92
Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spisuje P. F. H.)
 XIII. KoČevje. eta 15S0. je mesto zadeJa  zopet huda uezgoda.   Po nekej dcklit-i je naatal v 12. dan avgnsta strašen ogenj.   Oerkev je zgorela,  a grad je bil zriii   poikoriovan.   Zvonovi in topovi so ne raztopili,  poskodo-vani stolpi. nasipi in obzidje se je. jclo podirati.    Vso mesto je bilo zelo raz-djano.   Zaradi te nesreče so se mestni  svetovaloi obrnili do Ferdinanda II., naj jim odpnsti davek,  in jim da vojaskega orožja iz dežolue orožfliee.   Po večletnih prosnjah so nekaj nialega jirejeli.   Vender si je raestice skoraj opo-moglo in dežejni knez je da! mestno meje dolociti po posebnej komisiji.
Ferdinand II. je prodai do sili dob zastavljono p;raš("ino (lfilR. 1.). Jakobn baronu KizBlnu. Ker si je še \m po okolifi in bližnjih krajih Inžefih posestev prikupil. povzdifcnil ga je. Fcnlinand II. v grofovski stan. Kočevje je postalo vsIctl tcga grofija. Njfgov dedič je grotijo prodal Engclbertu TurjaSkemn. Kočefje je tedaj priSlo Auerspergom v last. Še denes jo prvo-rojeni iz te rodoTinn njngov gospodar. — Osar Jieopold je podaril novcmu gospodarju in njogoviin nasleduikom palronat mostne fare in šesterih iara po deželi. Zaradi njegorih mnogili zaslug kot liezelui glavar v uradniških, vojnih in mejnih zadevali za avstrijsko hišo mu je podaril cesar Leopold Kočevsko mesto brra vsakoršne plafe. Samo vojaiiko oblast je sebi in svojitn potomcam pridržal. Tako je postal Vnk Kngolbert Turjaški gospodar mesta in Kočevske dežele. Bil je dcdni komornik in glavar linvnjske. Urarl je v Ljuliljani 1673. 1. Njogov čas ga je imouoval nočcta domo vi ne." — Ker ui bil oženjen, podedoval je njegova pospstva ujegov brat .lanez Vaj-kard. JJil jo jako nadarjpn, in odgojiteU poznnjSnmu kraljn Ferdinandu IV., tajni avetovaltic. iniaister in dvorni knez. A kor se jo zapletel z zvitim francoskim kraljem Ljndcvitom XIV. s tajne obravnave, zameril se je pri ce-sarakem dvoru. Lpopold I. je mogo^negii ministra, ki je hrepenel tudi po kardinalskej i"asti. odpustil Ki6S). 1. Šel je v Wels. pozneje v svojo domaeijo, kjer sfi jc bavil na svojih posestvih z lovom. ribištvom in učenjom bogoslovnih in raodrosloniih vpdnosti. Umrl je v Žuženperku v 62. letu avojc diibe 1677. 1. pozahljen od sveta. Njemu jo slcdil njegov sin in nemSki knez Ferdinand. Za njegovega vladanja jc napravil ogenj zopct mnogo kvare mestu. (v 12. dan julija 1684. 1.). V .jednoj nri je bilo mesto in grad v pcpelu. Tudi cevkve so mnogo ti-pele. Mnogn prebivalrav se jo izselilo na ATstrijsko, kjpr je bilo dokaj sveta jiraznega.
Ko je po sedemletne.j vojski knez Karol odstopil Slezki Jlunstorberg in Frankcnstein pruskemu kralju Fridcriku A'iljomu, odSkodoval ga je cesar Leopold U. s tem. da mu je dal nislov vojvndo (1791. 1.). Valed tpga je Kočevska dežela postala Fojvodina, a vsak vladajoči knez vojvoda Kočerski. Prvi vojvoda Karol Jožef Turjaški je umrl v 2. dan oktobra 1HOO. 1. Vojvodski klobuk je podcdoval njegov drngorojeni sin Viljelm, oee sedanjemu vojvodu Koeevskemu, Karoln. ki je ha slehernem« v spominu iz najnovejših časov uv-strijske zgodovine.    Od njoga se uahajajo še tolarji od 1*05. in 1806. 1.
                                 93
               Ijiitenmsko  homatijc.  ki so po Kranjsknn sploh vzbiijale dubove,  niso
      našle na Kočevskpm podpore, Samo nekaj malo odpadnikov je bio. Heinstvo             
      je ostalo zvesto katoliskej veri.   Lela 1761. in 1776. jft po Kovevji hudo raz-               
      sajala goveja kuga.   Pa tudi Ijudom jc naredila knga mnogo britkosti, vzlasti
       1578., ltMM)., in 1001. Icta. ko jo podavila uajvoljavnojse me^-ano, da je bilo
       mesto skoraj popolnem piuzno in brez brambe.
                 ZaCetftk  tega atoletja je bil  za  naSo dožolo jako nevaren in žalosten.
         Ze 1707. leta je doslo pove.lje, da morajo jned Kofevskim in Ribnico, na tako
          zvanem „Sc-h\vpinberfrii,a  napraviti Aanrro,  ki  so  v  razvalinali bajo se denes
         vidijo. Nad 40(X) Ijurii iz Korevja ia okolioe je dolalo iu narodilo pet trdnjav,
         katere so zasedli  vojaki.   Ali vae to ni dosti pomagalo.   Francozi zasedejo
        deželo 1800. leta in ^ospftdarijo v njej do sredo 1814. leta. Kočmrji so br/.
       osnovaii rrno vojsko, da bi razpodili sovražnika iz deželp.    Tndi so sc ustav-
       Jjali plafevati kontribueijo. katero ji^ Napoloon imložil dežcli. Franeoski vnjabi
       so pri.sli nad uporniko in dokaj kvare narrdili deželi.    V 16.. 17. in 18. dan
        oktobra 1800. leta so pleniJi in požigali po inestn in okoliri,  in naredili nad
       80.000 gld. kvare.    Vender to iše ni izpamotovalo Ijudi;  š« le vnelo jih jo k
        veSjej grozovitosti   proti Jjahom in Fi*ani'O/.om.   Pomorili so vso,  kar jim je
       prislo v pest.   Sledaji« so se dnliovi vnndor pomirili in udali novcmn ^ospo-
      diiiju.   KočeTfjka  vojvodhia jo  posUhi  kanton Novomoskef?a okraja.   Po od-
       Imdu Francozov je eesar Franc  pohvaiil Koiifivarje zaradi njili zvestohc.    V
        mirnih časih ai jc mesto zopot opomoglo, kupčjja Sfi je razvila in oživela.
               Sedauje mesto šteje 1332 jircbivalwv, ki se vo.finoBia žive ob obrtu in
       kupčiji.  V mestu je <:. kr. okr. glavarstvd, dekanija in kne&evo Jogarstvn.  Za
       naobi-aženoat skrbi niia gimnazija in fivpterorazmlna lj»dska fiola.