izhaja vsak Četrtek REDNISTVO IN UPRAVA: telof* ^rst’ Ulica Valdirivo 36, Seli °n Pošt. pred. (ca- 6ekn Postale) Trst 431. Poštni p °Vm račun Trst, 13978341 mina plačana v gotovini D N K IluLMo Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE TRST - ČETRTEK 7. JUNIJA 1990 LET. XL. Povolilni razpleti Letošnje upravne volitve so že davno nami in marsikje so že izvolili nove Prave. Tako tudi v raznih slovenskih ob-^Rah na Tržaškem in Goriškem, pa tudi v ^eneški Sloveniji. Težje je z nekaterimi ^c]imi občinami (kot n.pr. Dolina in De-^ R-Nabrežina) ali pa z glavnimi mesti po-vrajin naše dežele. Tu je za Slovence pred-Sem pomembna Gorica, kjer je slovensko l^adstavništvo sedaj prenovljeno, prav ta-, tudi njegov strankarski obraz. Sloven-a skupnost je ohranila dve svetovalski s,esti, socialisti so izgubili edinega slovenil Predstavnika, komunisti pa so pri-0oili dva slovenska svetovalca (v zadnji , ai)datni dobi niso imeli nobenega). Podoji. Je torej nova, s tem pa tudi problemi, *u nastajajo in se javljajo. v. V teh vrsticah naj se nekoliko zausta-j‘m« ob novih nalogah slovenske stranke jj. J1] ene aktivne prisotnosti v svetih in tu-kasneje v odborih, če bodo za to dani u-vrezni pogoji. Naloge in pričakovanja slo-®aske stranke, se razume, niso v resnici k°li nove ali stare; gre predvsem za os-s.?Vtle zahteve slovenske narodne skupno-Q! za to, koliko in kako naj bo vse to sk*lleVno v izvoljnn*!1 forumih. Slovenska uPnost prav gotovo od vedno postavlja p Prvo mesto te načelne točke svojega Y °Srania — posebej še, ko gre za vstop p razne večine z drugimi strankami. In v av gotovo bo tudi v sedanjih razmerah to Postavila kot osnovno vprašanje za “Otloč- - Cl politični okvir. aeke Kot vedno pa se tudi sedaj postavlja vrste dualizem pri politični izbiri . Gre namreč za dve dejansko razhod* P° Katerih bo morala tudi sedaj p0 Ki Ssk: po eni strani je izbira večine, lij rugi pa opozicije. In s tem tudi raz-pr^a politična strategija in taktika, če-*v v v jedru vsekakor ostaja temeljna ®toba strankinim idealom in vodilom. SW Posedaj smo bili kot samostojna tav ®**ska stranka nekako »obsojeni« na sijj ^Oalizem. V določenih izvoljenih teleta Kot del večine (dežela), čeprav brez dj ?Srednega sodelovanja v deželni vla- kok sPe* v različnih položajih v obeh v finskih svetih (Trst in Gorica), prej hQt'.,eh v večini in s sodelovanjem v od-V ltl, nato pa v enem (tržaškem) prestop ČjjR^icijo. Podobno v obeh velikih ob-(fj, j1. Kjer pa smo sedaj prav tako v eni stf l) v opoziciji, v goriški pa kot del pet-dat | arsKe večine. Imeli smo zadnji man-daj ® enega župana (Devin-Nabrežina), se-8vojže drugi partnerji krepko postavljajo Kandidature. V občinah z večinskim dalje na 2. strani ■ Rezultati referendumov v Furlaniji-Julijski Za nami so rezultati referendumov o omejitvi lova in proti uporabi pesticidov v kmetijstvu, ki so bili v nedeljo, 3., in ponedeljek, 4. t.m. po vsej državi. Tokrat se je prvič zgodilo, da se ljudskih glasovanj ni udeležilo zadostno število (polovica) volilnih upravičencev in so torej propadla. Razvnela se je polemika med pobudniki, ki strankam in javnim občilom o-čitajo malomarnost in brezbrižnost, nekateri politiki pa so že predlagali, naj bi prišlo tudi do reforme predpisov, ki urejajo referendume. V deželi Furlaniji Julijski krajini je bil odziv sorazmerno visok, saj se je ljudskih glasovanj udeležilo nekaj nad 52 odstotkov upravičencev. Točneje je za referendum o omejitvi lova v deželi volilo 52,4 volilcev; od teh je kar 91,5 volilo DA, se pravi, za to, da se odpraviju tisti zakoni, ki doslej urejajo lov, 8,5 odstotka volilcev pa se je izrazilo proti in torej za to, da sedanji zakoni ostanejo v veljavi. Za referendum, ki je volilce vpraševal, če so za prepoved dostopa lovcev na zasebna zemljišča, je volilo 52,5°/o volilcev. Za DA je volilo 91,1, za NE pa 8,9% volilcev. Zadnji referendum je zadeval uporabo pesticidov. Svoj glas o tem vprašanju je oddalo 52,6% volilcev. Za DA je glasovalo 92,5%, za NE pa ostalih 7,5% volilcev. Rezultati torej jasno kažejo,, da so se ljudskih glasovanj udeležili predvsem tisti, ki so se strinjali s predlagatelji, se pravi s tem, naj se sedanji zakoni razveljavijo, da bi lahko zakonodajni organi poskrbeli za boljšo ureditev teh vprašanj. Zanimivo je pogledati udeležbo po pokrajinah. Na Tržaškem je volilo 60,4 volilcev, na Goriškem 66 odstotkov, v videmski pokrajini je bilo okrog 45 odstotkov u-deležencev, v pokrajini Pordenone pa 48 odstotkov. Odziv na Tržaškem je bil naslednji: v tržaški občini je volilna udeležba presegla 60%, prav tako v Miljah. V dolinski občini je bila udeležba najvišja, saj je dosegla 66% volilcev. V repentabrski občini je udeležba presegla 52% odstotkov, v zgo-niški 65 odstotkov, v devinsko-nabrežinski Dr. DULAR SPREJEL DELEGACIJO SLOVENSKE SKUPNOSTI Republiški komite za informiranje v Ljubljani je izdal tiskovno sporočilo, v katerem javlja, da je dr. Janez Dular kot član slovenske vlade, ki je pristojen za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, 31. maja sprejel delegacijo Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice. V sporočilu je zapisano, da mu je delegacija predstavila svoje videnje sedanjega političnega dogajanja in razmer v Sloveniji in zamejstvu ter svoje predloge za nadaljnje urejanje stikov med matico in zamejstvom. Clan izvršnega sveta dr .Janez Dular je kot poglavitni izhodišči vladne politike v tej smeri poudaril pojem enotnega slovenskega kulturnega prostora in uravnoteženje razmerij do raznih političnih in nazorskih skupin med Slovenci po svetu. V delegaciji Slovenske skupnosti so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik in podpredsednik Marjan Ter-pin in Rafko Dolhar ter deželni svetovalec Bojan Brezigar. pa je nekaj nad 59 odstotkov volivcev šlo na volišča. V Doberdobu je glasovalo 64% volilcev, v Sovodnjah je udeležba presegla 63 odstotkov, v goriški občini je udeležba presegla 67 odstotkov in dosegla 68 odstotkov za vprašanje o rabi pesticidov, v Števerja-nu pa je glasovalo le nekaj nad 44 odstotkov volivcev. Odslej redna srečanja S tiskovno konferenco v Beli hiši se je 3. t.m. končal vrhunski sestanek med predsednikoma obeh svetovnih velesil, Bushem in Gorbačovom. Na konferenci je bilo javljeno, da se bosta oba predsednika poslej srečevala redno, po možnosti vsako leto. Gorbačov je vrhunski sestanek označil kot nekaj izredno pomembnega in je povabil Busha, naj obišče Moskvo. Bush je povedal, da ostaja odprtih še nekaj pomembnih vprašanj, zlasti kar zadeva stališča do bodoče zedinjene Nemčije in do njenega članstva v Atlantski zvezi. Vsekakor so po govori po oceni ameriškega predsednika potekali v ozračju velike iskrenosti. 2e pred tem sta oba predsednika podpisala vrsto dogovorov s področja razoro-ževanja in trgovinskega sodelovanja. Prvi konkretni sadovi so že tu: ameriška petrolejska družba Chevron je dobila koncesijo za črpanje surove nafte na območju enega dalje na 2. strani ■ Arafat baje ni vedel ničesar RADIO TRST A ■ NEDELJA, 10. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«. Tretje radijsko glasbeno srečanje otrok naše dežele; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«. Dramatiziran roman; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 11. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajts mest, štirinajst sanj; 12.40 Dekliški zbor Erevan v Armeniji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Violinist Jernej Bren-ce in pianist Hinko Haas; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.27 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 12. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Sofia Kammerkor iz Stockholma; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonične skladbe Pavla Mihelčiča; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.23 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 13. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Mešani zbor Het Lijsternestje iz Neerpelta v Belgiji; 12.50 Orkestralna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Sopranistka Rieko Katsumata in pianistka Mojca Šiškovič v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.23 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 14. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12 20 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani zbor Hodeiertz Abesbatza iz Tolose v Španiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 16.00 Revija deželnih zborov Corovivo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.24 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 15. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Cigani ne kradejo pesmi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Corale Polifonica di Sommariva Bo-sco; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo sveti«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.21 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 16. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Andrevv Schenck, klarinetist Alojz Zupan; 11.45 ' Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Dekliški zbor Cantairi Oga Atha Cliath iz Dublina; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Emil Korytko: »Korespondenca z družino«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Vodja Fronte za osvoboditev Palestine Abu Abbas je izjavil, da predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Arafat ni bil seznanjen z napadom, ki ga je pripravil palestinski komandos proti izraelskemu ozemlju v sredo, 30. maja. Takrat so padli štirje palestinski gverilci, Izraelci pa so jih ujeli 12. Po podatkih iz Jeruzalema naj bi skupina načrtovala pokole na izraelski obali in napad na ameriško veleposlaništvo v Tel Avivu. JUGOSLOVANSKI SINDIKATI V Beogradu se je končal kongres jugoslovanskih zveznih sindikatov. Organizacija si je nadala novo ime »Zveza samostojnih sindikatov Jugoslavije« in v sklepnem dokumentu pravi, da bo odslej popolnoma neodvisna in da nanjo ne bodo več vplivale politične stranke in država. Za predsednika novih neodvisnih sindikatov je bil izvoljen Momo Colanovič. Novo sindikalno združenje želi sodelovati z vsemi silami, ki se zavzemajo za demokracijo, socializem, samoupravljanje in enakopravnost. Članice Zveze samostojnih sindikatov Jugoslavije bodo lahko vse sindikalne organizacije po državi, sindikat pa bo enoten, se pravi jugoslovanski. Povolilni razpleti ■ nadaljevanje iz strani 1 sistemom (to se pravi v vseh ostalih slovenskih občinah dežele) pa smo kot slovenska stranka v opoziciji. To je le dosedanja slika. In potem? Politična pogajanja med strankami še niso stekla. Vmes je veliko problemov, so bili referendumi, je ... Mundial. Verjetno bo vsaj za glavne velike uprave vse skupaj šlo na jesen — če sem prištejemo še poletne pasje dni in kaj podobnega. Prav gotovo bodo medtem tudi slovenski politični dejavniki pregledali nastalo situacijo in se opredelili za odgovoren in v danem trenutku sprejemljiv odgovor. Politično stališče mora biti kar se da jasno in razločno, stvarno in načelno sprejemljivo, tudi če po potrebi lahko elastično. Nikakor pa ne oportunistično! ■ nadaljevanje s 1. strani naj večjih sovjetskih ležišč, odkritih v zadnjih letih. Na tiskovni konferenci pa je prišlo v javnost še nekaj zanimivih pobud in napovedi. Tako je Gorbačov dejal, da utegne zaustaviti izseljevanje Judov, če se bodo ti še dalje naseljevali na zasedenih palestinskih ozemljih. Amerikanci in Sovjeti so se dogovorili, da bodo skupno pomagali E-j tiopiji, kjer vlada huda lakota: Amerikan-' ci bodo prispevali živež, Sovjeti pa ga bodo prevažali z letali. Zanimiva je tudi napoved, da utegne Gorbačov v doglednem času obiskati Japonsko. To je del nove sovjetske politike do Daljnega vzhoda: spom- Abu Abbas je dejal, da je to le začetek Palestinci, je pristavil, načrtujejo n°J.e gverilske operacije v podporo Intif^1' Izraelci pa zakrivajo svoje izsledke, ker se bojijo za turistično sezono. Nedavni napad je povzročil ostre re3’1 cije tudi v Združenih državah. Amerišk0 zunanje ministrstvo je zagrozilo s prekb11 vij o dialoga z Arafatom, če ta ne bo ot>s0 dil gverilske akcije. Arafat se je sicer £ gradil od akcije, vendar je ni izrecno 0 sodil. Zavrnil je tudi predloge, naj bi ^ ja Abbasa izključili iz Organizacije za 0 svoboditev Palestine. Izraelsko zunanje A1’ nistrstvo je obtožilo Arafata, da je soodg^ voren za napad, poveljnik vojaške Protl° , veščevalne službe pa je izrazil dvom, da bil napad odobril res Arafat. STAVKA ZARADI ČERNOBILA V beloruskem mestu Gomel so za junij napovedali splošno stavko, če obla3 ne bodo sprejele vrste ukrepov v k°rlS prebivalstva, ki ga je prizadela nesreča jedrski elektrarni v Černobilu 26. apr1’ 1986. Mesto Gomel je na prizadetem P° ročju. Stavkovni odbor zahteva popolno za prtje jedrske elektrarne, proglasitev obs1 nega področja za kraj hude nesreče, Pre poved kmetijskih dejavnosti, večje nadz°, stvo in prepoved izvažanja domačih Pr’ delkov v druge kraje. Že pred dnevi J sovjetska vlada na zahtevo Ukrajine napj^ vedala ustanovitev posebne komisije, naj pripravi zaprtje jedrske centrale. HRVAŠKA SOCIALISTIČNA ZVE^ V Zagrebu je imela ustanovni kongre5 Zveza socialistov Hrvatske. Gre za nov stranko, ki je nastala iz dosedanje Soc'3 listične zveze delovnega ljudstva, podob*1 kot se je bilo to zgodilo že v Sloveniji-programu je rečeno, da se bo ta nova P litična sila zavzemala za pravice delavcc'j za mir in za socialno pravičnost. Opirala ‘ bo na izkustva evrosocializma in evrop3* levice ter bo odprta za sodelovanje s 3 rodnimi strankami v Jugoslaviji in po 3jč tu. Ustanovnega kongresa te nove hrvasjf, stranke so se udeležili tudi predstava1 socialističnih strank iz Francije, ItabJ ' Zahodne Nemčije in še drugih držav. nimo se samo, da bo Moskva v kratk0 vzpostavila redne diplomatske zveze z no Korejo, z njenim predsednikom Rob0 pa se je Gorbačov sestal v San Francis0 1 kjer se je po vrhunskih pogovorih na v Ijeval obisk sovjetskega predsednika Združenih državah. —o— V Varnostnem svetu Združenih nara dov so Amerikanci z vetom blokirali z3 tevo arabskih držav, naj bi na zasede3 palestinska ozemlja prišla skupina rodnih opazovalcev. Palestinska osvobod j na organizacija je medtem zanikala, da imela kaj zveze z nedavnim poskusom rorističnega napada na izraelsko ozeimJ a. b. Odslej redna srečanja Deset let manj... .5. >ti I ist V i J» ! id' ; :3- ir- t V ri- je i Or Ki Tnri e^sk° popoldne so po ljubljanskem iu predvajali duhovito radijsko igro a]skega avtorja. V njej gre za zanimivo Posrečeno (čeprav seveda fantapolitič-^ ’ z9odbo. Kitajska vlada je izdala pose-71 zakon, ki vsakemu državljanu odvza-j,e deset let in ga s tem uradno pomladi, šk ^ V g^avriem za t°> da s tem popravi ?°d°, ki jo je Kitajcem prizadejala »kul- 1 71 e revolucija«. Zanimive so najprej psi-0ske reakcije ljudi na ta zakonski u- D eP- Še posebej — žensk. Postanejo v hi-rjSet let mlajše, zato se temu primerno j. ei°, oblačijo, zadržijo v družbi itd. °Tda ni prav enako za može. Po prvem 2 ?dušenju se že pojavijo senčne strani ona. Mož, ki bi moral bržkone postati okt or podjetja, se v hipu prestraši in rj9odno mu je, da verjetno do tega za-^nove »pomladitve« ne bo (še) prišlo. °rda pa sploh ne bo prišlo ... Pa čeprav žagate našega jezika Referendum »okrog lova« ali »o lovu«? Pred nedavnim smo se še učili, da so islovi besede, ki določajo potek glagol-dejanja oziroma da dopolnjujejo po-uek glede na čas, kraj, način, vzrok in ali da dajejo besedam v stavku po-s ,eri Poudarek; predlogi pa da so tiste be-s, ki določajo, v katerem sklonu mora L tl samostalnik. V naših časnikih pa več-a* berem takele stavke: Razprava (v mislih ima referendum) je novno pogrela stare dileme okrog lova. cjjjSec se Pri tem poročilu ni dovolj potru-’ da bi se vprašal, o čem je ljudsko gla-je anie pogrelo staro vprašanje! Odgovor Zelo enostaven: o lovu. Okrog pomeni 1)ji°krog, okoli: Hodil je okrog. Majolika se r , ! okrog (v pomenu: kroži od rok do P Okrog in okrog je čudovit razgled. vg .^ak napačen, dvoumen zgled: Pogo-v ,Jaia sta se okrog lepega gradu. Ta sta-Cer se da razumeti na dva načina, in si-yada sta hodila okoli gradu in se pogo-§e iala o gradu (in ne okrog gradu). Lep-n- bi izrazili misel: in se pogovarjala o 2 *\da ne ponavljamo istih besed. Ra-ial Pa lahko tudi drugače: Spreha-Q a sta se okrog gradu in se pogovarjala ^ edanjem dogajanju v svetu. Beseda o-s.Sf izraža lahko tudi približnost: Včeraj b-o lme^ okrog 25 stopinj pod ničlo. O-shh ^jstdeset jih ima. Pridem okrog enaj-fg^' Če le maio pomislimo, vidimo, da je a besede okrog preprosta in jasna. R. Petaros jg Obračun hudega potresa v Peruju je °§° težji od prvotnih podatkov. Zdi se, kakih 200 ljudi izgubilo življenje, tern se ponavljajo sicer čedalje šibkej-te(jUnki v Vzhodni Evropi, kjer je prejšnji ljeari zaradi močnega potresa izgubilo živ-bii ^ ljudi. Brez hujših posledic pa je Hg Potres, ki so ga pred dnevi zabeležili °bmočju Tokia. so v njegovem okolju že vsi vedeli in govorili, da bo v kratkem — direktor! Socialna lestvica in napredovanje v karieri sta torej po tem pomladitvenem zakonu zašla v slepo ulico ...! Lepa in zgovorna zgodba, ki lahko nudi povod za aktualna razmišljanja tudi v našem času oziroma prostoru. Kitajci so vedno sloveli kot modrijani, zato jim to nudi še toliko bolj utemeljeno podlago (seveda so tudi tragične izjeme, kot lanski Tienanmen!). Kaj, recimo, lahko izluščimo iz te navidezno nenavadne zgodbe? Ima to kako realno podlago za naše slovenske razmere? Mislim da. Sami smo iz dneva v dan priče radikalnim spremembam in novotarijam zlasti v republiki Sloveniji. Od monolitnega enopartijskega sistema smo sedaj prešli dokaj mirno v demokratično pluralistično družbo. Ostalo pa je nedvomno še veliko, morda preveliko bremen, težav, potlačenj, ki so pač naravna dediščina polpreteklosti, revolucije in povojnega obračunavanja. Ljudje sami so v tem procesu marsikaj žrtvovali in izgubili, predvsem osebno svobodo in marsikdaj tudi kaj hujšega. Kako se bo vse to danes povrnilo? Kako bomo lahko izbrisali tesnobo in trpko usodo mnogih desetletij pasivnosti in resignacije? Morda bi lahko — hudomušno, a ne preveč — nasvetovali novi slovenski vladi, da po zgledu kitajskega pisatelja z zakonom odvzame (ali pa prišteje) vsem slovenskim državljanom deset let za vse tisto, kar so med prejšnjim obdobjem izgubili oziroma niso mogli uresničiti in ustvariti. Bila bi verjetno lepa in vzpodbudna nagrada za izgubljeno preteklost, obenem pa tudi stimulacija k novi ustvarjalnosti, ki jo danes naš narod še kako potrebuje! a. b. COSSUTTA NE IZKLJUČUJE RAZKOLA Član osrednjega vodstva italijanske komunistične partije, senator Armando Cos-sutta, v intervjuju za neki razširjeni italijanski tednik ne izključuje možnosti razkola v italijanski komunistični partiji. Senator Cossutta, ki vodi eno manjšinskih struj v partiji, trdi, da bi politični položaj v Italiji postal silno nevaren, če bi ostala samo velika italijanska socialistična stranka brez vsakršne sile na levici. Če ni nasprotujočih si političnih sil, poudarja Cossutta, tudi ni prave demokracije. Cossutta očita partijskemu tajniku Occhettu, da stalno spreminja svoja stališča, medtem ko o možnosti razkola govorijo prav ljudje, ki pripadajo sedanji večini v stranki. UMRL JE IGRALEC HARRISON V Veliki Britaniji je v starosti 82 let umrl gledališki in filmski igralec Rex Harrisom Nastopati je začel na gledaliških o-drili že s 16. letom, dejaven pa je bil čisto do konca življenja. Pred tremi meseci je še nastopal v New Yorku, pred dvema letoma pa je zadnjič igral v nekem londonskem gledališču. Lani mu je britanska kraljica Elizabeta II. podelila viteški naslov. Naj večji uspeh je kot filmski igralec dosegel leta 1964, ko je dobil Oskarjevo nagrado za nastop v filmski glasbeni komediji »My fair lady«. Takrat je odigral vlogo profesorja Higginsa, ki ljubeznivo uvaja v družabno življenje prodajalko cvetja, igralko Audrey Hepburn. Nastopal je še v številnih drugih znanih filmih, najraje ob izkazovanju angleškega humorja. STERIJINO POZORJE V Novem Sadu se je 3. t.m. končal 35. gledališki festival Sterijino pozorje. Med nagrajenci za igralske dosežke sta tudi Milena Zupančič in Janez Škof. Nagrado za najboljše dramsko besedilo so prisodili Dušanu Jovanoviču. Umrl je Ivan S - Zdaj umirajo slovenski umetniki, ki so bili še včeraj mladeniči, tako se vsaj zdi podpisanemu, njihovemu sodobniku. Slikarja Ivana Seljaka Čopiča sem spoznal pred mnogimi leti v Parizu, kamor se je prišel izpopolnjevat po študiju na ljubljanski akademiji in po specializaciji pri profesorju Kosu. Čeprav je Čopič po letih in po svoji biografiji sodil med tako imenovane slikarje revolucije, se nikoli ni mogel navdušiti za uradni estetski nazor, za socialistični realizem. V njem je bilo preveč trme in razkošnega talenta, da bi se pustil ujeti v ukazane meje in miselne vzorce. Čopiča ne moremo uvrstiti med moderniste, ker je bil preveč navezan na človeka in na življenje, ki ga je spoznaval na slehernem koraku. Za Čopiča je bila značilna trda risba, svojstven odnos do narave in človeka, ki ga je oblikoval v neštetih svojih delih. V slovenski likovni umetnosti pa bo Čopič ostal zapisan kot eden najboljših mojstrov monumentalnega stenskega sli- karstva. Med tovrstna dela šteje imeniten mozaik »Bitka na Krškem polju«, ki pokriva domala celo steno kostanjeviške nove šole. Podpisanemu pa so bolj všeč lirični Čo-pičevi akvareli, ki so po eni plati prava barvna paša za oči, po drugi pa polni poetičnega vzdušja. Omeniti velja še Čopičev delež na področju knjižnih ilustracij, zlasti je bil uspešen kot mladinski ilustrator. Njegova risba je bila navzlic ekspresionistični agresivnosti vseskozi prepoznavna in blizu otroškemu svetu. Vrste slovenskih slikarjev se v zadnjem času neusmiljeno redčijo. V enem samem letu so umrli trije umetniki srednje generacije: Ivan Šubic, Peter Adamič in zdaj še Ivan Seljak-Čopič. Smrt jih je ustavila sredi zrelega umetniškega ustvarjanja, ki sicer ni doživelo končne zaokrožitve, zato pa je navzlic nedokončanosti vendarle o-bogatilo zakladnico slovenske likovne u-metnosti. Žarko Petan Izreden pevski večer v Slivnem Deželni svetovalec Slovenske skupnosti in devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar se je prejšnji teden sestal v Devinu s predsednikom Slovenske kulturne akcije v Argentini Andrejem Rotom in književnikom Pavlom Fajdigo, ki sta se bila udeležila 23. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Poslanec Brezigar se je z gostoma iz Buenos Airesa pogovarjal predvsem o slovenskem svetovnem kongresu in o prisotnosti predstavnikov Slovencev iz Argentine. V ta namen bo Brezigar kot predsednik pripravljalnega odbora za kongres morda v kratkem obiskal Buenos Aires. Za župana na Repentabru je bil potrjen dr. Pavel Colja, član PSI in nosilec koalicijske kandidatne liste KPI-PSI. Ta je zmagala na zadnjih volitvah in ima 12 od 15 svetovalcev v občinskem svetu. V opoziciji so trije svetovalci Ssk. Dr. Colja je župan od leta 1975. PEDAGOGI GLASBENE MATICE PROTESTIRAJO Te dni so imeli sindikalni sestanek pedagogi Glasbene matice. V tiskovnem poročilu pravijo, da so razpravljali o nagrajevanju nadurnega korepetiranja in sodelovanja pri javnih nastopih. Izboljšave, ki jih je ponudilo vodstvo Glasbene matice, so ocenili za miloščino in zato napovedali, da bodo na sedanjih javnih nastopih in akademijah opravljali nadure zastonj, da bi gojencev ne prikrajšali za dragoceno izkušnjo in kronanje naporov ob koncu šolskega leta ter ne prizadeli ugleda šole Glasbene matice. Vodstvo pa so povabili, naj prihranjeni znesek pokloni Skladu Mitja Čuk. V sindikalnem sporočilu pedagogov Glasbene matice je še podatek, da so se njihovi prejemki pred desetimi leti lahko skorajda merili s prejemki kolegov na državnih konservatorijih. Danes za njimi zaostajajo za 600 do 700 tisoč lir mesečno in ne dosegajo prejemkov profesorjev na nižjih srednjih šolah. V Slivnem, na krasnem borjaču pri Terčonovih, je bil v petek, 1. junija, izredno doživet pevski večer. Čudovito okolje, mil večer, številna družba prijateljev, vse to je prispevalo, da sta nastopajoča Dekliški zbor Devin, ki ga vodi Herman Antonič, in moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, poustvarila toplo, mestoma veselo in razigrano, včasih me-lanholično-zasanjano vzdušje. Zbora sta v Slivnem priredila svoj zaključni koncert, čeprav še oba čaka vrsta pobud in organizacijskih naporov. Med drugim so napovedali pevsko revijo, ki bo 6. julija na grajskem dvorišču v Devinu in pri kateri bodo sodelovali trije zbori poleg organizatorjev. Fantje izpod Grmade pa so dan prej že nastopili z Marijinimi pesmimi na Opčinah, v nedeljo, 3. t. m., so se udeležili krožnega proslavljanja dne-vov skladatelja Fleišmana v Dolskem, graščini pri Dolu in Beričevem pri Ljubljani. V vseh teh omenjenih krajih so s petjem sodelovali pri oblikovanju sporeda. Vsekakor naj se vrnemo k slivenskemu večeru. Po uvodnem pozdravu Gregorja Pertota, ki je tudi povezoval ves večer, je o delovanju in ciljih dekliškega zbora spregovorila predsednica dr. Vida Legiša Ušaj. Devinska dekleta so nato ubrano in doživeto zapela osem pesmi raznih avtorjev, med njimi naj omenimo Maličevo »Zdravljico«, »Čričke« Ignacija Ote in »Burjo« Danila Bučarja, s katero so zaključile svoj nastop. Sledil je nastop moškega zbora. Tajnik Marko Tavčar je podal kratek obračun in spregovoril o pomenu zborovskega petja za osebno rast posameznikov in narodnoobrambno vlogo, ki jo zbora imata pri nas. Tudi Fantje izpod Grmade so pod vodstvom Iva Kralja zapeli osem pesmi. Po dveh priredbah ljudskih pesmi je med občinstvom vžgala Kernjakova »Katrca«, katere solo vlogo je zapel Adrijan Pahor. Prav tako je sproščeno in sveže učinkovala Krekova priredba ljudske »Marko skače«, na koncu pa Maškova »Mlatiči«. Zbora sta v pozdrav v mešani zasedbi zapela še »Zdravljico«. Sledila je družabnost z bogato zalo^ nimi mizami. Slivenci so se res imenit110 izkazali, še posebej pa gostitelji, Terčon0' vi, ki so zelo gostoljubno sprejeli na sv° jem dvorišču ne le pevce, ampak tudi vs£ številne ostale obiskovalce. Večer se je ^, ko ob petju in zvokih harmonike zavleč še pozno v noč. SLOVESEN ZAKLJUČEK ŠMARNi£ NA OPČINAH Openski cerkveni pevski zbor Sveti Jef nej je tudi letos poskrbel za slovesen & ključek šmarnic. Dne 31. 5. je namreč ' polni openski cerkvi priredil koncert rijinih pesmi. Pevski del sporeda so ob11 kovali Dekliški pevski zbor »Vesela P“ mlad«, ki ga vodi Franc Pohajač, mosK pevski zbor »Fantje izpod Grmade« iz ^ vina, ki ga vodi Ivo Kralj, in mešani pe ski zbor Sveti Jernej, ki je pel pod v° stvom Janka Bana. Vsi trije zbori so zap^ li po pet pesmi in dejansko pokazali, skladatelji tudi v sedanjem času segajo P pesmih, ki so bile napisane v čast BoZ) matere. Openski mešani zbor je v počas* tev 85-letnice skladatelja Ubalda Vrab° zapel tudi tri njegove priredbe primorsK* Marijinih ljudskih pesmi, med katerimi 1 bila še posebej doživeta romarska pese#’ ki so jo verniki peli, ko so z ladjicami P* li k Mariji na Barbano. Večer je oplemenitilo duhovno ronj0 nje po Marijinih božjih poteh od Strunj3 na do Višarij. Pesnica Ljubka Šorli je izbranimi besedami poudarila verski in n3 rodni pomen, ki so ga te Marijine božie P°^ ti imele v zgodovini Slovencev na Prim°j. skem. Njene besede so lepo ponazarj3 diapozitivi posameznih božjepotnih cerk^3, ki jih je pripravil Zvonko Vidau. V nekaterih tržaških italijanskih kr^ gih se v zadnjem času veliko govori ustanovitvi novega italijanskega dnevni*0 v Trstu. Glavni pobudnik je baje odg vorni urednik tednika Meridiano in zase ne televizijske postaje Telequattro Franc Paticchio. »Srečanje v moji deželi« V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bila 31.5. na pobudo Slovenske prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev in prireditvenega odbora predstavitev letošnjega »Srečanja v moji deželi«, ki bo od 24. junija do 7. julija v Dolenjskih toplicah. Gre za tradicionalno prireditev, ki se je rodila pred leti kot izseljenski piknik in se je že lani preimenovala. Ohranja sicer družabni značaj, a daje tudi možnost za poglobljeno spoznavanje domovinske in izseljenske stvarnosti. Kot je podčrtala tajnica odbora Helena Drnovšek, bo letos srečanje zadobilo še večjo razsežnost. Nudilo bo priložnost za poglobljeno soočanje z dosedanjo politiko do Slovencev, ki so se izselili. Poleg nastopov raznih skupin so 11 sporedu še kulturne prireditve, poslcN1* konferenca, literarni večer slovenskih P sateljev, pesnikov in mislecev iz zam^ stva in slovenske svetovne diaspore. * men tega večera je orisal Tine Kunter, . je poudaril, da so prav slovenski pisate^ dali pobudo za slovensko pomlad. Na sP redu so še likovne razstave. Pomemben . tudi znanstveni simpozij na temo »Nacl ? in perspektive delovanja Slovencev dpn in po svetu«, ki ga prireja Znanstveni ' štitut Filozofske fakultete v Ljubljani-srednja in sklepna prireditev bo v Dole jj skih toplicah 7. julija. Tega dne bo & daroval mašo slovenski metropolit mSe Alojzij Šuštar. Skrb za ladransko morje Jadransko morje: skupno imetje za ka-erega moramo vsi skrbeti, je naslov medenega zasedanja, ki je bilo te dni na edežu Tržaškega pomorskega kluba Sire-,a v Barko vi j ah. Zasedanje je priredil Tr-aski pomorski klub v sodelovanju z Zvezo a okolje, Mednarodnim skladom za nara-0 WWF in Jadralnega kluba Mornar iz Ule ob Šesti regati Trst - Brioni. Gre za P°ttiembno pobudo, ki združuje naravovar-vsnike in ljubitelje morskih športov v avzetosti za zaščito Jadrana. Na zaseda-iju so proučili stanje Jadrana na osnovi kušenj znanstvenikov ter opravili pre-° ed srednje in dolgoročnih načrtov v ok-Iru Furlanije - Julijske krajine in delovna skupnosti Alpe-Jadran. Na zasedanju so °uel0Va]j deželni odbornik za okolje An-jj®u> deželni odbornik za načrtovanje in ednarodne stike Carbone, raziskovalec ^a biološki fakulteti v Trstu Honsell, Alen-I? Malej z biološke postaje v Portorožu, ^°log na oceanografski ladji Montanari, eUad Smodlaka s Centra za raziskovanje j2°r,'a v Rovinju in Michael Stanchowitsch Zoološkega inštituta na dunajski uni-erzi. Praznik republike y Lržavni poglavar je v nedeljo, 3. t.m., ■°imu počastil dan republike. Ob koncu °jega govora se je Cossiga zavzel, da bi ^ u^nik, ki so ga svojčas prenesli na ne-snet proslavljali drusega junija, to I Ua dan, ko je italijansko ljudstvo prosto ralo republikansko državno ureditev. Ij, Letošnja proslava je potekala brez ve-t 38a blišča, vendar je pri njej sodelovala ui akrobatska skupina vojnega letalstva p letalih NB 336 italijanske izdelave. udsednik republike je svoj govor posta-[.Q,v opogumljajoči okvir novega medna-R Uega prizorišča in novega pomirjenja, 2v§a je v meddržavne odnose prinesel ra-itr -V izhodni Evropi. Podobne misli je i: azil tudi obrambni minister Mino Mar-u^zoli, ki je poudaril, da si Italija že od Up; Hi al prizadeva za poglabljanje mirovne- Procesa. LKREPI zoper »pranje« dEnarja J^a zadnji seji je vlada odobrila pet za-loic ^ osnutkov ln en predsedniški od-HU; Odobrila je med drugim zakonski os-kj Zadeva ukrepe zoper »pranje« Ha azariega denarja, se pravi tistega de- i . , v. •___• „ 4-w k, Mirenski pevci v Milanu i • ----- — y g0v 1 .ki ga zločinci pridobivajo ali s tr-(je- ailjem z mamili ali z drugo zločinsko je fYn°stjo. Podpredsednik vlade Martelli ^iuvil, da bo vlada v kratkem proučila kQt/?Se> zaradi katerih je odstopil izredni Sch.lsar uprave državnih železnic Mario de P^erni. Podtajnik v predsedstvu vla-Q}fV- r*stofori pa je pojasnil, da je vlada le U°črrik0 ^medila urnike nočnih lokalov in zabavišč ter diskotek. Vprašanje ur-pos *eh lokalov morajo namreč urediti u^zne deželne uprave. V Milanu, glavnem mestu Lombardije, se tamkajšnji Slovenci že vrsto let enkrat mesečno zbirajo k svoji maši, v zadnjem času v cerkvi Corpus Domini. Za to bogoslužje redno in požrtvovalno skrbi msgr. Oskar Simčič iz Gorice, ki s seboj včasih popelje kakšen pevski zbor ah podobno kulturno skupino, da s tem popestri vsakomesečno srečanje naših rojakov. Le-ti se po končani maši še kratko zadržijo v dvorani ob cerkvi, da se skupaj pogovorijo ah zapojejo ob skromni zakuski. Po takem zaporedju je pred nedavnim, v nedeljo, 20. maja, potekalo tudi gostovanje mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Mirna. Pevci so skupaj z msgr. Simčičem zgodaj zjutraj odpotovali s štandre-škega bloka in se že kmalu privadili vožnji kljub kratkotrajni krizi zaradi skrajšanega spanja. Že med potjo je msgr. Simčič opozoril na nekatere znamenitosti v Milanu, ki so bile v načrtu za obisk, še posebej obširno pa se je zaustavil pri predhodni razlagi nastanka, stavbne zgodovine in simboličnega pomena slavne milanske katedrale. Dolga vožnja po udobni avtocesti je še kar znosno minila, tako da so pevci okrog enajstih dopoldne že prispeli v lombardijsko prestolnico. Najprej je bil na vrsti ogled starodavne cerkve S. Am-brogio, nato pa cerkve S. Maria delle Gra-zie, ob kateri stoji nekdanji samostanski refektorij s sliko Leonarda da Vincija »Zadnja večerja«. V prvih popoldanskih urah so si Mirenci lahko temeljito ogledali milanski Duomo in v njem tudi zapeli eno majniško pesem. Maša v cerkvi Corpus Domini se je pričela ob štirih popoldne, med njo pa so pevci iz Mirna izvajali slovensko peto mašo v čast sv. Cirilu in Metodu Matija Tomca ter nekatere majniške in velikonočne pesmi. Ob koncu bogoslužja je predstavnik zbora na kratko predstavil milanskim Slovencem mirensko župnijo. Sledilo je družabno srečanje v bližnji samostanski dvorani, kjer je zadonela slovenska narodna pesem, udeleženci pa so lahko pokramljali ob kozarcu vina in zakuski. Mirenski pevci so se kar težko ločili od naših rojakov v Milanu, saj je med njimi mnogo Vipavcev, pa tudi Kraševcev in Tolmincev, ki tudi v tem velikem italijanskem mestu še niso pozabili svojih rodnih krajev. Povratek domov je bil naporen, vendar nekoliko lažji ob misli, da so opravili pomembno versko pričevanje in narodno poslanstvo. ROMARSKI DOM NA VIŠARJAH Na Svetih Višarjah bo v kratkem stal obnovljeni romarski dom. Gre za pobudo skupine Slovencev iz zamejstva, zdomstva in domovine, ki so na Svetih Višarjah odkupih staro hišo in jo nameravajo preurediti. Pobuda je vsekakor zanimiva, saj bi ta postojanka pomenila pomembno pridobitev za slovensko skupnost v Kanalski dolini, istočasno pa bi to bila prava postojanka na tej znani romarski gori. Pobudniki, med katerimi naj omenimo zdomskega duhovnika Vinka Žaklja, pa se zaenkrat srečujejo tudi s finančnimi problemi, saj morajo do konca leta izplačati dosedanjega lastnika. Gre za kakih 250 milijonov lir. Denarne prispevke lahko radodarni darovalci nakažejo na tekoči račun na go-riški Kmečki banki št. 44490. Za vsa pojasnila pa je na razpolago profesor Kran-ner iz Gorice, telefon 530924. ODPRLI BODO BOLNICO FRANJO V nedeljo, 10 t.m., bodo ponovno odprli javnosti slovito bolnico Franjo pri Cerknem, ki jo je pred poldrugim letom skoraj zasul zemeljski usad. To pomembno zgodovinsko zanimivost so popolnoma obnovili, barake, ki so bile poškodovane, pa obnovili. Ob ponovnem odprtju za javnost napovedujejo tudi poseben praznik. V Gorici bodo maturitetnim komisijam predsedovali: ravnatelj prof. Albin Sirk na klasičnem liceju; ravnateljica prof. Majda Sfiligoj na trgovsko tehničnem zavodu; ravnatelj prof. Ivan Černič na trgovskem zavodu in ravnateljica prof. Nada Pertot na učiteljišču. Veliki razstavi V Vili Manin pri Passarianu in v Čedadu so pred dnevi predstavili časnikarjem razstavi o Langobardih. Veliko kulturno prireditev so u-radno odprli v prisotnosti predsednika senata Spadolinija. V Čedadu so se zbrale delegacije Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške za razpravo o kulturnem sodelovanju. Zasedanje je vodil minister Tognoli. V imenu Furlanije - Julijske krajine je prisotne pozdravil predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je med drugim predlagal, naj bi postal Čedad sedež mednarodnih gledaliških festivalov. Vzporedno s tem so se pod predsedstvom podpredsednika deželnega odbora Francescutta in deželnega odbornika za kulturo Antoninija zbrali odgovorni za kulturo iz republik in dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ob robu tega zasedanja je bilo tudi dvostransko srečanje med Antoninijem in novim slovenskim ministrom za kulturo dr. Andrejem Capudrom. PRIPRAVE ZA BEVKOVO PROSLAVO Sredi septembra bo v Zakojci osrednja spominska slovesnost ob 100-letnici rojstva Franceta Bevka. V ta namen obnavljajo pisateljevo domačijo, kjer bodo postavili dve stalni zbirki. V pritličju bo etnološka razstava, v prvem nadstropju Bevkove rojstne hiše pa bodo razstavljeni primerki pisateljevega ustvarjalnega dela. Poseben odbor, ki pripravlja osrednjo slovesnost, i se je v teh dneh sestal, da bi izoblikoval I spored proslave. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 23. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu Na Bledu so se med 15. in 19. majem na pobudo slovenskega PEN-centra zbrali pisatelji iz 22 držav. Tokrat so razpravljali o strahu danes, kar je tudi, kot se je izkazalo, ena poglavitnih tem v literaturi 20. stoletja. Generalni sekretar mednarodnega PEN Ale-xandre Blokh je že prvi dan srečanja v svojem referatu »Moj strah danes« med drugim poudaril, da je strah tisto, »kar najbolj ogroža mir na svetu, mir med ljudmi in narodi«. Blokhova izvajanja so se lotevala teme strah predvsem z ozirom na politična in družbena dogajanja v zadnjih desetletjih. Tudi pri diskusiji, ki je sledila, so ostali pisatelji zavezani družbenopolitični problematiki, čeprav so jo osvetlili iz različnih zornih kotov. Slovenski pisatelj Boris Pahor iz Trsta je na primer spet govoril o svoji veliki temi, položaju malih narodov in jezikovnih manjšin sredi prevlade velikih narodov in njihovih držav. Njegov strah je tesno povezan s to izpostavljenostjo in zapostavljenostjo narodnih manjšin in manjših jezikovnih skupin v naročju velikih državnih in nacionalnih kompleksov. Tudi drugi slovenski udeleženec iz Trsta, pesnik in publicist Škofijska razstava: UNIČITI - VAROVATI - REŠITI UMETNOST NA KOROŠKEM OD 9. JUNIJA DO 30. SEPTEMBRA 1990 Ohranitev in varovanje umetnostnih spomenikov na Koroškem je vsebina letošnje razstave na gradu Strassburg. Pojem umetnostnega spomenika je široko pojmovan in se razteza od zunanje arhitekture (streha, fasada, okno, vrata) preko ureditve v notranjosti (freska, seko, štuk, tapeta) tja do skulpture, slikarstva in umetnostne obrti. Primeri ogroženosti so raznovrstni in jih označujemo z gesli: podnebje, okolje, tatvina, nerazumevanje. Stroki raziskovanje in obrt pa morata v tem oziru reševati najzahtevnejše naloge. Od prostora do prostora imajo obiskovalci priložnost spoznavati raznovrstne stroke spomeniškega varstva z ustreznimi tehnikami ter primeri dobrega in slabega vzdrževanja oz. obnovitve. Vedno spet pa je dana priložnost, da strmimo ob pogledu na velike umetnine: na oltarje, skulpture, slikarstvo in slikarije na steklo. Na ogled bodo tudi manjše dragocenosti — votivne podobe, svečniki, bandera itd. — stvari, ki skoraj tonejo v pozabo in so zaradi tega še posebno ogrožene. Vse te velike in male umetnine so izraz verovanja in pobožnosti. Vsakemu območju dajejo poseben in nezamenljiv značaj in so vredne o-hranitve. Cilj te razstave, h kateri prisrčno vabimo, je opozoriti na lepoto teh umetnin, a tudi na njihovo ogroženost, in na možnost njihove ohranitve in vzdrževanja. KNJIGA DRAGA ŽERJALA Narodna in študijska knjižnica v Trstu (Odsek za zgodovino) vabi na predstavitve knjige Draga Žerjala »Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama«. Sodelovala bosta Jože Pirjevec in Branko Marušič. Predstavitev bo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, v četrtek, 7. junija, ob 18.30. Marko Kravos, je refleksije o strahu povezal s svojim pesniškim poslanstvom, vendar je jasno poudaril, da »se ne žene zaradi lastnega uveljavljanja, ampak da bi se v mojem rodnem okolju ohranil jezik, v katerem nastaja moja poezija«. Pri drugi okrogli mizi je dolgo časa preganjani češki pisatelj Jan Trefulka na duhovit način spregovoril o svojem strahu in pogumu sredi represij nekdanjega češkoslovaškega komunističnega režima, po drugi strani pa ni zamolčal tesnobe, ki ga navdaja v sedanjem prehodnem obdobju, ko se je Jakešev režim sesul s hitrostjo, ki je ni nihče pričakoval, tako da si se čez noč znašel nepripravljen v »avtentični sedanjosti« z mnogimi protislovnimi vprašaji in pastmi. Za slovensko kulturo je bila najbolj zanimiva tretja okrogla miza, ki jo je vodil znani slovenski pesnik Dane Zajc. V uvodnem referatu je spregovoril o svojem lastnem strahu skozi dolgo povojno obdobje, v katerem je zrasel v enega najbolj karakterističnih predstavnikov v slovenski književnosti 20. stoletja. Čeprav je na subtilen, samosvoj način na veliko govoril o strahu, ki so ga sejali politični preganjalci kritičnih posameznikov, ni pozabil na eksistencialne razsežnosti strahu pred smrtjo, boleznijo, nevarnostjo, neznanim, ki sodijo k temeljnim razpoznavnim znakom življenja. Govoril je o »strahu, ki je del nas samih, del našega dejanja in nehanja«. Tudi debata, ki je tem Zajčevim izvajanjem sledila, je bila zelo plodna in kon-l struktivna. Na Dunaju živeči Lev Detela jo jej usmeril v literarno smer, saj je govoril o strahu kot veliki temi 20. stoletja, ki na izrazit način odmeva iz številnih književnih dokumentov od Kafke, Čelana, Camusa pa vse do sodobnih slovenskih in drugih pisateljev. Nastopili so albanski pisatelji s Kosova, bolgarska avtorica Vera Movtafčijeva pa je razmišljala o strahu kot o človekovem »najbolj destruktivnem čustvu«. di Bolgarka Vesela Malejeva je zadela v 2*v da je bila končno podpisana pogodba eu zamejskimi društvi in Jadranom (za-kj rat te izjave ni podpisal košarkarski Jb Bor), ki bo omogočila tesno sodelova-pri sestavi združene ekipe. Dejal je, j.a hoče biti Jadran več kot ekipa: hoče bi- hag1 | odborniki omenjenih društev. Pogodba predvideva, da vsako društvo prepusti v jjadranove vrste enega ali dva igralca, Jadran pa ima pravico opcije za vse igralce. V prihodnjih dneh se bo Jadranovo vodstvo zopet sestalo z vodstvom košarkarskega kluba Bor, da bi po možnosti prišlo do sklenitve pogodbe tudi s tem društvom. V imenu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je na občnem zboru Jadrana pozdravil predsednik Združenja Odo Kalan, ki je med drugim izrazil obžalovanje, da nismo zmožni ustvariti profesionalne ekipe in tako nuditi našim najboljšim igralcem možnost za nastopanje v naj višjih ligah. Livij Valenčič pa je v imenu odbora za telesno kulturo pri SKGZ izrazil navdušenje nad vsemi Jadranovimi pobudami za mlade ter željo, da se čimprej uredijo odnosi s SZ Bor. (DAR) Povezava oz. naj višja možna stopnja ^Se zamejske košarke in želi nuditi na- igralcem določeno kontinuiteto ter bistvo za nastopanje na naj višji možni vui. Na ta način bi lahko omejili »razdvajanje« naših igralcev močnejšim ita-iauskim ekipam. Po novi pogodbi bodo v Vem Jadranovem odboru vsi predsedni-. zamejskih košarkarskih društev, na se-h odbora pa bodo lahko sodelovali tudi Sq, ^ Cankarjevem domu v Ljubljani bo v (ji to, 9. t.m., prvi kongres Socialistične sjj^bhe Slovenije, ki je nastala iz Sociali-bhe zveze delovnega ljudstva. Uvodno Z k^i-l0 k° prebral podpredsednik Viktor o zadnji Številki naših razgledov ■ nadaljevanje s 6. strani brati tudi članek z naslovom »Slavčki na prestolu«. Avtor sestavka, pisatelj in poslanec v novem slovenskem parlamentu Jaša Zlobec piše, da je kar štirideset odstotkov novega predsedstva Republike Slovenije iz pisateljskih krogov, dva pa sta celo v vladi. V tem sicer ni nič čudnega, saj poznamo že iz preteklosti umetnike, ki so poleg tega tudi uspešni politiki ali profesionalci, na primer Ivan Tavčar, Zupančič. Vo-ranc, Vidmar ali Kocbek. Po drugi strani pa je tudi res, nadaljuje avtor, da so bili po vojni pisatelji kot sloj preganjani in zatirani. Jaša Zlobec v svojem članku očita slovenskemu pisateljskemu društvu in PEN centru pohlevnost še v poznih sedemdesetih letih, kar se je na primer izkazalo tudi pri Koobekovi aferi. H J Na zadnji seji slovenske vlade so govorili o tem, da Slovenija ne bi več plačevala v Sklad za nerazvite, ustavili pa naj bi tudi izplačila iz prometnega davka za jugoslovansko armado. O tem bo v kratkem razpravljal slovenski parlament. 0i00000@DBra000E tipo-litographart Vam raznovrstne tiskovine TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151 Angelic muj ■ ■■ Marjan Tomšič i. jjj, 9v*do je bil že deset dni mrtev, pa tega g be ni vedel. Ležal je na umazani raztr-tJJv°jaški odeji in na obrazu in rokah se je Je nabirala zelenkasta plesen. Umiral s °h peti uri popoldne, ko je zahajajoče šče°e z^a'tilo nasmeten pod, staro ognji-> počrnelo napo in del sajastega zidu. 2agr\je kar tako, mimogrede. V prsih je loj«^l slabost, zato je legel. Ko pa je po-(}a osivelo glavo na blazino, mu je bilo bil J^Veti, da se ne bo nikoli več dvigni Jo spoznanje je sprejel tako mirno, b0 a hi mu kdo povedal, da bo jutri sla-^reme. bQ ^leni je vseeno,« je odmislil. »Jaz sem hien za olje, ki ga nobeden več ne Jotem je čutil, kako se mu hlad plazi a v r,ste_ rok, v stopala ... in kako počasi, n rajno tipa proti srcu. S težavo je pre- š maknil glavo proti oknu, skozi katerega je lila oktobrska luč. Cez slapove sončne bleščavice se je spuščala mrena, ki je svetlobi jemala moč in lepoto. »Ben, to je konec,« si je rekel kmet, in ni bil žalosten. Tedaj pa je močno zahropel, sunil glavo v levo in v grozi široko razprl oči: na steni, tik ob zidni polici, kjer so napol ležali, napol viseli krožniki, sklede, pokrovke, lonci, je ždel v ročno narejeni kletki droben gardelinček, ki ga je Gvido vzel iz gnezda to pomlad in ga udomačil. Ptiček je čepel na prečni paličici in otožno čivkal. Ni pel, ampak je drobno jokal, kot da bi ga kaj bolelo, kot da bi bil bolan. »Jezus,« je zastokalo v umirajočem starcu, »kaj bo zdaj z njim? Poginil bo od lakote in žeje. Le zakaj ga nisem spustil?« Skušal se je dvigniti, pa ni mogel premakniti ne rok ne nog. Le trebušne mišice so zadrhtele in leva rama je trznila. »Cinkič, umrl boš...« je zajokalo v njem. »Umiral boš počasi, in jaz bom tega kriv!« Še enkrat je poskusil, tokrat se ni premaknila niti ena mišica. Sonce je padalo proti hribom na drugi strani doline, in kot se je spuščalo, tako je svetloba lezla po steni gor; zginila je s poda in ognjišča, tipala je v razpoke med kamni in ponikala v črnini stene. »Mogoče pa bojo prišli? Ante, Marija, Tonič ... mogoče se bo prikazala Dalmatinka in ga rešila ...« Tako se je tolažil v zadnji uri, pa je dobro vedel, da ne bo nikogar. Njegovi o-troci: Marija, Ante, Tonič, Stevo in Gorazd, so odšli že davno, pred tridesetimi leti. Takrat se je izpraznila vas. Niso bili Italijani, a so vseeno šli. Pregovarjali so tudi njega, ki je bil takrat star šestdeset let. Posebno Marija ga je prepričevala: »Papa, hodte z nami! Vsi grejo. Šli so Bellinovi, Capriani, Casolini... Je boljše, da gremo, zakaj ti komunisti bojo vse pobili. Papa, lepo vas prosim, hodte z nami!« Na vse načine so ga pregovarjali a on ni hotel z njimi. Ko so nosili na kamione, je molčal, stiskal razpokane ustnice in jim celo pomagal pri natovarjanju, kolikor je pač mogel. Potem so si podali roke in o-troci, ki so odhajali v Trst, ker so se zbali vražje oblasti, so mu očitali in obljubljali: »Ni prav, da nočete z nami. Ma kakor česte. Mi ne verjamemo, da bojo oni večno ostali na oblasti. Ko jih bo vrag vzel, bomo prišli nazaj.« Mislili so, da se bo to zgodilo čez pet, največ čez deset let. A trajalo je desetletja ... In zdaj je sonce zahajalo. Rumena svetloba je izgubljala moč in se prepuščala mrakobi. Ko je Gvido že tonil v onstranstvo, ki ga je doživljal kot padanje v težke sanje, že ni bilo na steni več sonca. Usahnilo je hitro; nekaj ga je popil zid, nekaj ga je pobegnilo nazaj v kovinsko modrino neba. Gardelinček je utihnil, preden se je starec do kraja potopil v smrt. Onemel je v grozljivo tišino in v naraščajočo temo. Kmalu se ni videlo skoraj ničesar več. V mrakobo se je raztapljal ohlajajoči se Gvido, v temo je izginjalo prastaro ognjišče, v noč so se razblinjali stara postelja, počrnela kredenca, izrezbarjena ploskev mize, doma narejeni stoli, črviv pod, škan-cija, steklenice in razne posode, suhe veje in vejice ... pa stene in strop, s katerega je visela gola, mrtva žarnica. Nazadnje je izginila tudi tista stena, ki je stala nasproti oknu. Požrla jo je tema, pač tako kot vse drugo. Dalmatinka, ki jo je šel Guštin kmalu po vojni iskat v zapuščene vasi nad Splitom, ni šla pogledat, kako je z Gvidotom. Opazila je, da ga ni na spregled, pa je to sploh ni brigalo. 2e deset let sta bila skregana in Dalmatinka je ničkolikokrat rekla: »Da bi vre krepal!« Rekla je kar taj* ’ kot je tudi Gvido kar tako metal Vve -0 in v svojo zanemarjeno brado: »Da b1 J vre vrag vzel!« Skregala sta se zaradi & lenkosti, zaradi nekakšnih štrac, ki j ib > Dalmatinka položila na posejane gredi da ji vrabci ne bi pokljuvali semena nje solate. Gvido pa je v tistih cunjah P . poznal svoje raševinaste vreče, ki so 120 nile lani neznano kam. In je šel na Da^0-tinkin vrt, lepo jih je pobral in nesel mov. Komaj pa je zaprl vrata, že je b' za njim Dalmatinka, in takrat sta se s* gala do smrti. Zato in zaradi mnogih P : pirov, ki so potem še sledili, ji je bilo j2'^ vseeno, kako je z njim. Zato tudi ni s^ pogledat na njegovo korto in je bila ce.£ zadovoljna, ker ga ni bilo iz hiše. Tako J imela vsaj mir pred »hudobo grdo«, kak mu je večkrat metala pred noge. (Dalje) Novice Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni , urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 V torek, 5. t.m., je bil na prvem obisku v Sloveniji novoizvoljeni predsednik republike Hrvaške dr. Franjo Tudjman. V Kranju je odprl 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Na slovesnosti sta med drugimi bila predsednik republike Slovenije Kučan in slovenski obrambni minister Janša. Dr. Tudjman se je sestal s predstavniki Demosa pred izvolitvijo, in sicer na Otočcu. Tedaj je bil le predsednik HDZ (Hrvatske narodne zajednice), ki je prodorno zmagala na političnih volitvah. Mnogo odobravanja žanje pobuda na-brežinske godbe, ki prireja večerne koncerte po posameznih vaseh devinsko-na-; brežinske občine. Novogoriški zgodovinar in politik dr. Branko Marušič je v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu v ponedeljek, 4. t.m., obrazložil vsebino predloga, ki je bil sprejet v novogoriški občinski skupščini, naj se ustanovi znanstvena komisija, ki naj prouči vprašanje deportacij iz Gorice in Trsta v maju leta 1945. Po njegovih izvajanjih se je razvila izredno živahna razprava. O tej pobudi bomo obširneje pisali pri-hodnj ič. V prisotnosti predsednika slovenske vlade Peterleta so v sredo, 6. t.m., položili pri Ankaranu temeljni kamen centra BIC-Capodistria (Busines Innovation Center -Koper), ki ga financira italijanski zavod IRI in ga bodo upravljali pripadniki italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji. Še prej se je predsednik Peterle udeležil posveta v Trstu o razvoju sodelovanja med Zahodom in Vzhodom. Na jugoslovanskem konzulatu v Trstu se je srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Litva si ne obeta kakih pozitivnih premikov v zvezi z vrhunskim sestankom med Bushem in Gorbačovom. Spodbudno pa o-cenjuje izvolitev Borisa Jelcina za predsednika ruske republike. Tako je ob koncu obiska na Češkoslovaškem izjavil litovski predsednik Landsbergis, ki se je že sestal z novoizvoljenim predsednikom naj-večje sovjetske republike. Na znanstvenem liceju v Trstu bo predsedoval maturitetni komisiji ravnatelj dr. Bogomil Rener iz Gorice; na klasičnem liceju v Trstu prof. Albin Sirk iz Gorice; na trgovskem tehničnem zavodu v Trstu ravnateljica, prof. Majda Sfiligoj iz Gorice; na učiteljišču v Trstu ravnateljica prof. Nada Pertot iz Trsta in poklicnem zavodu J. Stefan ravnatelj prof. Maks Sah iz Trsta. V italijanski javnosti je močno odjeknila vest o odstopu izrednega komisarja državnih železnic Schimbernija. Komisarsko nalogo je opravljal poldrugo leto, njegov odstop pa povezujejo s težavami pri saniranju tega važnega državnega podjetja.