Leto XXX Avgust 2022 ISSN 2670 – 4188 Št. 1 Uredniški odbor: Urednica: Mateja Klun Clani: K. Lebar, A. Kryžanowski, K. Kvaternik, A. Širca, B. Zadnik, N. Humar VELIKE PREGRADE Glasilo Slovenskega komiteja za velike pregrade - SLOCOLD Izdajatelj Društvo Odgovorna urednica: Mateja Klun Uredniški odbor: Klaudija Lebar Andrej Kryžanowski Krešimir Kvaternik Andrej Širca Branko Zadnik Nina Humar Naklada: Spletna izdaja ISSN: 2670-4188 Slika na naslovnici: Pregrada na južnem pobocju Marmolade, Dolomiti, Italija (avtorica: Mateja Klun) VSEBINA VSEBINA ...................................................................................................................................................................... 2 UVODNIK ..................................................................................................................................................................... 1 SPLETNA DELAVNICA 16TH INTERNATIONAL BENCHMARK WORKSHOP ON NUMERICAL ANALYSIS OF DAMS, 5. in 6. 4. 2022 .................................................................................................................................................. 1 LETNO SRECANJE ICOLD, MARSEILLE, 27. 5.–3. 6. 2022 ...................................................................................... 2 SESTANEK TEHNICNEGA KOMITEJA ZA NADZOR PREGRAD, 29. 5. 2022 .......................................................... 2 POROCILO O DELU TEHNICNEGA KOMITEJA ZA OKOLJE, 29. 5. 2022 ............................................................... 3 EUROCOLD, 28. 5. 2022 ............................................................................................................................................. 3 TEHNICNI KOMITE ZA VARNOST PREGRAD (CODS), 29. 5. 2022 ...................................................................... 4 TEHNICNI KOMITE ZA REGISTER PREGRAD IN DOKUMENTACIJO (WRDD), 29. 5. 2022 .................................. 5 GENERALNA SKUPŠCINA, 31. 5. 2022 ...................................................................................................................... 5 EKSKURZIJA – PREGRADA MALPASSET, 31. 5. 2022 ............................................................................................ 7 EKSKURZIJA – PREGRADA VALLON DOL IN VODARNA SAINTE-MARTHE, 31. 5. 2022 ..................................... 9 SESTANEK TEHNICNEGA KOMITEJA A – NUMERICNE ANALIZE, 29. 5. 2022 ................................................... 11 SESTANEK YEF, 29. 5. 2022, 17:45–20:00 .............................................................................................................. 12 STROKOVNI PRISPEVKI CLANOV SLOCOLD ........................................................................................................ 13 39. SVETOVNI KONGRES IAHR (19. 6. 2022–24. 06. 2022) ................................................................................... 14 BREZPLACNI SPLETNI SEMINARJI ......................................................................................................................... 15 TRADICIONALNA EKSKURZIJA DRUŠTVA ............................................................................................................. 16 NAPOVED STROKOVNE EKSKURZIJE DRUŠTVA 2022 ........................................................................................ 16 HYDROPOWER EUROPE FINAL EVENT: The Important Role of Hydropower in the Energy Transition ................ 16 AKTUALNO ................................................................................................................................................................ 16 PRIHAJAJOCI DOGODKI .......................................................................................................................................... 17 PLACILO CLANARINE ZA LETO 2022 ...................................................................................................................... 18 NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD........................................................................................................... 18 UVODNIK Z veseljem vam predstavljam novo številko Velikih pregrad. Pocasi se vracamo v novo normalnost in pocasi se vracajmo nazaj v obicajni obseg aktivnosti. Kot boste lahko videli iz vsebin tega glasila, smo se nekateri tudi v tem obdobju socialne distance trudili pri ohranjanju dejavnosti v okviru poslanstva Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade. Želim vam prijetno branje in v prihodnje ste vsi vljudno vabljeni k soustvarjanju vsebin in oddaji prispevkov. Ostanite zdravi in srecni, ter upam, da se kmalu srecamo. Mateja Klun, urednica SPLETNA DELAVNICA 16TH INTERNATIONAL BENCHMARK WORKSHOP ON NUMERICAL ANALYSIS OF DAMS, 5. in 6. 4. 2022 Delavnice na temo numericnih analiz pregrad se organizirajo vsaki dve leti. Izvedbo v letu 2022 sta tako prevzela UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter SLOCOLD. Na dvodnevni delavnici se je zvrstilo vec kot 40 govorcev iz 19 držav. Delavnica je zaradi negotove epidemiološke situacije potekala peko spleta. Dvodnevni spletni dogodek pa je rezultat enoletnega dela pred samim dogodkom, ko so potekali priprava, razpis, reševanje in pregled nalog. V tem prispevku bo predstavljen kratek opis tem in formularjev, vec informacij pa je možno dobiti na spletni strani dogodka v prihodnosti pa bo tudi izdan zbornik https://icold-bw2022.fgg.uni-lj.si/ . Tema A: Dam behaviour prediction • Formulatorji: Richard Malm in Rikard Hellgren, KTH Royal Institute of Technology, Švedska; Mateja Klun, UL FGG, Slovenija; Alexandre Simon, EDF Hydro, Francija; Fernando Salazar, CIMNE, Španija • Dostop do opisa naloge: https://icold-bw2022.fgg.uni-lj.si/theme-a-2/ • Število skupin, ki so reševale nalogo: 19 Tema B: AAR affected dam: Evaluation and prediction of the behaviour of the Beauharnois dam • Formulatorji: Simon-Nicolas Rothin in Benjamin Miquel, Hydro-Quebec, Kanada • Dostop do opisa naloge: https://icold-bw2022.fgg.uni-lj.si/theme-b-2/ • Število skupin, ki so reševale nalogo: 2 Tema C: Behaviour of the embankment dam • Formulatorji: Pavel Žvanut in Barbara Likar, ZAG, Slovenija; Žiga Likar, Geoportal d.o.o., Slovenija; Vanja Selan, Elea iC d.o.o, Slovenija; Mateja Klun, UL FGG, Slovenija • Dostop do opisa naloge: https://icold-bw2022.fgg.uni-lj.si/theme-c-3/ • Število skupin, ki so reševale nalogo: 5 V odprti temi sta bila predstavljena dva prispevka. Kljub negotovi situaciji smo uspeli nabrati obsežno mednarodno udeležbo. Na tej tocki bi se rada zahvalila sodelavcem na UL FGG, ki so vskocili in pomagali pri izvedbi delavnice, ter vsem formulatorjem nalog, še posebej slovenski ekipi pri temi C. Posnetek zaslona iz delavnice (Avtor: F. Salazar). Kljub temu da je delavnice konec, pa dela še potekajo. Ta je sedaj na plecih formulatorjev, da prejete podatke ovrednotijo in pripravijo sintezo, poteka pa tudi recenzija clankov. Clanki in sinteza bodo objavljeni v zborniku, rezultati pa bodo nato tudi sestavni del vsaj dveh biltenov, ki jih izdaja tehnicni komite A. Ce je SLOCOLD željan ponovne gostitve takšnega dogodka v živo, je možno podati nominacijo. Glede na to, da smo se tokrat dobro odrezali, ne dvomim, da bi bili pri nominaciji uspešni. Avtorica: Mateja Klun LETNO SRECANJE ICOLD, MARSEILLE, 27. 5.–3. 6. 2022 Letošnji 27. kongres in 90. letno srecanje ICOLD sta ponudila bogat program. Na naslednjih nekaj straneh si lahko preberete povzetke o udeležbi naših predstavnikov, kar precej gradiva pa je letos tudi prosto dostopnega na naslednjih dveh povezavah: https://www.e3s-conferences.org/articles/e3sconf/abs/2022/13/contents/contents.html https://barrages-cfbr.eu/Marseille_general.html Avtorica: Mateja Klun SESTANEK TEHNICNEGA KOMITEJA ZA NADZOR PREGRAD, 29. 5. 2022 Na sestanku komiteja, ki je trajal od 10:30 do 17:45, nas je bilo fizicno prisotnih 23 clanov komiteja, nekaj clanov pa je bilo prisotnih tudi virtualno. Dnevni red sestanka, ki ga je vodil Manuel G. de Membrillera Ortuńo, je zajemal naslednje tocke: 1. Kratek uvod v srecanje 2. Povratne informacije s sestanka predsednika z upravnim odborom ICOLD 3. Naloge komiteja ICOLD za nadzor pregrad 4. Priprava biltena na temo "Pridobivanje in interpretacija podatkov nadzora pregrad" 5. Predstavitve interesnih podrocij: pridobljene izkušnje in znanja 6. Opomnik in ogrevanje za kongresno vprašanje št. 106 7. Razno Ad 1. Sestanek, ki sta se ga prvic udeležila tudi predstavnika iz Brazilije in Rusije, se je zacel s kratko predstavitvijo vseh fizicno in virtualno navzocih clanov komiteja. Ad 2. Seznanjeni smo bili, da ICOLD vsako leto natisne od 4 do 5 biltenov, potrebno pa je njihovo sprotno dopolnjevanje, saj se najnovejša spoznanja s tehnicnih podrocij zelo hitro spreminjajo. Ad 3. Glavna naloga našega tehnicnega komiteja mora biti priprava najnovejših tehnicnih smernic in biltenov s podrocja nadzora pregrad, ki zajema vizualne preglede, monitoring ter preverjanje in testiranje. Ad 4. V pripravi je bilten na omenjeno temo (zadnje spremembe so iz marca 2022), ki zajema naslednja poglavja: uvod, metode za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti informacij, metode obdelave in predstavitve podatkov ter ucinkovite diagnosticne analize za dolocitev vzorcev obnašanja. Ena izmed glavnih ugotovitev je bila, da avtomatske meritve ne bodo nikoli nadomestile vizualnih pregledov in rocnih meritev, ampak jih le dopolnjujejo. Ad 5. V tem sklopu so bile predstavljene povratne informacije s 16. mednarodne delavnice ICOLD o numericni analizi pregrad (predstavila sta jih Alexandre Simon in Fernando Salazar), predstavljena je bila vsebina znanstvenega clanka z naslovom "Validacija modelov strojnega ucenja za interpretacijo in napovedovanje obnašanja pregrad", ki sta ga pripravila Juan Mata in Fernando Salazar (objavljen je bil v reviji Water).- Alberto Masera je predstavil tudi rezultate anketne raziskave o monitoringu hidravlicnih del. Sam Johansson je predstavil delne rezultate meritev odkrivanja (vgrajenih) napak na primeru testne nasute pregrade višine 4 m, razprave pa so potekale tudi v zvezi s satelitskim monitoringom pregrad, v zvezi z alternativnim instrumentom za meritve vertikalnih inklinacij (angl. ShapeArray) ter na temo redko uporabljenih piezometrov z vibrirajoco žico (angl. Vibrating Wire Piezometers). Ad 6. V sklopu 27. kongresa ICOLD v Marseillu je bilo zajeto tudi vprašanje št. 106 z naslovom "Nadzor pregrad, instrumenti, monitoring ter pridobivanje in obdelava podatkov", za katerega je generalno porocilo pripravil Manuel G. de Membrillera Ortuńo, sekciji, ki je bila predstavljena v štirih sklopih, pa sta predsedovala Pierre Choquet in Ali Noorzad. Ad 7. Za clanstvo v komiteju je zaprosil Albanski nacionalni komite za velike pregrade. Avtor: Pavel Žvanut POROCILO O DELU TEHNICNEGA KOMITEJA ZA OKOLJE, 29. 5. 2022 Osnovni cilj ICOLD-ovega tehnicnega komiteja za okolje je dokoncanje biltena v letu 2022 s primeri dobrih praks z naslovom: "Integracija pregrad z okoljem - študije primerov, ki vkljucujejo nacrtovanje, gradnjo in obratovanje pregrad z okoljskimi in socialno-ekonomskimi koristmi«. Bilten bo v pomoc odlocevalcem pri nacrtovanju novih pregrad ter pri pripravi ukrepov za izboljšanje stanja okolja. V sklopu tehnicnega komiteja za okolje je dne 28. 5. 2022 v Marseillu potekala delavnica, na kateri je bilo predstavljenih 12 primerov dobrih praks integracije pregrad z okoljem, ki bodo vkljuceni v bilten. S soavtorji, Dušanom Ciuho, Krešimirjem Kvaternikom in Andrejem Širco smo pripravili clanek z naslovom »Vkljucevanje okoljskih vidikov v projekt pretocne hidroelektrarne Arto-Blanca v Sloveniji”, ki sem ga predstavila na delavnici. V clanku smo kot primer dobre prakse prikazali znacilnosti ribje steze Arto-Blanca in njen pomen za gorvodno in dolvodno prehajanje rib. Iz predstavljenih primerov iz 10 razlicnih držav so bili razvidni razlicni nacini vkljucevanja ukrepov za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev. Naslednji dan je potekal sestanek tehnicnega komiteja za okolje. Vodja komiteja, Francoz Jean-Luc Pigeon, je predstavil aktivnosti v letih od 2017 do 2022 ter rezultate delavnice. V nadaljevanju smo clani komiteja za okolje soglašali, da le-ta nadaljuje z delom, saj je upoštevanje okoljskih znacilnosti bistvena sestavina pri umešcanju velikih pregrad v okolje. Izvolili smo novega vodjo komiteja, Petra Amosa iz Nove Zelandije, ki bo prevzel nove naloge komiteja s temo: “Presoja okoljskih vplivov in prednosti akumulacij: trenutne in nove metode, orodja, tehnologije in politike”. Na osnovi razprave smo podali nabor podrobnejših vsebin, ki bi se obravnavale v novem mandatu, t.j. biodiverziteta, ogrožene in ranljive vrste organizmov, zagotavljanje pretokov pod pregradami, kakovost vode v akumulacijah. Pomembno je, da nove naloge komiteja zagotavljajo uporabne informacije za clane ICOLD ter da so usklajene z delom drugih tehnicnih komitejev. Avtorica: Nataša Smolar-Žvanut EUROCOLD, 28. 5. 2022 Srecanje EUROCOLDa je potekalo že v soboto, 28. 5. 2022. Po zacetnih predstavitvah novih predstavnikov clanic in potrditvi zapisnika predhodnega sestanka je aktualni predsednik Jean-Jacques Fry predstavil porocilo o delu, vkljucno z zakljucki foruma Hydropower-Europe ter aktivnostmi delovnih skupin EUROCOLDa, kot tudi aktivnosti, ki so bile organizirane v okviru projekta H2020: Hydropower – Europe. V nadaljevanju se je dotaknil organizacije 12. Simpozija EUROCOLD-a, ki ga je prevzel Švicarski nacionalni komite. Naslednji Simpozij bo potekal v Interlaknu, 5.–8. septembra 2023. Opozoril pa je tudi na volitve predsednika EUROCOLD-a, saj je aktualnemu predsedniku mandat formalno potekel v letu 2019, nato mu je bil mandat izredno podaljšan za dve leti, do 2021. Volitve, ki bi morale biti izvedene na letnem srecanju 2021, pa zaradi COVID-a niso bile izvedene. Nov predsednik bo izvoljen za obdobje 2023–2025. Porocila o napredku so podali tudi vodje posameznih delovnih skupin: • Jean-Jacques Fry je namesto odsotnega Jean-Roberta Courivauda predstavil aktivnosti delovne skupine, ki se ukvarja z erozijo zaradi prelitja ali preplavitve, ki je z delom pricela po letnem srecanju v Kanadi 2019. • Rémy Tourment je predstavil aktivnosti delovne skupine o protipoplavnih nasipih in drugih zašcitnih ukrepih pred poplavami ter predstavil nacrte za delo v prihodnje. • Stéphane Bonelli je predstavil glavne dosežke delovne skupine, ki se ukvarja z notranjo erozijo nasutih pregrad • Guillaume Veylon je predstavil kljucne tematike, ki jih bo obravnavala delovna skupina »Pregrade in potresi« v prihodnjih letih (Modeliranje, Opazovanje seizmike itd.) • Antonella Frigerio je predstavila aktivnosti delovne skupine o cevovodih in tlacnih cevovodih. Delovna skupina, ki je bila konstituirana leta 2019, je v 2021 pricela z zbiranjem podatkov o poškodbah, glavnih metodah nadzora nad tovrstnimi konstrukcijam ter možnostih sanacijskih in vzdrževalnih del. O izsledkih nameravajo pripraviti bilten oz. prirocnik, katerega struktura je tudi že bila dogovorjena. • Guido Mazzŕ je predstavil pregled aktivnosti delovne skupine o pregradah v prostoru. Delo skupine je še vedno omejeno izkljucno na ozemlje Italije, vendar pa izsledki kažejo premik v pozitivno smer pri razumevanju pozitivnih ucinkov pregrad. Kljub trudu je vecina govornikov ugotavljala, da so bile aktivnosti zaradi epidemiološke situacije mocno ovirane in okrnjene. Avtorica: Nina Humar TEHNICNI KOMITE ZA VARNOST PREGRAD (CODS), 29. 5. 2022 Tehnicni komite za varnost pregrad je v zacetku leta doživel nekaj sprememb. Poslovil se je dolgoletni predsednik komiteja, dr. Andy Zielinski (Kanada), prav tako je svoj umik že pred dvema letoma naznanil Hans Janssen (Nizozemska). Vodenje komiteja je tako prevzela povsem nova ekipa strokovnjakov, ki pa je vecini clanov že dobro znana. Novemu predsedniku Zephing Xuju (Kitajska) bosta v bodoce stala ob strani še Des Hartford (Kanada) in Marc Balissat (Švica). Zaradi okužbe s koronavirusom je bil predsednik prisiljen srecanje izpustiti in se nam je pridružil le virtualno. Sestanek komiteja, ki se ga je udeležilo 27 clanov (od tega nekaj virtualno), je tako vodil Marc Balissat. Pred prehodom na strokovni del je preko video povezave vse prisotne pozdravil predsednik komiteja. Marc Balissat je predstavil zakljucke sestanka predsednikov Tehnicnih komitejev, med katerimi je prisotne navdušila zlasti novost, da bodo bilteni, ki še cakajo na prevod v drug uradni jezik ICOLD, na voljo v obliki »preprinta«. Predstavljen je bil nov plan dela komiteja za obdobje 2022–2024 in novi clani komiteja. Sledila so porocila delovnih skupin: • Ocena posledic porušitve pregrad – V februarju je delovna skupina pripravila 8. razlicico in upajmo tudi zakljucni osnutek biltena, s pripravo katerega smo priceli v letu 2013. Predsednik komiteja ga je v zacetku maja poslal v pregled preostalim clanom tehnicnega komiteja. Na sestanku je bil predstavljen koncni osnutek, vendar se je izkazalo, da ga nekatere izmed clanic niso prejele, zato je bil rok za podajo pripomb podaljšan do konca poletja. V jeseni bo osnutek posredovan vsem nacionalnim komitejem, saj delovna skupina želi bilten zakljuciti in ga na srecanju v Gotenburgu tudi predstaviti. • Novi bilteni o varnosti pregrad – Robin Charlwood je povzel ozadje in napredek pri pripravi biltena z usmeritvami za vzpostavitev in izboljšavo sistema zagotavljanja varnosti pregrad, za katerega je, zaradi nasprotovanja Kanade, Norveške, Francije in Švice, sprva kazalo, da ne bo ugledal luci, a je komite na sestanku v Ottawi 2019 koncno le odlocil, da je tak bilten potreben. Na sestanku v Ottawi je bil v zacetku predlagani bilten razdeljen na dva dela: 1. del: Principi in okvir zagotavljanja varnosti pregrad ter 2. del: Upravljavski vidiki zagotavljanja varnosti pregrad (zlasti zakonodajna ureditev zagotavljanja varnosti). Prva dva dela sta bila potrjena na virtualnem sestanku Tehnicnega komiteja decembra 2021. Z napredkom priprave obeh delov pa je delovna skupina prišla do zakljucka, da je za celostno naslovitev problematike potreben še 3. del, ki naslavlja problematiko zagotavljanja varnosti pregrad s strani lastnikov pregrad, njihove dolžnosti in omejitve. Des Hartford je predlagal osnutek zgradbe biltena ter plan dela. • Register nesrec in porušitev pregrad – delovno skupino predstavljata pravzaprav le dva clana, Michel Pouprat in novinec Frederic Laugier. Predstavila sta nekaj novih primerov poškodb ter nacrte za posodobitev obstojece baze podatkov. • Porocilo svetovne banke o dobrih praksah varnega upravljanja pregrad oziroma zagotavljanja varnosti objektov. V nadaljevanju sta bili predstavljeni pobudi za pripravo novih biltenov in ustanovitev novih delovnih skupin. Poleg omenjene priprave 3. dela biltena zagotavljanja varnosti pregrad je bila predlagana: • Posodobitev in nadgradnja Biltena 130, • Priprava novega biltena: ”Premoženjsko upravljanje pregrad”. Avtorica: Nina Humar TEHNICNI KOMITE ZA REGISTER PREGRAD IN DOKUMENTACIJO (WRDD), 29. 5. 2022 Na sestanku tehnicnega komiteja za register pregrad in dokumentacijo smo medse sprejeli novo clanico, Turcijo. Predstavljen je bil napredek pri zbiranju podatkov. Predsednik komiteja je imel predstavitev, ki jo je kasneje podal tudi na generalni skupšcini. Avtorica: Nina Humar GENERALNA SKUPŠCINA, 31. 5. 2022 Po tem, ko je bilo letno srecanje, ki bi se moralo odviti leta 2020 v Delhiju v Indiji, odpovedano in je bil (volilni) kongres v Marseillu preložen za eno leto, je generalna skupšcina po dveh letih ponovno potekala v živo in že takoj postregla s številnimi novostmi in presenecenji. Dvoletna odsotnost živih stikov je poskrbela, da so bili udeleženci letnega srecanja nekoliko bolj zadržani kot obicajno. Marsikaterega delegata je presenetila tudi razvrstitev držav, saj je uporaba francoskih poimenovanj in nekoliko nenavadnega sistema razvršcanja držav premešala obicajno uporabljeni anglosaški sistem razvrstitve ter poskrbela za presenecene reakcije in nekaj zacetne zmede. A to ni bilo edino presenecenje tega dne. Skupšcine so se udeležili predstavniki 47 držav. Po zacetnih pozdravnih nagovorih generalnega sekretarja Michela de Viva in predsednika Michaela Rogersa, ki se mu je iztekel zaradi COVID-a podaljšani mandat, so sledile osmrtnice. V zadnjem letu je ICOLD-ova družina izgubila nekaj dragih clanov, med njimi tudi: • Richarda Kucero, kolega iz Ceškega komiteja, ki je poznan tudi marsikomu izmed vas; • Micheleja Fannellija, mentorja številnim kolegom, ki se ukvarjajo z numericnimi analizami; • Carlosa Medeirosa, aktualnega podpredsednika ICOLD in dragega kolega iz Brazilije. Zaradi tehnicnih problemov in epidemiološkega »molka« smo letos preskocili predstavitev aktivnosti predsedstva ICOLD. Generalni sekretar je obljubil, da bodo za to poskrbeli kasneje. Po trenutku molka in opravicilu za izostalo porocilo o aktivnostih predsedstva nam je generalni sekretar predstavil nov sistem glasovanja, ki je odslej povsem digitalen. Po zacetnem ogrevanju, nekaj problemih z delovanjem tablic in dolocanju kvoruma ter zakasnelem prejemanju glasov pri potrjevanju dnevnega reda generalne skupšcine in zapisnika prejšnje skupšcine, je glasovanje le steklo. V nadaljevanju smo izvolili: Predsednika Edini kandidat za predsedniško mesto je bil Michel Lino – pobuda je prišla s strani Južnoafriškega komiteja. Michel Lino je vecini ICOLD-ove skupnosti bolje poznan kot nekdanji podpredsednik ICOLD in po tem, da je leta 2014 prejel castno nagrado. Izvoljen je bil z vecino glasov. Podpredsednika, na prosto mesto (open - post) 6. podpredsedniško mesto ali »open post« je bilo edino mesto, za katero sta kandidirala dva kandidata. Dr. Basukija Hadimuljona, indonezijskega ministra za infrastrukturo in nekdanjega podpredsednika ICOLD, je predlagal Korejski nacionalni komite, dr. Deana B. Durkeeja pa Španski nacionalni komite. Glasovanje je pokazalo, da je bila predstavitev dr. Escuder Buena bolj prepricljiva in je Dean B. Durkee prejel vec glasov ter bo v prihodnjem mandatu zasedal mesto 6. podpredsednika. Podpredsednika za mesto Afrike G. Abebeja je nasledil dr. Quentin Shaw, aktualni predsednik Južnoafriškega nacionalnega komiteja, ki je bil potrjen soglasno. Marsikoga je kasneje presenetilo dejstvo, da se je dr. Shaw v nadaljevanju letnega srecanja predstavljal kot predstavnik Velike Britanije. Podpredsednika za mesto Amerike Konec preteklega leta je bitko s COVID-om izgubil nekdanji predsednik Brazilskega komiteja Carlos Medeiros, ki je bil leta 2020 izvoljen na mesto podpredsednika Amerike. Na njegovo mesto je bil izvoljen Joaquim Pimenta de Avila, ki ga je predlagal Brazilski nacionalni komite. Potrjen je bil z vecino glasov. Podpredsednika za mesto Evrope Aktualni podpredsednik, Bernard Reveshaw (Francija), ki bi se mu moral mandati izteci šele prihodnje leto, je moral po statutu odstopiti, ker je bil za predsednika izvoljen predstavnik iz Francije. Z vecino glasov je bil na prosto mesto izvoljen Laurent Mouvet, ki ga je kot edinega kandidata za to mesto nominiral Švedski nacionalni komite. Tako Michael Rogers kot Bertrand Revenchaw sta se poslovila z zelo custvenim nagovorom prisotnih. Volitvam je že tradicionalno sledilo financno porocilo, ki ga je predstavil Michel de Vivo. V svoji predstavitvi je opozoril na odpis dolgov revnejšim državam ter na subvencijo, ki jo je ICOLD v letu 2021 prejel od francoske vlade kot del ukrepov za odpravo posledic COVID-a in je služila za kritje dela plac uslužbencev centralne pisarne. Dejstvo, da se nekaterim, sicer revnejšim državam, odpisujejo obveznosti, je razburilo prenekaterega predstavnika. Predstavnik Kostarike je izpostavil dejstvo, da se število držav, ki ne placujejo clanarine, iz leta v leto povecuje, in opozoril, da predsedstvo ne naredi nicesar oziroma naredi premalo, da bi od držav, ki ne placujejo, prejela placilo ali vsaj del tega. Po mnenju predstavnika Kostarike predsedstvo namenja pozornost predvsem pridobivanju novih clanic. Vecina clanic, ki so se ICOLD-u pridružile v zadnjih letih, pa že na nacionalni ravni nima zagotovljenih zadostnih financnih in cloveških virov, ki bi omogocali delovanje komiteja, še manj torej za redno prisostvovanje in vkljucevanje v mednarodne aktivnosti. S tem ko nekaterim državam (redno) odpisuje dolg, predsedstvo ne daje pravega sporocila preostalim clanicam, ki clanarino in kotizacije redno placujejo. Generalni sekretar se je sicer strinjal, da odpis dolga ni pravicen ukrep, vendar je poudaril, da aktivnosti, zlasti v revnejših komitejih, zaradi razlicnih razlogov zamrejo za nekaj casa, a da se ravno s tako podporo s strani ICOLD (v obliki odpisane clanarine ali subvencionirane kotizacije za letno srecanje) številni opomorejo in ponovno aktivirajo. Po besedah generalnega sekretarja bi se ohranjanje dolgov zgolj prenašalo v knjigah iz leta v leto, verjetnost, da bi bili kdaj odplacani, pa je zelo majhna, zato to ne bi imelo smisla. Oglasil se je tudi argentinski predstavnik Alejandro Pujol. Opozoril je, da prav zaradi takega stališca predsedstva nekatere države razmišljajo o tem, da bi izstopile iz ICOLD-a. Potrebno je zmanjšati stroške, da ne bomo ostali klub bogatih držav, saj je sedaj bolje ne biti clanica in se le udeležiti letnega srecanja. Opozoril je, da so med aktivnostmi tudi take, za katere clanice ne vedo in niti niso bile vprašane za mnenje. Financno porocilo je bilo potrjeno z 41 glasovi ZA, enim glasom PROTI in dvema VZDRŽANIMA. Sledila je predstavitev napredka organizacije prihajajocih letnih srecanj ICOLD. Nekdanji predsednik Švedskega nacionalnega komiteja, Anders Isander, je predstavil priprave na 91. letno srecanje AM ICOLD, ki bo leta 2023 v Gotenburgu na Švedskem. Poleg študijskih ekskurzij po Švedski bo organizirana tudi ekskurzija na Islandijo. Po nekaj letih, ko so se teme simpozijev usmerjale v podnebne spremembe in okoljske vidike pregrad, se Švedi ponovno vracajo k zagotavljanju varnosti pregrad. Izvlecke je mogoce poslati do 16 oktobra 2022. Po švedski predstavitvi sta sledile tudi predstavitve Indijcev, ki bodo gostili letno srecanje 2024, Kitajcev, ki bodo gostili letno srecanje 2025, ter Irancev, ki bodo gostili letno srecanje 2026. Nadaljevali smo s pregledom in potrditvijo dela komitejev, ki jim je v letih 2021 in 2022 iztekel mandat, novih komitejev ter potrditvijo zamenjav ter novih predstavnikov v tehnicnih komitejih. Predsedniki regionalnih klubov so predstavili porocila o delu in aktivnostih. Prav tako so porocila o delu podali predsedniki tehnicnih komitejev. Sledila je predstavitev porocil o prispevkih za Kongres po posameznih vprašanjih ter o prispevkih za nagrado za inovacije. Prof. Anton Schleiss je predstavil zakljucke projekta Hydropower – Europe. Predstavil se je tudi forum mladih inženirjev, ki mu je bil v preteklem letu podeljen status tehnicnega komiteja. Ker se je predsedniku foruma-komiteja, Eliasu Baptisti, iztekel mandat so bile tudi v tem komiteju organizirane volitve novega predsednika. Trudi in aktivnost slovenskih mladih inženirjev (pri organizaciji delavnice 16th International BW on numerical analysis, Ljubljana) je bila nagrajena, saj je bila za predsednico foruma izvoljena slovenska predstavnica, dr. Mateja Klun. O aktivnostih AQUAMedia je porocala Alison Bartle. Za zakljucek pa sta nas predsednik, Michel Rogers, in podpredsednik, Ali Noorzad, seznanila s prejemniki castnih nagrad. Prejemnika castne nagrade ICOLD za leto 2022 sta: • Martin Wieland (Švica) in • Reza Ardakanian (Iran). Avtorica: Nina Humar EKSKURZIJA – PREGRADA MALPASSET, 31. 5. 2022 Pregrada Malpasset na vodotoku Reyran je bila v zasnovi namenjena zagotavljanju potreb po namakanju in za oskrbo prebivalstva s pitno vodo na širšem obmocju mesta Frejus na francoski Rivieri. S pregraditvijo doline z dvojno zakrivljeno locno pregrado je bil ustvarjen zadrževalni prostor s kapaciteto okoli 50 milijonov m3 vode. Pregrada je bila visoka 66,5 m (kota krone 102,5 m), dolžina krone je znašala 222 m in je bila nacrtovana po principih, ki so veljali v tedanjem casu: na nivoju temeljev je debelina pregrade znašala 7 m in na kroni 1,5 m. Pregrada je bila opremljena s talnim izpustom premera 1,5 m in 30 m dolgim centralnim prelivom na kroni pregrade (kota preliva 100,4 m), namenjenima za evakuacijo poplavnih voda oz. za potrebe praznjenja akumulacije. Odvzem vode je bil izveden s 0,9-metrskim cevovodom, ki je bil postavljen na levem boku pregrade. Situacija pregrade Malpasset (Goodman, 2013). Nacrtovanje pregrade sega v leto 1941, dejansko pa so z gradbeni deli priceli šele leta 1952 in so trajala do leta 1954, ko je bila gradnja zakljucena. Polnitev zadrževalnika se je pricela takoj po zakljucku gradnje, v letu 1954, ki pa je zaradi neugodnih hidroloških razmer trajala 4 leta in dejansko akumulacija ni bila nikoli napolnjena v celoti. V letu 1959 je bila gladina v akumulaciji 4 m pod nazivno koto (kota 98,5 m). Celotno trajanje gradnje in tekom polnitve zadrževalnika so izvajali geodetske meritve na pregradi in okolici ter meritve precejanja skozi pregradni profil. Program spremljanja stanja pregrade so izvajali skladno s tehnicnimi postopki, ki so bili obicajni v tem obdobju. V prvem obdobju, do leta 1958 so bili rezultati meritev pomikov v mejah pricakovanega. V letu 1959 pa so registrirali pomik temelja pregrade v velikosti 13 mm v dolvodni smeri. Ker je šlo za simetricni pomik, zadeva še ni bila alarmantna. Teden dni pred porušitvijo, konec novembra 1959, so zaznali relativno mocan izvir, ki se je pojavil po mocnem deževju na desni brežini, 20 m pod pregrado, ki pa ni bil vzrok za kasnejšo porušitev pregrade. Konec novembra in v zacetku decembra 1959 so nastopile obilne padavine, ki so povzrocile, da se je gladina vode v akumulaciji zelo hitro dvignila, prakticno na nivo preliva (kota 100,12 m). Glede na obratovalne pogoje pri evakuaciji poplavnih voda je bilo zahtevano, da se z odprtjem talnega izpusta vzdržuje gladino vode v akumulaciji na normalni obratovalni gladini (kota 98,5 m). Pred porušitvijo pregrade so odgovorni zavlacevali z odprtjem talnega izpusta zaradi nevarnosti poplavitve gradbišca avtoceste pod pregrado. Ker je obstajala resna nevarnost za preplavitev pregrade, so odprli talni izpust kasneje, kot bi bilo treba. Vsekakor pa pozno odprtje talnega izpusta ni vzrok za porušitev pregrade. Nesreca se je dogodila 2. decembra zvecer. Vzrok za porušitev je bila popustitev levega boka pregrade v temeljnih tleh, kar je povzrocilo, da se je porušil pretežni del levega dela pregrade, vkljucno s temeljno podlago. S porušitvijo dela pregrade konstrukcijski koncept locne pregrade ni bil vec v funkciji in je prišlo do postopnega rušenja preostalih masivnih blokov v centralnem delu pregrade in desnem boku. Preostal je temeljni del v centralnem delu in manjši locni del na desnem boku, vso preostalo konstrukcijo je odplavil porušni val. Ob dogodku je porušni val obsegal volumen okoli 50 milijonov m3. Hitrost vodnega toka je znašala vec kot 70 km/h. Pri porušitvenem valu je dejansko šlo za drobirski tok, ki je vseboval dele konstrukcijskih blokov, drevesa in erodiran hribinski material. Na poti po dolini reke Reyran je bilo odplavljeno gradbišce avtoceste, poplavljeno je bilo vec kot 3200 ha kmetijskih zemljišc, od tega nepovratno unicenih 700 ha zemljišc, unicena je bila železniška proga ter prekinjena komunalna in energetska infrastruktura. Posledice porušitve so bile najbolj dramaticno izražene s preplavitvijo obmorskega mesta Frejus, ki leži ob izlivu reke Reyran s posledicami, ki predstavljajo še vedno najvecjo nesreco v Franciji. Za posledicami nesrece je umrlo 423 ljudi, od tega 135 otrok, 4000 ljudi je bilo poškodovanih, 155 objektov je bilo popolnoma porušenih in 800 poškodovanih. Pregrada Malpasset pred in po nesreci (Duffaut, 2013). Za kako obsežen dogodek je šlo, pove tudi podatek, da je višina porušitvenega vala pri izlivu v morje znašala 3 m. Nesreca v tolikšnem obsegu je mesto Frejus in njegove prebivalce zaznamovala za vedno, še posebej, ker v casu nesrece v mestu ni živelo vec kot 10.000 prebivalcev in je bila izguba tolikšnega dela prebivalstva velik šok s travmaticnimi posledicami, ki so jih odpravljali še desetletja po dogodku. Mesto Frejus po nesreci. Po nesreci je bila imenovana komisija z nalogo preuciti vzroke za porušitev. Že na zacetku je preiskava izmed morebitnih vzrokov izkljucila pojave, kot so precejanje pod pregrado, neustrezna kakovost betona ali izzvani vplivi zaradi gradnje bližnje avtoceste. Preiskava se je osredotocila na sam potek porušitve, ki je potekala s socasno hipno porušitvijo levega boka pregrade in dela temeljnega bloka hribinske podlage. Pregrada je v osnovi temeljena na gnajsu, ki je obicajno primerna podlaga za tovrstni tip pregrade. V casu nacrtovanja pregrade raven mehanike hribin ni dosegala sedanjih standardov. Ker predstavlja gnajs sorazmerno kakovostno hribino, niso izvedli posebnih detajlnih preiskav in se je predvidevalo, da je nosilnost hribine ustrezna. Preiskava vzrokov porušitve je pokazala, da je bila hribina na desnem boku ustrezna, na levem boku pa je bila pregrada temeljena na slojevito temeljno hribino z usmerjenostjo slojev tangencialno na vertikalno zakrivljenost pregrade. Dolvodno od pregrade je potekal prelom, ki ga med osnovnimi raziskavami niso odkrili. Vpad prelomne cone glede na slojevito podlago je znašal okoli 90°, prelomna cona je bila zapolnjena z glinenim drobirjem. Dejansko je bila pregrada na levem boku temeljena na sorazmerno prepusten klinasti masivni blok, ki se je pod kotom 45° opiral na ploskev preloma. S polnitvijo zadrževalnika se je voda precejala v polprepustne sloje temeljne hribine in z dvigom nivoja gladine v jezeru je narašcal porni tlak v hribini. Z narašcanjem tlaka se je zmanjševala tudi propustnost temeljne hribine in v doloceni tocki je bil celotni masivni blok obremenjen s polnim hidrostaticnim tlakom. Mehanizem porušitve pregrade (CFBR, 2022). Strižna odpornost cone preloma ni mogla kompenzirati narašcajocih obremenitev in je prišlo do popustitve celotne kontaktne cone klinastega masivnega bloka v obliki socasne porušitve temeljne hribine in dela pregradnega telesa. Takoj, ko je prišlo do porušitve dela pregrade, je bil iznicen locni efekt in je sledila postopna porušitev preostalih konstrukcijskih blokov pregrade. Porušitev pregrade Malpasset je kljucnega pomena za razvoj številnih podrocij, vezanih na zasnovo in ohranjanje stanja locnih pregrad. Nesreca je neposredno spodbudila razvoj mehanike hribin kot samostojno raziskovalno podrocje, s posebno pozornostjo na mehaniki loma hribin, še posebej proucevanja fenomena klinastega loma hribin. V casu nacrtovanja pregrade Malpasset so bili popolnoma prezrti fenomeni, kot so vpliv prepustnosti hribin na napetostna stanja v podlagi in vpliv deformabilnosti hribin pri zagotavljanju ustrezne nosilnosti temeljnih tal pri prenosu obtežb pri locnih pregradah. Nujnost izvedbe detajlnih geoloških in geomehanskih raziskav je postala nujna, tako na lokaciji pregrade kot tudi na širšem obmocju. Posebno pozornost so namenili tudi postavitvi drenažnih sistemov na locnih pregradah, tako pri novih kot tudi že na obstojecih, kjer je bilo ugotovljeno, da so v dolocenih primerih tudi locne pregrade obcutljive na pojav vzgona. Monitoring pregrad je postal sestavni del nadzorstva nad stanjem objekta, še posebej v najbolj kriticni fazi, pri prvi polnitvi akumulacije. V tem kontekstu je vzpostavljen sistem nadzorstva, ki spremlja obnašanje konstrukcije s postopnim dvigom gladine in temu ustrezno ukrepanje, ce so odstopanja glede na predvidevanja. Pri nadzorstvu locnih pregrad so bile uvedene nove tehnike spremljanja odziva pregrad, npr. klinometer, s katerimi je mogoce ugotoviti pomike konstrukcije. Avtor: Andrej Kryžanowski EKSKURZIJA – PREGRADA VALLON DOL IN VODARNA SAINTE-MARTHE, 31. 5. 2022 Torek, 31. 5. 2022, je bil v okviru letnega srecanja ICOLD, razen za Generalno skupšcino, rezerviran tudi za tehnicne oglede. Zaradi svojega aktualnega projekta pregrade Suhorica sem izbral ogled pregrade za pitno vodo Vallon Dol in centra za proizvodnjo pitne vode Sainte-Marthe. Oba objekta sta del ogromnega vodooskrbnega sistema Canal de Provence, katerega sodobni zacetki segajo 60 let v preteklost. Tehnicni del sistema obsega štiri velike pregrade (La Verne, Bimont, Bras de la Plaine in Dardennes), 90 lokalnih akumulacij in zadrževalnikov, 216 km kanalov, akvaduktov in sifonov, 5600 km distribucijskega omrežja, pet cistilnih naprav in 20 naprav za cišcenje pitne vode. Sistem s 560 zaposlenimi na leto zagotovi 220 mio m3 vode. V zadnjih 20 letih so vanj vložili 620 mio €, vsako leto tudi sedaj vlagajo okrog 30 mio €. Prvi in tudi še danes zelo pomemben del sistema je bil vzpostavljen leta 1849, ko je bil po 15 letih gradnje odprt prvi dovodni kanal, Canal de Marseille, ki je dovajal vodo iz reke Durance. Že ta je bil dolg 80 km, poleg tega pa je imel še 160 km dodatnih distribucijskih kanalov. Povod za gradnjo je bil strah pred epidemijo kolere, ki je v letih 1834 in 1835 v Marseillu vzela skoraj 3500 življenj. Kanal je bil že za tiste case velik tehnicni dosežek, saj je vkljuceval 84 tunelov, 18 mostov (akvaduktov) in 12 vmesnih bazenov. Sistem je kasneje postopoma rastel do današnjega obsega in se še vedno dopolnjuje in nadgrajuje. Zelo velik filtracijski bazen vodarne Sainte-Marthe (prostornina 255 olimpijskih bazenov). Prva tocka našega ogleda je bila vodarna Sainte-Marthe, ki leži na gricu na obrobju Marseilla. Obsega precejšnjo površino, ker je bila zgrajena že leta 1934, z današnjimi tehnologijami bi bila lahko precej manjša. Najvecji objekt je usedalnik s prostornino 450.000 m3. Uporabljene tehnologije so klasicne: grobo cišcenje na rešetkah, koagulacija in flokulacija, usedanje, filtracija, ozonacija, kloriranje in zacasno shranjevanje, cemur sledi distribucija v sistem. Kapaciteta je 278.000 m3 vode na dan, kar predstavlja 55 % dnevne porabe Marseilla. Vodarna Sainte-Marthe, glavna dvorana objekta za ozonacijo. Na levi so aktivni ozonatorji, na desni pa razstavljeni muzejski modeli. Eden od zgodovinskih modelov ozonatorjev. Omenil bi še dve zanimivosti: Prva je, da kot enega od bioloških detektorjev za kakovost vode uporabljajo postrvi; ce poginejo, je nekaj hudo narobe (slika 4). In druga: Standardno dopustna temperatura vode v distribucijskem sistemu je 25 °C. Podatek je bil dan na vprašanje, koliko se zaradi velikega filtracijskega bazena voda poleti segreje in je bil na ponovno vprašanje, ali to ni morda kakšna izjemoma dopustna vrednost, še enkrat potrjen. Osebno se mi zdi tako visoka vrednost nenavadna in za Slovenijo nesprejemljiva, ne poznam pa naših konkretnih predpisov. Akumulacija Vallon Dol zagotavlja tedensko zalogo vodo za Marseille in se redundantno napaja iz dveh krakov sistema Canal de Provence. Pregrada in akumulacija sta bili zgrajeni v letih med 1970 in 1972 v naravni dolini, ki so jo zaprli z glavno pregrado in tremi sekundarnimi pregradami. Celotna akumulacij, vkljucno s pregrado, je tesnjena z asfaltno oblogo, ima volumen 3 mio m3 in površino 17 ha. Skalometna glavna pregrada je visoka 47 m in ima prostornino 480.000 m3. Biodetekcija onesnaženja s postrvmi. Zracna stran pregrade Vallon Dol. Krona in vodna stran pregrade Vallon Dol ter odvzemni stolp. Odvzem vode je možen na štirih nivojih. Akumulacija Vallon Dol; v obrežnem delu je precej zarašcena z algami, enkrat na leto jo izpraznijo in ocistijo. V daljavi so vidne jate ptic (galebov), ki jih ne preganjajo. Videli smo tudi nekaj manjših rib. Vtocni objekt v akumulacijo Vallon Dol z dotokom iz dveh vej sistema Canal de Provence. Ekskurzija se je zakljucila pri Palais Longchamp v središcu Marseilla. Palaca je bila zgrajena v cast prihoda vode iz Canal de Marseille v mesto. Danes so v njenih krilih muzeji, centralni del pa predstavlja tako imenovani Château d'Eau. Dodatni viri: Canal de Marseille – Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Canal_de_Marseille Home - Société du Canal de Provence: https://canaldeprovence.com/en/first-page/ Avtor: Andrej Širca SESTANEK TEHNICNEGA KOMITEJA A – NUMERICNE ANALIZE, 29. 5. 2022 Sestanek komiteja je potekal 29. 5. 2022 v dopoldanskem terminu, zaradi težav s potovanjem nekaterih clanov pa je potekal v virtualni izvedbi. Sestanek je otvoril predsednik komiteja G. Mazza z uvodnim pozdravom vseh navzocih. Poudaril je, da je zelo prijetno videti vsaj nekatere obraze ponovno v živo. Nato je sledilo delo po dnevnem redu. Prva tocka delovnega dela sestanka je bila potrditev porocila spletnega sestanka, ki je potekal 1. 12. 2021. Sledilo je potrjevanje novih clanov: Gurinderbir Singh Sooch (co-opted), Baeg Lee, Emmanuel Robbe (co-opted), Viacheslav Glagovsky (co-opted), Eugenyiy Vitokhin, Manuel Pirker (co-opted). Sledilo je moje porocilo o izvedbi delavnice 16. BW. Predstavila sem posamezno temo, udeležence in casovnico recenzije pred objavo rezultatov. V diskusiji je bila izpostavljena tema A, ki je plod sodelovanja s komitejem Q, saj smo morda preko te teme našli novo pot (eno izmed tock na poti) za nadaljnje delo komiteja. Bolj obsežno porocilo delavnice je podano posebej v tem glasilu. Emmanuel Robbe pri predstavitvi biltena Capitalization of the results of past BWs: Concrete Dams. Sledila so porocila o napredku biltenov: • Capitalization of the results of past BWs: Concrete Dams. • Capitalization of the results of past BWs: Embankment Dams. • Non-Linear Modelling of Concrete Dams (NLMCD). • Arch Dam Design Methodologies and Criteria, ki nastaja v sodelovanjem s komitejem A. Vsi bilteni so že v zadnjih fazah in lahko pricakujemo njihovo izdajo v naslednjih dveh letih, vsaj v verzijah za pred-objavo. Sledila je nominacija za organizatorja 17. delavnice BW. Kandidaturo je podala Bolgarija. Predvideno bo delavnica izvedena leta 2024. Trenutno se zbirajo teme za delavnico. Sledile so še zadnje priprave za delavnico, ki je bila na vrsti naslednji dan, in v kateri je bil predstavljen bilten, ki nastaja v sodelovanju s komitejem A. Predstavitev z delavnice je na voljo v PDF formatu in jo je mogoce dobiti pri meni (M. Klun). Zadnja tocka so bile prihajajoce volitve novega vodstva tehnicnega komiteja in nove usmeritve za delo v prihodnosti. V zvezi s tem bodo v prihodnjih mesecih potekale aktivnosti preko e-pošte in spletnih sestankov. Avtorica: Mateja Klun SESTANEK YEF, 29. 5. 2022, 17:45–20:00 Srecanja mladih inženirjev se je udeležilo približno 60 mladih inženirjev, ki smo mu prisostvovali tudi aktualni clani (5 clanov) odbora. Sestanek je otvoril Florent Bacchus, predstavnik gostitelja. Sledilo je vabljeno predavanja g. Marca Conrada, enega prvih predsednikov ICOLD YEF, ki je svoje predavanje naslovil z “The Foundation of ICOLD YEF”. Poudariti moramo, da smo namrec letos obeležili 10 let delovanja ICOLD YEF. Uradno je bila obletnica že leta 2021, vendar je bil to prvi fizicni sestanek. Za vse, ki so se kongresa udeležili prvic, je sledila kratka predstavitev poslanstva ICOLD in vodic po konferenci. Nato pa je sledil pregled preteklih aktivnosti: • V obdobju od zadnjega sestanka se je povecalo število sledilcev v YEF LinkedIn skupini; • Izvedli smo spletne sestanke odbora YEF; • Sodelovali smo na virtualnem simpoziju New Delhi 2021, kjer smo imeli posebno sekcijo; • Sodelovali smo na virtualnih skupšcinah v letih 2021 in 2022; • Trenutno je ustanovljenih 27 nacionalnih YEF; • Povecala se je udeležba mladih inženirjev v tehnicnih komitejev; • Izvedli smo 3 spletne seminarje. Sledile so volitve s predstavitvami kandidatov in glasovanjem. Prejeli smo dve kandidaturi na mesto predsednice za mandatno obdobje 2022–2025,: Giulie Buffi in Mateje Klun. Izvoljena sem bila Mateja Klun. Za clane odbora smo prejeli naslednje kandidature: Erjon Qosja (Albania), Celso Pontes, Mayari Bernard-Garcia, Xu Yao, Amit Gautam, Janice Zhang, Gabriella Molinder, Wilberforce Manirakiza. Izvoljeni so bili Amit Gautam, Wilberforce Manirakiza in Gabriella Molinder. Vzporedno s preštevanjem glasov so potekale diskusije v manjših skupinah. Jaz sem vodila skupino na temo Izzivi pri numericnih analizah pregrad. Po koncnem preštevanju glasov je novo izvoljeno vodstvo sledece: • Mateja Klun, 2022–2025 • Gabriella Molinder, 2022–2025 • Amit Gautam, 2022–2025 • Giulia Buffi, 2021–2023 • Tim Ivanov, 2021–2023 • Wilberforce Manirakiza, 2022–2024 • Florent Bacchus, 2021–2024. Skupinska fotografija z novim in starim vodstvom YEF. Sestanek smo zakljucili s poudarki, zanimivimi za mlade inženirje: mentorstva, ki so bila organizirana med odmori, ekskurzija na pregrado Malpasset ter vecer za mreženje mladih inženirjev. Naslednji fizicni sestanek bo leta 2023 v Gothenburgu, Švedska, v vmesnem casu pa bomo nadaljevali s spletnimi aktivnostmi. O delu YEF sva s predsednikom v odhajanju (E. Baptista) porocala tudi na generalni skupšcini. Avtorica: Mateja Klun STROKOVNI PRISPEVKI CLANOV SLOCOLD Tukaj objavljamo povzetke obeh predavanj, polne prispevke pa lahko najdete v zborniku dogodka ali pri avtorjih. Surveillance of the banks of reservoirs on the Drava River in Slovenia after extensive floods Pavel Žvanut The Slovenian section of the Drava River is 133 km long, and over this distance it has a descent of 148 m. Eight HPPs are located on this section (six directly in the river course, whereas the other two in derivation channels of the river). Ten concrete gravity dams, with a structural height between 17 and 54 m, created eight reservoirs. In addition to their main use for electricity generation, reservoirs are also used for floods mitigation, irrigation, industrial water use and recreation. At the beginning of November 2012, extremely high flows of the Drava River, which exceeded 100-year flood, caused floods in the middle and lower reaches of the river. Extraordinary visual geotechnical inspections of the banks, in order to determine any instability of them, were carried out immediately after this event. Numerous landslides and landslips were identified, as well as damage to nearby buildings, but also damage and threat to transport infrastructure. Damaged banks of reservoirs and damaged infrastructure were instantly rehabilitated. In the future, it is necessary to perform regular and extraordinary surveillance of the banks of reservoirs, drawing attention to damage that needs immediate rehabilitation, thus preventing the occurrence of eventual disastrous consequences. Integration of environmental aspects in the project of run of the river hydropower plant Arto-Blanca, Slovenia, Good practice in mitigation measures – fish pass Nataša Smolar-Žvanut, Dušan Ciuha, Krešimir Kvaternik, Andrej Širca The Arto-Blanca run of the river hydroelectric power plant (Arto-Blanca HPP) is situated in the eastern part of Slovenia and it was built in 2009. The fish pass is located on the right bank of HPP and it was constructed in the way of imitation of natural watercourse with defined hydrological characteristics, morphology, sediments and habitats. It was assessed that fish migration aid is working properly, since 32 different fish species out of 40 species that are characteristic for this part of the Sava River were identified. Among the potamodromous species (migratory fish species), the common nase crossed the fish pass in the largest number during the entire studied period. The hydraulic regime set for the fish pass is appropriate and enables the passage of the target species. Dr. Pavel Žvanut in Dr. Nataša Smolar-Žvanut med predstavitvijo. 39. SVETOVNI KONGRES IAHR (19. 6. 2022–24. 06. 2022) Med 19. in 24. junijem 2022 je v Granadi v Španiji potekal že 39. zaporedni Svetovni kongres IAHR (International Association for Hydro-environment Engineering and Research), ki se ga udeležujejo strokovnjaki in raziskovalci s podrocij hidrološko-okoljskega inženirstva s celega sveta. Po podatkih združenja IAHR se je na kongresu, ki je letos potekal pod sloganom Od snega do morja (angl. From Snow to Sea) zbralo okoli 1200 udeležencev. Najnovejše ugotovitve in rezultati raziskav, ki so jih udeleženci imeli možnost predstaviti v obliki ustne predstavitve ali posterja, so bile razvršcene v osem glavnih tem: (1) Odnosi med clovekom in vodo (angl. Human-water relationship), (2) Upravljanje snega, rek in sedimentov (angl. Snow, river and sediment management), (3) Okoljska hidravlika in urbani vodni krog (angl. Environmental hydraulics and urban water cycle), (4) Vodni objekti (angl. Hydraulic structures), (5) Upravljanje vodnih virov, vrednotenje in odpornost (angl. Water resources management, valuing and resilience) , (6) Racunske in eksperimentalne metode (angl. Computational and experimental methods), (7) Obale, estuariji, priobalna obmocja in morja (angl. Coasts, estuaries, shelves and sea) in (8) Ekstremni dogodki: od suš do poplav (angl. Extreme events: from droughts to floods). Vsako od tem je podrobneje sestavljalo od 6 do 8 podtem. Poleg splošnih sekcij, kjer so potekale predstavitve prispevkov naštetih tem, so v sklopu kongresa potekali še drugi dogodki, kot so posebne sekcije, razprave na visoki ravni, tehnicni ogledi, spremljajoci dogodki, delavnice in drugo. Razstavljenih in predstavljenih je bilo tudi vec kot 100 posterjev, preostali prispevki so bili predstavljeni ustno. Kongresa IAHR se je udeležilo tudi osem predstavnikov iz Slovenije tako iz prakse kot akademskih voda. Da je hidro-okoljsko inženirstvo tudi v Sloveniji precej aktivno prica dejstvo, da smo predstavili skupno sedem prispevkov, ki so obravnavali teme pod številkami (2), (6) in (8). Prispevki, ki so bili predstavljeni v obliki posterjev, so razstavljeni in na voljo za ogled v drugem nadstropju Oddelka za okoljsko gradbeništvo, Hajdrihova 28 (UL FGG). Po koncu konference je na spletu izšel zbornik, ki je prosto dostopen in v katerem je zbranih 1034 clankov. Kljub obsežnemu programu konference, ki je ponujal zanimiva predavanja in delavnice, smo našli tudi cas za ogled znamenitosti gostujocega Andaluzijskega mesta. Med najbolj prepoznavnimi je zagotovo srednjeveški palacni kompleks Alhambra, kamor je bila voda za znamenite vodnjake in vrtove preko mreže manjših kanalov speljana že v 13. stoletju in je takrat veljala za enega najbolj naprednih in dovršenih hidravlicnih sistemov na svetu. Prihodnji, 40. kongres IAHR bo kljub bienalni tradiciji potekal že naslednje leto avgusta na Dunaju. Rok za oddajo povzetkov prispevkov je odprt do oktobra 2022. Udeleženci IAHR s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Palacni sistem Alhambra. Avtorici: Klaudija Lebar in Tamara Kuzmanic BREZPLACNI SPLETNI SEMINARJI V okviru aktivnosti ICOLD YEF je tudi organizacija brezplacnih spletnih seminarjev. Do tega trenutka smo organizirali štiri, posnetkih vseh pa so na voljo na spodnjih povezavah. https://www.youtube.com/channel/UC05fqnmx6rKKmXSkG3-fnSw https://www.linkedin.com/groups/4679910/ Vabljeni k udeležbi na prihajajocih dogodkih. Avtorica: Mateja Klun TRADICIONALNA EKSKURZIJA DRUŠTVA Tradicionalna ekskurzija društva zaradi epidemije novega koronavirusa leta 2021 žal ni bila izvedena. NAPOVED STROKOVNE EKSKURZIJE DRUŠTVA 2022 Napovedujemo letošnjo strokovno ekskurzijo društva. V terminu 19.–23. 10. 2022 se bomo odpravili v Albanijo. Predvideni odhod avtobusa iz Ljubljane je na dan odhoda v pozno popoldanskih urah, predvideni povratek v Ljubljano na dan prihoda pa je prav tako v pozno popoldanskih urah. Strokovni del ekskurzije bo predvidoma obsegal vodene oglede: • Hidroenergetskih objektov na Drinu: Komani, Zadeja, Qyesaq; • Hidroenergetskih objektov na reki Mat: Ulza, Shkopeti; • Mosta na Pelješac. http://www.kesh.al/en/asset/koman-hpp/ https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html O nacinu prijave, strošku ekskurzije in tocnem programu boste obvešceni po e-pošti, najava bo objavljena tudi na LinkedIn strani društva. Vljudno vabljeni! HYDROPOWER EUROPE FINAL EVENT: The Important Role of Hydropower in the Energy Transition Konferenca je potekala preko spleta. Predstavitve lahko najdete tukaj: https://www.icold-cigb.org/GB/news/events.asp Posnetek pa je na voljo na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=iFaxpIGHrD4 AKTUALNO Aktualne informacije redno objavljamo na: https://www.linkedin.com/company/slocold/ Vljudno vabljeni k sledenju in soustvarjanju vsebine. PRIHAJAJOCI DOGODKI http://incold.co.in/ https://ancoldconference.com.au/ AFRICA 2022 - WATER STORAGE AND HYDROPOWER DEVELOPMENT FOR AFRICA 29. 11–1. 12. 2022, Speke Resort Munyonyo Conference Centre, Lake Victoria, Uganda https://www.hydropower-dams.com/africa-2022/ 43. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE 23. 10.–14. 10. 2022, Kulturni center Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 1, Rogaška Slatin https://sdgk.si/index.php?id=80 HYDRO 2023 16.–18. 10. 2023, The EICC, Edinburgh, Scotland https://www.hydropower-dams.com/hydro-2023/ 33. MIŠICEV VODARSKI DAN 5. 10. 2022, Dvorana narodnega doma, Maribor https://www.vgb.si/media/RAZPIS_33.MVD_2022.pdf IAHR WORLD CONGRESS 21.–25. 8. 2023. Dunaj, Avstrija https://www.iahr.org/index/detail/201 DAM SAFETY 2022 18. 9.–22. 9. 2022, Baltimore, MD https://damsafety.org/training-center/conference/dam-safety-2022 91ST ICOLD ANNUAL MEETING 2023 Swedish Exhibition & Congress Centre, Svenska Mässan, Gothenburg, Švedska 11.–15. 6. 2023 Rok za oddajo povzetkov: 16. 10. 2022 https://icold-cigb2023.se/ 12TH ICOLD EUROPEAN CLUB SYMPOSIUM Congress Centre Kursaal Interlaken, Interlaken, Švica 5.–8. 9. 2023 Rok za oddajo povzetkov: 30. 9. 2022 https://www.ecsymposium2023.ch/en https://www.ecsymposium2023.ch/en/symposium/themes-du-symposium/Flyer_ECS2023.pdf PLACILO CLANARINE ZA LETO 2022 Vse zamudnike vljudno naprošamo, da poravnate clanarino za leto 2022. Tako kot pretekla leta znaša individualna clanarina 25 €, poravnate jo lahko z nakazilom na racun društva. Podatki za placilo: Prejemnik: Društvo SLOCOLD, Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana IBAN: SI56 0201 0001 9573 887 BIC: LJBASI2X Referenca: SI 00 2022 Namen: Clanarina za leto 2022 NASLEDNJA ŠTEVILKA VELIKIH PREGRAD Naslednja številka izide decembra 2022. Vse, ki bi želeli s svojo vsebino prispevati, vabimo, da prispevke pošljete na naslov mateja.klun@fgg.uni-lj.si. Na ta naslov sprejemamo tudi zanimivosti iz sveta pregradnega inženirstva. Vsi prispevki so zelo dobrodošli!