Vestnik. Zakonski načrt o preosnovi § 55. drž. šol. zakona so v državnem zboru vložili nemškonacionalni poslanci. Načrt priobčimo prihodnjič v originalu. Naš sotrpin — žnpan. V obeini Gor. Logatec so se zedinili obč. odborniki po posvetovanjih in enoglasno volili za župana tov. P u n č u b a. Zasluži to čast,_ saj žrtvuje mož vse moči za delo v obeini. Če je učitelj najboljši tajnik, zna biti tudi lahko najboljši župan. Živel! Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra. V proslavo 60 letnega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. sestavil Emil A d a m i č, u6itelj v Kamniku, je naslov krasni skladbi, ki jo je založilo BDruštvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Ljubljani. Partitura, obsežna 52 strani se dobi v Učiteljski tiskarni po 5 K. Vpisovanje za sprejemne izpite v prvi letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 6. julija ob osmih, v prvi letnik c. kr. moškega učiteljišča v sredo, dne 15. julija ob osmih. Sprejemni izpiti se prično v torek dne 7. julija, oziroma v četrtek, dne 16. julija ob osmib. Okrajna učiteljska konferenca sloTenskih ljudskih šol t Ljabljani je bila dne 11. rožnika t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani nMestnega doma". V proslavo 601etnega vladanjaNj.Vel.eesarja Franca Jožefal. je bila najprej s 1 a v n o s t n a s e j a , ki jo je otvoril c. kr okrajni šolski nadzornik g. A. M a i e r s slavnostnim govorom, ki je v njem v vznesenih besedah omenjal redkega praznika 60letnega jubileja ter poudarjal, da ostane ta praznik zapisan z zlatimi črkami v zgodovini naše države. Milijoni avstrijskih državljanov zro letos oduševljeno in s ponosom na'prestol Njega, ki osredotočuje že 60 let politiško in kulturno življenje naše države. Poudarja, da ne bo razmotrival važnosti in 601etnega delovanja Nj. Vel. presvetlega cesarja, saj vemo vsi, kaj nam je naš velikodušni deželni oče. Da ima danes Avstrija napredno in moderno šolstvo, je vse le zasluga Njega, čigar posvečeno osebo obžarja letos glorija 60letnega jubileja. V vsi veliki monarhiji napreduje šolstvo in povsod, kjer se zbira učiteljstvo, se spominja z veseljem iu uavdušenjem Njega, ki je z novim državnim šol. zekononi vstvaril šolstvu noy temelj in na isto obračal posebno pažnjo. Tudi danes stopa učiteljstvo pred svojega plemenitega vladarja iu mu poklada ua glavo venec časti in hvaležuosti, pa mu zajedno obljublja, da boče vbodoče takisto kot doslej vcepljati ? otroška srca neomajano zvestobo in ljubezen do Njega. Vsi avstrijski narodi pošiljajo v teh dneb vroče želje k nebu: MBog ohrani našega preblagega vladarja do skrajmh mej človeškega življenja!" Z ujimi združeni v duhu kličemo tudi mi, slovenski učitelji iz dua duše: BOesarju Francu Jožeful. vekovita slava, slava, slava!" Zborovalci so zaklicali navdušeno trikratni BSlava", nakar je učitelj g. A. E a p e omenjal vdanostne izjave ljubljanskega učiteljstva namreč, da mu iste ni treba utemeljevati, zakaj utemeljena je že v posvečeni osebi Nj. Veličanstva samega, pa takisto v njegovih velikih delih. Govornik pravi, da se s to izjavo pridružuje ljubljansko učiteljstvo vsem stanovom in vsem narodom naše lepe Avstrije, ki letos tekmujejo v izrazih genljive zvestobe, da bi vidno pokazali svojo neomajano vdanost in zvestobo do preljubljenega vladarja, ki je pred 60 leti zasedel svetli prestol svojib slavnih pradedov, in ki ga je na njem obranil Bog do danes v srečo avstrijskib narodov. Ime cesarja Franea Jožefa I. — je nadaljeval — se blesti poleg premišljenih, poleg genijalnih in odločnih, poleg viteških, velikih in človekoljubnih vladarjev iz rodovine habsburške z zlatimi črkami v zgodovini naše države, in baš stan učiteljev je, ki je premodremu vladarju dolžan večje hvaležaosti kakor katerikoli drugi stan in viden izraz bvaležnosti ljubljanskega učiteljstva bodi vdauostna izjava. Predlaga, da isto oddajo gg. c. kr. okrajni šolski nadzornik in vsi šol. voditelji in voditeljice visokemu predsedstvu vojvodiue Kranjske, da ista predloži pred Najvišji prestol ta sicer skromen, a tem iskreneji izraz ia zagotovilo neomajane vdanosti in zvestobe ter vročo ljubezen do Njega Veličanstva. Po teh nvodaih besedah prebere vdanostoo izjavo in jo nato izroči predseduiku konferencije. Nato je učiteljstvo zaključilo slavnostno sejo s cesarsko himno. — C. kr. okr. šolski nadzornik g. A. Maier je za tem otvoril kouferencijo. Pozdravil je vse navzoče ter imenoval za namestnika starosto ljubljanskega učiteljstva Leopolda A r m i č a , za zapisnikarja pa g. G o v e k a r j a in gdč. E o j č e v o. V nagovoru se je sporainjal s toplimi besedami urarlih stanovskih tovarišev in tovarišic : Kobau Olge. M. Donaenice Dereani, Emilije Guzelj, ravnatelja Eaktelja in Val. Kumra. V znak sožalja so zborovalci vstali s sedežev. Soglasno so se sprejele knjige, ki naj se na novo u^edejo v prihodnjem šol. letu. Te so : Gabršček-Bazinger: Berilo in slovnica za II razred; Jožef Volc: Velike zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za IV., V. in VI. razred; JožfcfBrinar:Oitankazaineščanske šole I. del, za VJ. razred ; Ivan Macher: Prirodopis za meščanske šole, III. stopnja, za VIII. razred. — Za knjižnični odbor je poročal njega načelnik gospod nadučitelj J. D i m n i k. Oraenja, da je bilo dohodkov 200 K od občinsktga sveta. Od 3290 knjig prejšnjega leta, je narasla knjižnica leta 1907. na 3411 knjig. Da se izboljša njen gmotni položaj, je poročevalec predlagal, naj mestni šol. svet naprosi občinski svet, da izboljša letno dntacija od 200 K na 800 K, in da naj da letos 100 K izredne podpore. Predloga sta se soglasno sprejela. V kn.jižnični odbor za šolsko leto 1908/09. so bili iznova vol.jeni g. nadučitelj J. Dimnik, ter gg. učitelja J. Furlan in V. Sadar, v stalni odbor pa gdč. M. IVIarovtova ter gg. učitelji J. Likar, Eazinger in J. Eežek. — Ko se je nadučitelj g. Leopold Armič predsedniku zahvalil za vodstvo konferencije, je ta isto zakljueil. Razpisano je s šolskim letom 1909 raesto glasbenega učitelja na mariborskem učiteljišču. Prošnje do 16. julija na dež. šolski svet v Gradeu Umrl je v Škofji Loki bivši šolski vodja Fran Praprotnik, ediui brat pokojnega Andreja Praprotnika, stai 75 let. N. v m. p.! Potrjeni zakon. Cesar je due 5. t. m. sankcioniral zakon glede ureditve učiteljskih plač, ki ga je sklenil istrski deželni zbor. Počitniška kolonija za ljubljanske otroke. Mestui magistrat pošlje letos na počitniee v zavetišče pri Cerkljah na Gorenjskem 120 otrok. Prideli pa tej koloniji tudi nekaj učiteljev za nadzorstvo. Takemu učitelju se dovoli baje: 1. Prosto stanovanje in hrana za učitelja in tudi vso njegovo rodovino, ker bi bila prevelika žrtev, da bi na ljubo svojim otrokom pustil dva meseca svojo rodovino v nemar. 2. Mesečne remuneracije 120 kron, kar ni ravno preveč, ker bi pač nihče za manj ne prevzel tega težavnega posla. 3. Po končanih počitnicah se mu dovoli dvaraesečni dopust, da si ho mogel odpočiti od napornega dvanajstmesečnega dela. Jubilcjska okraj. učiteljska konferenca za litijski okraj, ki se je vršila 10. dne t. m. v prijazni vasi Smartnem pri Litiji, se je izvršila kaj s-lavuostno. V lahkem vetru so plapolale zastave v pozdrav učiteljstvu, ki je prihitelo v polnem številu na ta praznik. Ees je, da praznujemo praznik okraj. učiteljske konference vsako leto, toda vsako leto ni jubilejsko leto in vsako leto ni tako svečanostne razporedbe, nego je bila razporedba letošnja. Ob deveti uri se je zbralo učiteljstvo v dekanijski cerkvi k slavnostni službi božji, pri kateri je popeval kaj lepo mešani zbor učiteljstva litijskega okraja. Ne raoremo si kaj, da bi ne omenili pri tej priložnosti gdč. Peršlove, ki je kaj lepo zapela: rAve Maria" Po slavDOstni službi božji se je zbralo učiteljstvo v kaj okusno ovenčauem šolskem poslopju k slavnostnemu predavanju: BOesar Franc Jožef I.", ki ga je priredil gospod c. kr. okraj. šolski nadzornik Ljudevit Stiasoy. Divili srao se krasnira skioptiškim slikatn. Da, kulturna stran je glavna stran vsakega vladarja. Ker izide predavanje itak tiskauo, zaraditega se ne bomo izpuščali v podrobnosti natem mestu. Po tem predavanju je poročal tov. Bernard Andoljšek, nadučitelj iz Litije, o razvoju ljudskega šolstva za vladanja cesarja Franca Jožefa I. Tudi to predavanje izide tiskano. In prav je tako. Škoda lepega dela, da bi se razblinilo v prazen nič. Marsikdo. ga bo čital z zaniraanjem in vsakdo s pridom. Na predlog tov. Franca Mlakarja, učitelja iz Šraartna pri Litiji, se sklene, da se naj uvrsti v konferenčno poročilo tudi predavanje gdč. Ivaue Dolinarjeve, učiteljice iz Višnje Gore. S svojim predavanjem je nas ravnokar omenjena gospodična jako razveselila. Zapustila je starikav način čitanja in se oprijela manire govornikov. In tako je prav. To bi se naj poizkušalo povsod. Zakaj na tak način se izobrazi učiteljstvo prav labko v govoraištvu. Iq dobrih govornikor rabitno v našera stanu. Bes je, da dar govora ni dan vsakomur, a komur je dan, ta naj ga uporablja v prid, in povzdigo našega stanu in naroda našega. Saj govornikova beseda ima silno moč. Stalni odbor in knjižnični odbor ostaneta stara. Med odraorom se sklene sledeČe: 1. Društvo prispeva za spomenik umrlemu tovarišu Eogelbertu Kavčiču, bivšemu nadučitelju pri Sv. Križu. 2. Dovoli se prispevek za spomenik slavnega Lege. 3. Da se pokaže, da je učiteljstvo litijskega okraja iz veeine oaprednega mišljenja. se oglasi šest udov prostovoljno, da pohite kot delegati v Gorico. Po izčrpani razporedbi pa je pobitelo učiteljstvo v kaj okusno okrašene prostore g. Ivana Eobavsa. Postrežba je bila izborna. Isto velja o jedi in pijači. To gostilnico priporočamo tujcem prav toplo. Skupnega obeda se je udeležilo skorej vse učiteljstvo. Počastili so nas s svojo navzočnostjo gg. c. kr. okrajni glavar Viktor Parma in pa komisar s svojo dražestno gospo soprogo. Iz venca govorov je nam omeniti v prvi vrsti govora gg. c. kr. okraj. šol. nadzornika Ljudevita Stiasny, ki je napil v imenu zbranega učiteljstva presvetlerau cesarju Francu Jožefu I, in pa c. kr. okraj. glavarja Viktorja Parme, ki se je zahvalil za patrijotizem, ki ga učiteljstvo ne nosi samo na jeziku, teraveč tudi v srcu. Pozabiti pa ne sraemo tudi govorov tov. Andoljška, Zajca, Škerbinca iu Blagaaje. Omeniti moramo tudi vdanostno izjavo, ki jo je poslalo učiteljstvo na predlog tov. Andoljška našerau presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Po končanem obedu se je razvila neprisiljena ia zaraditega prijetna zabava. Celo bogiuje Terpsihore se ni pozabilo povsem. Škoda, da so nas domislile Hore tako hitro doma. Nehvaležai bi bili, ako bi ne pohvalili učiteljstva iz Šmartna pri Litiji in med temi še posebno tov. nadučitelja MihaJla Debeljaka, ki je imel največ skrbi in dela, da se je. izvršila slavnost tako lepo. Osebne vesti na Eranjskein. Zaradi bolezni je dobil dopust do konca šolskega leta učitelj in vodja šole v Zagradcu A n t o n V o d e in pride na njegovo raesto definitivna učiteljica M a r i j a Jagodičeva iz Žužemberka. Na raesto umrlega učitelja Fraaca Auserja v Bohinjski Beli je imenovana za suplentinjo izprašana učiteljska kandidatinja Josipina Arhova. Opozarjiirao na razpisano učiteljsko mesto na petrazreduici v Brasloveah. Kraj je slikevit trg. kakor so pač ravno najlepši deli slovenske Štajerske. Saj že mora SaviDJska dolina sama biti cilj mnogih učiteljev zaradi svoje mikavosti, imovitega in naprednega prebivalstva Šolske razraere so v Braslovčah tako ugodne, kakor si jih le more učitelj želeti! V bližini Braslovč jedva četrt ure je oddaljena postaja Polzela. Šola je v drugem krajevnem razredu; življenski odnošaji so prav solidni. Eok za kompctenco poteče z 20. junijera. Z Notranjskega nam piše tovariš: BUčiteljski Tovariš" št. 45 1. 1907 piše med drugim. BPakt je, da so naše plače naravnost škandalozne", ter prav kolegialno nasvetuje, da bi tisti tovariši, ki so prebili častno 40 let v taki službi, kakršna je ravno učiteljska, kar priča, da so to pravi junaki v sedaujem slabotnem človeštvu, stopili v pokoj. Prav lep je ta nasvet. Tudi iz zdravstvenih ozirov bi učitelji po 40 letnem delovanju to teško službo radi pustili. Pri tera kolegialnem nasvetu se pač ni pomislilo, da je v pokoju utrujeoemu staremu učitelju tudi potreba hrane, pijače, obleke in še ne preskrbljene otroke vzdrževati in plačevati drago stanovanje. Pokojnina je manjša od plače. Pri tem uasvetu se pa tudi ni pomislilo na to, da so starejši učitelji služili po šest let in tudi še več let, ki se jim ne štejejo v pokojnino, ker jim ni bilo mogoče toliko si prihraniti, da bi se zamogli kakih 10 dni vzdrževati v Ljubljani za preizkušnjo učiteljske usposobljenosti in plačati takso, zakaj v pokoj se šteje le tisti službeni čas, ki ga je kdo, opravivši preizkušnjo v učiteljski pripravnoati, doslužil na kaki javni šoli. V pokoj stopivšemu učitelju pa odpade tudi draginjska doklada, ki je učitelju rea rešilna podpora. Pomisleka vredno je torej, kako naj atari in utrujeni učitelj potem v pokoju živi, ako poleg tega še svojih otrok ni preskrbel. — Želeti bi bilo, da bi se gospodje deželni poslanci vsaj nekoliko ozirali pri regulaciji učiteljskih piač na žalostni položaj tudi starejših zaslužnih učiteljev. — Ako bi se vsa službena leta vštela v pokojnino, bi potem ne bilo učitelja, da bi ne uložil takoj prošnjo za pokojnino, ko bi doaegel predpisano 401etno zakonito službeno dobo. S tako odredbo bi bilo tudi mlajšim učiteljem nekoliko pomagano, in učiteljski stan bi bil vsaj nekoliko glede avanziranja na boljšem. Štajerski okrajni šolski nadzorniki so dne 9. t. m. zborovali v Gradcu. Sklenili so ustanoviti štajersko zvezo okrajnih šolskib nadzornikov in delati po načrtu nadzornika Peerza iz Ljubljane za zvezo vseh avstrijskih okrajnih šolskih nadzornikov. Sklenilo sejetudi še prositi železniško ministrstvo za znižanje voznin in prositi deželni šolski svet za odmero primernib dijet. Ustanovil se je stalen odbor za tekoče posle. Udeleženci so bili s seatankom prav za•dovoljni in so skleuili prirediti vsako leto enakega. 4000 zaplenjenih pesmaric. Iz Gnezna poročajo: Oblastnija je zaplenila 4000 poljskib pesraaric, in sicer zaradi revolucionarne vsebine! Eakšne misli že navdajajo dvanajstietno deklico. Navado imam, da preiščem, odnosno dam preiskati učence tupatam. Pri teh Bvizitacijah" naletim na marsikaj zanimivega. Evo vam nekaj takega po originalu: I. del. 1. Bada muziko poslušaš. — 2. Eada poješ. — 3. Eada piješ vino. — 4. Keko let bi rada živela. — 5. Keko si stara. — Keko pa tvoja mati. — 7. Si kaj ubogim delila. — 8. Kero moško ime se ti najbolj dopade. — D. Kakšna farba se ti najbolj dopade. — 10. Kera fara se ti najbolj dopade. — 11. Imaš brata. — 12. Keko služi na dan. — 13. Kakšni glas se ti najbolj dopade. — 14. Bada plešeš. — 15. Komu najrajši jesti daš. — 16. Maš rada dosti penes. — II. del. — 1. Maš pajba. — 2. Je kaj fest. — 3. Je že star. — 4. Keko je star. — 5. Keko prifof ti je pisa. — 6. Keko pa ti njemi. — 7. Te ima rad. — 8. Kaj mu je ime. — 9. Kakšne ma oči. — 10. Skere fare je doma. — 11. Je bogat. — 12. Keko ma herbije. — 18. Kakšen ma glas. — 14. Je priden. — 15. Komi je podoben. — 16. Boš si ga vzela. Fran Košir. Grermanizacja na debelo se izvršuje v tržaškib nemških šolah. Učencem je celo strogo prepovedano medsebojno občevanje v materinskem jeziku. Kakor poročajo z Dunaja, je državni poslanec dr. B y b a f tozadevno vložil interpelacijo na naučnega ministra. Dekliško trgorsko šolo, nemško se¦veda, misli ustanoviti celjska mestna občina, če dobi dovoljeno podporo od d r ž a v e , o b č i n e in graške trgovsko-obrtne zbornice. Slovenski davkoplačevalci bodo tedaj iznova plačevali za zavod, kjer se bo dosledno preziral njibov jezik. In ne le to: celjskim Nemcem, ki so že itak preoblagodarjeni z raznimi šolami in zavodi, naj dasta vlada in dežela zopet za nov ponemčujoč zavod podporo — Slovenei pa ne dobe niti najpotrebnejšega! Slovensko učlteljstvo kočevskega okraja priredi v proslavo 601etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v korist BUčiteljskemu konviktu" v nedaljo dne 21. junija 1.1. j u b i 1 e j n i v e č er v salonu g. Antona Arko v Eibnici. Vzpored: 1. Prolog, (gOTori nadučitelj g. Štefan Tomšič). 2. Cesarska pesem, pevski zbor. 3. Vinko Krek: Pogovor z domom, mešan zbor. 4. E. Adamič: P r i z i b e 1 i, samosper. 5. Ferdo Juvanec: Planioarica, mešan zbor. 6. Dr. Benjamin Ipavec: C i g a n k a Marija, samospev (g. Viktor Grčar). 7. Earol Hoffmeister: Nocturno, duet (gospa E. Burger in g. L. Tomšič). 8. Dr. Guatav Ipavec: Lahko uoč, mešan zbor. — Premor 20 minut. — 9. »Povabim si maj o rj a". (Šaloigra v enem dejanju). Iz prijaznosti sodelujejo pri pevskih točkah p. n. gospice pevke in člani BPevskega kluba«. Solotočke spremlja na klavirju gospa Hermina Ančik. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopina: Sedeži «d I. do V. vrste po 2 K, drugih vrst po 1 K. Stojišča po 60 h. Predprodaja vstopnic pri Božidaru Betriani v Eibnici.