddaja 22.25 V znamenju 22.40 Risanka 22.50 Glasbena oddaia 23.05 Športni pregled Koper 16.00 Tenis 18.30 Ponovitev filma 20.00 Otroški kotiček 20.30 Stičišče 21.00 Programi za teden 21.20 Kako ubiti’ bogatega strica, film 22.50 Tenis TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Petnajst minut z orkestrom Dina Olivierija; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Nediški zvon. oddaja o Benečiji: 11.00 Mladinski oder: «Potopljena galeja*. Napisal Anton Ingolič: 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 - 13.20 - 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne; «Radio Klopotača*, variete Radijskega odra, Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 6 + 1 in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 15 minut s skupino Vovi Fosili; 10.30 Glasbeni program; 11.15 Orkester RTV Ljublja-'a: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba to željah; 14.00 Zgodovino avtomobilizma; 14.33 Kirn, svet mladih; 15.00 Free show; 16.15 Glasbena nedelja; 16.30 Koncert; 17.00 Najpopularnejše popevke; 18.00 Zgodovina avtomobila; 18.30 Glasbeni program; 19.30 Male umetnosti velikih mojstrov. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30, 17.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne: 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 - 10.00 Nedeljski spored zborovske in narodno - zabavne glasbe; 9,40 Jutranja reportaža: Iz našega življenja; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra; 14.40 Glasbeni notes, objave: 15.00 Glasba po željah; 16.00 Satje; 16.15 Poje Ivo Mojzer; 16.30 Programi tedna; 16.35 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 17.45 Zabava vas Aliče Bridges; 18.00 Primorska poje 80. RADIO 1 7.00, 8.00, 11.00. 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.35 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.10 Nagradno tekmovanje; 11.03 Ral-ly; 11.50 Nabožna oda ja: 13.15 Nedeljsko popoldan; 15.00 Radijska priredba. RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.55, 15.30, 16.55, 18.50, 19.30 Po ročila; 6.00 - 7.55 Glasbeno prebujanje; 8.15 Nabožna oddaja; 8.45 Televizijski programi; 9.35 Radijska priredba: 11.00 Glasbeni program; 12.00 Tisoč popevk. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, '1.00, 13.00. 14.00. 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke, Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.2' Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna. Jordan Tomšič: Kratke; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska repor taža; 16.55 Usti iz notesa: 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra: 19.30 Na zgornji polici; 19.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice: 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT - Studio Ljubljana. Glasbena tribuna mladih. Ponedeljek, 9. junija 1980 narodnem festivalu znanstvi ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Pogovor z direktorjem 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 - 20.00 DNEVNIK 1 - Volilni izidi Vmes: TV film: Mannix Nepozabne melodije Risanke Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 21.00 - 2.00 DNEVNIK 1 - Volilni izidi Drugi kanal 12.30 Potrošniška oddaja 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 - 19.45 DNEVNIK 2 - Volilni izidi 14.00 Volitve Tako prva kot druga mreža italijanske TV bosta ves popoldan in večer posvetili veliko časa objavljanju volilnih rezultatov, tako da bo i-talijanska javnost sproti obveščena o rezultatih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitev. Seveda pridejo najprej na vrsto deželni rezultati in nato ostali. Zato je verjetno, da bodo deželni rezultati znani že v ponedeljek zvečer. Kot po navadi pa bodo skušali napovedati rezultate že prej, kajti na osnovi tudi manjšega števila rezultatov se da predvideti dokončni izid. In to bodo skušali ugotoviti že kmalu popoldne. Rezultati pokrajinskih in občinskih volitev pa pridejo na vrsto pozneje in bodo znani verjetno šele v torek zjutraj oziroma dopoldne. Vmes: TV film: •sDottori in allegria* Risanke Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 21.00 - 2.00 DNEVNIK 2 - Volilni izidi Tretji kanal 13.50 — 1.30 DNEVNIK 3 - RPC Direktni prenos volilnih i-zidov Vmes: Poje Julio Iglesias Film: «La calda amante* Šolska vzgoja Srečanje s Folk Magic Band JUGOSLOVANSKA IV Ljubljana 17.15 Kmetijska oddaja 18.15 Poročila 18.20 Minigodci v glasb, deželi 18.30 Živalstvo Avstralije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Presenetljiv laser Na nedavnem enajstem med- nega in tehničnega Beogradu je dobil priznanje britanski ^Presenetljivi laser*, sersko svetlobo danes rahljajo v najrazličnejše n« mene. Film, o katerem govor, bo prikazal no uporabnost, na P11®/ kako laser pomaga P11 -pri učenju, nadalje bomo deli, kako enostaven J® ,j njim postopek barvnega ska. Nadalje bomo vide drugačne uporabnosti rja. Z njim moremo . zati vse: zelo trdo ke ko, mehkejši papir P«‘j>, človeka. Laser upora®! f tudi v medicini, konkretno kirurgiji. Laserska sve zagotavlja tudi uresru jedrskega zlitja, ki p° rf rjetno najpomembnejša . šitev za pridobivanje eD je v bodočnosti. 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK Iz koncertnih dvoran 21.05 ork? Koncert simfoničnega stra RTV Ljubljana jj. Iz dvorane Slovenske harmonije bodo neP°/L,rt» prenašali prvi del k®1^' simfoničnega orkestra Ljubljana. Prva točka L. reda bo uvertura k mi Juditha. Gre za staro delo slovenskega > datelja Kamila Mašta-je priredil in na nov® "ert striral Uroš Krek. K® m bo vodil Samo Hubad. * ^ gi točki bo na sporedu ceri za flavto in °rkes 21.55 Kulturne diagonale 22.35 V znamenju... 22.50 Za lahko noč Koper 18.30 Ponovitev filma 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Osamljena srca, fibd 22.45 Baletni večer Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.15 šola za junake 19.30 Narodne pesmi 19.45 Mladinska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 K. Zuič: Vrata naj jo odprta, drama 21.45 Glasbeni trenutek 21.50 Kultura danes 22.35 TV DNEVNIK ' 22.50 Zgodovina srbske ŠVICA 20.10 Nezaželeni gost, TV 20.40 športna oddaja 21.10 Deželne športne vesti ital* fil"1 TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Ženska stran neba; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: S,-cialna problematika: 12.00 Glasueni trenuten doma in drugod: 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje*: 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Tess iz rodovine D’Urbervillovih — Čista ženska*. 3. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba; Nedeljski koncert v tržaškem Avditoriju 27. aprila letos. Kulturno pismo; 19,30 — 24.C0 Izidi upravnih volitev 1980, vmes: lahka glasba. KOPER (Slovenski progrc,rT1' 7.30. 8.25, 14.30. 17.30 P°r^t čil»: 7.00 - 8.30 Glasba za dobro ^ 7.05 Jutranji kqledar; 7.15 me: 7.37 Objave — kino-sPg^ji. 8.15 Najava sporeda; 14-®3 stoji Lipica — glasbeni ® jj«1 iz zamejstva: 14.40 Izbral1 za vas: 15.00 V podaljšku1 jjjct Glasbeni notes — objave; Dogodki in odmevi; 16.30 vci: po željah; 17.00 Naši opercl 17.45 Reklame in zabavna S .«| LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00. 9.00, 10.00-J 12.00, 13.00, 15.00, 16.00. 20-W 7.50 Dobro jutro t KOPER (Italiianski programi 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester in zbor Van McCo-ya: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Elyja Nerija; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik glasba in nasveti; 11.03 Glasbeni trenutek; 11.10 Življenje v šoli; 11.32 Kim. svet mia dih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Tele start; 15.45 Z nami je...; 16.00 Ži vljenje v šoli (ponovitev); 16.20 Glasbeni trenutek; 16.45 Pojejo Crodaioli iz Arzignana Vicenza; 17.00 Stadioni in telovadnice; 17.10 Srečanje z Umbertom Tozzijem in ansamblom The Nanas; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Popularne pesmi tedna; 19.15 Orke ster Jamesa Lasta; 19.32 Opera skozi čas. ročila 8.30 Iz naših sporedov; i glasbo v dober dan; 9.25 ja; 9.40 Izberite pesmicO' jjjJ - 11.00 Z radiom na P011':, tuf Turistični napotki za goste np; 11 05 - 12.55 Rezerviran® jjjji 11.30 - 11.50 Poletno branJ^/ sav Savič: Petelin; 12.3®. . (f in priljubljeno: 13.10 n* 1_; __1 i—•- 14.00 Iz naših krajev — lzjn sporedov; 14.20 Obvestila bavna glasba; 14.30 vam. 15.05 Amaterski jo; 15.25 Naši poslušalci c5n p jo 15 55 Minute za EP; * bavna glasba; 17.00 18.09 Studio ob uU 17.00; ^ ljudsko temo; 19.25 Zvočni li; 19.55 Minute za EP: vestila in zabavna glasba Vgjpujj Lahko noč. otroci!; 20.45 j’.® z...; 21.00 Iz naše diskoteke^[o? Poletni divertimento; 23.1®^ ip mativna oddaia v ang)ef pofe nemščini; 23 25 Iz našit' dov; 23.30 Popevke iz )u& .ttisP' skih studiov; 00.05 Lirični 00.10 Za ljubitelje iazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. JUNIJA 1080 TOREK, 10. Junija 1980 LJUBLJANA 18.10 Poročila; 18.15 Mali pingvin; 18.30 Glasbeni triangli; 18.55 Poletavček; 19.30 Obzornik; 19.40 Po sledeh napredka: 20.10 Risanka; 20.26 Zrno d' zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Igre brez meja; 22.30 Lanoux - Lorenzi: Emile Zola; 23.25 V znamenju. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Dobrodušni ponarejevalec, film; 22.30 Aktualna tema. SREDA. 11. junija 1980 LJUBLJANA 17.20 Poročila; 17.25 K. Kovič: Piki ja boli zob: 17.40 Rim: Nogo met: ČSSR - ZRN; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 TV dnevnik; 21.00 Napačni človek, film; 22.50 V znamenju; 23.15 Za lahko noč: Radijski pihalni kvintet. KOPER 17.55 Nogomet: ČSSR - ZRN; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Onkraj Edena, film; 22.30 Nogomet: Grčija - Holandija ČETRTEK, 12. junija 1980 LJUBLJANA 17.55 Poročila; 18.00 Dediščina za prihodnost; 18.50 Odprava zelenega zmaja; . 19.25 Obzornik; 19.35 Na sedmi stezi; 20.10 Risanka; 20.24 Zmo do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Studio 2; 23.00 V znamenju. KOPER 17.35 Nogomet: Belgija - Anglija; 19.30 Ponovitev serijskega filma Hondo; 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Ukradeni diamanti, film; 22.30 Nogomet; Španija -Italija. PETEK, 13. junija 1980 LJUBLJANA 18.10 Poročila; 18.15 Mi smo smešna družina; 18.30 Ptičje stra šilo; 19.00 Glasbena parada Tri srca; 19.30 Obzornik; 19.40 Poklici v tekstilni industriji; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Srečanja; 22.45 V znamenju: 23.00 Kako so osvojili Divji zahod, film. KOPER 18.25 Nogomet; Sloboda - Vojvodina; 19.15 Odprta meja; 19.30 Drugi (>olčas nogometne tekme; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Usijanje. film; 22.30 Propagandna oddaja; 22.45 Program naslednjega tedna; 211.00 615 - operacija Munchen II. del drame. SOBOTA, 14. 'unija 1980 LJUBLJANA 10.05 Poročila: 10.10 Mali pin- gvin; 10.25 Moj prijatelj ^ kob; 10.40 Minigodci v ? deželi; 10.50 Poleta vček; # prava zelenega zmaja; J. vek hoče navzgor; 12-56 m ‘ v proizvodnji in vzdrži’" lektričnih strojev in naPr® Po sledeh napredka; mentarna oddaja; 14.25 1 , j V 16.20 Ošabna princesa, Neapelj, nogomet: ZRN i9-7 ska; 19.35 Rezerviran 4**', , Naš kraj: 20.10 Zlata Pl,c®'. Risanka: 20.26 Zrno do zrnJe*1,j TV dnevnik; 21.(K) Zlato 22.00 Velika šahovnica:1^/' Trenet; 22.40 To čudovito film. koper 18.35 Nogomet: ZRN -J/. K ska; 20.00 Otroški kotičfA Stičišče: 20.30 Risanke: ^ sd' o Herodosu; 22.30 TV tv*0 je Hondo. id K ;• i ^r7ki7lne\lii)c ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. junija 1930 ^LESARSTVO NA DIRKI PO ITALIJI Ninaultu končna zmaga Nobenih presenečenj v zadnji etapi, ki jo je osvojil Cavazzi Battaglin ni poskušal odvzeti Panizzi zasluženega drugega mesta Un - k* te popolnoma upravičil vlo-vnega favorita letošnje kole-|®rke po Italiji, je po vče- l1 zadnji etapi zasluženo sla-»86 tako pridružil rojaku An-,i' finemu Francozu, ki je I osvojil «Giro», in sicer dva-j,0,12jemnem podvigu na pre-^"■o, ko je svojim najnevar- VlnntAn«^ _____a _ i i_i __ Francoz Bernard Hi- . tekmecem zadal hude zao njegova zmaga ni bila več Verjetno je le malokdo iL.Vak da bo Hinault sprožil o-t naPnd na najvišji točki le-J?? *Gira». Računali so, da bo J** na etapo na kronometer. J\Pa ni tvegal in ko se mu jWua priložnost, je ni zamu-etaPi na kronometer, v ka-t ®u je poznala utrujenost napora iz prejšnjega dne, m, t^Polnil pričakovanj, vendar ..ničesar ni zapravil. J/ bednost in tudi taktično i, J*a je Hinault pokazal že od . anetka. Pustil je svoje naj-ifJs® tekmece, da se med sa-J^njejo, pustil jih je pri nji-jPniemikah in medsebojnem o-iSVanju ter čakal na ugoden k*’ Kaj zmore, pa je pokapale Koccarasu. Tedaj je edi-snizza, najstarejši italijanski H ’ ®>ogel njegov ritem. S nmirjenina nastopom, s svoje .nrzanimi izjavami, v kate-ijj * Previdno izognil vsaki po-si je Hinault pridobil spo-tJ. m Priljubljenost med ita-l Publiko. Svoje tovarištvo >iii u°k?2al Prav na eteipi na ■zaim ^ na cilini ravnini na' tn zmago prepustil ro-tij^udeaijju. S to potezo si tli, ^naklonjenost vseh, ki so Jenski kolesarji tokrat niso fcSv finski zmagovalec Saron-13 delni neuspeh sicer ubla-te ““nji etapnimi zmagami, ki morejo odtehtati prvega me-® vor^reSa Je gotovo računal, iij el*ki favorit, Moser, pa je iijjiV^navnih motenj moral čete Prti. Zadovoljil je edinole iP^senečenje letošnje dirke, i Uvrstil na končno deseto G'ja ^ase je Wladimiro Pa-končnim drugim mestom je J ^.i/U-idesetih letih žel največ-' dolgi karieri, naj- uosčenje in plačilo za svoj ie»j oblekel roza majico naj-Slj na lestvici, ni mogel pre-ijj,, ganjenosti in skriti solz. ij J® tudi v tistem trenutku W a°gami na tleh*, kot je Rudaril. Ni ši delal utvar, ju majico na ramenih tudi (o Milana. Battaglin pa, ki "iitti i ’ na kronometer zaostal ijfjjle za nekaj sekund, mu ni WZadov°ljstva, kot je spočetij . rayal in mu na včerajšnji tj, Milanu ni odvzel drugega jijj^da 0 včerajšnji etapi po U s katero so se kolesarji Vn *** letošnjega «Gira». V ijK, „ naletu je bil najhitrejši ie U;,avazzi, zmagovalec zadnje • ‘ Sanremo, V njego-W, Je prispelo kar 84 kole-^/aostala sta le Donati in Na lestvici po točkah je na letošnjem «Giru» zmagal Saronni, najboljši novi profesionalec je bil Šved Prim, ki je bil za Hinaultom tudi najboljše uvrščeni tuji kolesar (zasedel je četrto mesto), «trofejo dežel* je odnesel Favero, v gorski vožnji pa so za zmagovalca proglasili Bortolotta. Najboljša izmed e-kip pa je bila Bianchi. Vrstni red zadnje, 22. etape, po Milanu 1. Gavazzi, ki je 114 km prevozil v 2.27'57” 2. Prim (Šved.) 3. Martinelli 4. Chinetti 5. Tinchella 6. Mantovani 7. Tosoni 8. Bertin (Fr.) 9. Bernaudeau (Fr.) 10. Paleari 11. Morandi 12. Hinelang (ZRN) 13. Saronni 14. Noriš 15. Mazzantini Sledilo je še 72 kolesarjev, ki so prispeli vsi v zmagovalčevem času. Zaostala sta le Donati, ki je prispel z zaostankom 3’53” ter Cazzolato (11*01”). Končna skupna lestvica 1. Hinault (Fr.) 112.08*20” 2. Panizza 5’43” 3. Battaglin 6’03” 4. Prim (Šved.) 7’53” 5. Baronchelli 11’49” 6. Beecia 12’47” 7. Saronni 12’53” 8. Fuchs (Švi.) 20’26” 9. Visentini 20’37” 10. Natale 21’30” 11. Ruperez (Šp.) 21*33” 12. Bernaudeau (Fr,) 28*18” 13. Schmutz (Šved.) 2910” 14. Pozzi 30*37” 15. Knudsetn (Norv.) 42*46’* KOLESARSTVO GREVENMACHER — Nizozemec Leon Van Vliet je zmagal na tretji etapi kolesarske dirke po Luksemburgu. Na skupni lestvici vodi njegov rojak Bert Oosterbosch. NA MP FRANCIJE V PARIZU ZMAGOSLAVJE EVERT-LL0YD0VE V finalu premagala Ruzicijevo - Danes moški finale Borg-Gerulaitis BLACKPOOL — Sovjet Ivan Mi: schchenko je zmagal na kolesarski ■ gaia cesnosiuvasR.« u»ujiw dirki po Angliji. Sovjetska zveza nova - Birner z 2:6, 6:4 in 10:8. je bila najboljša tudi ekipno. I Danes bo na sporedu finale m PARIZ — Chris Evert - Lloyd je osvojila že četrtič naslov prvakinje na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu. Včeraj je namreč v finalu premagala Romunko Virginio Ružiči s 6:0 in 6:3. Zmaga Američanke je torej neoporečna, to pa tembolj, ker je Romunka osma najboljša igralka na svetu in je na tem turnirju že zmagala leta 1978. Evert - Lloydova je ponovno potrdila, da bo ostala zapisana kot ena največjih igralk v zgodovini tenisa. Včeraj je namreč dosegla že svojo 34. zaporedno mednarodno zmago, v svojih dosedanjih 160 nastopih na velikih mednarodnih turnirjih in tekmovanjih pa je zmagala kar 159-krat; izgubila je eno samo srečanje (na zemljenih igriščih). V Parizu je Američanka zmagala v lgtih 1974, 1975, 1979 in letos. Majhno presenečenje predstavlja finalni izid moških dvojic, kjer sta Američana Amaya - Pfister prema, gala mehiško-ameriški par Rami-rez - Gottfried z 1:6, 6:4, 6:4 in 6:3. V srečanju mešanih dvojic pa sta Američana Smith in Martin premagala češkoslovaško dvojico Toma- PO OSNOVNOŠOLSKI OLIMPIADI NA STADIONU «1 MAJ» V TRSTU Pregled sposobnosti naših otrok Posebno zanimivi so bili rezultati skoka v daljino ških posameznikov, v katerem bo Šved Borg igral proti Američanu Gerulaitisu. Prognoze govore seveda v prid Švedu, ki je v Parizu zmagal že v letih 1974, 1975, 1978 in 1979. Edini, ki je doslej v Parizu premagal 24-letnega Šveda je bil leta 1973 Italijan Panatta, toda Borg tedaj še ni imel niti 17 let, leta 1976 pa ga je izločil v četrtfinalu. Gerulaitisove možnosti so torej dokaj skromne. NOGOMET "..... "iiiiiini iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinii mu Zborniški Kotiček !j°NEVNO KAJENJE Toniku %?!idv°dnevni tabor RMV bo \ cez nekaj dni in sicer i Miii • *n v četrtek, 12. jum-111 Pri1}! Zgomka. Večji del breji to,?rfl?n'2aciji tabora je pre-a*e6 družina Zahodnih ' • hi deluje v zgoniški ob \j še nekaj informacij za ‘ lij s„ an>ce taborniške organiza-V0„ Jameravajo udeležiti dvo-/ ‘Obora. TT- junija, je zborno mejil ^°erdankovem trgu malo j J®eol, p • Odhod z avtobusom do DIm; ■0 Prihodu na taborni pro-\t;Aeveda' postavitev tabora S 0B*a tabornih objektov. Ko M Ji avJjeno, bo priprava na X «en], ki vsebuje nabiranje % gorniško pravimo temu J:drv.a*), pripravo ognja pevsko vajo ter MorJiCltac‘j in zabavnih točk. ognju je predviden še Airi <,en‘ Pohod. Seveda se v » .Jtavku ne da našteti vseh c 0pTn,af^ih opravil’ hi jih je * °Vltl na dvodnevnem la- tS sl,k dopoldne so poleg obi-: ^bor^'’ ki Pač vsebuje nm dnevni red, na sporedu , taborniška šola, krajši CMeipa-b.°.rn‘hov, ki se namera-tritedenskega letnega ?• V j ,r taborniški športni po-C Zairv ek Popoldne je pred-J aKlmcek dvodnevnega ta- jJ11 tabor je tudi prilika, j e9leda taborna oprema fiitnpJ3sebna) ter se ugotovijo l.®' POftlCinilcliiiineli oni io rt n- čq3 hornanjkljivosti, saj je na-nrf se ilh do glavnega ta->0Zornravi' še P°sebej pa ve-;° zo vse člane: preglej-£ hfov°orniški kroj. saj vsi i* k. ' dnllTn rt*. Si ^ltdnhT0 vedo. da morajo ^oju tvorjenje v popol- kjo, H!}'‘ Pa je . dvodnevni tabor v!« srLs® člani RMV v večjem ^io L,taJ° iz raznih družin, ki Tržaškem in Goriškem. Osnovnošolska olimpiada je prejšnjo soboto dokaj zanesljivo prikazala velik potencial predvsem mestnih športnih društev. Izrazito atletske panoge seveda ne morejo nuditi prave tehnične vrednosti tega potenciala, ker so otroci kazali znanje v posebnih okoliščinah, kjer je morda imel večji pomen dogodek sam kot čista tekmovalnost. Ker pa gre za otroke z redno telesno vadbo se izplača malo pogledati številke, iz katerih so morali organizatorji izluščiti vrstne rede, da bi razdelili kolajne. Sistem ocenjevanja je morda malo preveč ovrednotil tek na 20 m, ostali dve panogi — met medicinke in skok v daljino z mesta — pa sta si bili zelo blizu in v bistvu z dobro odmerjenim sistemom ocenjevanja. Tehnično je bil najbolj verodostojen skok v daljino z mesta. Pri teku je šlo lahko precej desetink (in torej točk) v nič zaradi nerodnih startov ali ustavljanja na sami ciljni črti. V nadaljevanju bomo podrobneje pregledali prav skok v daljino z najboljšimi desetimi rezultati v vsaki kategoriji in z nadaljnjimi tehnično - statističnimi zanimivostmi. 1. RAZRED Dečki 1. Danijel Gulich (BAR) 2. David Šavron (ŽAV) 3. Karlo Ferfolja (ROJ) 4. Cristian Dazzara (SIV) 5. Flavio Reggente (SIV) 6. Maksi Martini (ŽAV) 7. Sašo Kubosek (SIV) Mitja Kokorovec (SIV) Paolo Antonelli (SIV) 10. Marko Debeljuh (ROJ) Deklice 1. Sandra Poljšak (BAR) 2. Nadja Fučka (SIV) Katja Manfredini (SIV) 4. Nadja Antoni (ANA) 5. Nataša Grbec (SIV) Eriča Drioli (SIV) 7. Vesna Pahor (SIV) 8. Mirja Pirnat (SIV) 9. Miriam Corossez (ŽAV) Tamara Ražetm (BAZ) Astrid Gagliano (ŽAV) 2. RAZRED Dečki 1. Claudio Zaina (DON) 2. Igor Gerdol (DON) 3. Gorazd Bajc (SIV) 4. Igor Strain (JAK) David Žerjal (ROJ) 6. Marko Bevilacqua (DON) 7. Milan Klinz (FRA) 8. Dean Oberdan (DON) 9. Edi Bosich (ANA) Marko Preši (BAR) Deklice 1. Nastja Colja (DON) 2. Erika Busechian (ROJ) 3. Suzana Gombacci (ŽAV) 4. Tamara Vidali (DON) Elisa Puntin (ROJ) 6. Claudia Srebotnjak (ROJ) 7. M. Dolores Škerlj (JAK) 8. Ivana Drašček (DON) Erika Giacomini (DON) 10. Karin Vitez (ROJ) 3. RAZRED Dečki 1. Aljoša Race (DON) 2. Ivan Bajc (SIV) 3. Massimo Krasna (SIV) 4. Massdmiliano Mahorčič (KAT) 5. Alessandro Mahnič (KAT) Moreno Šavron (ŽAV) 7. David Jercog (ŽAV) 8. Dušan Poldini (ROJ) 9. Andrej Zuppin (ŽAV) Igor Antoni (ROJ) Deklice 1. Katja Migliore (DON) 2. Jana Miot (BAZ) 3. Jana Palčič (BAR) 4. Lara Vessel (SIV) Toska Barič (ŽAV) 6. Barbara Superina (JAK) 7. Tanja Vessri (ROJ) Katja Buzzi (BAR) 9. Sabrina Pemarcich (SIV) 10. Marta Klinc (FRA) Valentina Repini (SIV) 1,55 1,51 1,50 1,42 1.41 1,40 1,39 1,39 1,39 1.38 1.42 1.39 1,39 1,34 1,27 1,27 1,22 1.21 1.19 1.19 1,19 1,62 1,58 1,53 1,47 1.47 1,44 1,43 1,41 1,40 1,40 1,51 1.48 1,40 1.37 1.37 1,32 1,31 1.30 1.30 1,29 1,76 1,75 1,70 1,69 1,68 1,68 1,66 1.65 1,62 1,62 1.79 1,65 1,60 1,58 1,58 1,56 1,55 1,55 1,50 1.47 1.47 4. RAZRED Dečki 1. Pavel Panjek (ROJ) 1.84 Alain Baldassi (DON) 1,84 3. Boris Grahonja (DON) 1.82 4. Marko Marega (JAK) 1,79 Dennis Švab (FRA) 1,79 6. Tom Hmeljak (JAK) 1.69 Erik Švab (ŽAV) 1.69 8. Dejan Bevilaqua (SIV) 1,67 9. Aleš Turk (JAK) 1,66 Andrej Corradetti (JAK) 1,66 Deklice 1. Giuliana Pavlica (JAK) 1,78 Vera Kermez (ROJ) 1,78 3. Poljanka Pavletič (DON) 1,73 4. Erika Succi (SIV) 1,68 5. Ester Vasta (DON) 1,67 6. Maja Stocca (BAR) 1,62 7. Lara Tinta (ROJ) 1,58 8. Eleonora Prezzi (SIV) 1,56 Tanja Carli (KAT) 1,56 10. Maja Cherti (ŽAV) 1,54 5. RAZRED Dečki 1. Maksi Ferfoglia (ROJ) 2,00 2. Igor Civardi (ROJ) 1,95 3. Mitja Možina (DON) 1,88 4. Štefan Caucich (JAK) 1.87 5. Luciano Lippolis (FRA) 1,85 6. Olaf Sedmak (SIV) 1,83 Darjo Harbaž (SIV) 1,83 8. David Strain (JAK) 1,80 9. Mitja Lorenzi (KAT) 1.78 David Žetko (DON) 1,78 Deklice 1. Tamara Pecchiar (SIV) 1,86 2. Vida Valenčič (DON) 1,75 3. Patrizia Furlan (DON) 1,73 Mirjana Starc (ROJ) 1.73 5. Ilara Cigar (JAK) 1,67 6. Katjuša Tauer (FRA) 1,62 7. Neva Albi (DON) 1,61 8. Mery Stopper (JAK) 1,60 9. Martina Lozei (SIV) 1,59 10. Eleonora Ruppel (SIV) 1,58 Roberta Ferluga (SIV) 1,58 Marvida Čuk (SIV) 1,58 Kot je povsem logično se vsi rezultati v skladu z rastjo otrok višajo, v poprečju pa beležimo dva primera, kjer se popreček od razreda do razreda zviša le neznatno. Presenetljiv je tako dosežek prve ga moškega razreda, ki je poprečno (prvih deset) le za 4 cm slabši od tistega iz drugega razreda. Še boljša pa so bila dekleta 4. razreda, ki so dosegla poprečno (vedno prvih deset) le dobra 2 cm manj od deklic 5. razreda. Odločilen je napredek fantov in deklet tretjega razreda, ki so v poprečju skakali od 21 do 22 cm več od dnigih razredov medtem ko so razlike drugje manjše. Zanimiv je tudi primer Katje Migliore v posameznih rezultatih. U-čenka šole «K. Širok* je dosegla 179 cm. torej nekaj več kot njen sovrstnik med dečki. To je tudi edini primer ženskega rezultata. ,ki je boljši od moškega. POPREČKI PRVIH 10 ZA VSAKO KATEGORIJO Dečki Deklice 1. razred 1,434 1,289 2. razred 1,475 1,365 3. razred 1,681 1,583 4. razred 1,745 1,650 5. razred 1,857 1,674 V naših prihodnjih številkah bomo podrobneje pregledali še lestvice meta medicinke in teka na 20 m. K. B. Kratice: BAR - Barkovlje; ŽAV -Žavlje: SIV - Sv. Ivan; ROJ - Rojan; ANA - SV. ANA; BAZ - Bazovica; DON - Donadoni: JAK - Sv. Jakob; FRA - Sc. Frančišek; KAT -Katinara. NOGOMET V anticipirani tekmi jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva je včeraj v Kruševcu Napredak igral proti Hajduku neodločeno 2:2. uradni koledar za smučarska tekmovanja v sezoni 1980/81. Poleg tega je uvedla nekaj sprememb glede števila rezultatov, veljavnih za skupno lestvico. Za «superpokal» bodo tako šteli pet najboljših izidov v posameznih disciplinah (smuk, slalom in veleslalom) ter trd najboljše izide v kombinaciji. Koledar med drugim predvideva, da bodo moški tekmovali 9. in 10. decembra v Madonni di Campiglio (slalom in veleslalom), 14.12. v Val Gardeni (smuk), 17.12. v Cortini (smuk) ter 27. in 28. marca v Kranjski gori (smuk in paralelni slalom). Tudi ženske bodo med dru-gin nastopile tako v Italiji kot Jugoslaviji in sicer 7.12. v Limone Piemonte (veleslalom), 12. in 13. decembra na Piancavallu (smuk in slalom), 20.12. v Bormiu (slalom),, 10. in 11. februarja v Mariboru (slalom in veleslalom) ter 26. in 28. marca v Kranjski gori (veleslalom in paralelni slalom). NOGOMET LIZBONA — Benfica je osvojila letošnji portugalski nogometni pokal. V finalu je premagala Porto z 1:0. * * * V Rimu so včeraj odprli tiskovni center za letošnje evropsko nogometno prvenstvo. Odprt bo do 23. junija, če pa bodo morali finalno tekmo ponoviti, ga bodo zaprli dva dni kasneje. V 3. ITALIJANSKI LIGI V zadnjem kolu Triestina - Lecco Triestina bo danes na «Grezarju» odigrala zadnje srečanje letošnjega prvenstva, ki res ni prineslo veliko zadoščenja njenim navijačem. Trenutno je na sedmem mestu skupne lestvice, torej daleč od cilja, ki so si ga pri tržaškem tretjeligašu zastavili v začetku, ko so obljubljali napredovanje v višjo ligo. Triestina se bo danes srečala z Leccom, ki je skupaj s Pergocremo, Alessandrio in Biellesejem že obsojen na izpad. Tekma torej nima v bistvu nobenega pomena ne za Trie-stino ne za goste. DANAŠNJI SPORED (34. kolo) (V oklepanju ime sodnika) Alessandria - Varese (Boschi) Cremonese - Reggiana (Coppetelli) Forli - S. Angelo (Testa) Mantova - Piacenza (Tuveri) Novara - Pergocrema (Baroni) Rimini - Gasale (Lamorgese) Sanremese - Fano (Ongaro) Treviso - Biellese (Mele) Triestina - Lecco (Tarantola) B LIGA 19. POVRATNO KOLO Brescia - Ternana (Lattanzi) Como - Taranto (Trani) LR Vicenza - Monza (Lanese) Lecce - Genoa (Polacco) Matera - Atalanta (Leni) Palermo - Verona (Tonolini) Parma - Pistoiese (Rufo) Piša , Sambenedettese (Casarin) Sampdoria - Bari (Baldi) Spal - Cesena (Menegali) Upokojenci so tekmovali v balinanju in šahu Vsako leto organizira zveza društev upokojencev občine Nova Gorica športna tekmovanja društev v občini. Čeprav je najbolj priljubljena športna panoga balinanje imajo v Brdih in Novi Gorici tudi dobre strelce, v Braniku in Novi Gorici kegljače, največ pa je balinarjev. DU v Novi Gorici ima tudi šahovsko sekcijo. Letošnje občinsko tekmovanje pa je potekalo v balinanju in šahu. Na baliniščih v Novi Gorici se je v soboto zbralo osem ekip, ki so se pomerile v balinanju. Po lepih igrah so dosegli prvo mesto balinarji iz Deskel. drugo iz Nove Gorice, tretje in četrto mesto iz Renč. peto-druga ekipa Nove Gorice, sledijo še ekipe Renč (tretja), Deskel (druga) in Nove Gorice (tretja ekipa). Tekmovalci so prejeli pokale in medalje. V šahu je tekmovalo 6 članov, ki so odigrali med seboj po pet šahovskih partij. Pokazali so lep napredek in pozna se da imajo vsak torek vaje. Prvo mesto je dosegel Pundrič Mirko, drugo Mihajlov Milenko. tretje Faganel Er., sledijo Jug Valentin, Golob Aljz in Žni-daršč. Vsa so prejeli kot priznanje medalje. Vsa prireditev je bila tudi dobra priprava na 8. srečanju društev upokojencev Primorske, ki je bilo v Piranu, kjer so tekmovali iz vseh desetih občin v naslednjih športnih panogah: streljanju, kegljanju, balinanju in šahu. B. F. VESLANJE Odlični vzhodni Nemci Na mednarodnem veslaškem tekmovanju na Bledu so se na včerajšnjih kvalifikacijah najbolje odrezali vzhodni Nemci, ki so kar vseh osem svojih posadk uvrstili v da našnji finale. Zadovoljiv nastop so opravili tudi jugoslovanski veslači, ki bodo imeli danes v finalu pet posadk. ................................................................................................ Borovke in madžarski gostitelji pred spomenikom osvobojenja v Szombathelyju. Povratno srečanje ženskih ekip je privedlo do tesnejših stikov, ne samo med igralkami, temveč tudi med vodstvoma, ki sta se že okvirno sporazumeli za ponovno srečanje, ki bi na) utrdilo že dobre prijateljske vezi med obema kluboma DEŽELNO SREČANJE V GORICI ZMAGALA JE EKIPA GORIŠKEGA DOMA V igri «med dvema ognjema» je nastopilo osem moštev s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije V Kulturno-športnem centru v Go-1 (15:5, 15:3), nato pa jih je v final- NA ŠPORTNEM PRAZNIKU ŠD MLADINA V KRIŽU Nabrežinci prvi V finalu moške odbojke so premagali Slogo SMUČANJE Nov koledar za svetovni pokal BENETKE — Mednarodna smučarska zveza je včeraj objavila V Križu se je včeraj nadaljeval športni praznik vaškega ŠD Mladina, ki je privabil na Klanc veliko število domačinov in gostov iz mesta in okoliških vasi. V popoldanskih urah je bil v občinskem re-kreatoriju turnir rekreativcev v moški odbojki, na katerem so sodelovale ekipe Mladine, Sokola, Brega in Sloge. Najprej sta bili na sporedu kvalifikacijski srečanji, ki sta dali taka izida: Sloga - Mladina (2, 4) 2:0 Sokol - Breg (7, 16) 2:0 Obe finalni tekmi sta bili dokaj napeti, zlasti ona za L mesto, ko je bila treba odigrati kar tri nize. Izida: MALI FINALE Breg - Mladina (9, 13) 2:0 VELIKI FINALE Sokol - Sloga (-16, 12, 3) 2:1 Končni vrstni red je torej tak: 1. Sokol, 2. Sloga, 3. Breg in 4. Mladina. V večernih urah je bil kulturni program, na katerem sta nastopila moški in dekliški zbor Vesna pod vodstvom Frančka Žerjava in Pie Cah - Širce. Večer pa je sklenil nastop glasbenega ansambla The Lords. Športni praznik Mladine se bo nadaljeval danes ob 9. uri v občinskem rekreatoriju, kjer bodo na programu finalne tekme deželnega promocijskega prvenstva v namiznem tenisu, ob 15. uri pa bo otroški turnir v igri «med dvema ognjema*. Ob 18.30 bo na kriškem pravokotniku tradicionalna nogometna tekma med Gurenci in Dulenci, v večernih urah pa bo na Klancu nastopila folklorna skupina ŠD Mladina, ki jo vodi požrtvovalna Anka Kocjančič. Spored bo sklenil ples z ansamblom The Lords. NOGOMET Novo pravilo FIFA BELFAST — Komisija za pravilnik mednarodne nogometne zveze FIFA je na svojem zadnjem sestanku sprejela novo, ostro pravilo: igralec, ki bo pljunil na na- rici je bilo včeraj deželno srečanje otrok, ki so nastopili v igri «med dvema ognjema*. Srečanje je organizirala komisija za doroščajočo mladino pri Slovenski kulturno-go-spodarski zvezi. Postrojene ekipe in goste je pred začetkom pozdravila načelnica gori-škega dela te komisije Erika Paulin, nato pa so se zvrstila posamezna srečanja, v katerih je nastopilo vseh osem prijavljenih ekip s Tržaškega, iz Goriške in Benečije. Tekme so bile napete in privlačne, kot je pač že navada na takih srečanjih, kjer nastopajo otroci, ki so igrali zavzeto in požrtvovalno. Odlično so na tem tekmovanju zaigrali zlasti otroci z Goriškega, ki so osvojili kar obe najvišji mesti. Končna lestvica je bila namreč taka: 1. Dom — Gorica 2. Briški grič — Števerjan 3. Župančič — Trst (Sv, Ivan) 4. Kette — Trst (Sv. Frančišek) Po zaključku tekmovanja, ki je organizacijsko uspelo zelo dobro^ je spregovorila še Nadja Pahor, načelnica KDM SKGZ. najuspešnejšim e-kipam pa so podelili nagrade. Ekipa Doma je preiela tudi prehodno plaketo KDM SKGZ, za katero se bodo odslej naše najboljše ekipe v tej igri potegovale vsako leto. ni tekmi zajela huda trema in so srečanje proti močnemu Rorvigu predala z 2:0 (15:3, 15:3). Čeprav jim veliki podvig torej ni uspel, pa jih moramo vseeno pohvaliti, saj je tudi osvojitev drugega mesta na tako pomembnem turnir-vsega upoštevanja vreden u-speh. ATLETIKA Nov državni rekord v metu kladiva PESCARA — Nov italijanski rekord v metu kladiva in povratek Pietra Mennee sta bili osrednji značilnosti včerajšnjega prvega finalnega dne skupine A državnega društvenega prvenstva v Pescari. Giam-paolo Urlando je rekord kar dvakrat izboljšal, in sicer prvič z metom 76,72 m, drugič pa je znamko postavil na 77,84 m. Mennea pa je 100 m pretekel v času 10''42. sprotnika, bo izključen. Če bo do prekrška prišlo v kazenskem prostoru, bo sodnik dosodil enajstmetrovko, če pa izven, bo dosodil prosti strel. KOTALKANJE NA DEŽELNEM PRVENSTVU Nadja Marassi po obveznih likih na prvem mestu Včeraj popoldne se je na Opčinah, na Poletovem kotalkališču na Re-pentabrski cesti začelo deželno na-raščajniško kotalkarsko prvenstvo. Nastopa kar 60 tekmovalcev iz vse deželp, ki so člani 15 različnih društev. Včeraj so bili na sporedu obvezni liki, po katerih so slovenski tekmovalci na zelo dobrih mestih. Med naraščajnicami vodi Nadja Marassi, članica društva «0. Župančič*, pred svojo klubsko tovarišico Tanjo Vi-sintin in Nicolptto Sossi, članico Poleta. Med naraščajniki .je poletovec Samo Kokoravec na 2. mestu, na 6. mestu pa je Mojmir Kokoravec. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo s prostim programom. ATLETIKA HULL — Anglež Sebastian Coe je včeraj postavil najboljši letošnji rezultat na svetu v teku na 800 m. To razdaljoje pretekel v 1'44”7 NOGOMET AQUILA — Z zmago nad Udi-nesejem z 1:0 se je Pescara uvrstila v finale nogometnega turnirja za igralce pod 21 letom. -V finalu se bo danes pomerila s Sampdorio. Rekreacijska košarka pri ŠZ Dom iz Gorice Športno združenje Dom iz Gorice bo tudi letos, kot prejšnja leta, priredilo v poletnih mesecih rekreacijsko igranje košarke. Trenutno bodo treningi le enkrat tedensko in sicer ob sredah od 20.30 do 22. ure na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* (Ul. Montesanto 84). V primeru, da bo zanimanje več je, bo organizator poskrbel, da bodo treningi tudi večkrat tedensko. Zainteresirani se lahko prijavijo ob sredah zvečer na igrišču Dija škega doma. Vse potrebne informacije pa lahko dobijo tudi na sedežu ŠZ Dom v Ul. Malta 2, Gorica, tel. 2495. (ik) Zahvala Mladinskega centra iz Gorice Odbor Mladinskega centra iz Gorice se zahvaljuje organizacijam in podjetjem, ki so prispevali pokale za 7. športni turnir Mladinskega centra. Pokale so darovali: občina So vodnje, SKGZ, SPZ, Primorski dnevnik, ZSŠDI, podjetje Agroforest, Kmečka banka, podjetje Meblo Ita-liana, tvrdka Tecnomec in zlatarna Šuligoj. Poleg tega se odbor MC zahvaljuje vsem nastopajočim ekipam, posebno z novogoriškega področja. ter vsem tistim, ki so prispevali, da se je izvedel. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Inter 1904 - 01ympia 3:2 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom Gorica - Intrepida 0:3 (-3, -6, -14) Libertas Krmin - Juventina 2:3 V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Vidmu je nizozemska državna reprezentanca premagala Udinese s 4:0 (2:0). V Milanu na mladinskih igrah Zois osvojil drugo mesto Naraščajnicam trgovskega zavo da «Žiga Zois* iz Trsta se v Milanu ni uspelo uvrstiti v finale mla dinskih iger v odbojki, ki bo v za četku oktobra v Rimu. Naša dekleta so po prvi, prepričljivi zmagi kvalifikacijski tekmi, zmagala na slednjega dne tudi v polfinalu, ko so odpravila ekipo iz Bocua z 2:0 VATERPOLP V dneh od 10. do 12. junija bo Bogliascu mednarodni vaterpolski turnir. Na njem bodo nastopile državne reprezentance SZ, Madžarske, Jugoslavije in Italije. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 8. JUNIJA 198* KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A - Green Star * # * 10.00 v Trstu, Športna palača Hurlingkam - Polet NOGOMET ŠPORTNI PRAZNIK MLADINE 18.00 v Križu Gurenci - Dulenci OTROŠKI ŠPORT ŠPORTNI PRAZNIK MLADINE 15.00 v Križu Med dvema ognema KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 9.30 v Horjulu Nastopa tudi Adria , • * « 9.30 v Dolini Nastopa tudi Adria ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11:00 v Trstu, stadion «1. maja Bor - Lucinico 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Proseku Kontovel - La Previdente *. # * 10.30 v Trstu, tel. šol- Visentini La talpa - Breg KOTALKANJE DEŽELNO NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO 14.30 na Opčinah, Repentabrska cesta Nastopajo tudi Polet, «0. Župančič* in Vipava iiiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiimiiinmiiimuiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiitiHiHiiiiiuM ATLETIKA POKRAJINSKO PRVENSTVO Učenci nižje srednje šole «Trinko» uspešni Najbolj sta sc izkazala Romina Devetak in Klavdij Ferfolja Pred dnevi se je v Gorici zaključilo pokrajinsko prvenstvo v atletiki v okviru mladinskih iger, na katerem so tekmovali dijaki in dijakinje nižjih srednjih šol. Prvenstva sp se udeležili tudi predstavniki nižje srednje šole «Ivan Trinko*, ki so dosegli dobre rezultate. Naj med temi omenimo prvi mesti Klavdija Ferfolje in Romine Devetak v metu krogle. IZIDI FANTJE TEK NA 60 M 1. Pierluigi Privileggi, Locehi 8”8 3. Ivan Lavrenčič, Trinko 9” TEK NA 1.200 M 1. Franco Gasparin, Pascoli 4’14”5 6. Marko Fajt, Trinko 4’24”4 MET KROGLE 1. Klavdij Ferfolja, Trinko 7,64 m EKIPNA LESTVICA 1. SŠ Pascoli iz Krmina 5. SŠ Trinko DEKLETA TEK NA 1.000 M 1. Michela Gardenal, Favetti 3’58”8 2. Verena Pisk, Trinko 4’01”1 MET KROGLE 1. Romina Devetak, Trinko 7,96 m EKIPNA LESTVICA 1. SŠ Virgilio 5. SŠ Trinko , . (pr) MINIBASKET Porai Borove vrste na turnirju «Domenichelli» Saba — Bor 80:68 BOR: Lokar 10 (2:4), Civardi 12 (0:2), Korošec 26 (6:10), Pieri 14 (2:2), Pertot 1 (1:2), Kovačič 2. V zaostali tekmi turnirja «Dome-nichelli* se je Bor srečal s Sabo. Tekma je bila precej lepa, kajti ekipi sta si bili enakovredni: na e-ni strani italijanski fantje, ki so pokazali odlično skupinsko igro, na drugi pa Ražmovi varovanci, indi- vidualno in telesno mnogo boljši. Zmaga je šla Sabi, ki je z mnogimi nasprotnimi blokadami v napadu z lahkoto uhajala v prodore in z dobro consko obrambo uspešne branila lastni koš. To so razlogi ponovnega Borovega poraza. Med posamezniki bi pohvalili I-gorja Civardija, ki je bil zelo uspešen v napadu, ostali pa so bolj medlo zaigrali. Max OBVESTILA ŠZ Gaja priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški iu nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel jutri, 9. junija, ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah jutri, 9. junija, ob 9. uri. * # * TPK SIRENA prireja jadralni tečaj v razredu «t>PTHVHST» za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-ljah. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majdi tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure. ft « « Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 9. junija, na «Prvem maju« ob 20.30 seja odbora sekcije, ob 21.30 pa seja za Borove košarkarske trenerje. « * » Košarkarska sekcija ŠZ Bor vabi vse starše košarkarjev, ki se bodo udeležili tečaja miniba-sketa v Zlatiborju od 24. junija do 1. julija, na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek, na »Prvem maju* ob 17. uri. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl(e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Uui# Gradišče 10/il nad., telefon 22207 m. i «. Ob delavnikih: trgovski l modul isir. i si., ^ 22,600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnjce 300, ^ • Ji#1 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 H' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furianne- ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz v/seh ari v Italiji pri SPI. H Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 8. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska I |ZTT iTrsf čt.n It»Hi,n**| zv«. «•****( založnikov f® Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PROSEKA Savica Pahor - Matičeva daruje 10.000 lir. Namesto cvetja na grob *x)k. Marije D'Angelo darujejo pekarna Malalan (Pri*ek) 15.000 lir ter Luciana in Eda (Križ) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Verša por. D'Angelo daiiijeta Bogomil in Anica Kralj 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V spomin na Rikca Malalan daru jeta Valerija in Bruno Sosič 5 tisoč lir. V počastitev spomina pok. bratranca in botra škerlavaja ter svaka Josipa Starca daruje Angela Škerlavaj - Šuligoj z Jadranko 15 tisoč lir. V počastitev spomina Ivana Piča daruje družina Danila Garavella 10 Bsoč lir. V spomin na starše, sestre in brata Lučkota daruje družina Ernesta Malalana 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KONTOVELA Namesto cvetja na grob Josipa Starca daruje Rozina Corazza 10 tisoč lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Karla Hlača darujeta bratranca Roman in Rudolf Vidrih 40.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Sancina darujeta Srečko in Marija Žerjal 5.000 lir. V spomin na pok. Milko Kocman iz Zgonika daruje N. N. 30.000 lir. Ob 1. obletnici smrti očeta Miloša Marca daruje hči Slava 10.000 lir. V spomin na Netko Hrovatin in Terezko Škerlavaj daruje Milka Daneu 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Gina An-dreassija in žene Amelje daruje družina Fabia in Pierine Pečar 4 tisoč lir. Učenci, starši in učitelji o-snovnih šol dolinskega ravnateljstva darujejo 360.000 lir - čisti izkupiček skupne šolske prireditve — učenki Ester Scroc-caro zo zdravljenje. Olga Petelin daruje 10.000 lir za osnovno šolo Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujeta Štefanija in Karlo Kalc 5.000 lir za šolo P. Trubar v Bazovici. Ob pripravi praznika, ki ga bo organizirala sekcija VZPI - ANPI Križ, daruje N. N. 20.000 lir za u-darniško delo. Za Skdanc darujeta Ladislav Lozar 2.000 lir in Marija Bezin 2 tisoč lir. Ob 1. obletnici smrti Stanka Grilanca daruje Jan.co Simoneta 10 tisoč lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. Ob obletnici smrti Stanka Miliča daruje Janko Simoneta 5.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. V spomin na Milivoja Žužiča daruje Paolo Gruden - Opčine 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. V spomin na Marijo Verša por. D’Angelo daruje Paolo Gruden - Opčine 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Milivoja Žužiča darujeta Violeta in Edi Bukavec 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Narda Ruzzierja darujeta Violeta in Edi Bukavec 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Marijo Verša por. D’Angelo daruje Lado Trčič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ameljo Benčič darujeta oče Giacomo in brat Valerjo 20.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V p»očastitev Marije Jerič darujeta Ljuba in Marino Košuta 10.000 lir za moški in ženski zbor Tabor. V p>očastitev spomina pok. bratranca in brata Karla Škerlavaja in svaka Josipa Starca daruje Angela Škerlavaj - Šuligoj z Jadranko 20 tisoč lir za Glasbeno matico in 15 tisoč lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Pepita Starca darujeta Marta in Zorka z družinama 20.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Rosine Mauri vd. Sancin darujejo družine Kodrič in šiškovič 20.000 lir z,, šolo Ivan Grbec v Skednju. TRŽAŠKA POKRAJINA OBVESTILO Pokrajinska uprava v Trstu bo po predhodni izbiri sprejela v začasno (sezonsko) službo vzgojitelje in animatorje za poletna središča v Trstu in na Krasu ter tudi campinge in bivanja v hotelski oskrbi. Gre za poletna središča za mladino v obmorskih ter v gorskih krajih v deželi ali v sosednjih deželah, ki jih pokrajinska uprava organizira v dogovoru z zdravstvenim konzorcijem ali jih organizira konzorcij sam. Predvidoma bo službeni odnos trajal od 15 dni do približno enega meseca, odvisno pač od trajanja turnusov. Plača v smislu kategorije V z dodatkom za bivanje izven področja stalnega bivališča. Specifični pogoji: starost od 18. do 35. leta. Najnižja izobrazba dokončana obvezna šola s prednostjo tistih, ki so dokončali višjo srednjo šolo. Prednost imajo tisti, ki že imajo posebne izkušnje z mladino in handikapiranci. Za poletno središče na Krasu se zahteva soanje slovenščine. Zainteresirane osebe naj predložijo prošnjo za pripustitev k izbiri, z življenjepisom ter s posebno specifikacijo o poznavanju slovenščine, do 12. ure 20. junija 1980 in sicer na tajništvo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, II. nadstr.). Smatrale se bodo kot veljavne za sprejem specifične prošnje, ki so že prispele od 1. maja pa do današnjega dne. Izbirna preizkušnja pripuščenih bo v dneh 26. in 27-. junija 1980 *ačenši ob 8.30 po urniku, ki bo objavljen dne 26. junija 1980 dopoldne na oglasni deski pokrajinske uprave. Lestvico in imenovanja bo odbor potrdil s posebnim sklepom. Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja - Slovenca darujeta Marta in Zorka z družinama 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Verša por. D'Angelo darujeta Egi-dio in Lidija Castellani 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Nosilci krste pok. Marije Verša por. D’Angelo darujejo 15.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Svetka Pelana darujeta' družini Križman in Purič 10 tisoč lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujejo sosedje 10.000 lir za PD Lipa. Za preureditev prostorov Šentjakobskega kulturnega društva darujejo v spomin na Karla Hlača družina Glavič - Gulli 50.000 lir, družina Glavič - Race 25.000, Santina Petaros 10.000, Slamovi 100.000 in družina Karla Glaviča 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Gina An-dreassija in žene Amelje daruje družina Fabia in Pierine Pečar 4.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob rojstnem dnevu pok. Franka Rapotca daruje družina Rapotec (Boršt 131) 20.000 lir za PD Slovenec, 10.000 za ŠD Breg in 10.000 lir za godbo na pihala Breg. Ob priliki društvenega praznika so prispevali za SK Devin: Peter Terčon (Mavhinje) 10.000 lir, Pavel Petelin (Mavhinje) 5.000, diskoteka Ne-phentes Devin 10.000, gostilna Pesca-tore Devin 10.000, gostilna Aliče -Devin 7.000, pekama Muiesan - Devin 10.000, Darko Tinta - Devin 10 tisoč, trgovina čevljev Gabriela -Devin 10.000, Božena Terčon - Mavhinje 15.000, Olga Terčon - Mavhinje 10.000, zlatarna Luxor - Trst 20 tisoč, Stojan Furlan - Mavhinje 10 tisoč, Anton Trampuž - Mavhinje 10 tisoč, Vida Šušteršič 5.000, Nino Marušič 10.000, Pepi Antonič - Ce-rovlje 10.000, Jože Pahor - Cerovlje 5.000, Albin Antonič - Vižovlje 10 tisoč, Veno Klarič - Cerovlje 10.000, gostilna Lina - Cerovlje 10.000, Albert Furlan - Vižovlje 10.000, Rado Tence 5.000, Jožef Pernarčič 10.000, Giuseppe Valastro 10.000, Aleksander Husu 10.000, Franko Milič 5.000, Romano Zidarič 15.000, Ivo Kralj -Slivno 10.000, Marjo Peric - Slivno 10.000, Orlando Žbogar - Devin 10 tisoč, Ivan Brecelj - Devin 50.000, gostišče Ciro - Devin 10.000, Stojan Gruden 30.000, Hotel Belvedere -Sesljan 10.000, Antek in Tatjana Terčon - Sesljan 10.UH), gostilna Zavadlav 10.000, Marušič 10.000, Bojan Brezigar - Nabrežina 20.000, Silvia Križmančič 5.000, Dorina Terčon Sesljan 10.000, Franko Širca - Mavhinje 150.000 lir. Ob nastopu na reviji »Primorska poje» daruje Edvin Sancin 20.000 lir za PD Slavec. Namesto cvetja na grob strica Albina Kureta (Zorkotai darujeta Rosana in Milio Mattietti 10.000 lir za mešani pevski zbor Slavec. Namesto cvetja na grob Svetka Pelana daruje Bogdan Bernetič 10 tisoč lir za PD Lipa. V spomin na brata Karlota darujeta Stanko in Mirko Hlača 50.000 lir za Dijaško matico. Vesela družba pri Županovih daruje 34.000 lir za ŠD Mladina in 10 tisoč lir za Skdanc. Namesto cvetja na grob pok. Marije D'Angelo darujejo Drago Cibic 10.000, Dragica, Mario in Silvano Caharija 20.000, Mario in Marghe- BERITE REVIJO rita Puntar 10.000 ter družina Orel 10.000 lir za sekcijo KPI J. Per-tot - K. Starc (Prosek - Kontovel). V spomin na pok. Maria Uršiča darujeta čanči in Ondina 30.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. Marijo Verša por. D’Angelo darujejo nosilci krste 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. .V spomin na pok. Tončko Šegina darujeta Danica in Emil Regent 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin naše drage mame Ivanke Rijavec vd. Stibiel darujejo sinovi 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Luča Škerlavaja daruje Marija Crevatin (Bani) 10.000 lir za Sklad maršala Tita za izobraževanje delavcev in njihovih otrok v Jugoslaviji. V spomin na pok. Ivano Legiša daruje Mario Soban 35.000 lir za devinsko-nabrežinsko sekcijo SSk. V spomin na nepozabnega Lučkota daruje žena Zmaga Malalan 10.000 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje 10.000 lir za SPD Tabor. Ob 36-letnici tragične smrti Karla Kobfda darujeta Mari in Lidija 10 tisoč lir za Zvezo slovenskih upokojencev in 10.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Marijo Sancin por. Stranj daruje Ljuba Stranj 10.000 lir za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. Nada in Igor Može darujeta 10.000 lir za osnovno šolo Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. Namesto cvetja na grob Alojzije Andlovič daruje Milka Čuk (Izola) 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Zorka Kureta daruje Dina Hrvatič por. Kralj z družino 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Ivana Sancina (Dolina 102) darujeta Anica Sancin 5.000 lir in Kristina Manin 5.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Ob 3. obletnici smrti moža in očeta Marija Lovrihe daruje družina 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Viktor Bogateč daruje 4.000 lir za kriško glasilo Skdanc. V počastitev spomina pok. Svetka Pelana daruje soletnik Pepi Pečar 10.000 lir za bazoviški dom. V spomin na Rikca Malalana darujeta Valerija in Bruno Sosič 5.000 lir za moški pevski zbor Tabor -Opčine. V spomin na Tonija Piccinija, Lučota Škerlavaja in Karla Daneua daruje Milka Daneu 20.000 lir za SPD Tabor. Leli Nakrst daruje 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Marijo Verša -D'An-gelo darujejo Rado, Majda in Ida Menucci 10.000 lir za harmonikarski ansambel Glasbene matice na Proseku. Namesto cvetja na grob Svetka Pelana darujejo družina Leban 25 tisoč, Josip Grgič 10.000 in Adriano Kalc 5.000 lir za ŠZ Sloga. Lekarna v Bazovici daruje 10.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na pok. Albina - Zorka Kureta (Ricmanje) daruje družina 20.000 lir za PD Slavec. V nabiralni akciji v Trebčah, Bazovici, na Opčinah, v Trstu in v Rojanu so zbrali 6.525.500 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Zaradi pomanjkanja prostora bomo seznam darovalcev objavili v eni od prihodnjih številk. Za solidarnostni sklad SKGZ Pozor! DARWIL Voda ni več ovira za elektronske ure BUDILKA-RAČUNALNIK NA TVOJI ROKI MIKROELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA NA NAJVIŠJI RAVNI r DARVVIL SUB GtUARTZ m-v-i ;;.‘c Kaže: ure, minute, sekunde, dan, mesec, datum in štoparica do 1/100 sekunde. Odstopa največ za 3 sekunde v mesecu. Trajnost baterij 3 leta. Garancija od 1 do 2 let. DARVVIL vam nudi široko izbiro najnovejše serije kvarčmh ur: 100% vodotesnost do 3 atm. (30 m pod vodo), ohišje in pas Iz INOX jekla, mineralno steklo Mali oglasi telefon (040) 794672 KROJAŠNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D'Annunzio 11 - poslopje kina Capitol. AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod širi šitro «Dobro ohranjen*. ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547. Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne. DELAVCA išče opensko podjetje, takojšnja zaposlitev. Telefonirati na številko 21-13-36 ob uri kosila. 15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slo- Zorka Rapotec daruje 20.000 lir, družini Batič in Glavina darujeta 30.000, Graziela Gregorič 10.000, družina Bolčič 30.000, Milan Bolčič 15 tisoč, družina Tomšič 10.000, družina Cijak (Prosek) 15.000, Emil Rapotti 10.000, Kristina in Danilo Justin 20 tisoč, Angel Žerjal (Škedenj) 40.000, Alenka in Igor Tuta 10.000, Nevia in Germano Švara (Boljunec) 10.000, Elda in Ninko Škabar (Veliki Repen) 15.000, Stanko Lupine (Opčine) 10.000 in Marjan Čok 5.000 lir. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika tfik IM foto-kino Ulica Buonarroti t> (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 venščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Prodajalka*. TRGOVINA jestvin v Raštelu išče vajenca za poln delovni urnik. Telefonirati na številko 81-113. IVAN SANCIN Dolina 194 je odpri osmico. Toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni «sončne» grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33. tel 27-58. PRODAM avto DAF 33 — v dobrem stanju, cena 500.000 lir. O-gled pri Petrot, Križ 17 — blizu cerkve. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO LESTVE VSEH VRST • Profesionalne lestve • Raztegljive lestve na tovornjakih • Raztegljive lestve s poda'- 'iivim opornim podstavkom • Oporna stojala 0 Gradbeni odri splošno pohištvo Stavbic TRST - Ulica S. Cilino, 38 (040) 5*3,) Propagandna prodaja do izčrpanja sedanje zaloge ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 29-03-71 KERAMIČNI-. PLOŠČICE SANITARIJE PRAVIM LJUBITELJEM KAVE ffi£/ncaH& PRIMO ROVIS nudi 1. 2. 3. ^Jav široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degd* staciji na trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supef* marketih in kavarnah. --------- . ■■ ------------------------ CANKARJEVA ZALOŽBA Dr. Karel Štrekel) C ZALOZBA Ljubljana Kopitarjeva 2 Slovenske narodne pesmi v 'le, % S kit