LISTEK. Zioibt ntpoltonsktj« vojak«. f Francodd spisal Broknvaan-Chafcrian; preložil AL B. 8. nadaljevanje. Pogledal sem tja in v daljavi ugledal Habsburg, vojaš-nioe, 6modnišnice in zvonik, odkoder sem bil s starim Brainsteinom pred šestimi tedni videl Katarinino hišo: »9© to je bilo sivo, gozdi naokrog pa črni. Rad bi bil po Btal nekaj minut, a oddelek' je koraikal dalje in jaz sem moral ž njimi. Šli smo navzdol proti Mettingenu. Vffl. Tisti dan smo prišli v Bitsoh, drugega v Horrubadh, v Kaiserslautern rtd. Med tem je bilo zopet pričelo snežiti. Kakor večkrat poprej sem si med tem dolgim maršem fcdel debelega plašča gospoda Guldena in čevljev z dvojnimi podplati. Hodeč zdaj med gorami ,zdaj po dolini. smo prehodili nmogo vasi. Pri vhodu v vsako vas so bobnarji prijeli za bobne in zabobnali koračnico. In smo dvignili glave in stopali 'krepkeje, da bi bili videti kot stari vojaki. Ljudje so prihajali k malim oJcniom ali pred vežna vrata ter rekali: »Novinci so.« Zvečer na počivališču smo bili vsi srečni, da si bodo ¦počile trudne noge, posebno jaz. Ne morem reči, da so me j\oge bolele, a kako so bile težke! še nikdar nisem ol> l&itil take utrujenosti. Naša listina nam je dajala pravico do prostora pri ognjišču, a ljudje so nam dajali prostora itudi pri mizi. Skoro povsod smo imeli kislo mleko in krompir, včasih tudi svežo slanino in skledico kislega zelja. Otroci so se nam približevali ter nas opazovali; starci so povpraševali, k. katerega lcraja smo in kakšno rokodelstvo Bmo imeli prej; inlada dekleta so nas gledala z žalostnimi oLrazi ter mi-slila pri tem na svoje ljubimce, ki so bili od- šli v vojsko pred petimi, šestimi ali sedmimi meseci. Potem so rae peljali k postelji sinovi. S kako nnslado sem se iztegnil v njej! Kako rad bi bil spal celih dvanajst ur! A že na vse zgodaj, ko se je svitalo, me je vzbudilo jbabnanje. Strmel sem v okajene tramove na stropu, male, z ledom pokrite šipe v okniih, in se vprašal: »Kje pa sem?« In srce se mi je skrčilo m rekel sem sam pri sebi: »V Bitschu si, v Kaiserslauternu . . . rekrut si!« In potem sem se moral hitro obleči, vzeti torbo na pleča in hiteti k apehi. »Srečno pott« je rekla gospodinja, ki se je bila vzbudila že zgodaj. »Hvala lepa!« je 'odgovoril novinec. In odhiteli smo. Seveda . . . srečno pot! Ne bodemo te videli več, siromak . . . Koliko drugih je šlo isto pot' Nikdar ne pozabim, kako sem drugi dan po našem odhodu v KaiseTslautenui, ko sem bil snel torjbo, da bi oblekel novo srajco, med srajcami našel inajhen, precej težak zavitek, v katerem sem, odprši ga, naletel na štiriinpetdeset frankov v kosih po šest lir in na papirju te-le besede gospoda Guldena: »Bodi vedno priden in pošten v vojni. Misli na svoje sorodnike, na vse tiste, za katere bi dal svoje življenje, in ravnaj po človeško s tujci, da bodo tudi oni po človeško ravnali z našimi. Bog naj te pripelje nazaj k nam . . . naj te varuje nevamosti! Tu imaš nekaj denarja, Jože. Dobro je, da ima človek daleč od svojcev vedno nekaj denarja pri roki. Piši nam, kadar le moreš. Poljubljam te, dete moje, ter te pritiskam na srce.« Solze so me polile, ko sem čital te vrstice in mislil sem si: »Nisi čisto zapuščen na tem svetu . . . Vrli ljudj€ se te spominjajo. Nikdar ne pozabiš njih dobrih svetm'.« Slednjič smo peti dan proti deseti uri zvecer prišli v Majnc Dokler bom živ, se bojm spominjal na to. Strašen mraz je bil. Odrinili smo na vse zgodaj in dolgo, predno smo prišli v mesto, marširali skozi vasi, ki so bile prenapolnjene vojaštva: konjeništva in peštva, dragoncev v kratkph jopičih in čevljih, s slamo nabasanih, ki so sekflli led na potoku, da so motgli napajati konje, medtem ko so drugi svežnje n\rve in slame spravljali v hleve; trans- partov smodruka in krorgel, ki so se pojrvikali zo cesti, pokriti z ledom; estafet artilerijskilh oddelkov, pontonirjev, ki so tekali po zasneženem polju in se tako inalo zmenili za nas, kakor bi nas ne bilo. Stotnik Vidal je bil, da bi se segrel, stojnl s konja in ]>ridno korakal peš. Častniki in naredniki so priganjali, naj hitimo, ker smo se bili zamudili. Pet aJi šest Italijanov, ki niso mogli več naprej, je ostalo zadaj v vaseh. Tudi mene so zaradi moje napake boleli podplati; v zadnjem ipočivališču sem se bil komaj mogel dvigniti. Dntgi Ifalz- buržani so hodili vrlo. Zi\očilo se je. Na netou se je lesketalo Ijrez števfla zvezd. Vsakdo se je oziral v daljavo in rekel: »Kmalu bo mo tam!«, kajti temna črta, črne točke in svetle pičice na robu obzorja so naznanjale bližino velikega mesta. Nazadnje srno skozi semintja vodeče nasipe prišli do prednjih straž. Ukazano nain je bilo, naj sklenenvo vTSte in korakamo uibraneje, kakar je navada v bližini utrjenega laaja. Vse je molčalo. Ko sino zavili krog ogla nekakeg* polmeseca, smo uzrli pred sabo zledenfrii mestni jarek, za njim h opeke zidane nasipe in ravno nasproti stara, mrlca vrata z dvignjeniin rtvostom. Straža z namerjeno puško nam ]e zaklicala od zgoraj: »Kdo je?« Stotnik, ki je sial prav spredaj, je odgovorS: »Francija.« »Kateri polk?« »Rela-irti šestega redovnega polka.« Zdaj }e nastal trd molk. Most se je ponižal, straža nas je preiskala. Eden izmed njih je nosil veliko svetiiiko na drogu. Stotnik Vidal je stopil nekaj korakov naprej, da bi govoril s stTažnim častnikom, potem smo začuli Hic: »Naprej!« Naši bobnarji so pričeli babnati, a statnik jim je ukazal, naj bobne zopet denejo na hiirte. Šli smo v mesto čez dolg most in potem skozi druga vrata, ki so bila prvim prvsem podobna. Zdaj smo bili v mestu, ki je bilo tlnkovano z velikimi, gladkimi kamni. Vsakdo si je prizade-va!, da ni šepal, kajti vse gostilne in prodajalne so bile odprte, čeprav je bila noč; veiika okna so bila razsvetljena in kakor podnevu /e hiteJo semtertja na stotine ljudi. Veofcrat smo zavili okrog cestnih oglov in prišli na mai trg pred visoko vojašnico. Tu se nam je ukazalo: Stoj! Na oglu vojašnice |e bila v zidu dolbina. V n}ej je •čepela za ikhico prodajalka pod velikim, tribarvnim dežnilcom, s katerega sta viseli dve svetiljki. Skaro ojbenem z nami je prišlo na trg več častnikov: !bil je paveljnik Zemo z nekaterimi drugimi, katere sem bil tudi spoznal med-tem. Stotniku so smeje se stiskali roko im nas ogledovali. Potem so prečitali aped m vsak izmed nas je dobil hlebec komisa in list za stanovanje. Naznanili so nam, da bo drugo jutro ob osmih rapcfft zaradi razdeljevaHja orožja, ter nam potem veleli: »Odstopl« Nato so častjjT_ki odšli po cesti na levo ter skupaj vstopili v veliko ka•varno. A mi drugi, posebno Italijani, ki niso umeli niti besedice nemškega ali francoskega, kam naj bi se v takem velikein mestu obrnili s svojimi stanovanjskimi listi? Najprej mi je prišlo na inisel, da bi ogovoril prodaijalko pod deinikom. Bila je stara, debela, polnolična Alza¦djanka. Ko sem jo vprašal, kje je kapucinslca cesta, ini je •dgarorila: >Kaj plačaš?« Prisiljen sem bil torej, da sem pri njej izpil čašico Sganja. Potem je rekla: »Qej, ako tam-le prav nasproti iz-avijeS na desno ofcrog ©gla, prideš v Kapucinsko utlico. Laihko noč, rekrutl« ln se je zasme]ala. Tudi dolgi Fiirst in Cebedej sta imela liste za Kapucinsko ulico. Napotili smo se torej, srečni, da smo nvogli »»saj skupaj šepati po tiijem mestu. Prvi je Fiirst našel svoj stan, a hiša je bila zaklenjena. Medtem ko je trkal na vrata, sem tudi jaz našel svojega. V njern sta bili dve olaii na levi strani razsvetljeni. Pritis*tt3 sem na vrata, lci so se odprla, in stopil sem v tenvno vežo, v kateri je dišalo po svežem lcruhu. To me je zelo poživilo. Cebedej je šel dalje. Zaklical sem v vežo: »Ali ni nikogar tu?« Skoro isti hip se je zgoraj vrhu lesenih stopnic pokaseia stara žena, ki je držala roko pred gorečo sr«čo. »Kaj bi pa radi?« nve je vprašala. _ Povedal sem ji, da sem dobii list za stanovanje pri n|ej. Prišla je dol in pogledala list. Potem je rekk po nemško: *Pojdite z maiio!« Sel sem torej gor po stopnicaih. Mimogrede sem oper zil skozi odprta vrata dva moža v samih hlačah, ki sta bUa do pasu gola in pred niškami stoječ gnetla testo. Bil sem torej pri peku, in prav zaradi tega tudi starka še ni spala, iker je imela bržkone tudi še opravka. Nosila Je čepico s čminii trakovi in široiko fcrilo iz vi^ijevega platna na trakovih obešeno čez rame. Rokave je imela zavihane do komolcev. Bila je žalostna videti. Zgoraj me je peljala v precej veliko sobo, v kateri je stala zidaria peč in za rvjo postdja. »Pozno prihajate«, je rekla žena. »Da, ves dan smo hodili«, sem odgovoril s težavo, »kar v glavi se mi vrti od gladu in urtrujenostL« Pogledala me je in slišal sem, kako je mnnrala predse: »Revež, revež!« PotfMn je rekla, naj sedem k peči in me vprašala: »Ali imate ožutljene noge?« »Da, že tri dni« »Sezujte čevlje in nataknite te-le coldje«, je odgovorila. »Takoj se vrnem.« Pustila je luč na mizi in odšla dol. Jaz sem odložil tornister in se sezul. Na nogah sem imel žulje in si mislil: »Moj Bog . . . moj Bog . . . ali moire človek toliko prestati? Ali ne bi bilo boljše, ko bi bil človek mrtev?« Ta misel me je bila obšla m«d maršem že bogve kolikokrat. Zdaj pa sem se pri gorki peči čutil tako trudn«^ga, tako nesrečnega, da bi bil kljiJb Katarini, kljub teti Marjeti, gospodu Guldenu in vsem, ki so mi bili naklonj«ni, itajrajši zaspal za vedno. Prehudo sem bil ziielan. Ko sem mislil na vse to, so se odprla vrata in v sobo je stopil velik, močan mož, že sivih las. Bil je eden od dvojice, ki sem jo videl spodaj. Oblekel je bil srajco m držal v roki vrč in dve čašL »Dober večeri« je rekel ter me resno pogledal. Jaz s«m mu pokinial. Za možem je vstopfla starka. Prinesla je lesen čeber ter ga predine postavik na tla. »Umijte si noge«, je Tekla, >to vam bo dohro delo.« To meje ganilo in mislil sem si: »Se so dobri ljudje na svetu.« ^ Nato sem sezutl nogavice. Ker so bili židji odprti, wc< krvaveli, in dobra starka je ponavljala: »Ti xevež til« Mož me je -vfffašal: »Odkod pa ste?« »Iz Kakburga na LoteriTuškem.« »Taiko?« ]e zinil. Cecj nekaj časa se je obrnjl k svoji ženi: »Bn kolač prinesi gor. Fant bo pil Jcozarec vdaa, potefo pa ga pustimo inimo spati, mora si odpočiti!« S tem je mizo porinil predme, tako da sem imel nog» v prijetni kopelji, vtč vina pa pred sabo. Potem je natočft čaši z dobrim belim vinoro in rekd:  »Na vaše zdravje!« Gospodinja je bila šla ven in se zdaj vmila z velik)a_v še toplim kolačem, ki je bil čezinč«z pokrrt s svežim, n»" pol raztopljenim surovim maslom. Zdaj sem šdle čutU, k»- ko sem bil lačen: skoro sem omedlel. Menda sta dobro*- niika to opazila, kajti žena je rekla:  >Predno boste jedli, prijatelj, morate noge vzeti fcr vode!« In predno sem razirmel, kaj namerava, se p sHon-b in mi s predpasnikom otrla noge. »Za božjo voljo, gospa«, sem vzklknil, »saj delat« _ mano, kakor bi bil vaš otrokl« >Midva imava tudi sina v vojni«, je odgovorila. Glas se ji je tresel pri td\ besedah in to mi je stiskal® srce: spomnil sem se Katarine in tete Marjete in ni&em -mogel nič odgovoritL »Jejte in pijte«, je rekel mož in razrezal kolač. To sem tudi storil z naslado, kakršne še nisem pornaL Onadva sta me gledala molče. Ko sem končal, je moB vstal. >Da«, je reflcel, »tudi midva imava sina v vojiu. Lansko leto je šel z drug-imi na Rusiko in nič nisva zvedela o njeOt . . . Te vojne so groznel« To je govoril sam s seboj in zamišljen hodil po soW ¦ ro-kami, na hrbtu prekriianimi. Jaz pa sem čutil, lcako so M mi zapirale oči. (Dat/e prihodnjK.)