G E O G R A F S K I UČINKI NEURJA MED PECO IN ZGORNJO PAKO M I L A N Š I F R E R • - i ' . . ' / • Dne 21. j u n i j a 1961 j e prišlo nad Mežico in razvodjem med Mežo, Mislinjo- in Pako do silnega neu r j a , k i j e te r ja lo več človeških žrtev ter j e povzročilo veliko mater ialno škodo na cestah, hišah in gospodarskih poslopjih. Veliko1 r azde jan je pa so doživele tudi kul- turne površine, s a j j e zgrmelo' po pobočjih več sto plazov, močno narasla hudourniška voda in tudi sama dežnica pa j e odnesla iz n j iv veliko« rodovitne zemlje ter pr i tem na številnih k r a j i h razkri la žlvoskalno osnovo. Zaradi toče, k i je spremlja la nevihto, so bili v n a j b o l j prizadetih k r a j i h uničeni skora j vsi pol jski .pridelki, docela pa j e bilo okleščeno tudi sadno drevje . Veliko škode na sadnem d r e v j u in v gozdu j e napravi l tudi vihar, k i j e podrl več sto dreves. Nevihta j e prišla od severozahoda, od severne strani Pece. Pri Sv. Heleni j e začelo liti že okrog 16- ure, medtem ko se je začelo glavno n e u r j e v okolici Mežice nekoliko kasneje , okrog 15 minut čez 16. uro. Od tu pa se j e pomikala nevihta s silovito dinamiko po razvodju med Mežo, Misl injo in Pako proti jugovzhodu, k j e r j e prišlo nad Razbor jem in v bl ižnj i okolici do glavnih nalivov šele ob pol petih popoldne. Tu n a j še opozorimo, da j e bi la nevihta na severozahodnem koncu prizadetega področja n a j b o l j silovita in tudi n a j k r a j š a . V okolici Mežice j e t r a j a l a le dobrih 15 do 20 minut, proti jugovzhodu pa se j e raztegnila na s k o r a j 40 minut. Ob t e j nevihti so namerili v Mežici 102,9 mm padavin,* veliko padavin pa so namerile še posta je Sv. Helena pod Peco (66,5 mm), Vernica (75,6 mm), Razbor (65,4mm), Topolščica (53,4mm) in v ne- koliko dal jšem času tudi Velenje (55,4 mm). Nalivi so zajel i t o re j razmeroma ozek pas, k i se vleče čez Mežico in po razvodnem svetu med Mežo, Mislinjo in Pako. Kako ostro je bil omejen ta pas nam pove že to, da je bilo že v na jb l i ž j ih posta jah izven n j e g a p rece j m a n j padavin. Tako so namerili na Ravnah na Koroškem 23,3 mm padavin, v Kot l jah 31,8mm, v Dravogradu 11,4 mm, v Šmartnu pri Slovenjem Gradcu 27,3 mm, v Mislinji 33,1 mm, v Šoštanju 28 mm, v Črni na Koroškem, ki je bila prav na robu velikih nalivov pa še 44,5 mm padavin. * Podatke o padavinah sem dobil pr i meteoroloških opazovalcih, n e k a j pa na Hidrometeorološkem zavodu LRS v Ljubl jan i . 10 Geografsk i zborn ik 145 Pr i padavinah moramo opozoriti tudi na izredno točo, ki j e s svojimi velikanskimi učinki ka tas t rofo še stopnjevala. V pas n a j - močnejše toče j e prišel Šentvid med Mislinjo in Pako, proti severo- zahodu pa še druga nasel ja kot Graška gora, Ravne in Razbor, k j e r so bili učinki toče še posebno močni, nato Podgor je in Sele, zgornje Vuzenica DRAVO 6' PREVFIJJE. K r i l i ! i « >%JMEZICA\ 1 fi\WJa > RAVNE Podkra, hOVlNlGRA&EC^ \martin_ WDuh dgorica V 1 1 Javorje, rtnrvit Topob'aca>l t>i ŠOITAN: 'uimirje VELENJE MOZIRJU Karta 1 1. področje, ki ga je zajelo neurje; 2. potoki in hudourniki, ki so najbol j divjali in poplavljali hiše v vasi Zavodnje, nada l j e Lom, Šentvid, Javorje , Jazbina, Kot in Velinjak. Med Črno in Pol jano j e pas toče prečkal dolino Meže in zaje l še vasi onstran n je , od tu pa se je nadal jeval še čez državno mejo na Slovensko Koroško. Raziskave so torej pokazale, da se pas toče docela u jema s področjem najmočnejš ih padavin. Iz beležk meteoroloških opazovalcev smo zvedeli, da je bila toča 2 — 3 cm, pa tudi do 4 cm debela, kar so nam potrdili domačini (glej si. 1). Toča j e dobesedno sula na zemljo in v n e k a j minutah prekr i la t la do pol metra na debelo. Tam pa, k j e r se j e ta toča po k ra j š em ali dal jšem transportu zaustavljala, n. pr . ob prehodu bol j s trmih pobočij v položne površine, terase ali na cestah, se je j e SI. 1. Tako debelo točo smo našli nad Suhodolnikom v dolini Suhadolnice 8 dni po neDiliti SI. 2. V Suhodolu so še 8 dni po nevihti odstranjevali velike vršai, iz toče in listja SI 3. Tako je toča oklestila žito v povirnem delu Felunje Tudi trave, ki % bila letos zaradi obilnih padavin posebno lepa, ne bodo kosili SI 5 Pogled na SuhadolnikoD sadovnjak po nevihti. Tu toča ni oklestila samo listja, ampak je olupila tudi številne veje SI. 6. Na privetrni strani je bilo Ustje iz vej povečini veliko močneje odstranjeno kot na zatišni nabralo tudi po več metrov. Na poti iz Šentvida v Suliadolnico sem j o opazoval še 8 dni po tem n e u r j u v do 3 m debelih vrša j ih (glej si. 2). Posebno dolgo časa se je toča obdržala na zatišnili severnih pobočj ih. Zaradi takšne toče so bili v n a j b o l j prizadetih k r a j i h uničeni sko ra j vsi pol jski pridelki. Žito in t ravo je tako zmlela, da so ju l j u d j e brez košnje lahko samo pograbili (glej si. 3). Popolnoma pa j e uničila tudi druge pr idelke kot krompir, fižol, repo, peso itd. SI. 7. Tako so izgledale številne s skodlami krite strehe D okolici Mežice. Slika prikazuje Enclooo dmarnico Veliko škodo je napravila toča tudi na drev ju , s katerega j e v na jbo l j prizadetih k r a j i h oklestila sko ra j vse listje, na neka j k r a j i h pa tudii lubje (glej si. 4). Pr i tem je zanimivo podčrtati, da j e utrpelo veliko večjo škodo sadno drevje , kot pa d rev j e v gozdu. Od vseh dreves so bile na jbo l j prizadete jablane, ki so ostale po- večini čisto brez l ist ja (glej si. 5). Zanimive razlike pa smo opazovali tudi med starejš im in mladim drevjem; s lednje je obdržalo povečini veliko več listja. Iglavci so v nasprot ju z listavci veliko bol je prenesli točo, vendar smo tudi pod n j imi opazovali do 1 dni debelo plast okleščenih vejic. Pr i š tudi ju učinkov toče na d r e v j u so se pokazale velike razlike tudi med privetrno in zatišno s tranjo. Na pr ivetrni strani, k j e r je uda r j a l a toča z na jveč jo silo, so ostala drevesa povečini popolnoma brez listja, v na jbo l j prizadetih k r a j i h pa tudi brez lubja , medtem ko so obdržala na nasprotni strani vsaj malo l is t ja . Zaradi severo- zahodnih vetrov so bile posebno te strani krošenj močno okleščene (glej si. 6). Veliko škode pa j e napravi la toča tudi na strehah hiš in gospo- darskih poslopjih. Tam, k j e r so strehe kr i te s skodlami, j e škoda še posebno velika, s a j j e večino skodel kratkomalo prerešetalo, veliko pa j e pobila toča seveda tudi strešne opeke (glej si. 7). V okolici SI. 8. Ob Škratkovcu so obležali po nevihti celi kompleksi gozda Mežice, v Poleni in v Razbor ju so me opozarjal i l j u d j e tudi na številne pobite šipe v oknih. Poleg silnega naliva s točo j e spremljal neu r j e tudi izredno močan veter, ki j e povzročil na jveč škode na drev ju , tako v sadov- n jak ih kot tudi v gozdu. Učinki vetra so bili najmočnejši, v območju Mežice, predvsem v ozkih dolinicah na levi strani Meže, ki potekajo v smeri takra tnega vetra od SZ proti JV. Ob potočku Škratkovcu, ki teče skozi Senčno vas, j e vihar iztrgal s koreninami vred več sto dreves (glej si. 8). Na bo l j strmih pobočjih, k i so se ob silovitem nalivu še premočila, so nastale široke gole površine, k j e r je zdrselo navzdol po pobočjih d rev j e z rušo vred (glej si. 9). Veliko smrek j e veter enostavno polomil. Pr i Škofu v Lomu n. pr. sem opazoval še čez pol metra debele smreke, ki j ih j e vihar prelomil. Veliko polomljenega d rev ja j e bilo tudi nad e lek t ra rno v Lomu in T a k r a j Meže, pa tudi v Poleni j e bilo videti veliko takega drevja . Veli- kansko brzino j e imel vihar tudi drugod v območju velikih nalivov. Posebno veliko polomljenih smrek smo opazili še pod Pin tner jem ob Suhadolnici. Znatno škodo j e napravi l vihar na sadnem drev ju . Pr i tem j e utrpelo na jveč škode s tarejše drevje . Skora j v vsakem sadovnjaku j e ležalo podrto drevo, še pogosteje pa so bile odlomi j ene bo l j košate veje. Učinkovitost nevihte je povečala tudi svojska petrografska se- stava proučevanega sveta, k j e r p rev ladu je jo nepropustne peščene, SI. 9. Skupaj z gozdom je zgrmela v dolino Škratkovca na več krajih tudi preperelina skri lave in laporaste kamenine ter slabo propustni dolomiti. Apne- nec se pojavi v večjih količinah samo v ožjem pasu med Črno in Mežico ter v okolici Urš l je gore. Zaradi takih petrografskih razmer se je voda hitro odtekla in z vso silovitostjo udrla v doline in grape. Hiter odtok vode j e gotovo pospešil tudi sam relief z značilnimi širokimi slemeni in globoko zarezanimi, strmimi grapami. Na po- ložnih slemenih so se ob t e j katastrofi zbrale velike vodne množine, ki so se z never je tno naglico odtekle v doline ter se zbrale v hudo- urnikih, ki so rušili vse, k a r j im j e bilo na poti. Videti je, da ob vsem tem niti gozd, k i prekr iva prece j obsežne površine, ni mogel bistveno omiliti katastrofe. Za to govori predvsem dejs tvo, da so izredno sunkovito narasli tudi hudourniki in potoki v dolinah, ki so s k o r a j v celoti pod gozdom. Sploh brez moči pa j e bil gozd tam, k j e r prekr iva le nižja, bo l j s t rma pobočja. Voda se j e na širokih kopastih slemenih, k i j ih j e izkrčil človek, hitro zbrala v mogočne tokove in j e na strmih pobočjih ob prihodu v gozd dobe- sedno ruvala d rev j e s koreninami vred in tako ustvarila prehod za hiter odtok vode v doline. Take primere smo opazovali v vasi Raz- bor, k j e r se j e voda z vso- si lovitostjo odtekala prot i Velunj i in Suha- dolnici, pa tudi v Podgor ju in v okolici Mežice. Učinke te izredne nevihte j e morda delno zmanjšala okoliščina, da so padle padavine na p rece j suha tla, s a j 8 dni pred n j imi v teh k r a j i h sko ra j ni bilo- dežja. Ker pa j e bila nevihta p r ece j kra tka , se tla niso mogla premočiti globoko in zaradi tega ni prišlo do večjega t r g a n j a zemlje. Da bo t reba ta moment resno upoštevati, smo uvideli predvsem ob ugotovitvi, da j e v naspro t ju z izrednimi učinki, ki so jih povzročili nalivi v dolinah, število usadov na pobočjih razmeroma m a j h n o in da se še ti o m e j u j e j o le na ob- cestne zaseke in na zares n a j b o l j s t rma pobočja v globoko zarezanih grapah. V pr id takšnim izva jan jem b i govorilo morda tudi dejstvo, da sem videl vsega s k u p a j samo dva usada, pr i kater ih j e istočasno pr idr la na dan tudi velika množina vode. V vseh drugih pr imerih j e prepere l ina s tanjšo ali debelejšo p las t jo prepe-relega d rob i r ja samo spolzela po pobočjih in se v dnu doline ali na nabrekl im v pobočju, morda na terasi, zaustavila. Na gladkih nerazgibanih po- bočj ih smo zabeležili večje učinke samo na nj ivah. Bolj kot vse to j e po našem m n e n j u omilila katastrofo sama teri torialna razporeditev glavnih nalivov. Iz opisa se razvidi, da j e bil pas na jveč j ih nalivov razmeroma ozek; med Črno in vasjo Po l j ano j e prečkal Mežo in se nadal jeval po razvodju med Mežo, Pako in Mislinjo prot i jugovzhodu. Neur j e j e zajelo to re j samo nekatere pr i toke Meže, Miislinje in Pajke, ob n j ih j e prišlo tudi do silnih poplav, medtem ko v treh imenovanih glavnih dolinah, k j e r sta industr i ja in prebivalstvo n a j b o l j skoncentrirana, do povodnji sko ra j ni prišlo-. Tako so v porečju Meže silno narasli sam-o potoki in hudo- urniki med Črno na Koroškem in Poljano,- ob reki navzdol pa se j e po-vodenj omeji la samo na nekatere n jene desne pritoke. Posebno močno j e divja l Barbarski potok, p rece j m a n j pa Suha ter potoki, k i teko skozi Kotlje. V porečju Misl inje so za je l i na jveč j i nalivi samo Suhadolnico in n j ene leve pritoke, na področju Pake pa j e prišlo do katas t rofalnih poplav samo ob Velunji . Bečovnica j e sicer prestopila bregove, vendar ni imela razdiralne moči in zato ob n j e j ni prišlo- do- tako velike škode. N e u r j e nad Mežico Že večkrat smo omenili, da j e za je lo neu r j e dolino Meže samo v odseku med Črno in Poljano. Do n a j b o l j katastrofalnih posledic v tem pasu j e prišlo v sami Mežici in proti Poleni ter Žer javu, tore j prav tam, k j e r sta prebivalstvo in industr i ja n a j b o l j skoncentrirana. Deževati j e začelo tu okrog 16 ure; glavna nevihta se j e začela ob 16.17, ob 16.40 pa j e bilo n a j h u j e že mimo. SI. 10. Tako je bilo uničeno žito o najbližji okolici Mežice Da bomo lažje razumeli silovitost in učinke neur ja , je morda prav da opozorimo, da je tu vzporedno z nalivom prišlo do tako silovite toče, da j e travo in vse ku l tu re na n j ivah dobesedno zmlela, z d r e v j a pa j e oklestila sko ra j vse l is t je (glej si. 10). Voda je ob tem nalivu tekla skupa j s točo v več centimetrov oziroma decimetrov visokem toku preko vse površine. Na n j ivah se j e zbirala v l inearne tokove in vrezala več decimetrov globoke ja rke . Na cestah in kolo- vozih, k i so* še posebno zmotili normalni površinski odtok, so nastali celo po 1 m globoki j a rk i , iz ka te r ih j e nainosila voda po travnikih in n j ivah debele plast i k a m e n j a (glej si. 11 in 12). Po vsem tem j e jasno, da so bile že rahle zajede v pobočjih dobra osnova za nastanek hudournikov, ki so rušili in trgali vse, k a r j im j e bilo na poti. Med temi primeri se mi zdijo n a j b o l j in- s t rukt ivni mogočni hudourniki izpod š ta lekarce južno od Mežice na levi strani Meže. SI. 12. Tako globok jarek je vrezala voda o kolovoz nad pokopališčem D Mežici SI. 13. Z gruščem prekrite njiDe in travnate površine niso bile v okolici Mežice nobena redkost SI. 14. Hudournik je nekatere delavske hiše ob Mežici dobesedno zasul s kamenjem SI. 15. Na tem kraju je Šumeč za 5 m razširil svojo strugo. Voda je ob nevihti tako narasla, da je tekla okrog in okrog hiše SI. 16. Zaradi številnih debel in obilice drugega materiala, ki ga je nosil Sumeč ob katastrofi s seboj, je prišlo pri hiši št. 4 v Podkraju do prve večje zajezitve Na tem mestu n a j opozorimo samo na hudournik, k i je zbral na jveč vode is ploskih površin okrog Enclovega posestva. Voda, ki je pri tekla s hr iba za to kmet i jo , j e bi la tako silovita, da j e trgala iz kolovozov k a m e n j e in ga raz tresla po Enclovih n j ivah in t ravnikih (glej si. 13). Vendar tu razen v kolovozih še ni prišlo do globinskega vrezovanja. Do glavnih učinkov j e prišlo šele pod Enclovo kmet i jo v gozdu nad pokopališčem v Mežici. Na izkrčenih površinah okrog Enclove kmet i j e se j e namreč množina vode v nastalem hudourniku tako povečala, da j e ob prestopu v gozd ruvala smreke in skopala še čez 4 m globok j a rek . Tako divji in obložen z ogromno množino k a m e n j a in debelih skalnih blokov j e pr id iv ja l hudournik v sredo s tanovanjske četrt i v bližini pokopališča v Mežici, k j e r j e naenkra t uničil vse nasade in neka te re delavske hiše sko ra j zasul s kamen jem (glej si. 14). Po pr ipovedovanju domačinov j e drla voda v še čez 5 m visokem toku in j e pr i tem lomila in prenašala tudi kamenite ograje. Veliko, množino blata pa j e inanesel ta hudournik tudi v b l ižnje nove rudniške bloke. Še silovite j e kot t i epizodni hudourniki so divjal i pravi potoki, po kater ih stalno teče voda in k i so se n a n j e naslonile številne žage in mlini. N a j b o l j značilen primer te vrste j e Šumeč, ki teče skozi Mežico. Ta j e ob nalivih 21. j u n i j a 1961 presegel vse svoje meje in že v povirnih k rak ih poglobil s t rugo za več metrov ter izruval številna drevesa. Še močneje j e rušil v spodnjem toku, k j e r mu j e človek s svojim posegom, z g radn jo rak, hiš, jezov ter mostov strugo še zožil in mu natančno določil njegovo pot. To se je pokazalo usodno že pri hiši št. 6, k j e r j e Šumeč razširil svoje korito za 5,5 m. Hiša stoji namreč v rečnem zavoju, k i ga j e hotel Šumeč zmanjšati in j e zato dirl naravnost proti hiši in v t e j smeri na jmočne je erodiral (glej si. 15). Silno razde jan je j e napravi l isti potok spet pr i naslednji hiši v P o d k r a j u št. 4, k j e r voda n i samo vrezovala, ampak tudi močno akumul i ra la (glej si. 16). T u so namreč drevesna debla, hlodi, deske in razen drug material, ki ga j e t ransport i ral Šumeč, potok zajezili, da se je že itak močno narasla voda razlila še bo l j na široko. Kot smo mogli ugotoviti po od>rgnjenem lub ju na sadnem vrtu, j e voda tekla v še čez 2 m globokem toku čez vso dolino. P r i tem j e nasula več centimetrov debelo plast proda in t ako prekr i la zelene površine. Do velike škode pa j e prišlo nato spet p r i P rape r j ev i žagi (Pod- k r a j 1), k j e r j e Šumeč močno poglobil svojo strugo, izven n j e pa j e nagrmadil velike množine hlodov in naj razl ičnejšega drugega plav- nega gradiva (glej si. 17). Podobno razde jan je so utrpel i tudi drugi vodni ob jek t i navzdol po dolini. Tu n a j opozorimo samo na razmere pri Pungertnikovi kovač niči, k j e r j e uničila voda, rake, jez, most in vse vodne naprave ter razširila strugo za ca. 8 do 10 m (glej si. 18). Veliko zemlje, rake in jez pa j e odnesel podivjani Šumeč tudi pr i mlinu Stopa r Mari je . SI. 17. Kako velikanski je bil Sumeč ob tej katastrofi nas opozori visok kup najrazličnejšega akumulacijskega gradiva pri Praperjevi žagi SI. 18. Prizor pri kovačnici Antona Pungertnika ne potrebuje komentarja Velikansko škodo j e napravi la voda tudi navzdol po dolini, posebno p r i Vrčonu. Hiša stoji na sredi dolinskega dna, tako da je tekel Šumeč pred katastrofo ob n j e j iz desne strani doline na levo. Ob hudi ur i pa nenavadno narasli potok razumljivo ni obdržal obi- ča jne struge, ampak si j e zbral n a j k r a j š o pot in se usmeril na- ravnost proti hiši ter jo kra tkomalo žalil, da so se l j u d j e k o m a j rešili iz n je . SI. 19. Šumeč je odlagal na danji ravnici ob Meži poleg proda tudi debele plasti peščenih ilovic Tu j e potrebno podčrtati , da j e p rav ob t e j hiši Šumeč spremenil svoj značaj. Medtem, ko se j e do sem v glavnem le držal prvotne struge, se j e vodni tok ob Vrčonovi hiši razlil, voda j e pričela teči veliko bo l j na široko, a j e s tem izgubila tudi na rušilni moči. K l jub temu j e ostal Šumeč še vedno strašen, s a j je bila množina vode še vedno taka, da j e udrla v b l ižnjo pekarno, v »Gostilno pod klancem« iin gostilno »Peca«, k j e r j e segla s k o r a j do vrha vežnih vrat. V tako mogočnem toku j e dr la voda med hišami navzdol proti Meži. Pr i tem j e nasula po vrtovih debele plasti b la ta in kamenja , trgala plotove ter izkopala v nekatere kolovoze še čez 1 m globoke j a r k e (glej si. 19). Močan vodni tok, k i j e dobival vodo iz glavne s t ruge Sumca in iz b l ižnj ih pobočij, j e tekel tudi :na severni strani cerkve v Me- žici. Pr i tem j e izkopal še čez 5 m globok j a r ek in močno poškodoval cesto ter nasul nanjo, kot tudi po t ravnikih in n j ivah pod n jo proti Meži, debele plasti kamenja , lesa in blata. Obenem pa je odnesel iz Mežice dve večji drvarnici . Razumlj ivo je , da j e voda, k i j e dr la okrog hiš v Mežici, odnesla tudi veliko drv, pobrala naj raz l ičnejše lesene predmete, med nj imi tudi ku rn ike s kokošmi vred; po grobih cenitvah j e odnesla voda čez 100 kokoši in nasploh zapustila razde jan je , ki ga morejo vrstice opisa samo delno prikazat i . SI. 20. V pobočjih na desni strani Meže, nasproti elektrarne D Poleni, je nastal ob nevihti globok žleb in vršaj, ki ga vidimo na sliki Poleg Šumca j e v okolici Mežice močno narastel tudi potok, ki teče skozi Senčno vas, imenovan Škratovec. Voda se ni držala struge, ampak j e drla v več metrov visokem toku čez vso dolino. Katastrofo je še s topnjeval močan vihar, ki je podrl več 100 dreves in povzročil s tem zajezi tev potoka. Prav ta zajezi tev j e povzročila, da j e voda z vso silo udrla prot i hiši št. 8 in drugim bližnjim hišam ter odnesla 8 ut in drvarnic z drvmi vred. Veliko škodo so pr izadejal i hudourniki in potočki tudi navzgor po dolini Meže v Poleni in proti Črni na Koroškem. Do na jveč jega r azde j an j a j e prišlo v Poleni. Razmere na desni s t rani Meže nasproti e lekt rarne v Poleni nam n a j b o l j e ilustrira slika 20. Na n j e j vidimo 1 — 3 m globok ja rek , k i j e nastal ob hudi uri ter se končuje na levi strani slike pr i g rmovju z velikim vršajem. Dobro pa se vidijo tudi žlebovi na njivah, med katerimi sežejo nekateri vse do žive skale. 11 Geografsk i zbornik 161 SI. 21. Vse te enormne množine kamenja je nasul neznaten hudournik izpod Lenarta SI. 22. Vršaj manjšega pritoka je zaprl Meži pot in jo prisilil, da je zavila proti hišam na desni strani slike Naravnost gigantske množine skal, k a m e n j a in proda je pre- nesel tudi neznaten potoček, ki priteče izpod Lenarta. Nasul j e velik vršaj , k i j e sko ra j do oken zasul hišo Otona Pavla; pr i Mihi Abra- hamu pa j e odnesel pol hleva in drvarnico (glej si. 21). Veliko d rob i r j a j e prenesla voda tudi po neznatni grapici v Žer javu. Hudourniško narasel potok j e z dolomitnim drob i r jem za- sul Meži strugo in jo prisilil, da se j e razlila proti bl ižnj im delav- skim zgradbam, k j e r j e prišlo pod vodo 5 s tanovanj (glej si. 22). SI. 25. Učinki velikega plazu pod Črno na Koroškem Tu n a j podčrtamo, da potok Jazbina, ki se v Žer javu izliva v Mežo, ni močno poplavl jal . Videti je , da j e ostal na robu na jveč j ih nalivov. K l jub temu pa smo zabeležili v t e j dolini, podobno kot v dolini Meže med Poleno in Črno, silen porast neznatnih hudo- urnikov ter zelo številne usade in plazove, ka ter ih oblike na več k r a j i h kažejo, da j e bil t ransport gradiva zvezan s precejšnj imi vodnimi množinami (glej si. 23). Tako smo zabeležili v dolini Jaz- bine 16, v dolini Meže med Poleno in Črno pa 27 plazov in usadov, ki so na 17 k r a j i h zasuli glavno cesto (glej si. 24). Tu n a j se nekoliko ustavimo še pri ogromnem plazu tik pod Črno, k i j e skora j docela zasul Klanževo hišo, sosednjo Petričevo hišo pa odrinil (glej si. 25). Katastrofo so povzročile debele plasti rudniške jalovine, ki so se premočile in zdrsele okrog 150 m globoko navzdol po pobočju. Zaustavile so se šele ob Meži v obliki velikega vrša ja . Povoden j ob Barbarskem potoku V porečju Meže smo razen pri Mežici in prot i Črni, k j e r je bila za je ta v n e u r j e sama dolina Meže, zabeležili večje učinke še ob nekater ih n jen ih desnih pri tokih. D o posebno širokopotezne povod- n j i j e prišlo ob Barbarskem potoku, medtem ko ob drugih k ra j š ih potočkih učinki niso- bili t ako veliki. Tako na primer Leški potok sploh ni prestopil struge, prav skromna j e bila poplava tudi ob Suhem potoku, za spoznanje močnejša pa ob potoku, k i teče skozi Kotl je . Ta potok j e napravi l več škode pr i Rimskem vrelcu, k j e r j e odnesel ali pokvari l n e k a j manjš ih mostičkov. V vodi j e stala tudi Petričeva gostilna. Vidne sledove j e zapustil ta potoček tudi na cesti, ki jo j e na več k r a j i h preplavil in nasul nan jo p rece j mivke, drugod pa razkri l ostre skale, tako da j e bi la cesta na večje razda l je zelo težko- prehodna. O b Barbarskem potoku, k j e r j e prišlo do- posebno širokih geo- mo-rfoloških sprememb, se j e ponovno pokazalo, da so bile izredne množine padavin, k i so padle v presenet l j ivo k ra tkem času, odločilne za vso katastrofo. Raziskave so pokazale, da j e bil vzrok za k a t a - strofo v sk ra jnem povirnem delu -doline nad Ocvirkovim mlinom, ki ga j e še za je lo neur je . Tu j e moral -dež dobesedno liti iz oblakov, s a j po pr ipovedovanju očividcev voda v potoku nikakor ni naraščala počasi, ampak j e prišla v obliki velikega še čez 10 m visokega vala, k i j e bil na sredini toka veliko višji, kot na straneh. Voda v tem hudourn iku j e bila popolnoma črna, iz n j e p a so gledala številna debla dreves, k i j ih j e prinesla s seboj pod iv jana voda. Pečnikova hiša, po domače pri Kotniku, nad Ocvirkovim mlinom se j e zaradi tolikšne vode, kljuib temu da s to j i okrog 6 m nad dnom struge, na- enkra t znašla sredi hudournika. Hlev, ki j e nekoliko ščitil hišo, j e voda kra tkomalo zalila, vendar j e Ostala živina po- n a k l j u č j u pr i ž iv l jen ju . Geomorfološki sledovi docela p o t r j u j e j o to pr ipovedovanje in nam ga p r i k a z u j e j o v še jasne jš i luči. Ogled j e pokazal, da j e nosila voda s sebo j poleg lesa tudi ogromne količine k a m e n j a in tudi po več metrov debele skalne bloke, k i j ih j e iztrgala iz tal. V s k r a j n e m povirnem delu doline j e namreč Barbarsk i potok za več metrov poglobil svoje korito, k a k i h 300 m nad Pečovnikom pa j e začel a k u - mulirat i in j e pr i tem nasul še čez 6 m debelo plast proda in debelih skalnih blokov. Ogromne mase k a m e n j a j e nosila voda še navzdol po dolini, mimo Pečovnika, k j e r je nasula na vr tu debele k u p e k a m e n j a in prot i Ocvirkovemu mlinu, k i ga j e kamen je s k o r a j zasulo s kolesi vred (glej si. 26 in 27). Raziskave so- pokazale, da j e prišlo do močnega nas ipanja tudi v s rednjem in spodnjem delu doline vse -do izliva Barbarskega po- toka v Mežo-. Pr i tem so se pokazale zanimive razlike med debelino prodnikov v zgornjem, p rece j strmem delu doline ter veliko polož- nejš im s rednj im in spodnj im delom doline. Medtem ko j e prevlado- SI 26. Take skale je nosil Barbarski potok v svojem zgornjem loku. Slika je posneta pri Kotniku SI 2? Slika prikazuje močno akumulacijo Barbarskega potoka pri Ocoirkovem mlinu; mlinsko kolo je skoraj docela zasuto s prodom valo v zgornjem delu doline debelo kamenje , med kater im niso bili redki tudi do 2 m debeli delno zaobljeni prodniki, pa je prevlado- valo v s rednjem in spodnjem toku sipko gradivo s prevlado prav drobnega proda, med kater im so bili na jdebele jš i do 10 cm debeli kameninski kosi (glej si. 28). Ta akumulac i ja vzdolž vse doline Barbarskega potoka j e seveda v naspro t ju z današnjimi klimatskimi razmerami in zato ni čudno, SI. 28. V srednjem toku Barbarskega potoka je bilo akumulacijsko gradivo precej drobno. Lepo so Didne tudi neznatne terase, ki so nastale pri orezo- oanju potoka v ta prod da j e začel Barbarski potok že takoj po odložitvi materiala ero- dirati . Tu sem doživel morda eno n a j b o l j interesantnih morfoloških doživetij , ko sem 9 dni po katastrofi opazoval, kako j e prece j skro- men Barbarski potok z veliko hi trost jo odnašal akumulaci jsko gra- divo navzdol po dolini. Presenet l j ivo je bilo opazovati, kako so se valile v toku še veliko debelejše skale, kot j e bila sama globina vode. Videti j e bilo, kot da se vsem skalam strašno mudi priti napre j . Komaj j e odnesla voda iz opazovane točke en prodnik, že se je vsula za n j im kopica sipkega in prav drobnega peska in proda. In obratno: k o m a j je voda z veliko hi t rost jo odnesla sipke delce, že j e bil na vrsti debelejši prodnik, ki pa se j e valil p rece j počasneje in veliko bo l j okorno kot sipki mivki podobni ali morda nekoliko debelejši kameninski drobci. Prav to različno hitro p remikan je debelih kame- ninskih kosov je vsililo vtis silnega tekmovanja in prehi tevanja . Tu to re j ni biilo težko ugotoviti, da j e na delu močna erozija, ki teži odstraniti ob hudi ur i nasuti prod. Ce preidemo po tem k opisu še drugih učinkov povodnj i ob Barbarskem potoku, moramo poleg sledov samega nas ipanja opo- zoriti tudi na silno bočno erozijo, do katere j e prišlo v s rednjem delu doline. Potok j e na številnih k r a j i h grmovje ob potoku skora j docela odstranil in za več metrov razširil strugo (glej si. 29). Ob- Sl. 29. Močno razširjeno korito Barbarskega potoka enem pa j e odnesel tudi številne mostove, ki niso zdržali pri t iska vode, p rav tako d r e v j e in različen d rug material . Pr i tem je Barbar- ski potok močno poškodoval tudi cesto in jo na več k r a j i h v pre- ce j šn j i dolžini docela odnesel. Kako ogromne množine vode so se ob t e j katas t rof i zbrale v dolini Barbarskega potoka, nas opozar ja jo tudi razmere pod glavno cesto, k i povezuje P reva l j e z Ravnami, to re j še v sami dolini Meže, k j e r j e bila voda po vsej široki dan j i ravnici še čez 1 m vi- soko. Tu j e prišlo tudii do odlaganja velikih količin lesa, debel, hlodov, mlinskih koles, kosov podrt ih mostov in naj razl ičnejšega drugega materiala, k i ga j e nosila voda s seboj. Ker j e segel samo povirni del Barbarskega potoka v območje n a j h u j š e nevihte s točo-, so učinki toče v t e j dolini razmeroma ne- znatni. Nekoliko bo l j j e bi lo pr izadeto sadno d r e v j e samo pr i zgor- n j ih hišah v Kotu. Povodenj v dolini Suhadolnice V pas na jveč j ih nalivov so segli tudi nekater i pri toki Mislinje. Posebno močno j e poplavl ja la Suhadolnica, čeprav jo j e samo v zgornjem delu nad Pristotnikom nad vasjo Podgor je zaje l naliv s točo. Kako močna j e bila tu nevihta, nas n a j b o l j e opozori dejstvo, da j e Suhadolnica močno narasla že t ako j v povirnem delu doline v tako imenovanem Suhodolu, k i j e vrezan v apnenec in na manjš ih odsekih v dolomit. Že v tem povirnem delu nad Suhodolnikom j e imela Suhadolnica tolikšno silo, da j e na 9 k r a j i h spod jedla in raz- t rgala cesto. O silovitosti n e u r j a v tem zgornjem delu nas dobro opozori podatek, da so> neznatni hudourniki na 12 mestih nasuli na cesto velike množine d rob i r j a in da so še ob mojem obhodu 8 dni po katastrofi odstranjeval i s ceste 2 do 3 m debele vrša je toče: vmes so bila tudi do 3 cm debela zrna (glej si. 1 in 2). O moči vetra so nas prepričala na dveh k r a j i h podrta drevesa. Vsi ti sledovi dobro p reds tav l j a jo silovitost neu r j a in nas opo- za r j a jo , da j e voda po pobočjih dobesedno drla v dolino in narasla v hudournik, ki j e rušil navzdol po dolini vse, kar mu j e prišlo na pot. Isto sliko smo videli tudi ob desnem pr i toku, ki priteče izpod Razbor ja in se izliva v Suhadolnico pr i Suhodolniku. Že pod prav majhnimi žlebovi so nastali iz slabo zaobljenega apniškega in do- lomitnega d rob i r j a široki vršaj i , ki so prekri l i lepe zelene površine. Voda j e v t e j dolinici odnesla tudi več mostov in močno poškodo- vala mlin. Že pri Suhodolniku strašno narasla Suhadolnica se je navzdol po dolini še okrepila z velikimi vodnimi množinami, ki so j ih da ja le že neznatne grapice. Še tako neznaten potoček izpod vasi Razbor in Podgor je j e ob t e j nevihti preraste! v pravi močan hudournik in nasipal debelo k a m e n j e po p r e j lepih gladkih, zelenih površinah in n j ivah . Veliko škodo j e napravi la narasla Suhadolnica tudi na mlinih in žagah, ki se pod Suhadolnikom proti Grilovi bajti , k j e r je dolina precej ozka in strma, vrsti jo eden za drugim. Tako je pr i Glasen- čniku odnesla voda most in jez, pri Mirku most, pri Grosu jez; silno škodo j e napravi la voda tudi p r i Rudolfu Pačniku. k j e r j e uničila r ake in jez. Za hišo pa j e nanesel manjš i hudournik še čez dva met ra debele skale. P r i Antonu Stumpflu j e Suhadolnica uničila vse vodne naprave v kovačnici in žagi in odnesla dva mostova, klet pa se j e od tal do vrha zapolnila s točo. Po znakih na poslopjih in b l ižnjem drev ju , s ka te rega j e narasla voda, obložena s kamenjem, odstranila lubje , smo l ahko ugotovili, da j e narasla tu Suhadolnica k a r za 3,5 m. V tem ožjem delu doline med Suhodolnikom in Grilovo ba j to j e Suhadolnica tud i močno poglobila in razširila svojo strugo ter pri tem na več k r a j i h ob po toku iztrgala vse g rmovje z d rev jem vred. Medtem ko smo zabeležili v vsem tem delu. ki je razmeroma ozek, znake močne erozije, pa smo opazili navzdol ob Suhadolnici, k j e r se dolina razširi, sledove velike akumulaci je . Tu ne mislimo samo na odlaganje proda in peska ter ilovic, ampak tudi na od- lagan je vsega materiala, ki ga j e prinesla deroča voda s seboj. Za- radi zmanjšanja strmca in razširitve doline se je transportna vodna moč Suhadolnice hitro zmanjšala in voda tu ni več tako močno od- Sl. 30. Eden večjih usadov v dolini Suhadolnice s t ranjevala grmovja ob potoku. Ob grmovju se je zato zaustavljal les podrt ih mostov, jezov, kozolcev itd. Posebno veliko vsega tega materiala se je zaustavilo ob Grilovi baj t i , k j e r dela Suhadolnica ovinek in j e grmovje ob n j e j pregradilo sko ra j vso dolino. Tu srno našli vse od k tirni kov in svinjakov do mlinskih koles ter podrtih kozolcev. Voda j e tekla kar čez n j ive in odložila tudi na n j ih veliko plavja . Poleg že omenjenih večjih pred- metov in mivke j e nosila Suhadolnica s seboj tudi veliko trave, sa j je toča vso travo- na pobočjih dobesedno posnela, voda pa jo j e nato odnesla navzdol v dolino. Po isti poti je prišlo med p lav je tudi ve- liko l ist ja. Cim bolj gremo od Grilove ba j t e navzdol po dolini proti Pri- stotniku, tem bol j p rev ladu je drobno p lavje . Večji kosi lesa so sicer še številni, vendar nikakor ne za j ema jo takih množin, da bi zajezili strugo, k l j u b temu pa j e preplavl jeno žito, ki zavzema na n j ivah zelo velike površine, povsem uničeno. Močno ali docela uničeni so tudi drugi pol jski pridelki. Navzdol po dolini pro t i Spodnjemu Podgor ju povodenj ni bila več tako strašna. T u k a j Suhadolnica ni več preplavl ja la celotne d a n j e ravnice, ampak se j e omejevala samo na n j e n nižj i del bliže potoka. Tu voda n i imela več razdiralne moči. Uničila j e samo pri- delke na tistih delih nj iv , k i segajo v n iž j i del d a n j e ravnice. Do večje škode j e prišlo samo še v hišah in hlevih v Spodnjem Pod- gor ju , v ka tere j e segla voda. Ker s toje hiše povečini na višjem delu dan je ravnice, j e prišla voda samo v 3 ali 4 hiše; dosegla pa j e več hlevov, k i s toje bliže potoka. V Spodnjem Podgor ju tudi n i bilo tiste silne toče, ki j e na- pravila v zgornjem delu doline poleg same povodnj i in hudournikov tako veliko škodo. Navzdol ob Suhadolnici pod Podgorjem sploh nismo več opazili sledov poplavl jenih površin. Močneje so narasli samo še nekateri n jen i pritoki, tako Burčnica, Kolarica, Radušnica in Selški potok, vendar tudi ti niso povzročili večje škode. Pregled razmer vzdolž Suhadolnice je pokazal, da je prišlo do glavnih geomorfoloških sprememb ob t e j nevihti v žlebovih in gra- pah ter ob sami Suhadolnici. V številnih poraščenih žlebovih v pobočju j e odstranila močna voda rušo in naj razl ičnejš i sedimen- taci jski material vse do žive skale. S tem so se številni žlebovi ob- novili in poglobili. V naspro t ju z močnimi učinki linearno tekoče vode pa so bili učinki na ostalih pobočjih razmeroma skromni. Samo na n a j b o l j strmih pobočjih in ob cestah smo zabeležili n e k a j manjš ih usadov (glej si. 30). Povoden j ob Velunji Po pr ipovedovanju domačinov j e začela padat i debela toča okrog pol petih popoldne (16.30); pri tem se j e močno stemnilo in začel j e pihati tudi močan veter. Okrog 17.00 do 17.30 je začela voda hitro naraščati in j e v obliki vala, s kater im j e prodrla, dosegla okrog 18.00 višek. Tako se je znašla dolina v dobri uri in pol sredi katastrofe, k i jo domačini ne pomnijo od leta 1926. Glavni vzrok za katas t rofo j e bil, kot smo že večkrat podčrtali, silen naliv s točo, ki j e bila posebno močna nad vasjo Gaberke. Ne- posredno v pas na jveč jega n e u r j a sta prišli to re j dve t re t j in i doline. Mejo toče ni bilo težko določiti, s a j j e tam, k j e r j e bila najmočnejša , l ist je z d rev ja v celoti okleščeno in tudi t rava stolčena in povečini odplaknjena , tako da so bile videti površine kot pokošene in po- grabl jene. Učinke neu r j a v t e j dolini so še poslabšali ugodni petrografski in rel iefni fak tor j i . Nobenega dvoma ni, da se j e voda po zelo strmih in visokih pobočjih v zgornjem delu doline, ki j ih ses tavl ja jo ne ' propustne terciarne kamenine, še posebno hitro in v velikih mno- žinah odtekla. Drugi orografsko pogojen faktor , k i j e s topnjeval katastrofo, j e ozka tesen, ki si jo j e urezala Velunja skozi ozek pas apnenca in tonalita nad Gaberkom. Kako so vsi ti f ak to r j i soodločali p r i veliki katastrofi , ki j e zadela dolino, bomo na jbo l j e videli iz samega drobnega opisa učin- kov n e u r j a vzdolž Velunje. SI. 31. Takšno razdejanje je zapustilo neurje pri Tereziji Praprotnik. Vrt je bil na debelo prekrit s kamenjem, z drevja pa je bilo okleščeno ose listje V zgornjem delu doline so bili n a jbo l j vidni sledovi silnega nasipanja , ki se j e vršilo ob t e j nevihti že po neznatnih žlebovih in grapicah. Pod vsakim žlebom so nastali položni in široki v rša j i iz debelega kamenja , slabo- zaobljenega proda in peska, k i so> se razprostrl i ka r preko n j i v in sadovnjakov. Tako na primer j e nasul neznatni studenček p r i gostilni Terezi je Praprotn ik pod Žonkom ogromno kamen ja ; pri tem j e zelo poškodoval žgan j a m o in nasul po sadovnjaku in vrtu veliko d rob i r j a s skalami vseh dimenzij (glej si. 31). Med n j imi tudi do pol metra debeli skalni bloki niso bili redki. Sosednji studenček, k i teče na zahodni s t rani hiše, pa j e tako narastel, da j e nesel več 10 m daleč še čez 1500 kg težko betonsko kori to in vdrl v hlev, pr i čemer j e utonilo tele. Voda je v še čez 0,5 m debelem toku dr la okrog in okrog hiše. Hiša se j e to re j zaradi lege med dvema studencema naenkra t znašla sredi okrog 0,5 m glo- boke silno deroče reke. Ta pr imer nam prav dobro ilustrira, kako močan j e bil dotok vode po pobočjih. Podobnih primerov bi lahko našteli navzdol po dolini proti Čavku še več. Vsi še tako neznatni potočki izpod vasi Razbor so nasuli namreč velike vršaje . Cesta j e bila zaradi tega docela neprehodna. SI. 32. Na njivi in cesti pri Mostnarju je odložila Velunja debele plasti mivke Zaradi tako izrednih vodnih množin j e prestopila strugo tudi sama Velunja in udrla ka r preko bl ižnj ih n j i v ter uničila na n j ih s k o r a j vse pridelke. Pr i tem j e naplavila velikanske množine n a j - različnejšega plavja: hlode, debla, dele podrtih ograj, mostove ter rake. Skora j na vseh poplavl jenih površinah smo opazovali tudi do n e k a j decimetrov debele plasti mivke, ki j e bila na jvažnejš i t ran- sportni material Velunje v tem zgornjem delu doline. Pr i ogledu učinkov poplave v zgornjem delu doline Velunje srno postali pozorni na to, kako izredno dobro ščiti ruša pod n j o ležeče sedimente. V vsem dolinskem dnu nismo zabeležili niti enega mesta, k j e r bi bila ruša ods t ranjena in bi voda vrezovala v globino. To ve l ja seveda samo za površine stran od struge ali žlebov. Se veliko bo l j kot v zgornjem toku j e bila Velunja silovita v s redn jem toku, k j e r j e dolina zarezana v tonalit ter apnenec in j e zato na jož ja . Tu j e tekla voda preko vsega na jn iž jega dolinskega dna v še čez 2 m globokem toku. V tein delu doline j e odnesla 3 večje mostove in za več metrov razširila svojo strugo. Pri Toneti (nad koto 446 jug. špec. 1 : 100.000) na primer, k j e r j e dolina na jož ja , je tekla v 3 m globokem toku čez vso dolino. Tu j e odnesla most, uto, spod- kopala in podrla betonsko ogra jo in na razdal jo 50 m raztrgala cesto. V tako silovitem toku je drla proti Mostnar ju (Ana Ledinek, Plešivec 151), vdrla v hišo in pustila v n j e j več 10 m3 toče. Ob mojem SI. 33. Nad Mravljekom je Velunja močno razširila svojo slrugo in odnesla s seboj navzdol po dolini skoraj ose grmovje ogledu nas]edinjega dne, ko so j o vozili iz hiše, so bila posamezna zrna še vedno 1,5 cm debela. Zraven hiše j e odnesla podivjana Ve- lun ja močan most in nanesla na n j ivo še čez 0,75 m mivke (glej si. 32). Katast rofalni so bili učinki tudi navzdol po dolini proti Mrav- l jaku , k j e r se dolina nekoliko razširi. Tu j e nanesla Velunja po dan j i ravnici tudi prod; s seboj j e nosila debla, hlode, dele mostov in kozolcev ter žag in pr i tem močno poškodovala Mravl jakovo žago in mlin ter električno napel javo; več električnih drogov je voda do- besedno prekucnila . Ker j e v tem delu doline struga vrezana v na j - mlajšo holocensko in kvar ta rno nasutino, j e Velunja še posebno močno gospodarila in na n e k a j k r a j i h še čez 5 m razširila strugo ter j o pr i tem tudi za okrog pol metra poglobila (glej si. 33). Na takih mestih j e grmovje ob strugi kra tkomalo izginilo; dru- god pa, k j e r j e ob silno narasli vodi ostala struga nekako ob strani glavnega toka ali pa so jo ščitile korenine velikih dreves, so se ob n j ih nagrmadil i več metrov visoki kupi lesa, ki ga je voda nabrala spotoma (glej si. 34). Take pr izore smo opazovali vse do izstopa Ve I u nje iz ožjega dela doline nad vasjo Gaberke. SI. 34. Ob močnejšem deblu se je zaustavil most, ki ga je transportirala Velunja več sto metrov daleč Navzdol po dolini katas t rofa ni bila več tako strašna. Učinki so se omejeval i zgolj na svet ob Velunj i v na jn iž j i dan j i ravnici, med- tem ko so ostale d ruge površine pred nesrečo obvarovane. Ker tu ni bilo tiste debele in hude toče, j e dala pokra j ina ob obisku že na zuna j p r i j e tne j š i videz. S tem pa seveda ne mislimo zmanjševati škode, do ka te re j e vendarle prišlo. Ker j e v tem delu doline d a n j a ravnica p rece j visoko nad strugo, j e na n j e j zelo veliko nj iv, na kater ih j e poleg žita tudi hmelj , ki ga j e voda na več k r a j i h po- trgala z žic in drogov. Voda j e vdrla tudi v nekatere hiše v Gaberku. Se posebno močno pa j e poplavl ja la v vasi Družmir je , k j e r j e stalo v vodi" 6 hiš. Na jmočne je so bile prizadete hiše ob cesti, ki je zavrla hiter odtok vode. Vsemu pa se j e pridružil tudi ovinek t ako j nad cesto, k i se ga močno naras la voda ni držala in j e udrla kar narav- nost proti cesti. V nekater ih hišah j e bilo še čez 70cm vode, tla pa SI 35 Med Gaberkom in Družmirjem so pokrivale danjo ravnico na več krajih debele plasti peščenih ilovic. Posnetek sem napravil v Vruzmirju SI. 36. Žito pred in po toči so se p r e k r i l a z o k r o g 10 d o 30 cm d e b e l o p l a s t j o b l a t a , k i ga j e nos i l a V e l u n j a s s e b o j v ze lo v e l i k i h k o l i č i n a h . M i v k a in d r u g i p e š č e n i t e r i l o v n a t i de lc i so b i l i g l a v n i a k u m u - l a c i j s k i m a t e r i a l V e l u n j e v t e m d e l u do l ine . Z n j i m j e p r e k r i l a t r a v n i k e in n j i v e t u d i p o več d e c i m e t r o v n a d e b e l o (g l e j si. 35). O b d r u g i h p r i t o k i h P a k e n i p r i š l o do v e č j i h p o p l a v . D e l n o j e p r e s t o p i l a s t r u g o s a m o K l a n č n i c a in Bečovn ica , v e n d a r t u ni p r i š l o d o v e č j e škode , n i t i d o v i d n e j š i h g e o m o r f o l o š k i h u č i n k o v . P r i po - d r o b n e m o g l e d u t e h d o l i n smo m o g l i s amo v z g o r n j i h d e l i h do l in i c o k r o g Sv. D u h a zabe l ež i t i po d a n j i r a v n i c i p r o d , k i ga j e nos i l a n a - r a s l a voda . T u p a s m o zabe l ež i l i t u d i m o č n e j š e u č i n k e toče (g l e j si . 36). Z a r a d i t a k i h r a z m e r j e r a z u m l j i v o , da t u d i g l a v n a r e k a P a k a n i d e l a l a v e č j e škode , č e p r a v j e z a r a d i p r e c e j š n j e m n o ž i n e v o d e v e n d a r l e n a r a s l a in s e g l a n a n e k a t e r i h k r a j i h t u d i iz s t r u g e čez b l i ž n j e n j i v e . N e k o l i k o š i r še p o v r š i n e j e z a j e l a p o v o d e n j s a m o t i k n a d V e l e n j e m , č e p r a v t u d i t u n i p r i š l o d o v e č j e škode , k e r n a r a s l a v o d a ni doseg l a hiš in t u d i ves p r o c e s ni b i l t a k o s i lov i t . ZAKLJUČEK Dne 2i. j un i j a 1961 popoldne (16.15) je prišlo v severni Sloveniji med Peco in zgornjo Pako do n e u r j a s točo in silnim vihar jem. N e u r j e j e t r a j a l o samo 15—20 minut, vendar je v tem času padlo v Mežici 102,9 mm padavin. , Raziskave so pokazale, da se pas na jmočnejš ih padavin p rece j dobro u j e m a s pasom na jmočnejše toče in vetra in da je segla tudi povodenj p rav malo izven področja na jveč jega neur ja . Tako Paka in Mislinja, ki sta segli le z nekater imi pritoki v pas na jmočnejš ih padavin, sko ra j nista poplavl jal i in tudi ob Meži se je katas t rofa omeji la samo na ozek pas med Črno in Po l jano in na tiste desne pri toke navzdol ob n j e j , ki j ih je še za je lo neur je . V območju na jveč j ih nalivov se je voda že v pobočjih zbrala v tokove, ki so ruvali d rev je in kopali več metrov globoke ja rke , ob vstopu v dolino pa nasipali široke v r ša je proda in drobi r ja . Zaradi nepropustnih kamenin, ki v proučevanem svetu p rev ladu je jo in zelo strmih pobočij, ki o b d a j a j o globoko zarezane doline, je bil dotok vode v doline še posebno velik in sunkovit. Zaradi tako sunkovitega udora vode v grape in doline je razumljivo, da so tudi večji potoki, ki jih je za je lo neur je , sunkovito narasli . V zgor- n j e m toku so povečini močno poglobili in razširili svoja korita, navzdol pa tudi nasipali ali pa je voda hkrat i bočno erodirala in nasipala. Zelo moramo podčrtati , da je bilo gradivo, ki so ga nasipali ti potočki, povečini veliko bo l j drobno kot pa drobir, ki so ga nasipali hudourniki s pobočij in iz manjš ih grap. Do posebno velike škode je prišlo tam, k j e r so pridr l i potoki v na- sel jene k r a j e . To se je na jbo l j e pokazalo v Mežici, k j e r je napravil neznaten potok Šumeč in še nekater i drugi hudourniki izpod Štalekarce vel ikansko škodo. Isto smo videli tudi v Žerjavu, k j e r je prav neznaten hudournik, po ka terem navadno voda sploh ne teče, zajezil Mežo in jo prisilil, da je udrla proti stanovanjskim blokom. Ob Barbarskem potoku, Suhadolnici in Velunji , ki so ob katast rof i silno narasle, so utrpel i na j - 12 Geografski zbornik 177 večjo škodo mlini in žage, voda pa je odnesla tudi več mostov in nanesla po dan j i ravnici debele plasti proda in peščenih ilovic. Istočasno s temi pojavi v dolinah so se utrgali v pobočjih nekater i veliki usadi in plazovi, med katerimi je bil na jveč j i tisti pod Črno. Vendar moramo podčrtati , da je bilo v nasprot ju z velikimi učinki tega n e u r j a v dolinah in grapah število usadov razmeroma majhno. Vzroke bo iskati v dejstvu, da so padle te padavine na precej suha tla in da voda zaradi kra tkot ra jnos t i naliva ni prodr la globoko v zemljo. V orid takemu gle- dan ju bi govorila morda okolnost, da je prišlo do usadov zares samo tam, k j e r so pogoji zan je n a j b o l j ugodni, tako ob cestnih zasekih, na mladih, zelo strmih pobočjih in ob rudniških rovih, k j e r je spolzela v dolino jalovina. Usadov, pri kater ih so pr idr le v dolino tudi velike količine vode, je bilo prav malo. Strašni pa so bili učinki toče. Posamezna zrna so bila 2—3 cm oziroma celo 4 cm debela. V n a j b o l j prizadetih k r a j i h v okolici Razbor ja , v dolini Velunje in Suhadolnice, pa proti Mežici, je bilo z d rev ja okleščeno skora j vse listje. Posebno močno je bilo prizadeto sadno d rev je in še posebno jablane, medtem ko so bili učinki v gozdu manjši . Pr i tem so se pokazale tudi zanimive razlike med zatišno in pr ivetrno s t ranjo. Sko ra j docela j e toča uničila tudi pol jske pr idelke in travo. Katastrofo je povečal še silen veter, ki je podrl v gozdu več tisoč dreves; veliko škode je napravil tudi v sadovnjakih. Učinki v iha r ja so bili na jmočnejš i v okolici Mežice, predvsem v ozkih dolinah na levi strani Meže; ki po teka jo v smeri takra tnega vetra od SZ proti JV. MORPHOLOGIC EFFECTS OF THE HEAVY STORM IN NORTHWESTERN SLOVENIA S u m m a r y At a quar te r past four on June 21, 1961 a heavy storm accompanied by hail b roke forth in Northern Slovenia betvveen the upper course of the Paka River and the Peca Mountain. Although the storm lasted only f i f teen or twenty minutes in Mežica a precipitation of 102,9 mm was observed. Investigations shovved that the area of the heaviest rainfall practicallv overlapped with the area of the heaviest hail and wind that floods extended only slightly over the area of the heaviest storm. Both the Paka River and the Mislinja River, of which only some t r ibutar ies were in the area of the heaviest rainfall . did not flood the surrounding country and also along the Meža River the disaster was confined to the nar row strip betvveen Črna and Pol jana and to those right bank t r ibutar ies which were in the imme- diate storm area itself. In the area of the heaviest rainfall water gatliered into torrents which rushing down the slopes uprooted trees and cut several meters deep gullies while in the valleys thev deposited extensive talus-fans. On account of the impermeable rocks predominat ing in the inflicted area and of the very steep valley sides, the inflow of water in the valleys was ext remely volu- minous and fast. Thus the larger creeks were likevvise rising very rapidly as a consequence of which the upper courses of the creeks were deepened and widened vvhile in the lower courses water deposited a large part of its load and even eroded the banks. It must be pointed out that the mate- rial deposited by the creeks was by and large much f iner-grained than the pebbles t ransported by torrents f rom the slopes and smaller gullies. The swollen creeks did great damage especially in the populated areas. In Mežica heavy damage was done by the small creek Šumeč and some torrents rushing down from Štalekarca. In Žer jav the water coming down a gully which as a rule is dry, dammed up the Meža River and forced it to veer f rom its normal course toward the dwelling area of the town. Along the creeks Barbarski potok, Suhadolnica and Velunja , ali of which rose high above their normal levels, great damage was done to mills, sawmills and bridges while thick layers of pebbles and sandy clays were deposited 011 the fertile plain across which tliese creeks flow. There occurred several landslides the most extensive of which was that at Črna. It must be pointed out, however, that the number of land- slides was relatively small as contrasted with the havoc wreaked by the storin upon the gullies and ditches. That seems to be due to the fact that the rain and hail fell upon ra ther d ry ground and that owing to the sliort durat ion of the storm the water did not seep deep into the ground. This view is supported by the fact that landslides ocurred only in those places where the conditions were most favorable for them i. e. along road cuts, on young steep slopes and along mining galleries where the gangue dumps slipped to the valley. There were but few landslides accompanied by large masses of water rushing down to the valley. Heavy damage was inflicted by hail whose grains were f rom two to three — even four — centimeters in diameter. In the surroundings of Razborje , in the vallev of the Velunja River. and in the valley of the Suha- dolnica River ali the leafage was lopped of from the trees. Heavy damage was done to fruit , especially apple trees, while the damage in the forests was somewhat smaller. The extent of damage depended on whether the trees were on the leeward or the windward slope of the hill or mountain. The hail also completely ruined the crops. The heavy gale uprooted or razed several thousands of trees in forests and orchards. The gale was fiercest in the surroundings of Mežica and that especiallv in the narrow valleys on the left side of the Meža River for these run in the direction in which the gale blew i. e. f rom northwest to southeast.