Pust 2012
Pustna sekcija Stiiček začenja pustno sezono
stran 6
All stars 2012
Dan slovenske košarke v Domžalah
stran 21
glasilo občine domžale
20. januar 2012 Letnik LII, št. 1
Pogovor
Mlada Domžalčana Timi Cižek in Tamara Dolenšek
stran 19
Intervju
Mara Vilar
stran 4
svečano ob prazniku
Koncert domžalske godbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti
V Hali komunalnega centra v Domžalah je bila v ponedeljek, 26. decembra 2011, proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je že tradicionalno polepšal praznični koncert Godbe Domžale.
Zupan Občine Domžale Toni Dragar je v govoru poudaril, »kako
pomembna je enotnost, zato naj bodo naša dejanja usmerjena k stalnemu izboljševanju kakovosti medčloveških odnosov, k ohranjanju in negovanju tistih vrednot, ki so zagotavljale naš narodni razvoj doslej in ga bodo tudi v prihodnje: k družbeni solidarnosti, ustvarjanju enakopravnosti in
uresničljivih možnosti za vse, ne glede na raso, spol, vero ali osebne okoliščine«.
Koncert je potekal v ritmih valčka, mambe in v prekrasnih glasovih ter-ceta Katrinas.
Stran 3
Občina Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale
vabita
na osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 2012 ob 20. uri v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
Boris Pahor, Boris Kobal Nekropola
Po istoimenskem romanu Borisa Pahorja
Mestno gledališče ljubljansko, koproducenta Društva Celinka in KUD Pod topoli
Spoštovani,
ob začetku leta 2012 se vsem društvom, organizacijam,javnim zavodom, podjetjem in posameznikom iskreno zahvaljujem za vse lepe želje, ki ste mi jih posredovali v preteklem letu.
Naj vam še enkrat zaželim, da bi bilo vaše leto 2012 polno zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in skupnega veselja.
Bodite strpni, imejte se radi, delajte dobro in mislite pozitivno.
Srečno!
Župan Občine Domžale Toni DRAGAR
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. februarja 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 1. februarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
(50B0 22 36
hptfi lims iti pm^d
Režiser: Boris Kobal
Dramaturginja: Klavdija Zupan
Scenograf: Jože Logar
Oblikovalka giba: Uršula Teržan
Lektorica: Barbara Rogelj
Oblikovalec svetlobe in zvoka: Boštjan Kos
Igrajo: GOSPOD P Pavle Ravnohrib
OBISKOVALCI - SENCE Edi Gril,
Damjan Kolovrat, Maruša Kos, Mojca Lavrič,
Jasna Simončič, Marko Skok, Elvis Štiglic, Denis
Tatar, Tjaša Valentinčič, Mateja Zelič
Sopranistka Katarina Kobal
Pianist Miha Nagode
V predstavi se izvaja Vokaliza Sergeja
Rahmaninova.
D	U
D	E
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE
Breznikova15 1230 Domžale
VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
Pohitite, tečaji se že začenjajo! tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
Čestitke Saši Golob za uvrstitev na olimpijske igre 2012!
Več o uspehu Domžalčanke, ki si je nastop med elito svetovnih telovadk zagotovila z odličnim nastopom na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Londonu 11. januarja 2012, si preberite v naslednji številki Slamnika!
2
iz urada župana
20. JANUAR 2012
Dragi bralci, drage bralke,
decembrsko dogajanje je za nami in čeprav v tokratnem Slamniku s prispevki 'se obujamo spomine na vesele trenutke, pa se hkrati vsi skupaj že oziramo v leto, ki je pred nami. Čakajo nas Stevil-ni izzivi, predvsem pa, ko smo v načrtovanju vsebine zaprihodnje Slamnike, kolikor je to mogoče, lahko opazili, se bo v Domžalah dogajalo marsikaj zanimivega. Sicer pa se te dni, tudi Domžal-čani in Domžalčanke, sprašujemo kje je sneg. Snega (Se) ni, morda se ga v teh dneh kaj obeta, a Kaj so povedali mimoidoči na domžalskih ulicah, si lahko preberete v nadaljevanju. Prav tako pa vam tokrat predstavljamo Domžalčanko Maro Vilar, na katero smo res lahko ponosni. Osemdesetletna gospa, ob njenem jubileju ji iskreno čestitamo, je zagotovo kulturni ponos našega mesta, saj iz dneva v dan in na vsakem koraku skrbi za ljudsko izročilo in krepitev kulturnega prispevka. Tudi sicer smo tokrat predstavili še nekaj drugih zanimivih sokrajanov, katerh, pa ugotovite sami.
Mateja A. Kegel
TRADICIONALNO
X
Zupanov novoletni sprejem v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah
Opravičilo
V prejšnji številki Slamnika je, zaradi tehničnih težav, prišlo do napake. Na strani 2 je bila pri prispevku Domžalski Zdravstveni dom si želi postati dojenčkom prijazen, pomotoma objavljena napačno fotografijo. Bralcem in vsem prizadetim se iskreno opravičujemo za napako.
Uredništvo
V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah vsako leto že tradicionalno pripravijo novoletni županov sprejem, na katerega so povabljeni častni občani, občinske svetnice in svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti in drugi gostje. Med častnimi občani je bil tudi letos prisoten dr. Miroslav Stiplovšek.
»Prišel je čarobni december, mesec, ki je hkrati tudi tisti, ko sku-pajocenimo naše preteklo delo in se ozremo v prihodnost. Pred nami so novi načrti, novi cilji in novi izzivi, dnevi, ko bomo skupaj delovali v dobrobit naših občank in občanov. V letu, ki prihaja, jim bomo ponovno dokazali, da nam zanje, tako kot tudi za razvoj mesta, ni vseeno,« so bile uvodne besede župana Občine Domžale To-nija Dragarja. V svojem govoru je vse navzoče nagovarjal predvsem k vrnitvi v čas, kjer ni prevladoval materializem, temveč človeška toplina, solidarnost, komunikacija in podobno: »Poskušajmo se ponovno približati vrednotam preteklih dni, ko ni vladal materializem, temveč medsebojno razumevanje in toplina družinskega doma. Še naprej se trudimo sodelovati tako, kot smo preteklo leto. Pred enim letom sem govoril o odnosih v družini, mislim, da tega ni treba več poudarjati. Smo tam, kjer smo želeli biti. In to je skupaj, na enem mestu, zadovoljni«. Nastopajoči: vokalna skupina Sonus, tolkalna skupina Glasbene šole Domžale in Ajda Stina Turek v duetu s Simono Plut, so navdušili občinstvo, ne le zaradi izbranih pesmi, temveč tudi zaradi razigranosti, simpatičnosti in odličnega petja nastopajoče skupine in mladenk. Gostom se je na koncu predstavil tudi Hrošček Simon, nova maskota Občine Domžale.
Silvestrovanje z Gamsi v Športnem parku Domžale
Praznovanje najdaljše noči v letu je potekalo na prostem v Športnem parku Domžale. Za zabavo in glasbo so poskrbeli Gamsi, obiskovalci pa so prejeli tudi priložnostna darilca. Z lepimi željami je udeležence praznovanja v novo leto pospremil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar.
Podpisanih še 13 novih štipendij
»Iskrene čestitke vsakomur od vas, ki danes postaja štipendist oziroma štipendistka Občine Domžale,« so bile besede župana Občine Domžale Tonija Dragarja na slovesnem podpisu pogodb novih 13 štipendistov in štipendistk Občine Domžale, ki sta se ga poleg staršev še ne polnoletnih dijakov udeležili tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in Kristina Slapar, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Zupan je na kratko predstavil prizadevanja Občine Domžale, da mladim zagotovi kar najboljše pogoje in priložnosti za preživljanje njihovega prostega časa, jim zaželel, da izpolnjujejo vse pogoje štipendijskih pogodb in si tako štipendije zagotovijo do konca študija, hkrati pa jih je povabil, da v čim večji meri sodelujejo v življenju in delu občine ter jim voščil veliko uspehov ter sreče v letu 2012. Obenem je župan vse štipendiste in štipendistke seznanil z dolžnostmi, ki izhajajo iz podpisanih pogodb, med katerimi je
tudi krajša poletna delovna praksa v občinski upravi ali javnih zavodih. »Do danes smo podelili nekaj manj kot 200 štipendij,« je povedal župan Toni Dragar ter poudaril, da se je na tokratni razpis prijavilo kar 70 kandidatov. »Vsi niso izpolnjevali pogojev, izbor je bil težak, vendar smo gledali, da smo štipendije po-
šteno razdelili,« je še dodal Dragar. Občina Domžale je konec leta 20l1 podelila 13 štipendij nadarjenim dijakom in študentom, otrokom iz socialno ogroženih družin ter dijakom in študentom, ki študirajo na šolah za deficitarne poklice, kot jih je občina določila ob pomoči Območne obrtne zbornice Domžale.
»Domžale so vaša prihodnost in vas čakajo. Na vas stoji svet in mi računamo na vas,« pa je ob koncu slovesnega podpisa 13 novih štipendijskih pogodb dejal župan Toni Dragar, mi pa zaželimo vsem novim štipendistom uspešen študij in prijetno preživljanje prostega
Odprtje domžalskega drsališča
V petek, 23. decembra 2011, je v Športnem parku v Domžalah potekalo uradno odprtje drsališča, ki vsako zimo privablja številne otroke. Zupan Občine Domžale Toni Dragar je dejal, da ga veseli, da je domžalsko drsališče priljubljeno tako med otroci kot tudi med odraslimi, saj lahko z drsanjem in druženjem prijetno zapolnimo zimske dni. Kako zelo je domžalsko drsališče
priljubljeno, priča njegova vsakodnevna velika zasedenost. Na odprtju so sodelovali tudi otroci iz vrtca Urša, enota Češmin ter otroci iz Osnovne šole Domžale, ki so s petjem popestrili zimsko dogajanje v parku. Pridružila se jim je tudi domžalska maskota, to je Hrošček Simon, ki ni dolgo okleval, preden se je tudi sam podal na svoje prvo drsanje.
Občina Domžale prilagodila svojo spletno stran slepim in slabovidnim uporabnikom
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije danes združuje okrog 4.700 članov, po nekaterih podatkih pa je v Sloveniji oko-i 10.000 slepih in slabovidnih, morda celo več. Večini izmed nas je iskanje informacij in druženje na spletu nekaj samoumevnega, medtem ko so slepi in slabovidni pri tem velikokrat zapostavljeni. Na Občini Domžale smo v okviru družbene odgovornosti tudi na spletu želeli uresničiti pravico do enakopravnega dostopa do informacij.
Slepi računalnik uporabljajo s pomočjo bralnih programov, ki tekst pretvorijo v govor ali ga prenesejo na Braillovo tablico. Ker spletne strani temu v večini niso prilagojene, se pri brskanju slepi soočajo s številnimi težavami. Bralni programi začnejo spletno stran brati na vrhu, kar za slepega pomeni, da posluša številne elemente strani, namesto želenih informacij. V praksi to pomeni, da bo poslušal tudi 200 elementov na vsaki stra-
ni in ponovno na vsaki podstrani, preden pride do relevantne vsebine. Težave imajo tudi slabovidne osebe, zaradi nekontrastnih barv in premajhne velikosti pisave kot tudi barvno slepe osebe, ki v Sloveniji predstavljajo kar 10 odstotkov prebivalstva.
Novi sistem, imenovan eSova, ki so ga razvili v podjetju Tovarna idej, je prilagodil spletno stran občine Domžale enostavnemu brskanju. Prilagojena spletna stran, ki se nahaja na povezavi »stran za slepe in slabovidne«, ponuja številne prednosti, kot so dostop do vsebine z bližnjicami na tipkovnici, enostavno navigi-ranje znotraj menijev, prilagajanje velikosti pisave in spreminjanje barvnega kontrasta. S to prilagoditvijo spletne strani smo ohranili vizualno privlačno in dinamično spletno stran za večino občanov, obenem pa omogočili enostavnejši in prilagojen dostop vidno prikrajšanim osebam.
JAVNI RAZPIS
Za organizacijo občinske proslave oz. prireditve:
9. MAJ - DAN EVROPE
I.
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve vabi vse zainteresirane pravne osebe, ki so sposobne organizirati in izvesti navedeno proslavo oz. prireditev, da pošljejo svojo ponudbo.
II.
Ponudnik mora v svoji vlogi obvezno navesti: ime, sedež ter zastopnika pravne osebe, opis programa proslave oz. prireditve, kraj in čas izvedbe proslave oz. prireditve
predračunska vrednost organizacije in izvedbe proslave oz. prireditve,
navedbo referenc o organizaciji enakovrstnih proslav oz. prireditev.
Ponudnik mora upoštevati naslednje:
kraj proslave mora biti na območju Občine Domžale;
za namen proslave so v proračunu Občine Domžale zagotovljena
sredstva v višini 3.500 €;
organizator prevzema vse obveznosti in pravice, skladno s predpisi o javnih zbiranjih.
III.
Organizatorja občinske proslave oz. prireditve ob 9. maju - dnevu Evrope bo določil Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve.
Kriteriji za izbiro:
vsebina programa in primernosti lokacije proslave oz. prireditve, ocena primernosti oziroma izvirnosti programa, stroški proslave oz. prireditve
dosedanje izkušnje z organizacijo podobnih prireditev.
IV.
Ponudbo za občinsko proslavo oz. prireditev, s pripisom »Za javno povabilo, št. 0075- 11/12«, lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do srede, 29. februarja 2012, na naslov:
»OBČINA DOMŽALE, Občinski svet, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve, Ljubljanska ulica 69, 1230 Domžale. »
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7214-561, tajništvo občinskega sveta.
V.
Z izbranim ponudnikom bo sklenjena posebna pogodba.
Predsednik odbora Peter Verbič
SLAMNiK JE GLASiLO OBCiNE DOMZALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOCNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiC. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOZ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMZALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRZUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO.
20. JANUAR 20I2
občinski svet občine domžale
3
SVECANO
Koncert domžalske godbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti
V Hali komunalnega centra v Domžalah je bila v ponedeljek, 26. decembra 2011, proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je že tradicionalno polepšal praznični koncert Godbe Domžale z dirigentom Damjanom Tomažinom na čelu. Povezovalec programa je bil voditelj Janez Dolinar, slavnostni govornik pa župan Občine Domžale Toni Dragar. Glasbene gostje letošnjega koncerta so bile pevke skupine Katrinas - Sanja Mlinar Marin, Neža Drobnič Bogataj in Katarina Habe. »Danes naša domovina praznuje dan samostojnosti in enotnosti, državni praznik, s katerim častimo spomin na razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem smo s skoraj neverjetnim soglasjem pritrdilno odgovorili na vprašanje: Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale,
in na koncu dodal, »da naj prav cilji za napredek naše domovine strnejo vse, ki v srcu dobro mislimo, da bodo naša dejanja usmerjena k stalnemu izboljševanju kakovosti medčloveških odnosov, k ohranjanju in negovanju tistih vrednot, ki so zagotavljale naš narodni razvoj doslej in ga bodo tudi v prihodnje: k družbeni solidarnosti, ustvarjanju enakopravnosti in uresničljivih možnosti za vse, ne glede na raso, spol, vero ali osebne okoliščine.« Koncert se je začel s slavnostno koračnico Toward a New Life, nato pa nadaljeval z uverturo v La For-za del destino, ki je delo skladatelja Giuseppa Verdija. S pesmijo V dolini tihi smo se spomnili pokojnega Lojzeta Slaka, legendarnega slovenskega glasbenika, ki nam je za seboj pustil izjemno glasbeno narodno-zabavno zapuščino. Nato pa je napočil trenutek, ko so se nam na odru pridružile gostje
koncerta, tercet Katrinas. V priredbi Tomaža Habeta smo izvedli slovensko ljudsko Veseli glas gre ... in Snežni možicelj, s katero smo pričarali malo zimskega vzdušja, čeprav nam letos zima za praznike ni prinesla snega. Godbeniki smo potem poslušalce popeljali v svet umetnostnega drsanja s koncertnim valčkom Drsalci, nadaljevali pa z venčkom Privšek-Potpouri, kjer je vlogo solista na krilavki
prevzel Daniel Savnik, venček pa je vseboval tudi pesem Silvestrski poljub, ki nas že mnogo let na sil-vestrski večer popelje v novo leto. Da bi bilo le-to čim lepše, so nam s pesmijo Kot pravljica optimističnega duha vlile pevke Katrinas in odpele tudi pesem Letim, s katero so leta 2000 zmagale na Slovenski popevki. Za zaključek smo godbeniki zaigrali energično West Side Story in Tra-ta-ta, kjer smo
pokazali, da nismo vešči le igranja, temveč tudi petja. Z izvedbo programa smo navdušili občinstvo in za dodatek zaigrali tradicionalni Radetzky March ter skupaj s Katrinas še enkrat izvedli pesem Kot pravljica in tako z odlično energijo zaključili naš koncert. Po njem smo se v godbenem domu sprostili ob okusnih jedeh in tako nadaljevali prijeten večer. Godbeniki, dirigent in pevke Ka-
trinas smo bili s koncertom zelo zadovoljni, prav tako pa tudi poslušalci, ki so napolnili Halo KC Domžale, in nas med pesmimi spodbujali z glasnimi aplavzi. Seveda se bomo godbeniki potrudili, da bo tudi leto 2012, tako kot vsa prejšnja leta, zaznamovano s številnimi in uspešnimi nastopi Godbe Domžale.
Nataša Kokalj
Dedek Mraz v Domžalah
V četrtek, 29. decembra 2011, je Češminov park znova zaživel. Lučke, vasica na griču, bele snežinke, ki so padale z neba in pravo praznično vzdušje, je pritegnilo mnoge obiskovalce. Še posebej otroci so nestrpno pričakovali dedka Mraza. Čarovnik je dobro ogrel občinstvo, zaplesale so tudi snežinke, ki so naznanile prihod dedka Mraza s črnimi vranci, Andrej Šifrer pa je popestril dogajanje z glasbenim nastopom. Zupan Občine Domžale Toni Dragar je pozdravil obiskovalce in jim zaželel lepo zimsko pravljico tudi naprej.
Božična pravljica v Češminovem parku
Češminov park je v petek, 23. decembra 2011, zaživel v soju prazničnih luči. Obiskovalci so si lahko ogledali slovenske jaslice, Zvok-svetloba. Decembrsko vzdušje se je nadaljevalo že naslednji dan, ko je na griču v parku oživela pravljična vasica, obdana z lučkami in stojnicami z bogato ponudbo raznovrstnih dobrot.
Otroci, njihovi starši in ostali obiskovalci so uživali v pestrem programu s povezovalko Damjano Golavšek. Po otroški predstavi Vilibald v izvedbi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan je v park prišel Božiček s spremstvom. Božičkova predstava se je nadaljevala vse do 19. ure, ko se je Božiček poslovil od otrok in odhitel v druge kraje, vasice in odmaknjene kotičke.
ANKETA
Zima zima bela, vrh gore sedela ^
Snega se zelo veselim, a letos oziroma letošnjo zimo tega veselja ni kaj prida. Lanska zima je bila precej bolj bogata s snegom, letos ga videvamo samo, če se ozremo v planine. Upam, da ga bo kaj zapadlo, čeprav sem iz dneva v dan bolj skeptična, saj se pomlad hitro bliža.
Tomaž, 28 let, Domžale
Se še spominjate, kdaj ste si zadnjič pretegnili roke, ko ste kidali sneg, postavljali sneženega moža ali se izogibali vozilom na zasneženih cestah ter preklinjali neočiščene in
zaledenele pločnike? Letošnjo zimo zagotovo ne. Narava nas nikakor noče in noče obdariti s snegom, vsaj v Domžalah in okolici ne ^ Naključne mimoidoče smo zato tokrat povprašali o tem in onem na temo snežnih padavin, še posebej nas je zanimalo njihovo predvidevanje, če bo letošnjo zimo pri nas sploh zapadlo kaj snega.
Peter, 35 let, Vir
Kot človeku, ki pozimi rad smuča, se mi kar toži po snegu, čeprav ga je na smučiščih relativno dovolj za smuko.
Bi se pa prileglo malo beline tudi v nižjih predelih, saj je na pogled res prav žalostno vse skupaj. Verjetno bo kar držalo tisto o segrevanju ozračja in da bo vedno manj snega pri nas oziroma v Evropi, čeprav sem ravno pred dnevi bral, da se v Avstriji ponekod kar otepajo snega, ker ga je zapadlo preveč. Sem optimist in računam na to, da nas bo narava vsaj za nekaj dni obdarila z belim puhom tudi v Domžalah in okolici.
Majda, 42 let, Domžale
Joj, samo snega nikar ^ Saj ne rečem, pogled na belo pokrajino je dan ali dva res lep, če zapade sneg, a hkrati povzroči toliko nevšečnosti na cestah in pločnikih, da me je kar groza. Zato si ga sedaj ne želim, bi pa bilo lepo, če bi bilo belo za božič, a žal ni bilo. Upam samo, da se ne bo uresničil tisti pregovor: zelen božič, bela velika noč.
Tina, 19 let, Domžale
Čeprav nad snegom nisem preveč navdušen, saj povzroči kar nekaj
nevšečnosti (slabe ceste, neočiščeni pločniki, nevarne ledene sveče na strehah itd.), pa moram priznati, da ga kar malo pogrešam. Prav čudno vreme je to zimo, človek ne ve, ali je to sedaj pozna jesen ali že zgodnja pomlad, skratka vse drugo, samo zima ne - kot da tega letnega časa ne bi bilo. Predvidevam, da ga bo pa v marcu nasulo kakšnih 15 do 20 cm, a na srečo se takrat res že začenja vse skupaj nagibati v pomlad in bo potem hitro skopnel.
Vesna, 34 let, Domžale
Prav žalostno je pozimi brez snega. Upam, da bo vsaj v času zimskih počitnic vreme malo bolj zimsko, saj se ob teh sončnih dnevih, ki so sedaj, ne počutim prav nič zimsko. Na srečo je v tujini na smučiščih dovolj snega in za počitnice se bom vsaj tam naužila smučanja in zimskih, sneženih radosti.
Marjan, 54 let, Radomlje
Za konec februarja napovedujem hudo zimo s temperaturami pod -10 stopinj C in pol metra snega pri nas (smeh) ^ No, upam, da tako hudo le ne bo, za sneg pa sem skoraj prepričan, da bo zapadel, saj zime enostavno ne sme biti brez snega. Mislim, da nas tetka zima letos ne bo razočarala, saj ima še več kot dva meseca časa, da nas razveseli s snegom. Če pa ne, bo pa konec leta, decembra, spet začetek nove zime in novih upanj na snežne padavine.
Sara, 23 let, Domžale
Kaj naj povem, želim si snega, pa drugi strani pa tudi ne. Saj je lepo, ko sneži, še posebej ponoči, ko se to tako lepo vidi ob cestni razsvetljavi, ampak po drugi strani pa ni prav nič romantično, če ti prav pošteno spodrsne na snegu ali pa te ob cesti s plundro poškropi avto. Naj zapade sneg prek vikenda, da ne bo toliko težav na cestah in nasploh v prometu. Moja napoved - v februarju ali marcu bo skoraj zagotovo kakšen
dan tudi snežilo pri nas, občasno pa nas bo mogoče kaj drobne bele moke z neba presenetilo tudi v aprilu.
Matej, 28 let, Dragomelj
Letošnja zima je res prava žalost. Še za praznike ga ni bilo. Upam, da bo vsaj do zimskih počitnic prišla kakšna snežna fronta, ki se ne bo ustavila na oni strani Karavank, ampak ji bo uspelo priti čez. V gorah sicer je sneg, a bolj malo, še celo na Kredarici ga je sedaj manj kot en meter, če se ne motim, čeprav ga je bilo včasih tudi več kot tri metre. V dolinah smo prikrajšani za tisto, kar od zime pravzaprav pričakujemo. Imam pa občutek, da nas bo sneg letošnjo zimo kar zaobšel, a mogoče bo naslednja zima zelo snežena in nam bo narava dala sneg z obrestmi za nazaj.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
4
intervju
20. JANUAR 2012
mara vilar, vitalna in vedno vesela jubilantka:
Naučimo se živeti skromno
in preprosto
Praznovanje osemdesetletnice je primeren trenutek in priložnost, da se človek sprehodi skozi svoje življenje. Se ustavi ob dogodkih, ki so ga zaznamovali, se spomni ljudi, ki so bili zanj pomembni in sporoči mlajšim, kako živeti, da bodo na starost zadovoljni in pomirjeni. Prav to sva z vedno dobro razpoloženo in nasmejano Maro Vilar skupaj poskusili ob koncu lanskega leta, ko se je že pripravljala na praznovanje. Dobili sva se na njenem domu, na Cesti talcev, v kuhinji, za katero pravi, da je njen »atelje«, saj stene krasijo številne fotografije iz družinske preteklosti in slike zanjo pomembnih krajev, ki jih je narisala hči Mojca. Pričakala me je zunaj, pred vrati in mi najprej pokazala vrtiček, kjer si prideluje zelenjavo.
»Iz zemlje dobiš največ, da ohraniš zdravo telo,« pove in doda, da je recept za vitalnost v »trdi reji«, kar pomeni prehranjevanje z domačo, kmečko hrano, fižolom, repo, zeljem, žitnimi izdelki, pa uporabo zelišč, spoznavanjem divjih rastlin, kot sta čemaž in koprive. Ja, in veliko hoje, gibanja. Ne smete biti presenečeni, da vam bo, ko jo boste srečali ob bližnji Kamniški Bistrici, zaupala, da iz vode vleče ven debla, za kurjavo. Malo zares, malo za hec, ampak kot pravi: »Narava nam toliko daje in ponuja, nikoli ne pridem iz gozda ali s travnika praznih rok.«
Ljubezen do narave ji je privzgojil oče, ki je bil glasbenik, organizator kulturnega življenja in organist v Moravčah. »Že zgodaj zjutraj smo morali v cerkvi »goniti meh« za orgle in vsa prevzeta sem ga poslušala, ko je igral. Odnos do kulture, petja in igranja, to je njegova dediščina.« Ljubezen do pesmi ji je vsa-dil za zmeraj v srce, zato ne smete biti presenečeni, če boste kdaj sredi Domžal naleteli na Maro in njene ljudske (in to v pomenu, da so blizu ljudem) pevke, ki bodo zapele kar na ulici. Tudi tistim v blokih, ki so včasih bolj sami, so že zapele. »Kar na dvorišče med bloki smo šle. Najprej so malo čudno gledali, potem pa so se nam pridružili. Pesem nas je zbližala, kmalu so prinesli še hrano in pijačo.«
Na svet je prišla 26. januarja, ob desetih zjutraj, je »o naši deklici« zapisal njen oče. Rojstna hiša je bila ob moravški cerkvi, v družini je ostalo živih šest otrok in že zgodaj je morala poprijeti za kmečko delo, paziti otroke, pasti krave in pleti, še posebej rada je klečala na strnišču. Letos so jo povabili tudi na popularno Kmetijo, da je tam pripovedovana o kmečkem delu in običajih, z enakim namenom večkrat obišče tudi vrtce. »Otroci so me imeli vedno radi, delo pestrne sem nadaljevala tudi kasneje, ko sem služila pri bogatih družinah kot gospodinjska pomočnica.« Človek mora vedno malo hrepeneti in
Ljubezen do pesmi ji je oče vsadil za zmeraj v srce, zato ne smete biti presenečeni, če boste kdaj sredi Domžal naleteli na Maro in njene ljudske (in to v pomenu, da so blizu ljudem) pevke, ki bodo zapele kar na ulici.
kot deklica si je najbolj želela »plisirane kiklice«. Rada je hodila tudi v gozd, po storže in kurjavo za dom. Znala je zanetiti ogenj iz še tako majhnih in vlažnih vejic. A predvsem je rada pela, pesem jo je držala pokonci, vedno, tudi ko je bilo hudo. »Kar sedela sem v travi in pela,« se spominja, začne še meni prepevati ter doda: »Še posebej partizanske pesmi so mi bile tako všeč.«
Čeprav je hodila v nemško šolo in se tako naučila jezika, kar ji je kasneje še kako prav prišlo. »Nemcev smo se bali, ampak jaz sem vseeno spesnila hudo pogumne pesmi, na primer tole: Zdaj je že lepa ta nemška država, a pohlevna nam bo še kot krava. Ali pa: Tri Slovence nad Berlin in vsi Nemci bodo hin.« Najbrž so bili to zametki njenega velikega talenta, po katerem slovi daleč naokoli: nepozabnega recitiranja pesmi kot so Lepa Vida, pa Povodnega moža Andreja Rozmana ali pa pripovedovanja šal, ki jih interpretira na posebno zabaven način, kot zaigrane zgodbe. »Vsak dan znova jih ponavljam, saj kamorkoli pridem, ljudje pričakujejo, da jih z njimi nasmejim.« Tako se je začela tudi njena ljubiteljska igralska kariera. K njej domov je prišel legendarni Lojze Stražar in jo povabil, da se pridruži igralski družini na Studencu. Brez oklevanja je pristala: »Sem kar predpasnik slekla, ker sem mislila, da je treba takoj na vaje.« V gledališču pod kozolcem se je začelo z igro Črna žena, kjer je zaigrala v ciganski družini, potem pa igrala skoraj vsako leto. »Kako smo se veselili vsakega poletja in kako lepe trenutke smo tam preživeli. Res smo bili kot družina, živeli smo za igranje in se zraven toliko nasmejali.«
Dobre volje nikoli ni manjkalo, čeprav je bilo življenje večkrat težko. Kot mla-
do dekle je takoj po vojni morala poiskati delo. Najprej kot služkinja pri bogati družini v Kranju, tam je imela hudo domotožje in je domov pisala dolga pisma. »Za prvo plačo sem pa atu kupila jopico.« Potem je mati uredila,
»Vedno sem bila verna in verjela v Boga, hvaležna sem mu bila za svoje talente in darove, saj mi je vedno poklonil vse, kar sem potrebovala.«
da se je preselila bližje, v Domžale. Našla ji je sobico, dopoldne je začela delati v tovarni Toko, popoldne pa pomagala pri družinah. Med drugim je pazila na otroke, najbolj znana med njimi je bila pisateljica Breda Smolnikar. Takrat je spoznala tudi slabe ljudi, nekaj časa je živela pri hudobni, nevoščljivi, »ohrski« ženski, ki ji je dala vedeti, da je prise-ljenka. A vseeno je bilo okoli nje veliko več dobrih ljudi: »Bili so kot angeli in na odru življenja sem igrala svojo vlogo, ki je bila namenjena ljudem, s katerimi sem se srečala.« Vse življenje, 35 let delovne dobe, je delala v tovarni Toko, v delavnici, na normo, veliko je bilo ročnega dela, unikatnih izdelkov. »Ponosni smo bili, ker smo delali za Mar-šalat, za Jovanko in pomembne ljudi z vsega sveta. In tako sem spet sestavila pesmico: Sedemsto nas je že, žena in deklet, pozna nas že celi svet.« V lepem
spominu ji je ostal direktor Rozman, saj je rad pomagal, tudi njeni družini je stal ob strani, ko so si kupili hišo. Ker je bila aktivna in se večkrat oglašala na sestankih, so jo izvolili v sindikat, pa v delavski svet. »V partijo so me tudi vabili, pa nisem šla, nekaj mi tam ni bilo všeč.« In spet je v vsakdanjem življenju našla veselje s prepevanjem, najprej pri ženskem zboru, ki ga je vodil Jože Je-zeršek, pa v cerkvi na koru, leta 1952 pa je začela peti tudi pri Habetovemu zboru. Potem pa je zbrala pogum in sodelavke iz tovarne prepričala, da ustanovijo svoj zbor. »Bile so plahe punce, iz proizvodnje, a rade smo nastopale, jaz pa sem prevzela vodenje, še posebej sem bila vesela spodbude, ki mi jo je na začetku dal pokojni župnik in glasbenik Matija Tomc. Za korajžo mi je poklonil tudi pesmarico.« Nepozabni so bili naši nastopi na proslavah v tovarni, ko smo leta 1978 nastopile ob dnevu žena, je napovedoval celo popularni Marjan Kralj. Ja, pa še brat Miro, ustanovitelj moravške godbe, mi je vseskozi veliko pomagal.«
Ko je šla tovarna Toko v stečaj, je skrb zanje prevzel gospod Jovan, mož Maje Jovan, ki je imela trgovinico Ginko. Preimenovale so se v ljudske pevke in kasneje našle svoje mesto v okviru Kulturnega društva Domžale. Vaje imajo dvakrat na teden, kar pri gospe Mari doma v kuhinji, veliko nastopajo, še posebej z veseljem v Menačnkovi domačiji, pa na partizanski proslavi na Rudniku, pogumno sodelujejo tudi na pevskih revijah (čeprav nekateri mislijo, da tja ne sodijo, ampak se ne pustijo odgnati), izdale so dve CD plošči, z veliko pomočjo in skrbnostjo Toneta Juvana pa pred kratkim tudi pesmarico ljudskih pesmi, ki jih pojejo. Ves čas je veliko hodila okoli in pri starejših iskala zelo stare pesmi, ki jih prepevajo na ljudski način: »Eden začne in poje naprej, ostali se mu pa potem pridružijo.«
Za vedno si je zapomnila tudi moje besede, ko sem bila še županja in jim jih položila na srce: »Kjer koli ste, pojte! Ohranjajte to lepo slovensko pesem.« Letos se še posebej veseli srečanja v okviru Usnjarjade, ki bo tokrat v Domžalah potekala že devetindvajsetič zapored. »Skupaj zapojemo zbori iz krajev z usnjarsko tradicijo Dvanajst nas je takšnih, od Slovenj Gradca, Tržiča, do Vrhnike in Slovenskih Konjic.«
Na koncu mi je še posebej naročila: »Zapiši, da so to res krasna dekleta, vedno zveste svojemu pevskemu poslanstvu, da so toliko žrtvovale, ena od njih hodi na vaje iz Blagovice, pa štiri otroke je gor spravila!« Sama pa ima včasih malo slabe vesti, da je morda zaradi vsega tega svojega udejstvovanja trpela družina, da je najbližje malo zanemarila, da bi jim lahko dala več. »Ja, to pa res včasih čutim in mi je hudo.«
Ljubezen? Po nekaterih bolj ali manj ponesrečenih poskusih, saj je z enega od »randijev« enostavno pobegnila, ker je bil fant preveč nasilen, se je na veselici v Dobu zgodilo in vnelo. Srečala je svojega bodočega moža, gasilca Toneta Vilar-ja, iz ugledne in trdne kmečke družine. Bil je vztrajen, res jo je imel rad. Potem so se devet let stiskali v majhni sobici na podstrešju Metalkine hiše (pri Pra-protniku). Tam se je najprej rodila hči Mojca, velika očkova ljubica, ki je bila zanj pravo veselje. »Ob njenem rojstvu je prinesel velik šopek tulipanov, kupil nove odeje in stalno stal ob njeni postelji.« Za sina Roberta pa je rad rekel, da je Moravčan, najbrž zato, ker je bil bolj podoben njej. Potem pa se je mož, ki je bil mesar, zelo potrudil, kupil hišo, ki pa nekako ni bila čisto njihova, saj je bila nacionalizirana. Zgoraj v hiši je še nekaj časa živel učitelj Slavko Končina z družino, dobro so se razumeli. Mož je urejal okolico, popravljal hišo in svoji ljubljeni Mari zagotavljal: »Kjer boš hodila, povsod ti bom posul pot z rožami.« Morda ga je včasih motilo pri njej le to, da je preveč vesela, radoživa, da se v družbi veliko smeji, poje in bi rajši videl, da bi bila bolj zadržana. Ampak to potem ne bi bila več ona. »Je velikokrat godrnjal, kaj se grem to petje, ampak na koncert je pa vseeno prišel.« Njun zakon je trajal 30 let, potem je zbolel in odšel. Kasneje je deset let prijateljevala z Avgustom Končarjem, očetom igralca in režiserja Romana Končarja. »Ta me je pa razvajal, skupaj sva hodila na razstave, pa v
opero in gledališča. Bil je Ljubljančan, meščan, utrl mi je pot v ugledno družbo in me podpiral pri moji dejavnosti.«
V pokoju je že skoraj 30 let. A vseskozi je ostala aktivna. Sprva je hodila nazaj v Toko, pomagala pri malicah, pa kuhala v počitniškem domu na morju, pospravljala po hišah, likala, nabirala in pakirala gobe. Potem je negovala bolno mater, h kateri je skoraj pet let vsak večer z avtobusom vozila v Moravče in prespala pri njej. »Tako sem na stara leta spet dobila nazaj svojo mamo, pa še ostali so bili srečni zaradi veselja, ki sem ga prinašala v hišo.« Potem je negovala najprej eno gospo v Železni Kaplji, kasneje pa še drugo bogato gospo v Avstriji, več let je kar po nekaj mesecev preživela z njo. »Imeli so hotele ob Vrbskem jezeru, doma pa so bili tako skromni, da so še serviete krpali. Kako smo se zbližali, celo na pogrebu sem ji zapela.« Tudi zdaj hodi negovat bolno gospo iz okolice Ljubljane. »V življenju sem se naučila iznajdljivosti. Jezi me, ker nekateri samo dobivajo podporo, nič pa ne dajo drugim, ne delajo in ne pomagajo. Dela je vedno dovolj.« Če se bodo nekateri skromnosti morali šele privaditi, tega gospe Mari ne bo treba: »Sama skušam čim več narediti, šivam, skromna sem, porabim vsako cunjico. Življenje je tako ustvarjalno in bogato, rada imam lepe stvari, barve in rada se lepo oblečem.« Ampak vsak mesec, še preden plača s položnicami svoje stroške, nakaže nekaj denarja za Karitas, Unicef, pa tudi svojega »zamorčka« ima in ga preživlja v Afriki.
Mara Vilar je živela bogato, čeprav v skromnih razmerah. Nikoli ni manjkalo v njenem življenju radosti, v vsem je iskala dobro in verjela, da se stvari vedno uredijo tako, kot je prav. »Moje življenje je bilo prepleteno s humorjem, delom, družino, naravo in petjem, saj včasih je bilo tudi kaj hudega, a tega nisem nikoli kazala drugim.« Danes pa so ljudje tako nezadovoljni, stalno slabe volje, polni pohlepa, nevoščljivosti do drugih. »Treba se bo vrniti k skromnosti, naj se večina spomni, da ima korenine na podeželju in naj se spet naučijo živeti srečno in preprosto.«
Res je in moč tega sporočila nam bo vsak dan bolj jasna. Sicer pa je za zaključek povedala: »Vedno sem bila verna in verjela v Boga, hvaležna sem mu bila za svoje talente in darove, saj mi je vedno poklonil vse, kar sem potrebovala.«
Vse najboljše, Mara Vilar, in na mnoga zdrava in vesela leta!
Pogovarjala se je Cveta Zalokar -Oražem
V imenu Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška iskreno čestitamo
MARI VILAR
za njen okrogli jubilej.
Ob tvojem prazniku ^ je topla misel za srečo, iskrena želja za zdravje, globoka hvaležnost za vse, s čimer nas osrečuješ.
Katarina Karlovšek, predsednica društva
20. JANUAR 20I2
aktualno
5
Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti
V	prejšnjem članku smo vam predstavili ključne ukrepe Lokalnega energetskega koncepta občine Domžale. V tokratnem članku vas obveščamo o možnostih pridobitve nepovratnih finančnih spodbud za rabo obnovljivih virov energije (OVE) in izboljšanja energijske učinkovitosti (URE).
Konec leta 2011 je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, s strani Vlade RS objavil šest javnih pozivov. Rok prijave za objavljene pozive je do 31.12.2012, torej skozi celo leto. Aktualni javni pozivi za občane so:
JAVNI POZIV 12SUB-OB12:
Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb
JAVNI POZIV 13SUB-OB12:
Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večsta-novanjskih stavb
JAVNl POZIV 15SUB-EVOB12: Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila
Poleg navedenih treh javnih pozivov so objavljeni še javni pozivi za pravne osebe. Vse informacije v zvezi z javnimi pozivi so dosegljive na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).
V	nadaljevanju vam podrobneje predstavljamo zgoraj navedene javne pozive. Prvi javni poziv (12SUB-OB12) je namenjen naložbam v enostanovanjske stavbe, medtem ko je drugi (13SUB-OB12) namenjen za naložbe v večstanovanjske stavbe (stavbe s tremi ali več stanovanji). Pri obeh je pomembno, da pred oddajo vloge naložba ne sme biti izvedena. Torej vlogo s prilogami je potrebno oddati pred izvedbo del. Nova naložba je naložba, za katero kot investitor od izvajalca pridobite ustrezen predračun za izvedbo enega ali več ukrepov. Pri izbiri izvajalca je potrebno paziti, da njegova izvedba vključuje vse kriterije, ki so določeni za posamezni ukrep. Najbolje je, da kriterije predložite že pred izdelavo predračuna.
Nepovratne finančne spodbude v primeru enostanovanjskih objektov so upravičene za naložbe v naslednje ukrepe: A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi; B - vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso; C -vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; D - priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljivi vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi; E - vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi; F - toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvosta-novanjske stavbe; G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanem prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi; H - vgradnja prezračevanja z vrača-
njem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi; l - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe; J - nakup stanovanjske stavbe v večstano-vanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Nepovratne finančne spodbude v primeru večstanovanjskih objektov so upravičene za naložbe v naslednje ukrepe: A - toplotna izolacija fasade; B - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neo-grevanem prostoru; C - vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljivi vir energije; D - vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov.
Višina nepovratne finančne spodbude v splošnem znaša 25 %, vendar je podrobneje razdeljena glede na vrsto ukrepa in je omejena z zgornjimi mejami (podrobneje za posamezne ukrepe najdete na http://www.ekosklad.si/html/ razpisi/main.html). Izplačilo dodeljene nepovratne finančne spodbude se izvede po predložitvi ustreznih dokazil o zaključku naložbe. Dokazila, ki jih je potrebno predložiti, so določena ločeno za posamezne ukrepe in jih je potrebno preučiti pred izvedbo, saj posamezni vključujejo tudi fotografije med izvajanjem naložbe.
Javni poziv 15SUB-EVOB12 se nanaša na nakup baterijskega električnega vozila. Prav tako ob oddaji vloge vozilo še ne sme biti kupljeno oziroma predelano. Po izvedbi naložbe mora biti prosilec prvi lastnik vozila oziroma prvi zakupnik vozila (v primeru finančnega leasinga). Cena vozila mora biti manjša od 50.000 evrov (z DDV). Predmet javnega poziva so nova baterijska vozila kategorij M1, L7e, L6e in N1 z nič emisijami CO2 na izpustu ter nova plug-in hibridna baterijska vozila kategorije M1. Predmet poziva so tudi predelana obstoječa vozila omenjenih kategorij in sicer na način, da se serijsko vgrajeni motor na notranje izgorevanje nadomesti z elektro pogonskim agregatom. Višina spodbude znaša od 1.000 do 5.000 evrov in je določena glede na kategorijo.
Če nameravate v letošnjem letu izvesti investicijo v zmanjšanje porabe stroškov za energijo (izolacija, okna, itd.) ali pa investicijo v novi energent za ogrevanje (bi-omasa, solarna energija, toplotna črpalka) lahko pridobite do 25 % nepovratne finančne pomoči. V primeru investicije v vrednosti 10.000 evrov to pomeni povračilo do 2.500 evrov. Poleg nepovratnih sredstev vam investicija v OVE in URE prinaša tudi zmanjšanje stroškov za energijo, kar dolgoročno gledano predstavlja povrnitev same investicije. Dobro naložbo boste v odhodkih dobro zaznali že prvo zimo. Tudi v primeru nakupa električnega vozila lahko pridobite do 5.000 evrov nepovratnih sredstev. Glede na rastoče cene bencina se bo tudi uporaba električnega vozila zelo poznala pri mesečnih odhodkih.
Občina Domžale Matija Matičič, Efficientia, učinkovite rešitve, s.p.
protestni shod v uubuani
Heliosa ne damo
To je bil le eden od številnih transparentov, ki jih je na protestnem shodu 24. novembra 2011 v slovenski prestolnici nosila okoli šeststo glava množica zaposlenih iz Heliosa, Cinkarne Celje in Steklarne Rogaška. Odločitev, zakaj so se podali v Ljubljano in ne v Maribor, kjer je sedež njihovih največjih lastnikov, je logična, saj so ti, kot je znano, doživeli finančni zlom. S svojimi neodgovornimi finančnimi transakcijami, za katerimi so stale banke z neomejenimi krediti, so zabredli v insolventnost in popoln finančni kolaps. Odgovornosti, seveda, ne prevzema nihče. Eni trdijo, da gre samo za poslovni rizik, kar naj bi bilo v tržni ekonomiji običajno, drugi se branijo s tem, da je šlo pri tem samo za slabe naložbe, ki jih bo treba premostiti s prodajo zaseženih svežnjev delnic in ponovno davkoplačevalsko dokapi-talizacijo. Narobe svet. V primeru s tem, kar doživljajo navadni smrtniki, če ne zmorejo plačevati položnic ali že zdavnaj preplačanega kredita ^
Za udeležbo na protestnem shodu v Ljubljani so zaposleni iz Heliosa, Cinkarne Celje in Steklarne Rogaške uporabili svoj prosti čas. Z njimi so solidarizirali vsi, ki so ostali na delovnih mestih in s tem zagotavljali nemoten proces proizvodnje.
Protestniki so torej zbraÜ pravo mesto za izraze nezadovoljstva in zaskrbljenosti. ZbraÜ so se pred ljubljansko Dramo in se podali pred NLB in Banko Slovenije, kjer so njihovim predstavnikom izročili apel za ustavitev prodaje večinskih deležev podjetij, ki predstavljajo vlečne konje slovenskega gospodarstva. Zaskrbljenost za usodo teh podjetij in njihovega nadaljnjega
razvoja je velika, saj bi lahko kratkovidna odločitev o razprodaji najboljših podjetij povzročila nepopravljive posledice, ki bi jih prinesli sovražni in špekulativni prevzemi. Zaposleni iz omenjenih treh podjetij so na protestnem shodu jasno in glasno povedali, da na načrtovano razprodajo ne pristajajo. Njihova odločnost, da tudi vnaprej ne bodo popustili, je razu-
mljiva, saj so dosedanji apeli vodstev in tudi zaposlenih doslej pri odločujočih institucijah naleteli na gluha ušesa. Ne glede na to, kaj si kdo misli o omenjenem shodu, so vsi slovenski mediji ta dogodek uvrstili med najpomembnejše novice. Verjetno ne brez razloga, saj gre za elementarno pravico pri zaščiti in ohranitvi najboljših podjetij pred družbeno neodgovorno razprodajo. Poleg NLB in Banke Slovenije bi temu morali prisluhniti tudi ostali akterji - od Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe, Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami do zakonodajne in izvršne oblasti. Nujno je, da se njihova vloga redefinira, saj je stanje v naši državi na tem področju podobno ekonom loncu brez varnostnega ventila ^ ln nenazadnje. Morda se še spominjate podobnih dogajanj ob razprodaji Fruc-tala. Zupan Ajdovščine v odločnem boju z »mlini na veter« sicer ni mogel ustaviti prodaje svojega paradnega konja, je pa dosegel podpis pomembnih zavez novega lastnika, ki pomenijo (vsaj kratkoročno) ohranitev proizvodnje ter s tem delovnih mest, možnost nadaljnjega razvoja na tej lokaciji in zagotovitev surovinske oskrbe iz lokalnega okolja. Tako so se v bran svoje uspešne gospodarske družbe postavili v Ajdovščini, svetniki občine Domžale pa nič v primeru Heliosa. Ne z besedo, ne z dejanji. Bitka za Helios še ni izgubljena, zato je upati, da se bo vsak, ki bo v njej sodeloval pravočasno in aktivno, postavil na pravo stran. Ta pa je, da Heliosa ne damo.
Marjan Bolhar
Pogled na sodobno urejen industrijski kompleks Heliosa na Količevem, katerega začetki segajo v leto 1924. Od takrat pa do danes se kolo napredka in razvoja ni nikoli ustavilo.
heliosov sklad za ohranjanje cistih slovenskih voda
78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini
S tradicionalnim koncertom znovanju sv. treh kraljev na Sv. Jer-Kmečke godbe Pernice so ob pra- neju nad Muto na 1030 m nadmor-
Župan Mute Boris Kralj in Andreja Roš iz Heliosa pri prvem dvigu vode
ske višine ob prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oziroma forški štapuh.
V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem HELlOS ter Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELlOS: Bori, Tessarol in Ideal. Forški štapuh bo Osnovna šola Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, ob njej pa bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. Obnova vodnjaka spada tudi v okvir projekta Občine Muta Brez vode ni življenja, s katerim želijo poudariti celovit pomen vode v človekovem okolju in spodbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljševanje
njene kakovosti ter spoznavanje bogatega območja ob reki Bistrici, ki je opredeljeno kot ekološko pomembno območje in ki ga želijo razviti v ekološki turizem.
Dobrodošli v tem delu Slovenije, ki vas vabi z vrsto zanimivosti in znamenitosti. Omenimo bližnjo cerkev sv. Jerneja, ki je kot pomemben kulturnozgodovinski spomenik vključena med devet kontrolnih točk na trasi slabih 70 km dolge kolesarske poti Bicikl-land, ki povezuje občine Vuzenica, Muta in avstrijsko Soboth, na meji med Slovenijo in Avstrijo. Hkrati poteka tukaj mimo tudi obmejna panoramska pešpot pot orjaških lip in cerkva. Tudi v občini Domžale smo s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih voda obnovili že nekaj vodnjakov, zato morda ob tej priložnosti tudi povabilo, da se zainteresirani prijavijo tudi na letošnji razpis.
Vera Vojska
Preko 200 novih podjetij na VEM točkah
Center za razvoj Litija na območju Srca Slovenije upravlja s tremi VEM točkami in to v Litiji, Domžalah in Grosupljem. V sklopu vseh treh VEM točk so naši sodelavci v letu 2011 izvedli že prek 1100 svetovanj potencialnim podjetnikom, podjetnikom začetnikom ali že delujočim podjetjem.
Prek sistema eVEM so na vseh treh točkah registrirali 208 novih podjetij, od tega 184 samostojnih podjetnikov in 24 družb z omejeno odgovornostjo. V novoustanovljenih podjetjih se je na novo zaposlilo 145 oseb. Za delujoča podjetja so najbolj aktualni postopki spremembe podjetja (preimenovanje, selitev sedeža podjetja,
doregistracija dejavnosti, spreminjanje zakonitih zastopnikov), vlaganj zahtevkov za izdajo Identifikacijske številke za DDV ali prijave prostih delovnih mest. Za delujoče podjetnike smo v letu 2011 opravili kar 259 uspešno zaključenih postopkov. Na registracije in spremembe podjetij se velikokrat vežejo tudi postopki prijave podjetnika in njegovih družinskih članov v obvezna zavarovanja ter oddaja davčnih podatkov ob registraciji novega pravnega subjekta na DURS. Skupno smo letos uspešno izvedli 910 postopkov. Uradne ure za podjetniško svetovanje in postopke prek eVEM portala v Litiji Center za razvoj izvaja trikrat tedensko, ravno tako smo trikrat
prisotni v Domžalah in dvakrat tedensko v Grosupljem. Podjetnikom ob svetovanju ponudimo možnost vpisa v bazo elektronskih naslovov VEM točk, prek katere jih ažurno obveščamo o razpisih, zakonodajnih spremembah in podjetniških priložnostih tedensko v okviru elektronskega biltena Moj spletni priročnik. Trenutno je v bazi prejemnikov že več kot 1000 podjetnikov. Za spodbujanje podjetniškega duha med najmlajšimi izvajamo tudi podjetniške delavnice v višjih letnikih osnovnih šol in na srednjih šolah, potencialne podjetnike na delavnicah informiramo o postopkih za ustanovitev podjetij in subvencijah,
delujoče podjetnike pa usmerjamo pri določanju vizije in poslanstva podjetja, predavamo o aktualnih zakonskih spremembah ter uspešnem trženju njihovih proizvodov in storitev. Skupno se je 33 delavnic, ki so bile organizirane znotraj VEM točk v letu 2011, udeležilo 284 osnovnošolcev in dijakov, 78 potencialnih podjetnikov in 166 delujočih podjetnikov.
Uspešno deluje tudi poslovni portal Srca Slovenije, ki smo ga vzpostavili z namenom spodbujanja podjetništva na območju. Na enem mestu omogoča dostop do pomembnih vsebin za podjetnike. Obiščete ga lahko na naslovu: HYPERLINK "http://www.srce-slovenije.si/pod-jetnistvo/" http://www.srce-sloveni-je.si/podjetnistvo/.
6
društva
20. JANUAR 2012
mo. Zaprosila bi vse, ki menijo, da jim naše društvo lahko pomaga pri reševanju socialnih, zdravstvenih in finančnih problemov, da s obrnejo
pogovor z vido PERNE, PREDsEDNIco MDI domžale
Medobčinsko društvo invalidov Domžale ob koncu 2011 in začetku 2012
Že kar malce tradicionalni pogovor s predsednico Medobčinskega društva invalidov Domžale Vido Perne sva začeli s kratko oceno dejavnosti društva v letu 2011, predstavljava pa tudi delo v letu 2012. Za leto 2011 je predsednica, ki pravi, da je potrebno društvo, v katerem je včlanjenih 1380 invalidov, skupaj s podpornimi člani pa več kot 2000, voditi kot pravcato »firmo«, povedala:
Naše društvo je tudi v letu 2011 nadaljevalo z aktivnostmi za spodbujanje, varovanje ter zagotavljanje polnega in enakopravnega uživanja vseh pravic in svoboščin, ki izhajajo iz konvencije OZN. Močno smo si prizadevali za vključevanje invalidov v razne aktivnosti, kot so: izobraževanje, družabni-štvo, informiranje, rekreativno-športne dejavnosti, brezplačna pravna pomoč, socialni programi ipd. Ker je bilo leto 2011 - leto prostovoljstva, smo temu namenili posebno skrb. Naše društvo ne bi moglo delovati brez prostovoljk in prostovoljcev, tudi naših poverjenikov. Iskrena hvala, saj smo, tudi ob njihovi pomoči, uresničili program za leto 2011.
Kaj je najpomembnejše pri vodenju društva?
Kot predsednica v društvu se zavzemam za sodelovanje, za strokovno pa tudi nesebično delo pri organizaciji posameznih aktivnosti, tudi za potrpežljivost in spoštovanje. Skušam imeti jasen cilj, ustvarjati pozitivno vzdušje ter združiti vse napore za dosego ciljev. Sama in sodelavci vemo, da, ko dajemo, tudi dobivamo. To nas bogati in osrečuje ter vedno znova spodbuja k prostovoljnemu delu.
Nekaj besed o vašem tradicionalnem koledarju.
Res je, tudi letošnji tradicionalni koledar prinaša ob voščilu aktivnosti, načrtovane v letu 2012. Največ skrbi namenjamo dejavnosti za ohranjevanje zdravja, povabimo na izlete, posebej skrbno načrtujemo ohranjanje zdravja za težke invalide, v okviru socialno zdravstvene dejavnosti načrtujemo preventivne dejavnosti (me-
groženim članom in članicam?
ki j
jemo znotraj Komisije za zdravstve-
To
na Socialno zdravstveno komisij tvu, k jo pok
fon 031/355-092.
sijo
ri društvu, ki jo vodi Helena Weith.
kličejo na mobilni tele-
pri društ Lahko j
ritve krvnega sladkorja, holesterola, triglyceridov, krvnega tlaka, pulza in teže), organiziramo rekreacijo za zdravo življenje in športne dejavnosti ter družabna srečanja. Sodelujemo s pobratenim Društvom invalidov Izola in drugimi društvi.
Kje vse bodo letos dejavnosti za ohranjevanje zdravja?
V januarju že potekajo dejavnosti za ohranjevanje zdravja v Termah Čatež in v Simonovem zalivu, sodelujemo s Termami Banovci, hotelom Delfin v Izoli, kjer svoje zdravje ohranja največ naših članov in članic, pa tudi s Termami To-polšica in Ptuj ter hotelom v Fiesi.
Še vedno posebno skrb namenjate socialno, zdravstveno in finančno
je naša posebna skrb, ki jo rešu-
no socialna vprašanja, ta pa odloča na osnovi Pravilnika o dodeljevanju pomoči invalidom in ohranjevanje zdravja. V ta okvir spadajo tudi obisku jubilantov za osemdeseti, petin-osemdeseti in vse nadaljnje rojstne dneve. Ob koncu leta razveselimo s priložnostnimi darili in voščili najtežje ter socialno ogrožene, posebna skrb pa je namenjena ohranjevanju zdravja težkih invalidov. Omogočimo jim poseben program društva za ohranjanje zdravja v Termah Topol-
Bo tudi letos tradicionalni praznik invalidov?
Vodstvo društva ve, kako pomembno je druženje. Praznik invalidov, ki bo 9. junija v hali Komunalnega centra, pa je še posebej priljubljen. Pripravili bomo bogat kulturni in družabni program, primeren za vse generacije, zato dobrodošli.
Morda na kratko še o drugih dejavnostih?
Preventivna socialno zdravstvena dejavnost poteka v prostorih društva vsako prvo sredo med 15. in 17. uro ter vsak prvi petek med 9. in 11. uro - izvajamo meritve krvnega sladkorja, holesterola, triglyceridov, krvnega tlaka, pulza in teže. Ker se zavedamo pomena redne vadbe za dobro počutje, imamo v telovadnici Osnovne šole Roje štiri oblike rekreacije: ob ponedeljkih med 18.45. in 19.45, v petkih med 19. in 20. uro rekreacijo za telesno aktivne člane, ob torkih med 18. in 19. uro pa za člane, ki so na berglah, vozičkih, hojici; telesno aktivni člani se vsak četrtek med 9. in 10. uro lahko pridružijo organizirani vadbi v prostorih društva. Naši člani so zelo dobri športniki. Balinarji trenirajo ob sredah in petkih med 17. in 18. uro v Športnem parku Domžale, ob sredah in četrtkih pa med 9. in 11. uro na balinišču BŠK Budničar na Količevem. Igralce pikada v društvene prostore vabimo ob sredah med 9. in 11., igralci bowlinga se srečujejo ob torkih med 9. in 10. v Fit - fit centru v Domžalah. Šahi-sti informacije dobijo pri g. Plevelu na telefonski številki 01/834-14-05, strelci pa lahko vadijo v Strelskem društvu Trzin, kjer je zadolžen g. Mušič, številka njegovega mobilnega telefona pa je 041/639-271.
Ste s sofinanciranjem dejavnosti vaše-g ga društva s strani občin zadovoljni?
Naše Medobčinsko društvo invalidov Domžale je eno izmed redkih, ki združuje člane iz vseh petih občin. Štejemo več kot 2.000 članov in podpornih članov, hkrati skušamo ritegniti vse invalide in invalidke.
avja
šica, obiščejo pa lahko tudi zdravilišči Dobrna in Laško. V okviru finančnih možnosti letovanja tudi sofinancira-
Društvo bo prav zato tudi v prihodnje predvsem prostor, kjer se bomo srečevali vsak s svojimi težavami, skušali razumeti drug drugega in si pomagati.
spominska slovesnost na rudniku
Poskušajmo iskati dobre stvari
Na Rudniku pri Radomljah je bila 7. januarja 2012 tradicionalna spominska slovesnost, na kateri smo se spomnili dogodka 6. januarja 1945. Sekretar OK KPD Kamnik Edvard Peternel - Tinko je tedaj sklical funkcionarje, ki so se med boji premikali z enotami v Rudnik, kjer naj bi se dogovorili o obnovitvi politične dejavnosti. Toda 6. januarja 1945 je verjetno zaradi izdaje neka nemška enota odkrila okrog 30 političnih delavcev v treh bunkerjih. Večina jih je v boju padla, ujete pa so Nemci ustrelili v Vrhovljah. Spominsko slovesnost izmenjaje pripravljata Združenji borcev za vrednote NOB Kamnik in Domžale s sodelovanjem posamezne občine. Ob 67-letnici tragedije je slovesnost pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik. Med številnimi borci in borkami ter drugimi udeleženci, nekateri so menili, da udeležba na slovesnosti že zelo dolgo ni bila tako številčna, sta bila tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, in župan Občine Kamnik Marjan Šarec, ki je bil slavnostni govornik. Na slovesnosti so se padlim borcem poklonili številni praporščaki, delegaciji obeh združenj borcev
za vrednote NOB pa sta položili tudi venca.
Župan Občine Kamnik Marjan Šarec je spomnil na čase druge svetovne vojne, na slovenske domoljube, slovenske partizane, ki so bili pobiti zaradi izdaje in, ki so se borili, da danes živimo v miru, da se nam ni treba bati, kdaj bomo napadeni. Govoril je o sedanji gospodarski, finančni in moralni krizi. Opozoril je zlasti na slednjo, saj nas zgodovini uči, da lahko krize prinesejo najtežje čase; težave namreč izkoriščajo predvsem slabi ljudje. Izognil pa se ni niti sedanji aktualni politični si-
tuaciji. Po njegovem mnenju nam jamranje, nasprotovanje, kritiziranje in tarnanje ne bo pomagalo, stopiti moramo skupaj, začeti delati in skušati poiskati dobre stvari, ki nam bodo omogočile boljše življenje. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Marije Vere z Duplice in člani Moškega pevskega zbor Solidarnost.
Ker so napisi na spominskem obeležju na Rudniku pri Radomljah v precej slabem stanju, sta se oba župana dogovorila, da bosta občini pomagali pri njegovi obnovi.
V.
območno zdruzenje rdečega kriza domžale
Novoletna pogostitev za brezdomce
Dejavnost poteka skoraj vsak dan v tednu, zato potrebujemo kar nekaj finančnih sredstev. Občine pri tem sodelujejo, vendar kriza zahteva čedalje večje sofinanciranje dejavnosti, zato v prihodnje - glede na povečano število članstva in dejavnosti, upravičeno pričakujemo povečanje pomoči. Hvala občinam, pokroviteljem, sponzorjem in donatorjem za pomoč.
Kakšna posebna želja ob koncu oziroma začetku leta?
Želela bi, da občine ne bi pozabile, da smo - pri zagotavljanju pomoči invalidom, pravzaprav njihova podaljšana roka, zato bi si želela še več sodelovanja, predvsem pa razumevanja, da je v času krize stiska na tem področju lahko le še večja. Društvo bo prav zato tudi v prihodnje predvsem prostor, kjer se bomo srečevali vsak s svojimi težavami, skušali razumeti drug drugega in si pomagati. Hvala.
Vera Vojska
Pred novoletnimi prazniki smo v javni kuhinji, ki dela v okrilju Območnega združenje Rdečega križa Domžale na pobudo dveh študentk Fakultete za socialno delo v Ljubljani in skupaj s prostovoljci, pripravili praznično zabavo z obdarovanjem za brezdomce in ljudi, ki živijo pod pragom revščine v Domžalah. Vsak praznični dogodek je redek za
ljudi brez doma in denarnih sredstev, zato je bilo novoletno srečanje še posebej dobro sprejeto. Že pona-rodela pesem Bela snežinka je odprla vrata v prijeten praznični dogodek, ki ga marsikdo ni doživel že več let in bo vsem, tako povabljencem kot organizatorjem, še dolgo ostal v spominu. Študentki sta s pomočjo donatorjev pripravili pogostitev in
tudi zabavni program z igrami. Vsak je dobil tudi darilni paket z različnimi izdelki, ki jim bodo prišli prav v zimskih dneh.
Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili dobrosrčnim donatorjem in jim voščili uspešno 2012. Pri resnično prijetnem dogodku so sodelovali: Slaščičarna Lenček, Gostilnica Sergio, Pekarna dobrot Jurček Domača pekarna peciva, Pekarna Piskač, Monarch center, Pletilstvo Erika, Pletilstvo Jakopina, Carlo Polo d.o.o, ABB d.o.o., Kmetija - sirarna Bogataj, Mesni center Luka, Zuja d.o.o., Goldi d.o.o., Enzo grafika Aleš Grm s.p., Nektar natura d.o.o., AC Lovše Domžale, Emma d.o.o., Mercator d.d., Podravka d.o.o., Meso Kamnik d.d., Trafika 3dva in Nivea. Iskrena hvala tudi Nataši in Martini, udeležencem in drugim prostovoljcem. Srečno ter zdravja polno novo leto vam želimo!
OZ RK Domžale
Dragi otroci, spoštovani starši, babice in dedki ter vsi prijatelji pustnega rajanja,
Občina Domžale in Hrošček Simon
vas vabita na
STNO RAJANJE,
ki se bo 18. februarja 2012, od 10. ure dalje odvijalo v Cešminovem parku. Skupaj bomo preganjali zimo in priklicali pomlad, čarovnik
Grega pa nas bo pozabaval s čarovnijami, glasbo, petjem, igranjem in animacijo. Na odru ni nikoli sam. Z otroki pleše in poje, šteje, kiha, skače in plava, telovadi, cepeta in se zvija, žgečka, čara in se uči čarobnih besed...
Prisrčno vabljeni!
pustna sekcija striček
Z občnim zborom napovedali začetek pustnega dogajanja
Pustno leto se je zavrtelo in tako smo tudi zaradi zgodnjega pusta letos (21. februarja) hitro organizirali občni zbor društva Pustna sekcija Striček, ki je potekal v četrtek, 12. januarja 2012, v gostišču Kovač na Viru. Zbralo se nas je prek 140 članov, simpatizerjev in gostov iz vse Slovenije ter podžupan občine Domžale mag. Lovro Lončar in predsednik krajevne skupnosti Vir Aleš Tekavc. Občni zbor sta vešče vodila Robert Pečnik - Pečo in Jerica Zupan. Najprej je o uspešno izvedenih lanskoletnih prireditvah poročal predsednik Pustne sekcije Striček Peter Kosec - Pipi, nato pa je finančni minister Franc Pančur - Čuri podal poročilo o sicer pozitivnem stanju na koncu koledarskega leta na računu, a s pripombo, da denar za organizacijo nujno potrebujemo pred prireditvami, ne pa šele poleti. Obrambni minister Peter Gostič - Pero pa je pozval vse člane za animacijo novih članov pri pomoči organizacije prireditev, predvsem pustnega karnevala. Izvolili smo nov organizacijski odbor za leto
2012 ter predstavili in potrdili program pustnih prireditev. Kljub težkim časom za organiziranje prireditev pustnega programa nismo krčili, pač pa bomo še več naredili za naše najmlajše. Otroški živžav smo z nedelje dopoldne prestavili na soboto popoldne in pripravili posebno presenečenje: pustni vrtiljak s cirkusom Bufeto na pustno soboto ob 15. uri pod velikim ogrevanim šotorom v športnem parku na Viru. "Vesel sem kot občinski funkcionar, kot krajan Vira, da ste močno društvo, ki ohranja tradicijo, članstvo, ki širi svoje poslanstvo prek občinskih meja v druge kraje. Vir je znan tudi po Pustni sekciji Striček," nas je pohvalil mag. Lovro Lončar in zaželel uspešno izvedbo vseh prireditev v tem in naslednjih letih, kljub času, v katerem smo. "Pust bo na Viru ostal," je dodal podžupan. Predsednik krajevne skupnosti Aleš Tekavc se je pridružil temu mnenju in dodal, da krajevna skupnost sodeluje in pomaga po svojih močeh, da pa si želijo letos še več pomoči pri spomladanski akciji. Sledili so poz-
dravi gostov iz Ormoža, Vranskega, Male vasi pri Ptuju, Šenčurja, Podlehnika iz Haloz, Turnš, Nožic, Ribnice in Bevk pri Vrhniki. Srečanje je popestril humorist Jure Mastnak, ki je nasmejal zbrano druščino s pomočjo edinstvenih mask politikov domžalskega umetnika Jožeta Tiniga. V nadaljevanju občnega zbora pa je bilo še dovolj časa za sproščene pogovore in načrte za izpeljavo prireditev, izdelavo mask ter tudi za ples z ansamblom Leteči muzikanti. Pustna sekcija Striček se zahvaljuje vsem udeležencem za prijetno vzdušje, vse bralce Slamnika pa že vnaprej vabi na vse pustne prireditve. Več informacij o pustnih prireditvah bomo objavili v naslednjem Slamniku. V soboto, 4. februarja, pa se začne zares, ko bo ob 10. uri štartal sprevod s pustnimi šemami po Bukovčevi cesti na Viru in bomo s postavitvijo Strička na virsko lekarno in predajo ključa župana občine Domžale Tonija Dragarja prevzeli oblast! No, samo do pepelnice Franci Lajovic info@stricek.com
20. JANUAR 20I2
društva
7
v letu 2011 so praznovali 60. rojstni dan Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo
TOSAMA
Brez velikega pompa, vendar ponosni na prehojeno pot in trdno odločeni, da nadaljujejo plemenito poslanstvo, začeto 15. novembra 1951, so se člani in članice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva
TOSAMA v lanskem letu spomnili
svoje častitljive obletnice - 60. rojstnega dne, v počastitev katerega so pripravili veliko gasilsko vajo ter se tudi z njo zahvalili vsem generacijam svojih članov in članic.
Ne glede na organizacijske in druge spremembe člani in članice društva vseskozi skrbijo za preventivno protipožarno dejavnost, aktivno sodelujejo pri gašenju požarov, pomagajo ob naravnih nesrečah in delujejo v civilni zaščiti.
Zaradi surovin in izdelkov je bila v Tosami, ki jo je tovarnar Kocijančič leta 1928 s Količevega preselil na Vir, vseskozi prisotna požarna nevarnost. Številni veliki požari so uničevali prostore, stroje, surovine in izdelke, tako da je bilo potrebno organizirati gasilsko enoto. Ze med vojno je la-
stnik Kocjančič nabavil prvo gasilsko opremo: motorno brizgalno z ostalo opremo, cevi, plinske maske in dihalne aparate, 15. novembra 1951 pa je bil prvi občni zbor gasilskega društva VATA. Prvi predsednik je postal gasilski častnik Anton Zidarič, njegov pomočnik in poveljnik pa Ivan Ko-sirnik. Društvo je uspešno delovalo, posodabljalo opremo, se strokovno izpopolnjevalo in dosegalo lepe tekmovalne uspehe. Posebej uspešna so bila dekleta.
Napredujemo - po številu, strokovnem znanju in opremi, je kratka ocena nadaljevanja dela društva To-sama, ki uspešno opravlja preventivne dejavnosti, na tekmovalnem področju osvajajo (in še) prva mesta tako v občini kot državi, posebej pomembna pa je skrb za požarno varnost v tovarni in pri gašenje požarov. Ponosni so bili na člane, ki so se v okviru drugih društev udeleževali gasilskih olimpijad. Nikoli niso pozabljali na pomembnost strokovnega usposabljanja, moderno opremo pa tudi druženje in tovarištvo.
tudi v krajevni skupnosti dob imamo studijske krožke
Klekljanje je naša ljubezen in prosti čas
»Srečevale smo se na različnih krajih in ob različnih priložnostih. Povezovalo nas je zanimanje za domače obrti, ki počasi izginjajo. Našle smo se pri čipki, pri ročno klekljani čipki. In našle smo dom za uresničevanje naših želja in osvajanje klekljarskih izzivov,« pravi Zdenka Milanovič, mentorica pravega ljubiteljskega klekljarskega krožka, v katerem se pridne »ročnodelke« dobivajo vsako sredo ob 19. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Seveda je treba najprej opraviti dnevne obveznosti, nato pa je na vrsti čas
za sprostitev ob ustvarjanju in pridobivanju novega znanja. Zato sodelovanje v krožku dekleta imenujejo kar čas za dušo in s tem se strinjajo tudi mentorica Zdenka in njena dekleta, ki vsaka s svojim znanjem, z ročnimi spretnostmi, predvsem pa z veliko željo po prijetnem druženju vsako sredo prihajajo v študijski krožek. Tatjana, Nataša, Metka, Danica, Lojzka, Majda, Bernarda, Brigita, Marta, Jožica, pa še ena Jožica, Cvetka, Zdenka, Nuša in Polona so prijetne sogovornice, predvsem pa dekleta iz Doba in okolice, ki pridno
Novo v Domžalah-RTA Hiša vstopnic Domžale -vse vstopnice na enem mestu
RTA hiša vstopnic Domžale je prva točka v Domžalah z najširšo ponudbo predprodaje vstopnic za športne, kulturne in ostale prireditve. Nudijo tudi vse informacije o dogodkih in dodajanju v občini Domžale. RTA hiša vstopnic Domžale se nahaja v poslovno-trgovskem centru Breza Center v Domžalah, v prvem
nadstropju. Delovni čas je od vsak delovnik od 8. do 20. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. Za vse informacije so z veseljem na voljo na številki 051/364-333. Med drugim lahko v RTA hiši vstopnic Domžale kupite vstopnice za vse prireditve, ki se odvijajo v Kulturnem domu Franca Bernika v
združenje borcev za vrednote nob domžale
8. januarja so vse poti vodile v Dražgoše
Strokovno usposobljeni gasilci in gasilke, primerna organiziranost, najsodobnejša gasilska oprema - to je PIGD Tosama danes. V jubilejnem letu je bil predsednik do občnega zbora Marjan Slapar, ki je kasneje prevzel funkcijo podpredsednika, Marjan Cerar pa je postal predsednik. Poveljnik je Herman Šlibar, blagajničarka Mojca Hafner, tajnik Stanko Grčar, ki je z ostalimi člani vodstva ob 60. rojstnem dnevu zbral gradivo o zgodovini društva.
PIGD Tosama je ob jubileju pripravilo gasilsko vajo TOSAMA 2011 s prikazom evakuacije iz objekta upravna stavbe. Vodstvo vaje se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri vaji, ki je potekala tekoče, varno, usklajeno in brez zapletov.
Prihodnost bo prišla. V njej bo imelo PIGD Tosama, ki mu ob 60. rojstnem dnevu iskreno čestitamo, vselej pomembno mesto, povsod kjer bodo TOSAMA in ljudje rabili pomoč.
Vera Vojska
Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice - Dražgo-še 2012 je 8. januarja 2012 pripravil 55. prireditev; njen namen je bil počastitev 70. letnice Dražgoške bitke. Tako je bila v sklopu številnih prireditev pri centralnem spomeniku v Dražgošah v nedeljo, 8. januarja 2012, osrednja slovesnost, na kateri se zbralo več kot 10.000 udeležencev, med njimi tudi številni obiskovalci iz borčevskih organizacij z območja občine Domžale in sosednjih občin.
V	Dražgoše namreč vsako leto odpelje kar nekaj avtobusov z udeleženci z našega območja, ki se želijo pokloniti žrtvam Dražgoške bitke, hkrati pa tako oddati spoštovanje do žrtev dražgoške in drugih bitk.
V	Dražgoše so na spominsko slovesnost vodile vse poti, po katerih so v to majhno gorenjsko vas prihajali udeleženci z vseh koncev, med njimi tudi poho-dniki, ki jih tudi letos ni manjkalo. Po slovesnem nagovoru Zdravka Krvine, predsednika organizacijskega komiteja, so udeleženci prisluhnili Janezu Sta-novniku, predsedniku ZZB za vrednote NOB Slovenije, toplo pa je bil pozdra-
vljen Franci Copi - Borutin, udeleženec dražgoške bitke. Pred bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, kvintet bratov Smrtnik iz Kort na Koroškem ter Aleksander in Domen Valič, dramska igralca, ter povezovalec Jože Logar, pa so udeleženci prisluhnili tudi slavnostnemu govorniku dr. Danilu Torku, ki je med drugim poudaril, da sta bila upor proti okupatorju in narodnoosvobodilni boj najpogumnejše dejanje v vsej
zgodovini slovenskega naroda, hkrati pa je opozoril, da so izzivi današnjega časa sicer veliko manj nevarni od tistih iz vojnega časa, so pa bolj zapleteni, zato tudi v današnjih razmerah potrebujemo zrelost in pogum - pogum za soočenje s problemi, pogum za priznanje razlik in pogum za iskanje skupnega. Lahko rečemo, da so bile slovesnosti v okviru spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice obiskane, kot že dolgo ne. Pomenile so predvsem spomine in ponos na dogodek pred sedmimi desetletji, pohodništvo se je pre-pletlo s spomini na preteklost in z željo vseh prisotnih po prijetni sedanjosti. Vasica Dražgoše, 8. januarja 2012 obsijana s soncem, je bila za mnoge tudi priložnost za prijazna srečanja, obujanje spominov in odločenost, da tudi v prihodnje spoštujejo in pri svojem delu upoštevajo vrednote NOB.
Združenje za vrednote NOB Domžale
veselo tudi v letu 2012
Občni zbor društva izgnancev Domžale
klekljajo. Nekatere so že prave umetnice, druge začetnice. Ceprav v krožku največ časa namenjajo izmenjavi izkušenj, predvsem pa pridnemu klekljanju, beseda nanese tudi na politiko in na aktualne dogodke, ki jih spremljajo. In želje za v prihodnje? Mentorica Zdenka je odločna: »To, da bi naši politiki, ki smo ali jih nismo izvolili, zmogli toliko pameti, da bi razmišljali neraz-diralno, neegoistično, modro in zeleno, da potem tudi medstrankarske razlike programov ne bodo več tako velike, da jih ne bi mogli s kompromisi preseči. Naj že končno ustvarijo pogoje, da bodo imeli delo vsi, ki so zanj sposobni. In naj dobijo toliko spodobno plačilo za dobro opravljeno delo, da bodo enako lahko živeli tudi tisti, ki dela ne zmorejo.« Klekljarice bodo še naprej pridno vrtele kleklje, izdelovale majhne in velike čudovite čipke, rade prihajale v študijski krožek in se veselile prijetno preživetih uric, predvsem pa novega znanja. Krajevni skupnosti Dob so hvaležne za topel in svetel prostor, zato ji želijo uspešen in uravnotežen razvoj na trdnih temeljih. Vsem, ki se za to trudijo, pa želijo zdravja, sreče in uspehov v doseganju teh ciljev, smo zaključile pogovor v prednovoletnih dneh. In potem so nadaljevale s klekljanjem, s prijetnim druženjem in upanjem, da se bodo njihove želje, za srečno in zdravo 2012 vsaj malo uresničile. »In če se bodo naše želje vsaj malo uresničile, bo tudi v naše čipke vtkana kakšna žalostna misel manj,« sva končali pogovor z mentorico kle-kljarskega krožka Zdenko Milano-vič in njenimi dekleti. Hvala.
Vera Vojska
Začeli smo pred več kot dvajsetimi leti in od tedaj ni bilo leta, ko ne bi izpolnili svojega programa. Sprva je bilo največ administrativnega dela z različnimi vlogami, zbiranjem dokumentov ter pričevanj o izgnanstvu, begunstvu in drugih oblikah trpljenja, ki so ga naši ljudje preživljali v času druge svetovne vojne; kasneje smo našli čas za druženje. Prvi so bili izgnani že poleti 1941, drugi v naslednjih letih, celo leta 1944 so sovražniki še vedno na raz-
lične grobe načine odganjali naše ljudi v koncentracijska taborišča in logorje po vsej Nemčiji. Nekateri so trpeli v naših nekdanjih sosednjih republikah, nekateri tudi v Italiji in Avstriji in na Madžarskem, vsi pa bili najsrečnejši, ko so se leta 1945 vrnili na svoje domove. Ceprav večine teh ni bilo oziroma so bili izropa-ni, so bili domovi, ki so jih obnavljali, in bili srečni, da so spet doma. Tovrstnih spominov na preživete
grozote je bilo veliko tudi na občnem zboru Društva izgnancev Domžale, ki s svojo dejavnostjo pokriva območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Občni zbor smo pripravili konec leta. Bilo je prijetno - tako v uradnem delu, kjer so nas razveselili Domžalski rogisti, kot v družabnem delu, kjer smo uživali ob zvokih Toneta Habjaniča, vseskozi pa je bila z nami tudi slovenska pesem. Spet smo lahko ugotovili, da smo se v letu 2011 imeli lepo, sprejeli smo program za leto 2012 in se poklonili vsem, od katerih smo se zadnjič poslovili v letu 2011. Z nami je bil mo-ravški župan Martin Rebolj, vsi skupaj smo bili prijatelji, ki smo drug drugemu, tudi z vrsto objemov, zaželeli, da bo leto 2012 prijetno in zdravo. Ob začetku leta 2012 vabimo vse naše člane in članice, da se nam pridružijo na naših izletih in drugih aktivnostih, o katerih jih bomo sproti obveščali. Uradne ure so vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale (v soseščini sta Rdeči križ in Radio HIT), kje lahko dobite vse informacije. Še enkrat hvala Kulturnemu društvu Domžalski ro-gisti za brezplačen nastop ter vsem občinam, posebej Občini Domžale, za sofinanciranje dejavnosti našega društva. Vsem še enkrat želimo: Naj vas uspešne ter prijetne poti vodijo skozi življenje in delo v letu 2012.
D. I.
Domžalah, v Cankarjevem domu, vseh slovenskih gledališčih in operah ter za druge kulturne, športne in zabavne dogodke.
So uradni partnerji v mreži Eventim in sistema »moje karte«.
RTA
kljub vsem tegobam je vesel in ponosen človek
Svet, kot ga čuti Aleš
Aleš Kodra živi svoje življenje, ki je sicer prostorsko nekoliko omejeno, ker pač ne vidi sveta z našega zornega kota - preprosto, je slep. Pred dobrimi dvajsetimi leti, leta 1991, je kot pripadnik Teritorialne obrambe sodeloval v spopadu z agresorsko vojsko JLA v Trzinu. To je bil eden prvih spopadov v boju za našo samostojnost. V žaru bitke je takrat, 27. junija 1991, izstrelek iz oklepnega transporterja nam sovražne vojske, zadel vogal hiše, odbiti drobci pa so ranili Aleša. Najhujše poškodbe je utrpel na glavi, saj se sam, razen po pripovedovanju svojih bližnjih, le medlo spominja poteka dogodkov. Z reševalnim vozilom Zdravstvenega doma Domžale so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kasneje je bil premeščen v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani. Zdravniki se
ga niso upali operirati in mu odstraniti Aleš z najmlajšo hčerjo Katjo, študentko Fakultete za socialno delo
vseh delcev izstrelka, ki so mu obtičali v delu možganov. Tako je ostal v bolnišnici vse do božiča 1991. Z njim je še vedno slabo kazalo, vendar njegovi bližnji niso obupali. Vozili so ga do raznih naravnih zdravilcev in bioenergetikov in stanje se mu je z leti le stabiliziralo. Kot da usoda ni bila dovolj kruta, mu je pred leti neizprosna bolezen vzela še
L' -■
njegovo največjo zaveznico, ženo. Poleg matere sta mu kot svetla luč v prihodnost ostali še dve hčeri, Anja in Katja. Z njim zdaj živi najmlajša, Katja, ki se je rodila le nekaj dni (4. junija) pred vojno 1991, ob rojstvu in še nekaj dni kasneje jo je videl prvič in zadnjič. Tako zdaj spoznava svet skozi Katjine oči, le občutki so njegovi in to bistveno močnejši, kot jih imamo mi, ki vidimo (čeravno, bi bilo bolje, da marsikdaj vsega le ne bi videli). Navkljub vsem tegobam, ki so ga doletele, je Aleš vesel človek in obenem ponosen, daje tudi sam delček zgodbe, ki se imenuje Samostojna Slovenija.
Janez Gregorič

8
društva
20. JANUAR 2012
zelo aktivni
Pohodniško-rekreativna akcija HORUK
Minilo je tretje leto, odkar smo v KS Ihan pričeli s pohodniško akcijo HORUK NA KRIŽENTAVER. Ta po-
hodniško-rekreativna akcija ni znana več samo v naši krajevni skupnosti, ampak že kar v občini Domžale. Po tem obdobju pa smo pripravili že tudi manjšo statistično obdelavo podatkov. V prvem letu 2009 je bilo vpisanih 14.775 pohodnikov, leta 2010 že kar 19.659 vpisanih pohodnikov, v letu 2011 pa celo 27.427 pohodnikov. Torej se je število po-hodnikov od pričetka akcije podvojilo. Iz teh podatkov ugotovimo, da se je na Ihanski Triglav v letu 2009 povzpelo v povprečju 40 pohodni-kov, v letu 2010 povprečno 58 pohodnikov dnevno in v letu 2011 že 75 pohodnikov dnevno. Po pregledu knjige vpisov smo prišli do rezultatov, da je v lanskem letu nagrado za vsakodnevni obisk Ihan-skega Triglava prejelo pet pohodni-kov. To so Ferdo Pichler, Frančiška Pichler, Marjan Cerar, Matjaž Ma-rinič in Anton Košmrlj. Pri tem smo opazili, da je med pohodniki, ki so se vsak dan povzpeli na vrh, starostna razlika petdeset let. Torej vrh obiskujejo tako starejši krajani, ki skrbijo za dobro kondicijo in zdravje kot mlajša generacija. Priznanja bo prejelo 25 pohodnikov. Na pohodih se vedno dogajajo prijetni trenutki, predvsem pa domiselni, povezani tako z dnevi kot datumi v letu. Naj omenim, da je bil v knjigi vpisov 11.11.2011 ob 11.11 uri zabeležen 111. obisk našega krajana in pohodnika Franca. Spoštovani Franc, hvala za izvirno idejo kot tudi za sodelovanje v akciji, v kateri pa sodeluješ že od začetka! V prehodu iz starega leta v novo leto se je večje število pohodnikov zbralo na Ihanskem Triglavu, kjer smo si v
želji zaželeli dobrega zdravja in prijetnih trenutkov ob pohodniških aktivnostih po naših gozdnih poteh. Letošnje zaključno srečanje in podelitev priznanj je bilo v mesecu januarju 2012 v gostilni Mngan. Vsem pohodnikom smo čestitali, podelili nagrade in priznanja. Prisotne so pozdravili, jim čestitali in zaželeli še veliko prijetnih trenutkov župan občine Domžale Toni Dragar, predsednik sveta KS Janez Gregorič in predsednik komisije Franc Kralj. Za leto 2012 komisija v sestavi Franc Kralj, Milan Hribar in Marko
Povirk pripravlja nova presenečenja in aktivnosti za rekreativno-poho-dniško akcijo Horuk. O tem vas bomo obveščali tako prek medijev pa tudi v knjigi vpisov. Zahvaljujemo se vsem naših sponzorjem, ki našo akcijo finančno ali materialno podpirajo že od vsega začetka. To so Občina Domžale, Gostilna Mngan Prelog, Žaljec Sašo s.p., Pelati d.o.o. Domžale in Pekarna Roglič Ihan.
Spoštovani pohodniki, naj vam v letu 2012 zaželimo predvsem zdravja, osebne sreče ter še več aktivnosti in lepih trenutkov na pohodih, ne samo na Ihanskem Triglavu, ampak kjer koli se boste odločili. Žal so prišli časi, ko moramo biti sami sebi zdravniki, pohodništvo pa je rekreacija, za katero ne potrebujemo recepta. Naj nas druži dobra volja in malenkosti, na katere ne morajo vplivati drugi.
Helena Rode
Društvo DMA Modra ptica uresničilo program dela za leto 2011
Povečanje števila članov, posebej mladih, in uspešna organizacija tekmovanj
»Naši organizacijski in tekmovalni uspehi ter naša druženja ob vikendih in prostem času na travnati stezi v Krtini dokazujejo, da delamo pravilno ter svoje znanje in izkušnje z veseljem prenašamo med seboj in na naše nove člane ter tako krepimo tehnično kulturo v našem prostoru, pravi predsednik DMA Modra Ptica Domžale Gusti Ogrinec o delu društva v letu 2011. Večina aktivnosti društva v letu 2011 je potekala na modelarski vzletni stezi - travniku v Krtini, ki jim omogoča, da izvajajo svojo osnovno dejavnost, ob njej imajo postavljen bivalni zabojnik in priročno skladišče za orodje. Prav ta dva sta bila v letu 2011 deležna večje obnove in vzdrževanja, kar vse so opravili z ogromno prostovoljnega dela, kar omogoča letenje vseh vrst letalskih modelov in helikopterjev in je vzor podobnim stezam v Sloveniji. Svoje prostore imajo v KS Vir, področje avtomobilskega modelarstva pa pokrivajo na Offroad stezi Blatni dol pri Komendi.
O tekmovalnih rezultatih društva
predsednik pravi: »Moramo poudariti, da so uvrstitve naših modelarjev vidne na državnem nivoju, prav tako pa smo v zadnjih dveh letih z zelo aktivnim pristopom do društvenega dela povečali število svojih članov na 60, predvsem med mladimi.« V letu 2011 so uspešno izvedli zelo veliko tekmovanj na društvenem, državnem in mednarodnem nivoju ter drugih aktivnostih: tradicionalno novoletno srečanje članov društva s prvimi poleti, otvoritev modelarske sezone 2011 z vsakoletno čistilno akcijo in ureditvijo modelarske steze in okolice, 1. tekmovanje z letalskimi modeli Zabavna pena 2011, 2. mednarodno tekmovanje Combat, 1. tekmovanje z letalskimi modeli Hitra pena 2011; 2. tekmovanje z letalskimi modeli Hitra pena 2011, tekmovanje z modeli helikopterjev v petih kategorijah - Krtina Heliday 2011 ter 2. tekmovanje z letalskimi modeli Zabavna pena 2011, uradni zaključek sezone 2011 z modelarskim piknikom in 7. mednarodno modelarsko letalsko tekmovanje Combat. Pripravili so več predavanj
izobrazevanje v kulturno umetniškem drustvu jozeta karlovška
Izvedli smo brezplačno delavnico Kako do kariere iz strasti?
V kulturno umetniškem društvu Jožeta Karlovška veliko pozornosti namenjamo tudi izobraževanju. Tako smo 7. januarja v Breza centru izvedli brezplačno delavnico z naslovom Kako do kariere iz strasti pod vodstvom izkušene trenerke in predavateljice Florence Marie Bratuž. Pogovarjali smo se o zavestni odločitvi posameznika, da se želi spremeniti in prevzeti vajeti življenja v svoje roke. Po besedah predavateljice je prvi korak k uspešni karieri zavestna odločitev, da se želimo spremeniti in prevzeti vajeti življenja v svoje roke. Pred nami so novi časi, polni izzivov, ki bodo od nas terjali voljo, vztrajnost in veliko mero zaupanja vase. Prav zato smo se v KUD Jožeta Karlovška odločili, da bomo organizirali številne delavnice, kjer bomo skupaj z vsemi, ki se bodo delavnic udeležili, našli RECEPT, kako priti do uspešnega in srečnega življenja. Tokrat je delavnico vodila preda-
vateljica in coach Florence Maria Bratuž, namen pa je, da vsakega posameznika vzpodbudi, da prične razmišljati podjetniško. Naslednja brezplačna delavnica, pod
njenim mentorstvom, bo v soboto, 21. januarja 2012 od 10. ure do 11.30 v Breza centru v Domžalah, v najvišjem nadstropju.
KUD Jožeta Karlovška
Udeleženci prve delavnice - KUD Jožeta Karlovška si je zadalo cilj, da v letošnjem letu prične z izvajanjem rednih sobotnih brezplačnih delavnic z zelo široko tematiko.
Veseli december prvič v Radomljah
Zadnji vikend pred božičem, v petek, 16. decembra, in v soboto, 17. decembra 2011, je bilo veselo tudi v Radomljah. Prvič. Krajevna skupnost in člani Turističnega društva Radomlje so na parkirišču nasproti trgovine Tuš v središču kraja postavili štiri stojnice. Na praznično okrašenih in razsvetljenih stojnicah so se predstavili krajevni izdelovalci domače obrti iz lesa, voska in tudi prehrambnih dobrin, pa pesniki in pisatelji iz kraja s knjigami, celo slikarka. Največja gneča je bila seveda okoli stojnice s kuhančkom in vročim čajem, pa tudi okoli krofov znane Ivanke Brodar. Ne glede na slabo vreme so se Radomljani ustavljali, si ogledovali in se družili. Za dobro voljo in predpra-znično vzdušje je skrbel mladi harmo-
š. K
/ '
nikar Gašper Novak, v soboto popoldan pa so zapela še dekleta Dekliškega zbora Drouz, ki že nekaj mesecev druži pevke v Radomljah. Za praznični utrip so si nataknile celo božičkove kape. Domiselno in prijetno.
Vsi so se strinjali, da je bila to izredna popestritev za kraj, zato bomo letos verjetno ponovili tak veseli december, morda ga bomo celo razširili in raztegnili na več dni, vsaj želje so take, potrebne pa bodo tudi možnosti.
Zlatka Levstek
v prostorih na Viru in tečaj gradnje letalskega modela za mlade modelarje - začetnike.
Ob tem so organizirali še 1. dirko za državno prvenstvo z avtomobilskimi modeli v kategoriji 1:8 in 1:6 Off-Road, pripravili pobočno jadranje na Ambrožu pod Krvavcem in v Blatnem dolu organizirali 5. dirko za državno prvenstvo z avtomobilskimi modeli v kategoriji 1:8 in 1:6 Off-Road.
MDA Modra ptica je bila zelo uspešna tudi na tekmovalnem področju - v letalski kategoriji F5J, s helikopterji, z modeli avtomobilov in še kje. Udeležili so se več kot 10 tekmovanj, še posebej pa letalskih mitingov po Sloveniji in tujini. Za konec poglejmo še najuspešnejše tekmovalce: Avguštin Ogrinec, Jan Vrhovec, Andraž Štefe, Rajko Hafner, Boštjan Vidmar, Miha Holc, Andrej Jemec in Miha Kramberger. Cestitamo in želimo enako ali še bolj organizacijsko in tekmovalno uspešno leto 2012!
Vera Vojska
Ogled jaslic!
Že vrsto let se družimo med prijatelji in vsako leto sledi ogled jaslic. Enkrat pri eni, drugič pri drugi družini, najlepše so vsekakor Morelove. Gospod Stane, gospa Jana ter otroka Tjaša in Denis iz Domžal nas že nekaj leti vsakič znova presenetijo s svojo postavitvijo in domišljijo. Vsako leto imajo pri Morelovih večje in lepše jaslice. Letos smo si z navdušenjem ogledali pastirja, ki odpira in zapira vrata čredi ovac. Le-te se zberejo v vrsto, ko gredo skozi vrata, v vodnjaku teče voda, slap šumlja, v ognjiščih plapola ogenj, tako da imaš občutek umirjenosti in spokoja, ki nam pomagajo ozavestiti lastno voljo kot človeška bitja; bolj ko se cenimo, bolj se spoštujemo in smo pravi prijatelji ^
Pri Morelovih pravijo, da med letom razmišljajo, kako in kaj.V adventnem času Stane v delavnici združi energije, želje, občutke in takrat ima prav poseben navdih, to je čas pričakovanj,
ki jih prinašata božič in novo leto. Vsi se veselimo leta ki se poslavlja ter pričakovanje nečesa novega in boljšega, zato še enkrat hvala za druženje!
Družini Kosec in Jeretina
zive jaslice v domžalah
Glejte, oznanjam vam veliko veselje.
V župniji Domžale smo že tretje leto po vrsti uprizorili igro živih jaslic. Nastopilo je 37 igralcev. Tako smo 24. in 25. decembra skrivnost in sporočilo rojstva deteta Jezusa prenesli v domače okolje, in s tem oznanjali veliko veselje, ki je za vse ljudi in vse čase. Za lično postavljenim mestom Be-tlehem, kjer so domovali kovač, krčmar, družina in pastirica, so se dvigale Betlehemske poljane, kjer so pastirci pasli ovčke in koze, se igrali stare otroške igre in kurili ognje, da jim je bilo toplo. Pri tem so jim pomagale perice, dekle in starejši
pastirji. Jožef in Marija sta z osličem prišla, da bi se v tem mestu popisala.
HAIO miF 01 54 39 760 www.halo-olje.si r '	
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici ...........j i	i 1 ¥
Vendar zanju ni bilo prostora. Zato sta se napotila v revno štalico na vrhu hriba, kjer se je rodil Jezus. Ko je angel oznanil Njegovo rojstvo, so vsi hiteli, da bi se mu poklonili in prinesli svoje darove. Prizore je popestrila tudi skrbno izbrana glasba. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tudi letos popestrili božične praznike.
Marjeta Cerar
20. JANUAR 20I2

storejsi
9
iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu!
Gospa
Štefka Kaplja
V prazničnih dneh starega leta so si pri Bvantinčkovih v Dobu, na Ljubljanski cesti 14 obiskovalci kar podajali kljuko. Namreč, 26. decembra 2011 je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Štefka Kaplja. Med drugim jo je obiskal župan Občine Domžale Toni Dragar ter ji ob visokem jubileju čestital in zaželel veliko zdravja. Razveselila se je voščila, šopka in darila, pa tudi rož in daril Društva upokojencev Naš Dom Dob in Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, katerih članica je. Rada obuja spomine na otroštvo in mladost. Rojena je bila 26. decembra 1921. leta v Dobu, v številni kmečki družini. Večina od 12 otrokje žal umrla v otroštvu, dva brata zaradi sklepne revme kasneje. Ostala so tri dekleta Štefka, Francka, ki živi v Preserjah, in Minka, ki je tik pred 90-letnico umrla. Starša sta delala na manjši kmetiji in skrbela za družino. Življenje je bilo skromno, še težje, ko je prišla vojna. Z drugimi dekleti je pletla nogavice in zbirala material za partizane. Prijetni so spomini na konec vojne in na mladost, v času, ko je bilo
Tečoj zo čebelorje zočetnike
Čebelarsko društvo Domžale bo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in Javno svetovalno službo za čebelarstvo izvedlo tečaj za čebelarje začetnike. Tečaj bo brezplačen. Teoretični del bo potekal februarja in marca, praktični del pa (10 ur) maja in junija. Oba dela bosta izvedena na Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici št. 8, Lukovica. Tečaj bo izveden le, če se bo nanj
do 15. 1. 2012 prijavilo najmanj 40 čebelarjev začetnikov. Največje število prijav za posamezni tečaj
je 50. Tečaja se lahko udeležijo vsi (bodoči) čebelarji. Točen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli po pošti pred začetkom tečaja.
Prijave na tečaj pošljite najkasneje do 12. 1. 2012 na ČD Domžale, Prelog, Krožna pot 10, 1230 Dom-
žale, ali na e-naslov janezmihelic@ siol.net . Ob prijavi obvezno navedite naslednje podatke: ime in priimek, naslov (ulica, hišna št., številka pošte, kraj), čebelarsko društvo (če ste že včlanjeni), koliko let če-belarite, tel. št., in e-naslov.
Čebelarsko društvo Domžale Predsednik Janez Mihelič
potrebno delati na vseh področjih, pa na srečanje z bodočim možem Ladom Kapljo iz Radomelj v nekdanji gostilni pri Mavsarju v Dobu. Še vedno ji na ustnice privabijo nasmeh spomini na prijetna srečanja v nekdanji gostilni Videmšek. Poročila se je leta 1948 v Radomlje. Ob rojstvu otrok - sina Lada in hčerke Marije je ostala dvanajst let doma, nato pa je šla v Tosamo, kjer je delala že pred poroko kot tkalka pri povojih. Na očetovo željo se je družina preselila v Dob. Življenje je bilo zaradi obnove doma, nacionalizacije zemlje nekdanje kmetije, zelo težko. Lepo so živeli. Nič jim ni bilo težko in z možem sta bila srečna tudi po upokojitvi. Po njegovi smrti je našla uteho pri otrocih in njunih družinah. Njena jesen življenja je prijetna. Kljub zdravstvenim težavam se ne da. »Moram biti zadovoljna,« pove, »vsi tako lepo skrbijo zame, še posebej
hči Marija in sin Lado z družinama. Kljub zdravstvenim tegobam je vedno dobre volje. Posebej se razgovori in oči ji kar zasijejo, ko pripoveduje, kako je rada hodila v gozd po gobe. Imate kakšne skrite kotičke? Seveda, se zasmeji in v spominih je poroma-la v Češeniške gmajne. V mladosti je veliko pletla, posebej med vojno za partizane, kasneje za domače in za sosede. Ob tem se s prijazno mislijo spomni tudi prijateljstva z mojo mami Tilko Grošelj. Rada živi, rada ima družbo, se pogovarja in obuja spomine. Pri tem ji pomagajo vsi domači, pohvalne besede nameni štirim vnukom in petim pravnukom. Domači so ji pripravili zelo lepo pravo rojstnodnev-no zabavo, kjer so jo vnuki presenetili s torto.
Gospe Štefki Kaplja iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu in še veliko zdravja!
Vera Vojska
Seznom prodojolcev no tržnem prostoru v Domžoloh v jonuorju in februorju 2012
90 let
Visok jubilej Ivane Koželj
V	petek, 23. decembra, dopoldne, je v Domu upokojencev Domžale podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc obiskala gospo Ivano Koželj, ki je praznovala že svoj 90. rojstni dan.
Gospa Koželj Ivana je bila rojena 20. decembra 1921 v Šmarci, kjer je tudi živela vse do leta 1970. Kasneje se je preselila h hčeri v Radomlje, kjer je skrbela za njeno družino, saj je bila hči vse dneve zaposlena. Vzgajala in skrbela je za vnuke, urejala okolico in posebej skrbela tudi za vrt. Ko so vnuki odrasli in imeli svoje družine, je gospa Ivana pazila tudi na njihove otroke, torej na svoje pravnuke.
V	dom je lanskega oktobra prišla zaradi slabega zdravstvenega stanja.
V	domu ima dve zelo dobri prijate-
ljici, s katerima se druži vsak dan in ju gre največkrat kar sama obiskat v zgornje nadstropje. Redno se udeležuje tudi telovadbe in vseh prireditev, ki se dogajajo v Domu upokojencev. Na obisk k njej prihajata oba vnuka in ostali sorodniki. Naj za konec še povemo, da gospa Ivana zelo skrbi za svoj videz, ki je vedno urejen, še posebej pa posveča
pozornost urejeni frizuri. Gospe Ivani Koželj še naprej želimo vse najlepše in najboljše ter upamo, da se ponovno vidimo na njenem 95. rojstnem dnevu. Vse najboljše!
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
Globočnik Dušan, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaselka, ocvirki)	*
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	*
V^-JA d.o.o., Žalec	sveče	*
Svetlin Nada in Viktor, Domžale	ekološki medeni izdelki	*
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
Žmavc Anton, Bočna, Gornji Grad	med in medeni izdelki	*
Svetek Franc, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave	torki, srede, petki, sobote
Mihelič Janez, Prelog, Domžale	sveče iz lastnega čebeljega voska, poslikane panjske končnice, spominki z napisom Pozdrav iz Domžal in čebelji pridelki	petki in sobote
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	vsi dnevi
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	4.2.2012
Sašo Žaljec s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske, sveče, dekorativne sveče in dišeče sveče	petki, sobote
Peterka Branko, Domžale	pletenine lastne proizvodnje	21.1.,24.1.,28.1.,4.2.,7.2.,11.2.,1 4.2.,21.2.,25.2.,3.3.,6.3.,10.3.,16. 3.,24.3. in 31.3. 2012
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - IZSUSEVANJE
hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832
^ TLAKI KOS d.o.o. Ljubljanska 33, Kamnik
/
"Dobrodošli na Duplici!^
Od 31. januarja Mestne Lekarne tudi na Duplici v Kamniku. Vljudno vabljeni!
Lekarna Duplica, Jakopičeva ul. 21, 1241 Kamnik
Obiščete nas lahko tudi na www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni od 1. 1.2012 do 31. 12. 2012: •Lekarna Kamnik nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 •Lekarna Domžale sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00

MESTI>I|^EKARNE zaufiaym
lO
iz življenja političnih strank
20. JANUAR 2012
DeSUSS
Kako voziti paralelni slalom po eni progi

la Kociprova, izpadel je Pahor, po principu, kjer se prerivata dva, tretji dobiček ima, pa je postal predsednik Državnega zbora Virant. Nesrečno pa zato, ker kljub kriznemu stanju, postopki potekajo prepočasi. Akterji koalicije in vlade pa vsak zase delajo napake, zavlačujejo, snujejo vmesno koalicijo GRK, s katero so rekli, da si bodo izboljšali pogajalske pozicije, pogajajo se s figo v žepu, ko končajo pogovore z enim pretendentom, že letijo v objem drugemu. Vsepovsod
V prejšnji številki Slamnika sem zapisala:
»Potrebujemo dve modri dejanji - podpis vsebinsko dobre koalicijske pogodbe in vlado, ki jo sestavi mandatar tako, da bo z njo lahko uresničil zaupane mu naloge. Upamo, da bo ravnal modro in predvsem spoštoval državljane, ki so mu na volitvah izkazali svoje zaupanje. Slabo bi bilo, če bi ga zapravil že na začetku.«
Sedaj lahko presojamo, kdo je ravnal modro in kaj ter kako je to storil. Pošteno povedano, v dejanjih politikov ni bilo modrosti na pretek, kajti če bi bilo, bi ^
Aktivnosti za sestavo koalicije so se začele zelo nespretno in nesrečno. Nespretno zato, ker niso bila upoštevana osnovna pravila obnašanja med strankami. Zato se je zgodi-
pa, kot je razumeti, samo tržijo, sebe in svoje najbolj vnete sodelavce. Kje je tu država, kje so volivci, kje so državljani?
V	stranki DeSUS smo se, po imenovanju mandatarja, na Izvršnem odboru odločno zavzeli za ravnanje, ki je skladno z določili, kot ga določa postopek, po katerem se izvoli predsednik vlade. Podprli smo relativnega zmagovalca volitev.
Zato smo začeli pogajanja z mandatarjem, ki ga je predlagal predsednik republike, takoj po njegovem imenovanju. V predpisanem postopku ni modro, niti moralno voditi vzporednih razgovorov na dve ali več strani.
V	prispodobi bi lahko rekli, da ni
mogoče voziti paralelnega slaloma, če je postavljena samo ena proga. Zato smo se v DeSUS odločil za prvi tek. Kako se je vse skupaj izteklo, smo imeli možnost videti. Bilo je polno neverjetnih dejanj, ki jih navadni ljudje nismo pričakovali. To očitno pomeni, da razmišljamo bistveno drugače kot politiki. V DeSUS menimo, da je potrebno spoštovati postopke, biti pri odločitvah pošteni, uporabljati zdravo pamet, predvsem pa biti moralni, brez kravjih kupčij in ne skrbeti samo za svoje lastne interese. Poslanci, vsi skupaj, se ne obnašajo kot predstavniki ljudstva, temveč kot čreda, ki zadovoljuje čredni nagon v okviru črede, ki ji pripada, trop (beri ljudstvo) jih bore malo zanima, važno je, da smo jim »zrihtali« službo, ki je že v poskusni dobi ne opravljajo tako, kot so nam obljubljali pred volitvami.
Bismarck je rekel: »Lagati je dovoljeno v vojni, pred volitvami in po lovu.«
Mija Pukl, predsednica DeSUS
PETER VERBIC - LISTA
za Domžale
K'e smo ostali pri obljubah?
Čas res hitro teče in včasih se niti ne zavemo, kako hitro mineva. Pa vendar, zgodile so se predčasne volitve. Relativni zmagovalec volitev sestavlja novo koalicijo, slovensko gospodarstvo se trudi narediti korak iz krize ^
Saj pravijo, da kjer je volja je tudi pot!
Čas je minil tudi za prvo leto mandata predstavnikov Liste Peter Ver-bič, in prav je, da pred novim letom potegnemo črto, kaj od planiranega nam je uspelo narediti in česa ne. Ze takoj na začetku naj povem, da sem včasih jezen, ko spremljam potek in realizacijo projektov v naši občini. Mnogo je bilo povedanega in predstavljenega o strategiji Občine Domžale in prrednostnih projektih
tudi s strani izvoljne stranke v predvolilni kampanji, vendar do danes še niso začrtane niti smernice, ki bi nas vodile in usmerjale k zastavljenim ciljem. Vendar, tak je naš vsakdan, taka je naša realnost. Kaj pa so posledice takšnega čakanja, se najbrž sprašujete? Lahko vas, drage bralke in bralci, vzpodbudim, da presodite sami! Za primer poglejmo samo središče Domžal. Velika Veleblagovnica, ki je bila nekdaj naš ponos, se danes kaže v dokaj zastareli podobi. Da ne omenjamo
makadamskega parkirišča ob njej, kjer so bili nekdaj prostori znane tovarne pijač, tu pa je tudi še neugledna avtobusna postaja ^ Pa še vseeno nisem naštel vseh ''problematičnih'' točk. Zdi se mi, da je veliko investicij le gašenje požara, kot da ne bi znali prej predvideti, kaj je potrebno in kaj nujno. Ko pa že poskušamo urediti pomembne stvari, pa naše besede in prošnje največkrat naletijo na gluha ušesa. Komu gre pripisati takšno počasnost?
lista toni dragar - lista za vse generacije
Želimo vam zdravo, uspešno in srečno novo leto
Pa je prišlo. Decembra se je zdelo, da bo v letu 2012 resnično konec sveta, kot naj bi to s svojim koledarjem napovedali južnoameriški Indijanci. Če na hitro pogledam v preteklo leto, lahko rečem, da je bilo tudi nacionalno politično zelo pestro, ki se je, če gledamo nacionalno politiko, kar malo »podaljšalo«. Kakorkoli že, letošnje leto bo, kot vse kaže, politično še naprej zelo pestro, sploh če upoštevamo še volitve
za predsednika republike. Zdi se, da moramo vsako leto opravljati našo državljansko pravico in dolžnost ter oditi na volišča, čemur pa se nekateri izvoljeni in za to plačani poslanci, izognejo. Volitve so pozitivno opravilo z vidika spodbujanja aktivnega državljanstva ter ozaveščanja volivk in volivcev o izredno pomembnem segmentu skupnosti - politike. Ko se odločim pisati o politiki, se mi večkrat zdi, da je to na nek način prepovedana oziroma ne toliko priljubljena tema. Pa vendar po eni strani razumem, zakaj, saj
LTD
Toni Dragar
UiStu Zn VSû
tudi sam spremljam politično dogajanje oziroma ocenjujem nivo nekaterih posameznikov, ki se s politiko ukvarjajo. Tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Moram pa reči, da je lokalna raven (in s tem mislim Občino Domžale) v preteklem letu dokazala, da se da. Da se da sodelovati in delovati v dobro občank in občanov. Da je interes župana Tonija Dragarja, predsednika stranke LTD Toni
Kamal Izidor Shaker

S i D)omžale
Volitve so za nami
V OO NSi smo si oddahnili, ker je za nami naporna volilna kampanja, ki je bila prijetna in uspešna. Vsi smo delali, garali in organizirali le z enim namenom, da se uvrstimo v parlament in da krščanski demokraciji vrnemo mesto, ki ji pripada v Sloveniji.
Pred nami je izvolitev predsednika vlade in sestava vlade. V NSi smo že od vsega začetka podpirali običajno rešitev, da zmagovita stranka najprej dobi priložnost za izvolitev mandatarja in za sestavo vlade. Verjetni mandatar v svojih enomesečnih pogajanjih žal ni bil najbolj učinkovit. Gospodu Jankoviču sicer ne moremo očitati, da se ni trudil, le metode v začetku niso kazale na poznavanje demokracije, zato tudi niso bile najbolj učinkovite.
Na pogovore je bila dvakrat povabljena tudi NSi. Jasno smo povedali, da ne bomo sodelovali v vladni koaliciji, ki bi jo vodil gospod Jankovič. Razlog za takšno odločitev ni zgolj
v obljubi našim volivcem, da želimo sodelovati v večinsko pomladni vladi.
V NSi menimo, da je v vsaki demokratični družbi, ki ni zadovoljna s svojo oblastjo, normalno in nujno potrebno, da se oblastniki zamenjajo in dobijo priložnost drugi. V primeru letošnjih volitev pa je očitno, da so bili izvoljeni stari oblastniki v novih preoblekah. Ne glede na to pa v NSi moramo in želimo spoštovati izide volitev, četudi nam niso najbolj po godu. Skrbi pa nas predvsem to, da je kandidatura gospoda Janko-viča že na začetku pospremljena z mnogimi dvomi v zakonitost in poštenost ravnanja.
Državljani se že nekaj časa zgražamo nad tem, da nekateri lobiji obvladujejo državo. Pri tem peščica ljudi brezsramno bogati in nalaga svoje premoženje v tuje banke in davčne oaze. Računi za opravljena dela pa ostajajo neplačani, zato so mnoga manjša podjetja propadla, delavci pa ostali brez plačila na cesti. Povzročitelji takšnega stanja pa žal
ostajajo zaradi močnih zvez na prostosti oziroma so nagrajeni z novimi funkcijami.
Državljani si želimo več pravne države, predvsem pa več pravice, poštenosti, enakosti pred zakonom. Zelimo si, da bi bilo vsako pošteno delo tudi pošteno plačano. Večina ljudi ne želi miloščine in socialne podpore, pač pa dostojno in normalno življenje od dela svojih rok. Zal pa še vedno premalo državljanov unovči svojo delnico na volitvah ali pa je ta delnica močno usmerjena z medijsko podporo. Ne ostane nam nič drugega kot to, da se še bolj zaženemo v delo za ljudi in jim damo to kar znamo in kar zmoremo zanje narediti. Ziveti krščanstvo je danes posebna umetnost (Čušin). Svet je tak zaradi naše svobodne volje in ta volja se izkaže tudi na volitvah. Premagati moramo našo razdeljenost, saj je rešitev le v medsebojnem sodelovanju. Kaj je močneje od poštenosti, iskrenosti, ljubezni, delavnosti in vztrajnosti?
Peregrin
Stegnar Predsednik OONSi
Domžale
Spet smo na začetku. Potrebovali bi celovit in podroben načrt, ki bi vključeval vse znane in potrebne elemente, ki jih občina Domžale potrebuje. Takrat bi se lahko lotili stvari s tempom, katerega cilj bi bili finančni in ne časovni okvirji..
Verjamem, da lahko člani Občinskega sveta pripomoremo k uresničevanju zadanih ciljev in s tem izboljšamo kakovost življenja prebivalcev. Imamo znanje, izkušnje, voljo in željo uresničevati zadane cilje in reševati naše skupne probleme - za vse nas in za naš lepši jutri. Zato mislim, da smo na dobri poti in upam, da nam boste občani pri tem še naprej pomagali.
Prisrčno vam želim, da bo leto 2012, v katerega smo ravnokar vstopili, polno optimizma, zaupanja in pripravljenosti za sodelovanje. Ob tem pa naj vas spremljata še zdravje in
Metod Marčun, inž.str., občinski svetnik Peter Verbič-Lista Za Domžale.
Mladi MSi smo veseli strehe nad drsališčem v Domžalah
Streha nad drsališčem v Domžalah je postala resničnost. Pokritje drsališča je bilo v volilnem programu in zavzemanju NSi. To prizadevanje je sedaj rodilo sadove in mladi uživamo v drsanju ter igranju hokeja. Sedaj se ne bojimo ne sonca ne dežja in ne snega, ker ledena plošča ostane vedno čista, kljub neugodnemu vremenu in tako nam nudi ugodno drsanje.
Ta vesela zgodba se je zgodila že pred novim letom, ko smo opazili, da se nekaj dogaja na našem drsališču in zaokrožili so SMSi in slike na FB o postavljanju strehe nad drsališčem in kar nismo mogli verjeti, da je res, kar smo prebrali in videli na slikah. Pa je bilo in v sredo, 21. decembra 2011 so mojstri začeli postavljati streho in zvečer smo že drsali in igrali hokej. Hvaležni smo vsem, ki so si prizadevali za to pridobitev in nam kljub neugodni zimi omogočili zimsko veselje. Še posebej smo veseli, da je ledena površina vedno čista in urejena za drsanje. Prav tako smo zadovoljni, da je okolica pospravljena in je vse pripravljeno za ugodno pripravo drsalcev v garderobah in na sedežih. Prav tako je poskrbljeno za čaj. To je zares prijetno drsališče.
Postavljanje strehe nad drsališčem Domžale
SiovenHa"
k'	■•—■T". —
Na to drsališče so postali pozorni tudi hokejski klubi iz okolice, ki potrebujejo ledene površine za svoje mlade selekcije in imajo lahko na tem domžalskem drsališču hokejske šole in treninge. Ob njih se učijo in navdušujejo tudi otroci in mladi, ki imajo tako tudi priložnost, da se vključijo na te treninge. To drsališče omogoča mladim zdravo gibanje blizu doma. Posebej pa smo po-
kritega drsališča veseli rekreativci, ki se v popoldanskih in večernih urah lahko sprostimo in naberemo novih moči tako za študij kot za delo.
Na tem drsališču se je že razvnela tudi hokejska mrzlica in tekmovalnost med Kamnikom in Domžalami. Ze lansko leto smo mladi MSi Domžal in Kamnika organizirali tekmo in si obljubili, da to ponovimo tudi letos.
Vsi, ki drsamo in tudi ostali, ki imajo radi zimski šport, smo veseli in ponosni na to pridobitev, za katero smo si prizadevali v našem volilnem programu z našimi starejšimi člani iz OO NSi Domžale.
MSi Domžale
Dragar Liste za vse generacije, njenih svetnic in svetnikov ter podpornic in podpornikov delati v skupno dobro Občine Domžale. In ja. Naši nameni, delo in aktivnosti so iskreni in dobronamerni. Če pa se vrnem nazaj k besedi politika: politika nas obkroža. Tudi sam sem se otepal besede politika, kot tudi »dejavnosti« kot take. Ne vem, zakaj. Imel sem nekakšen odpor do politike, ker so jo pač vsi zaničevali in o njej govorili zgolj negativno. Pa vendar, ko enkrat začneš gledati z drugačnega vidika, vidiš, da politika ni nekaj slabega oziroma jo lahko gledaš pozitivno oziroma delaš pozitivne stvari, kar je tudi namen politike. Če na hitro zaključim tale sestavek z mislijo ali mnenjem. Politika služi ljudstvu in naj se tako tudi obnaša. Morda pa več o tem v kakšni drugi številki našega občinskega časopisa.
n.
LDS DOMŽALE
S pričakovanji v leto 2012
Danes -12. januarja, ko to pišem -smo že krepko stopili v novo leto 2012, polni vprašanj in pričakovanj.
Uvodoma moram povedati, da me je konec decembra 2011 posebej presunilo zadnje slovo od dr. Luci-jana Krivca, ki je dal več kot štirideset let svojega življenja in znanja farmi Ihan. Njegov prispevek k razvoju prašičjih farm v evropskem in svetovnem prostoru v težkih socialističnih časih in bivše države Jugoslavije je bil neprecenljiv, o čemer pričajo tudi vsa njegova številna pomembna priznanja (tudi največje evropsko s področja kmetijstva). Le takšni ljudje nas lahko tudi danes izvlečejo iz sedanje težke ekonomske krize. Tudi na njegovem primeru moramo graditi v naši občini, ki naj postane pojem inovativnosti in znanja, kot je lani v svoji svetniški pobudi predlagal
svetnik dr. Janez Svoljšak, pa je dobil odgovor vodstva občine, da se »to praktično ne da«. Res, aktivnosti pri pripravi občinske strategije (pa tudi slovenske) in na izdelavi občinskega prostorskega plana potekajo zelo počasi - prepočasi, pa je to predpogoj za odgovor v kaj oziroma kam se bo občina usmerila v prihodnosti.
Včeraj nam je na srečanju bivših županov in predsednikov izvršnih svetov naš župan Toni Dragar pojasnil, kaj se je v letu 2011 naredilo na komunalno-cestni infrastrukturi in objektih družbenih dejavnosti (šola Dob, hala Komunalnega centra, itd.), slišali pa smo tudi o naložbah v letošnjem letu.
Ker je te dni v javnosti aktualno zadolževanje občin, kjer krepko vodi občina Koper (okoli 1.100 evrov na prebivalca), Ljubljana (okoli 800 evrov na prebivalca), v občini Domžale pa okoli 100 evrov na prebivalca, ugotavljam da je to dobro in slabo. Objekte daljšega trajanja
namreč nikoli in nikjer na svetu v celoti ne financirajo z gotovino, ampak tudi s pomočjo kreditov. Zal se v naši občini ne moremo pohvaliti s kakšno večjo pomembnejšo naložbo - bodisi v razvoj gospodarskih con, pokritega bazena, kulturnega doma, itd. Upam, da bomo v letu 2012 zaključili naložbe v halo Komunalnega centra, v Češminov park in začeli z novimi objekti, kot so cona Zelo-dnik, zemljišče v lasti Tuša v centru Domžal idr.
In neparlamentarna stranka LDS? Naša predsednica Katarina Kresal je nepreklicno odstopila - čakamo na kongres. Na lokalnem nivoju sem, čeprav smo pozitivno ocenili volilno kampanjo, zaradi objektivne odgovornosti podal svojo odstopno izjavo kot predsednik Občinskega odbora LDS Domžale. Z volilnimi postopki začenjamo po kongresu.
Anton Preskar, predsednik
OO LDS Domžale
20. JANUAR 20I2
iz življenja političnih strank
11
SDS DOMZALE
»Resnica je hrana ^ kot pšenica!«
Victor Hugo
Včasih se zazdi, kakor da bi Slovenija tonila vse globlje in globlje, ko govorimo o realnosti političnega trenutka v naši državi. Preprostemu slovenskemu človeku je namreč vedno bolj nepojmljiva naravnost strašljiva aroganca, s katero politični utrip v Sloveniji »diktirajo« sicer nekateri celo legitimno in legalno izvoljeni predstavniki naroda (predsednik RS dr. Danilo Türk), skupaj z nekaterimi »svežimi«, prav tako legitimno in legalno izvoljenimi izvoljenci (Zoran Jankovič in »kompanija«).
Drugače si vsega skupaj enostavno ne gre razlagati.
»Krvavi boj« za ohranitev oblasti, ki se drastično in malo ne grozljivo starokopitno (če se milo izrazimo) manifestira pred našimi očmi in katerega »glavna protagonista« sta g. Stanovnik in samo na videz objektivno nepristranski bivši predsednik RS Milan Kučan, se je v preteklih, za Slovenijo še vedno dokaj usodnih dneh, razplamtel v pravi pravcati požar, ki tistim, ki so ga »podtaknili«, pomeni resnično zadnjo možnost tako političnega kot obče človeškega, na nekih vsesplošno priznanih človeških vrednotah temelječega preživetja.
Zavajanje ne le slovenske javnosti nasploh, temveč vseh tistih, ki imajo v svojih rokah »škarje in platno« našega političnega vsakdana, s
strani nekaterih vidnih predstavnic in predstavnikov politične opcije Zorana Jankoviča, je, spet milo rečeno, popolnoma nesprejemljivo in popolnoma nedopustno. Gašpar Gašpar Mišič stopi pred novinarski zbor in se čisto brez slabe vesti zelo verjetno zlaže, kako ima njegov »boss« vsaj 48 glasov podpore. S tem izvrši nekakšen posredni politični pritisk na poslanca narodnostnih skupnosti v DZ RS (Batelli, Goenc) in ju skuša na vsak način »zavezati«, da bi pa vendarle dala svoja glasova ubogo šibki kvazi-ko-
SDS
aliciji, katero naj bi Jankovič »spravil skupaj«.
Realnost glasovanja v DZ RS je kruta, a sila povedna; laž je imela hudimano kratke noge, časovno gledano.
Resnica (vedno je ena sama - sin-tagmo o »več resnicah« so si za potrebe političnega delovanja izmislili tisti, ki so Slovenijo »držali v pesti« od konca druge svetovne vojne) je skazica in je boleča, vsaj za nekatere politične manipulatorje. Za narod pa bi morala biti zdravilna. In razkrivajoča vso gnilobo obnašanja in kvazi-načelnosti in laži in podtikanj in predrznega, oholega, samozadostnega egoizma ljudi, ki so še dandanašnji mišljenja, da je država Slovenija malo večje privatno podjetje.
Ne bo šlo, tovariši. Slovenija je bila, je in bo ostala mavrica vseh nas, ki v njej sobivamo. Vseh nas, ki si s poštenim delom služimo vsakdanji kruh. Vseh nas, ki resnično in brez fig v žepih (prenekateri iz med nas nima denarja za nakup teh fig!) »dobro v srcih mislimo«. Vseh nas, ki nismo bili nikoli, nismo danes in ne bomo nikoli - hlapci. Pa če
se g. Stanovnik še tako repenči in v nebo tuli znamenite Cankarjeve besede, ki pa, ko pridejo iz njegovega grla, zazvenijo totalitaristič-no zlorabljeno in strašljivo svareče nevarne.
Resnica mora znova postati temeljni eksistencialni atribut slovenske politike in slovenskega načina razmišljanja v obče.
Resnica mora, enostavno mora zadobiti nazaj tisto neovrgljivo pomembnost, ki je bila slovenskemu narodu nekoč že lastna. Resnica mora biti in ostati način razmišljanja in (posledično) delovanja, predvsem in prvenstveno v slovenski politiki, v prostoru našega skupnega sobivanja, torej, kjer se odloča o naših usodah. Tako ali drugače odloča!
Le tako bomo lahko sledili (in bili pri tem obče človeško uspešni, na vseh poljih našega bivanja in delovanja) preroškimi besedah velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna, ki je njega dni zapisal:
»Edinost, sreča, sprava k nam naj
nazaj se vrnejo;
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
de oblast in z njo čast,
ko pred,
spet naša bosta last!« V doslednem udejanjanju teh besed je namreč edina realna, na poštenih premisah poštenih ljudi temelječa prihodnost vseh nas. In nikjer dru-gie!
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.dom-zale.sds.si
ZARES
Volitve so mimo, kaj sedaj?
Mandatarja, v tem trenutku, ko to pišem, še nimamo. Kandidati za poslance so obljubljali veliko in kot po navadi, vsaj nekateri, s figo v žepu. Da je to res, se lahko prepričamo sami ob prebiranju dnevnih novic. Od državotvorne drže, upoštevanja volje volivcev in preseganja razlik v korist države in državljanov je ostalo bore malo. Vprašanje je, če se bodo ob sedanjem razmerju moči, sploh sposobni dogovoriti za nujne reforme. In tudi če se bodo, bodo očitno potrebni tako veliki kompromisi, da od reform ne bo ostalo veliko, vsaj vsebinskega ne.
Mogoče bi za začetek lahko začeli pri bolj vsakdanjih stvareh, recimo pri varčni rabi energije. O tej temi se sicer vsi strinjamo, naredilo pa se je premalo. V državi
Morali bi tudi rešiti, ne samo reševati, problem javnega prometa, ki je v Domžalah, zaradi velike dnevne migracije, še posebej pereč. Pametno bi bilo uvesti brezplačni javni promet in razbremeniti ceste pločevine in okolju škodljivih izpuhov. Dolgoročno nas bo vzdrževanje infrastrukture po vsej verjetnosti dražje stalo, narava pa nam bo slej ko prej izstavila račun.
Taki in podobni načrti so že bili zapisani ali pa so v nastajanju. Tisto, kar nam manjka, je sposobnost do-
govoriti se za hitro ukrepanje. In še tako dobri načrti sčasoma zvodenijo ali pa tehnološko zastarijo.
Postavlja se seveda vprašanje, kdo bo to plačal? V prvi vrsti mi, ki tukaj živimo, v taki ali drugačni obliki. Saj gre konec koncev za našo državo in našo kakovost bivanja v njej. Pomembno je, kako razpoložljivi denar porabimo.
Tudi sanacija finančnega sektorja stane ^
Marjan Mirai
(tudi v naši občini) imamo ogromno javnih objektov z neustrezno toplotno izolacijo in zastarelimi viri toplotne energije. Marsikateri od teh objektov ima še salonitno kritino (tudi vrtci in šole so vmes). Začnimo s takojšno energetsko sanacijo stavb (na državni ravni se samo po posameznih občinah). Izolirajmo pročelja in strehe. Vgradimo na vse primerne strehe fotovoltaične elemente, zamenjajmo kurilnice ^ S tem bomo poskrbeli za boljše delovno okolje in vsaj malo bomo zavarovali naravo ter pomembno prispevali k oživljanju gospodarstva in za nova delovna mesta.
líkür
MAVBTCA I e-FoloIrafiji y
CENTER ZA MLADE DOMŽALE in E-FOTOGRAFIJA pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije
razpisujeta 3. natečaj za razstavo fotografij
» H € S ri 2C12 ^
Fotonatečaj namenjen slovenskim fotografinjam.
TEME:
A - MOŠKI IN VODA (ČB ali B) B - PROSTA (B) C - PROSTA (ČB)
Rok za oddajo 29. februar 2012.
Digitalne fotke (min. 1024X768 Ppix) lahko oddate: - po elektronski pošti tinkara@czm-domzale.si - na CD-ju na naslov Center za mlade, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale
Sodelovanje BREZPLAČNO!
VEČ INFORMACIJ NA WWW.CZM-DOMZALE.SI ALI NA 01 722 66 00.
Pogovor s Sašo Kos, poslanko Državnega zbora RS
Saša Kos je na predčasnih volitvah v Državni zbor RS kandidirala na Listi Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija v četrti volilni enoti - v 11. okraju, ki zajema del občine Domžale ter občini Mengeš in Trzin. Volivci in volivke so ji namenili 39,65 odstotka glasov, kar je pomenilo 6096 glasov. To ji je omogočilo vstop v Državni zbor RS. Bralci Slamnika sicer Sašo Kos, profesorico, dobro poznate, saj je bila tako članica uredništva kot izdajateljskega sveta, napisala pa je tudi več prispevkov za časopis, zlasti s področja družbenih dejavnosti.
Moje prvo vprašanje: Zakaj si se odločila za kandidaturo za Državni zbor?
Za kandidaturo za poslanko sem se odločila, ker sem prepričana, da s svojim strokovnim znanjem, voljo in poznavanjem potreb ter problematike lahko pomagam pri zagotavljanju boljšega življenja ljudi na tem območju.
Zakaj si prav ti prava izbira?
Prava izbira sem, ker območje, na katerem sem kandidirala, dobro poznam. Večji del svojega življenja sem namreč politično aktivna in vpeta v življenje in delo ter reševanje problemov, zlasti na področju
Pričakujem tudi sodelovanje države pri urejanju medgeneracijske-ga centra, posebej pri povečanju kapacitet za organizirano varstvo starejših ljudi in več možnosti za preživljanje prostega časa mladih.
družbenih dejavnosti - posebej Občine Domžale, poznam pa tudi sosednji občini Mengeš in Trzin.
V Občinskem svetu Občine Domžale sem aktivno delala tri mandatna obdobja, torej dvanajst let, in v tem času opravljala tudi funkcije
predsednice oziroma članice raz-ičnih odborov. Na tak način sem si pridobila izkušnje, ki jih bom uporabila pri delu poslanke.
Na katera področja se boš posebej usmerila?
Predvsem se bom posvetila področju družbenih dejavnosti. Moja prizadevanja bodo usmerjena v ustvarjanje pogojev za primerno življenje starejših ljudi, kjer vidim veliko priložnosti v krepitvi sodelovanja med vsemi generacijami in ustvarjanju pogojev za dobro organizirano varstvo starejših. Na drugi strani si želim sodelovati pri ustvarjanju še boljših pogojev za kakovostno preživljanje prostega časa mlade generacije. Posebno skrb bom namenila krepitvi prostovoljnega dela na vseh področjih življenja in dela.
Si že razmišljala o konkretnih projektih, pri katerih bi lahko sodelovala?
Ze, o teh sem razmišljala že ob odločitvi za kandidaturo. Prav posebej se bom zavzela za čimprejšnjo gradnjo telovadnice za potrebe dijakov in dijakinj Srednje šole Domžale. Pričakujem tudi sodelovanje države pri urejanju medgeneracijskega centra, posebej pri povečanju kapacitet za organizirano varstvo starejših ljudi in več možnosti za preživljanje prostega časa mladih. Ze-lim si prometno bolj urejene vse tri občine: Trzin in Mengeš ter Domžale.
Morda še kaj za konec kratkega pogovora?
Ob tej priložnosti se volivcem in volivkam zahvaljujem za zaupanje. Potrudila se bom, da bom delala v dobro državljank in državljanov Slovenije.
Hvala.
V. V.
DR. ROMANA JORDAN SLOVENSKA POSLANKA V EP
S kakšno hitrostjo Slovenija v Evropi?
S plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta (EP) v januarju 2012 se začenja druga polovica našega mandata. Po ustaljeni praksi se ob »polčasu« nosilci funkcij razdelijo znova. Najboljseveda odmeva menjava predsednika EP. S tega mesta odhaj'a Poljak Jer-zy Buzek iz Evropskih ljudskih strank, ki je odlično opravil svojo nalogo. Poleg nalog, ki odsevajo evropske prioritete, kot so odziv na gospodarsko in finančno krizo, implementacijja Lizbonske pogodbe, človekove pravice, evropska zunanja politika, je bil njegov osebni poudarek še na poglobljenem so-delovanjju na področjju energetike. Najjvečjji pečat pa bo pustil s svojjo osebnostjo: neutruden, vedno prijazen, odprt poslušalec, povezovalen, spoštljiv, demokrat. V drugi polovici mandata nas bo vodil eden od treh kandidatov, ki bo prejel večinsko podporo: liberalka Diana Wallis, konzervativec Nirj Deva ali socialist Martin Schulz. Slednjji ima najjveč možnosti za zmago. Je politik, ki veqame v EU, je odločen in izkušen, mu pa manjka povezovalnosti, ki je v teh časih za Unijo zelo pomembna. Nasprotno, kot vodjja socialistov v EP je mnogokrat nastopal enostransko, ozko strankarsko, od predsednika pa poslanke in poslanci pričakujemo, da je nepristranski in združevalen. Na svojji predstavitvi v skupini Evropskih ljudskih strank je obljubil, da bo v primeru izvolitve zastopal celotni EP, a zastavlja se seveda vprašanje, ali slovenski pregovor »volk dlako menja, nravi nikoli« drži? Na novo leto se vedno zamenja tudi država, ki predseduje Svetu EU. Tokrat prevzema krmilo Danska. V ospredjju bodo ukrepi za fiskalno stabilnost, ki jih bodo države usklajevale z med-
vladno metodo, Danska pa želi dati poseben poudarek ukrepom za bolj dinamično gospodarstvo in politikam za »zeleno« trajno-stno Evropo. Napoveduje integracijo energetskih, okoljskih in podnebnih parametrov v druge politike, kot sta kmetijska in prometna politika, kar bo vključila tudi v pogajanja o oblikovanju večletnega evropskega proračuna 2014 - 2020. To je usmeritev, ki že nekaj časa pridobiva na pod-
Evropa se pripravlja na več discipline, reda, spoštovanja zavez. Morda bo res Evropa z večjo hitrostjo, a ne bo nam Bruselj določil naše hitrosti.
pori, od držav članic pa bo zahtevala konkurenčnejši, bolj učinkovit in v trajnostni razvoj usmerjen pristop, če bodo želele uspešno črpati evropska sredstva. Ob vseh nerodnostih, osnovnošolskih napakah nekaterih v ospredje postavljenih slovenskih politikov in
neučinkovitosti politike, so dogajanja na evropskem nivoju alarm za Slovenijo. Evropa se pripravlja na več discipline, reda, spoštovanja zavez. Morda bo res Evropa več hitrosti, a ne bo nam Bruselj določil naše hitrosti. Odločitev bo naša in povsem suverena. Sami lahko pritisnemo na plin ali zavremo. Pravično Slovenijo, z več delovnimi mesti in trajnostnim razvojem, moramo oblikovati predvsem zaradi nas samih, bo pa to tudi razlog, da bomo uspešnejši tudi pri izvajanju evropskih rojektov.
a zasedanju bomo glasovali tudi o zakonodajnem predlogu, ki pomeni strožje preverjanje in učinkovitejše postopke za biocide, ter o direktivi, ki bo od nas zahtevala, da bomo zbrali ter ponovno uporabili in reciklirali več elektronske ter električne opreme. Slovenij'a bo zaradi slednje morala bistveno izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov.
Dr. Romana Jordan Slovenska poslanka v EP

fr	Zvami Že 15 let
Ik	Računovodltvo Pavliha
RACunowansTva	Celovška 150, Ljubljana
PAWUHA	m: 041/682-727
prispevamo l< vašemu dobičku	www.pavliha.org
12
iz nosih sol
20. JANUAR 2012
Ples in poezijo zo proznični december
December nas je v soju luči, pra-vljičnosti in veselega pričakovanja razvajal z vsakodnevnimi sladkorč-ki v obliki prazničnih dogodkov in prireditev. Tudi na OŠ Preserje pri Radomljah se je dogajalo in dogajalo in dogajalo.
Pravijo, da je sta ples in poezija tesno združena v harmoniji lepote, pomembne za človekovo dušo. Potrditev tega smo doživeli v petek, 16. decembra 2011, ko so nam de-vetošolci s svojim plesnim venčkom, ki je združeval klasične in moderne plese, pričarali pravo plesno poslastico, ki ni vsebovala zgolj naučenih plesnih korakov. Praznično okrašen, s pridihom romantičnosti, večnamenski prostor, večerne toalete odraščajočih najstnikov, nežna glasba in kanček humorja z »balerino« Aleksandrom Grčarjem so v starših, učiteljih, vodstvu šole in vseh drugih gledalcih ponovno vtisnili spomin, ob katerem se bo vedno znova pojavil nasmeh na obrazih in toplina v srcih. Razredniki Simona Osolin, Blaž Mikuž in Boštjan Domjanič, ki je bil hkrati tudi idejni vodja, so ob pogledu na svoje učence žareli ravno tako kot učenci sami. Zadovoljstvo, da so ponovno uspeli pričarati nekaj
nepozabnega, je ostalo v vseh, tudi takrat, ko je šola v tišini in temi zaprla svoja vrata.
Človeku pomembna, skoraj tako kot hrana, je tudi poezija ali drugače »Življenje brez poezije je kot človek brez duše.« Večer vezane in nevezane besede so učenci skupaj z mentorico mag. Natašo Cotman pripravili v sredo, 21. decembra 2011. Preplet pesmi, odlomkov iz znanih literarnih del, knjige Drevo ima srce, povezanih z odrsko uprizoritvijo, je bil pika na i predbožičnemu času in pričakovanju. Učenci so s sporočilom prireditve zadeli ravno v srce vsakega posameznika, da se je zazrl vase in našel tisto, kar je najlepše, najboljše in najpristnejše. Predvsem pa so z vsebino prikimali Jorgeju L. Borge-
su: »Knjiga je nekaj več kot besedna struktura. Je dialog, ki ga začne s svojim bralcem. Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna, in to zaradi zelo preprostega razloga - ker je vsaka knjiga taka. Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je opora neštetih razmerij.« December se je končal. Leto 2011 se je poslovilo. Roko smo podali letu 2012. Vanj smo vstopili z optimizmom, nasmehom na obrazu, ljubeznijo in iskrenostjo v srcih. Strani knjige Leto 2012 bodo učenci skupaj z učitelji in vodstvom šole začeli šele pisati. Naj bodo povedi vedno le bogate, prežete z globoko metaforiko in pristnimi odnosi.
Jasmina Pogačnik
Povezovonje in druženje izven Sole
Na OŠ Preserje pri Radomljah radi poskrbimo za povezovanje in druženje izven šole. Na tak način se z učenci bolje spoznamo tudi izven pouka in zato lažje sodelujemo ter ustvarjamo med šolskim letom. Interesi in želje so prepuščeni pobudi otrok, staršev in učiteljev - razrednikov. Prve mesece letošnjega leta so tako starši in otroci 8. c z razredničarko organizirali kostanjev piknik in športne igre, ogled filma v Mesnem kinu Domžale, konec preteklega šolskega leta pa smo zaključili s tridnevnim taborom pod šotori v Završnici.
15. decembra je Zveza prijateljev mladine Domžale prijazno ponudila brezplačni ogled filma za otroke. Priložnost smo izkoristili za prijetno druženje ob ogledu zanimivega filma za mlade ter druženje nadaljevali ob prigrizku in prijetnem klepetu ter kovanju načrtov za prihodnja druženja in akcije, ki bi jih kot razred želeli izpeljati na šoli. Ob podpori skrbnih staršev, ki so
vedno pripravljeni na akcijo in druženje, smo tretji vikend v juniju izpeljali tabor in piknik v Završnici. Svoje vtise so učenci strnili takole: Da bi si oddahnili od naporne šole in ocen, smo se za konec šolskega leta odpravili na zaključni tabor v Zavr-šnico. Tja smo se odpravili v četrtek, 16. junija 2011 in to kar z vlakom. Vožnja se nam je zdela zelo zabavna, še strojevodja nas je prijazno sprejel in nam prikazal upravljanje vlaka. Po vožnji smo se izkrcali v Žirovnici in se peš odpravili proti Završnici. Pot se nam je kljub težkim nahrbtnikom zdela krajša kot smo pričakovali. Na tabornem prostoru smo si postavili šotore in se udobno namestili na prelepem travniku s pogledom na Stol in Završniško jezero. Zve-
Dijoki ŠCRM no norovoslovni ekskurziji v bivSi domovini
Dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra smo se decembra odpravili na naravoslovno ekskurzijo po delu naše bivše domovine. Morda te dele Evrope, kjer so nekoč naši očetje služili vojsko, še najmanj poznamo. Naš prvi daljši postanek je bil namenjen ogledu Tehničnega muzeja in Planetarija v hrvaški prestolnici. Ob pogledu na nebo in naprave nekaterih tedaj za naše kulturno-zgodovinsko dogajanje izredno pomembne izumitelje, med katerimi velja poudariti Nikolo Teslo, smo si izpopolnili naravoslovno znanje. Sledila je vožnja do Slavonskega Broda. Pri slednjem nam prej iz daljave sluteni obrisi hribovij začno počasi ovirati pot. Opazimo, da na istem ozemlju plapolajo različne zastave, poškodovane stene hiš in opozorilni znaki na mine pa pričajo o tamkajšnjih neporavnanih sporih. Ob pogledu na tovrstno podobo, iz
katere izstopajo vse številčnejše novo obnovljene hiše, nas je pot pripeljala mimo Zenice do Sarajeva. Kot sarajevski ponos polpretekle zgodovine velja omeniti sloviti Tunel, zgrajen v zadnji vojni pod letališčem, ki je povezoval sarajevsko stran z regijo Butmir. Med znamenitosti sodijo še Begova džamija iz 16. stoletja, džamija Care-va, ki se ponaša z medreso, arkadnim dvoriščem in kupolasto streho, pa tudi stara pravoslavna cerkev in Univerzitetna knjižnica iz 19. stoletja, ki je bila nekoč mestna hiša. Ogledali smo si še muzej Svrzina kuča. Pred obiskom Narodnega muzeja, kjer je na ogled naravoslovna in geološka zbirka z botaničnim vrtom, smo se sprehodili po enem prvih sarajevskih mostov - Principovem mostu, blizu katerega je bil leta 1914 izvršen atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki pa danes nosi
Poseben decembrski don no OŠ Vencljo Perko
9. december je bil na naši šoli malce drugačen petek.
Ponovno smo na široko odprli vrata šole in v popoldanskih urah starše, babice, dedke, sestrice in bratce povabili na novoletno sejmarjenje v jedilnico naše šole. Starši so skupaj s svojimi otroki lahko brskali po pisanih stojnicah, kjer je bilo mogoče kupiti izdelke naših učencev. Prodajali smo različne novoletne okraske, domača, dišeča mila in balzame za ustnice, ognji-čevo kremo, novoletne voščilnice, sveče in svečnike ^ Izdelke so učenci izdelali na tehniškem dnevu in v času popoldanskega varstva pri svojih učiteljicah. Naša posebna ponudba na sejmar-jenju so bili piškoti, ki so jih starši spekli doma. Njihov odziv je bil res zelo velik, saj so učenci v šolo prinesli ogromno slastnih, dišečih piškotov in drugih peciv. In ^ na stojnicah ni ostalo ravno veliko škatel. Svojo srečo smo lahko preizkusili v srečelovu, kjer so nas čakali različni dobitki. S svojo ponudbo so nas razveselili tudi stanovalci Doma upokojencev Domžale. Novoletno sejmarjenje je na naši šoli že skoraj tradicionalno in veliko staršev se z veseljem sreča tudi s sta-
rimi znanci, »bivšimi« in zdajšnjimi učiteljicami in klepet v kavnem kotičku je vedno živahen. Letos smo pripravili tudi božično - novoletni koncert z naslovom S
PESMIJO V PRAZNIČNE DNI, ki se je pričel po zaključku sejmar-jenja.
Praznični koncert smo pripravili v sodelovanju z gospo Anastazijo in gospodom Miranom Juvanom, ki sta nastopila skupaj s svojim godalnim orkestrom Glasbene šole Domžale Anastasia Strings ter s skupino Vencelj's singers, ob njunem vodenju so nastopili tudi otroci iz glasbene delavnice STANCI. S svojim pevskim nastopom nas je razveselila tudi gospa Anastazija.
Koncert je popestril inštrumental-ni orkester Orffovih inštrumentov, veselo in radoživo je prepeval pev-
ski zborček 1. razredov ter otroški in mladinski pevski zbor naše šole. Prav za to priložnost so se ponovno »uglasile« tudi učiteljice in s svojim nastopom požele velik aplavz v dvorani.
V veliko veselje se je našemu vabilu odzval tudi Zoran Potočan, ki nas je popeljal v svet opernih skladb z Ario iz opere Figarrova svatba. Na klavirju ga je spremljal Miran Juvan. Praznični koncert smo zaključili s skupno točko vseh nastopajočih in se dobre volje ter vsak pri sebi brundajoč pesmico Jingle bells, razšli. Izkupiček od prodaje izdelkov in prostovoljnih prispevkov ob obisku prazničnega koncerta bo namenjen sredstvom Šolskega sklada.
Bojana Vodnjov, socialna peda-gogin a
Koordinatorica dneva šo e
čer smo ob tabornem ognju zapeli in pekli hrenovke. V šotroih smo se pogovarjali dolgo v jutro, zato smo zjutraj s težka vstali. Pripravili smo si zajtrk, pojedli, se odpravili na izlet, igrali športne igre, kuhali in se zabavali. Popoldne je sledil najboljši del - špricanje, obmetavanje z vodnimi baloni in kopanje v ledeno hladnem jezeru. Proti večeru smo ob Renejevi ribolovni delavnici ujeli ribi in ju spekli za večerjo. Tabor smo zaključili ob pikniku s starši, ki so se nam v soboto pridružili na taboru.
Blažka Hribar, Katja Beden, Sabina Narobe, Lara Korošec, razredničarka Mateja Peršolja
svoje staro ime Latinska čuprija. Občutek mestnega utripa smo sklenili s sprehodom po Baščaršiji, srcu in duši mesta s številnimi trgovinicami in umetnostno-obrtnimi delavnicami, ki ustvarjajo vzdušje domačnosti. Zadnji dan smo se razgledali po slikovitem središču Hercegovine, starodavnem Mostarju. Na žalost je bil v zadnji vojni porušen najlepši spomenik turške umetnosti - stari kamniti most, ki ga je leta 1566 zgradil Mimar Hajredin. Danes je most obnovljen, ponovno v ponos mestu in pod zaščito Unesca. Zadnji del poti smo namenili obujanju spominov na mogočne čase zmagoslavja in osvobajanja v 2. svetovni vojni. Ob znameniti, za bitko odločujoči strugi Neretve, nas je kanjon popeljal do Jablanice, koder pot zavije med gorovja vse do Prozora. Pot nas tod popelje do Jajca, prijaznega orientalskega mesteca, ki leži na sotočju Plive in Vrbasa, kjer smo si ogledali rojstno hišo nekdanje države, spominsko hišo AVNOJ-a in katakombe. Pot nas je vodila še prek Banja Luke in Bosanske Gradiške proti Sloveniji.
Potovanje smo zaključili z različnimi vtisi, pogledi. Za nekatere je to ozemlje nepredstavljive groze, ki se v svetu ne sme več ponoviti, a vemo, da nas z njim vežejo tako zgodovinske kot kulturne vezi. To so kraji, ki nas spomnijo na nekoč združeno moč, ki nas je osvobodila, na čase, ki tudi v nas mladih prebudijo jugono-stalgijo.
Tomaž Logar, dijak ŠCRM
Eko voščilnice na OŠ Roje
V	osnovni šoli Roje smo z vsakim letom bolj EKO. Že ves čas ločujemo odpadke, varčujemo z elektriko, vodo in se udeležujemo raznih akcij, kot je zbiranje starega papirja, pločevink, baterij in še kaj. Lani smo prejeli tudi zastavo Eko šole. Tako se udeležujemo tudi raznih projektov na tem področju. Eden izmed teh je tudi projekt Modri Jan, ki ponuja več eko nalog. Izbrali smo si eko nalogo Sončne voščilnice. Sončne zato, ker naj bi skušali pri izdelavi voščilnic kar se le da zmanjšati porabo energije in materialov. Sončne voščilnice naj bi bile tudi zato, ker so namenjene najbližjim osebam oziroma posebnim osebam v naših srcih, v njih pa so topla in prijazna sporočila.
V	prednovoletnem času smo, kot najbrž v vseh podobnih ustanovah, izdelali veliko novoletnih voščilnic. Za izdelavo je potrebno najprej veliko barvnega papirja, poleg tega pa še lepila, bleščic in različnih dodatkov. To pomeni tudi kar nekaj stroškov in posledično tudi onesnaževanje okolja. Z učenci 6. razreda smo se pri likovni vzgoji lotili tega projekta. Poglobili smo se v problem, kako izdelati čim bolj eko voščilnice. Videli smo tudi, da med vsemi nastalimi voščilnicami nastane, na žalost, tudi kar nekaj ponesrečenih voščilnic in se na koncu znajdejo v smeteh, z vsemi bleščicami in vsem
porabljenim materialom ^ To je še prav posebej žalostno. Odločili smo se, da naredimo prav iz teh nove voščilnice. Pri pouku tehnike so se že seznanili z ročno izdelanim papirjem in tako smo se tega postopka kar lotili. Zavihali smo rokave, na koščke natrgali neuporabne voščilnice, jih zmleli v papirnato kašo in izdelali nov papir. Kar čudili smo se, kako lep papir je nastajal. Dodatki na odpadnih voščilnicah so še posebno dobro prispevali k podobi novega papirja. Pravo veselje je bilo gledati, kako nastaja nov papir in kako se vsak razlikuje od drugega. Vsak učenec si je izdelal svoj papir in iz njega svojo voščilnico. Okrasili smo jih s servietno tehniko. Med vsemi tehnikami smo izbrali to, ker se nam je ta zdela, seveda, najbolj eko. Nismo dodajali nobenih bleščic, ker so te že bile v papirju in tudi potrebne se nam niso zdele.
Učenci so v voščilnice napisali lepa sporočila sošolcu, sošolki, učiteljici, staršem, prijateljici ali svoji simpatiji. Z izdelki smo bili zelo zadovoljni, saj so bile te voščilnice izmed vseh, ki smo jih naredili v tem času, narejene zares z ljubeznijo. Do narave, okolja, do ljudi, ki jih imamo radi. Naredili smo še plakat s podrobno opisanim postopkom, kako izdelati eko voščilnico in ga obesili na vidno mesto v naši šoli.
To je bila zares lepa izkušnja in dobra šola za drugo leto, ko se bomo v tem času spet lotili izdelovanja novoletnih voščilnic. Vsi smo bili mnenja, da bomo drugo leto izdelovali samo še eko voščilnice na tak ali zelo podoben način. Tako bo naša šola še bolj eko šola in mi še večji eko frajerji!
Meta Marolt učiteljica likovne vzgoje in mentorica eko naloge
PrvoSolčki so zoblesteli
23 prvošolčkov, 23 različnih kostumov, 23 značajev, talentov, pričakovanj in želja, ki jih navdušuje Grimmova pravljica. Pisal se je petek, 9. decembra 2011, ko je v OŠ Preserje pri Radomljah dišalo po pravljičnem vzdušju. Učenci 1. b razreda so se pod mentorstvom učiteljice Mateje Jerina preoblekli v Sneguljčico, palčke, ogledalo, lovca, mačeho, kraljeviča, gozdne živali in drevesa. Nastop je odseval samozavest, odločnost, humornost in ljubkost otrok, ki so komaj dodobra stopili na šolsko pot. Predstava je potekala tekoče, popestrili so jo glasbeni vložki, dramatičnost je dosegala z menjavo svetlobe in teme. Na krilih uspeha so otroci in mentorica sklenili, da bodo predstavo ponovili tudi za širše občinstvo v KD Radomlje.
Mateja Jerina
Z bronjem do Londono
Na Srednji šoli Domžali se že nekaj let udeležujemo bralnega tekmovanja iz angleščine Bookworms, ki ga prireja Center Oxford, saj menimo, da branje najbolj pripomore k izboljšanju znanja tujega jezika. V letošnjem letu sta dobila nagrado kar dva dijaka: Nejc Šter, dijak 4. letnika gimnazije, je bil nagrajen z brezplačnim pristopom k izpitu Cambridge ESOL, Gregor Pirnat, dijak 3. letnika gimnazije, pa se je konec novembra z mentorjema Volodjem Šiškovičem in Petro Krhlanko podal na tridnevni brezplačni izlet v London. Gregor Pirnat je o izletu povedal naslednje: »V Londonu, mestu polnem zgodovine, sem zelo užival. Agencija Twin, ki je organizirala nagradno potovanje, nas je tam tudi malo razvajala. Nastanjeni smo bili v čudovitem hotelu, ki je bil veliko lepši, kot smo pričakovali, vodič nas je tudi pogostil z dvema tradicionalnima angleškima obrokoma in nam najel znameniti črni taksi. Vsem priporočam, da tekmujete za Knjižnega molja.«
20. JANUAR 20I2
vrtci
13
Mi gremo pa na morje
Na morje? Decembra? Ja kaj boste pa delali?
Taka in podobna vprašanja so postavljali starši, ko sem jim na začetku šolskega leta povedala, kdaj in kje imamo organiziran letošnji naravoslovni tabor.
Pa smo šli lepo po vrsti. Najprej sem jim predstavila učni načrt naravoslovja za sedmi razred in potem še vse možnosti, ki jih za uresničitev ciljev, predpisanih v učnem načrtu, ponuja CŠOD Burja v Seči pri Portorožu.
Starši poznajo centre šolskih in obšolskih dejavnosti, saj naši sed-mošolci vanje zahajajo že vrsto let in smo na tak način prekrižarili Slovenijo po dolgem in počez. Vedo, da je za otroke tam dobro poskrbljeno in da so deležni kakovostnih naravoslovnih dejavnosti, športnih aktivnosti ter vodenega druženja in socializacije.
V domu je v tem času bivalo le štirinajst otrok. Vsi so bili otroci s posebnimi potrebami. Delavci doma so pokazali veliko empatijo do njih, obenem pa izražali skrb, kako delati z njimi. Dodatna izobraževanja bi
jim dala potrebno samozaupanje. Izobraževanj pa ni. Hvaležni so nam bili za vse, kar smo jim povedali o načinih dela, specialnih pristopih k delu in o pripravi delovnih listov.
Učiteljici biologije sta jih s svojo mirnostjo in nežno primorsko melodijo v glasu pritegnili k raziskovanju življenja v pasu bibavice, k prepoznavanju značilnih primorskih rastlin, k opazovanju kamnite torte. V galeriji na prostem - Forma vivi - je kamen kar nenadoma oživel in začel pripovedovati čudežne zgodbe o sreči, o ljubezni, o zakleti kraljični, ki so jo v grad zaklenili z ogromnim
kamnitim ključem. Samo gumbek za domišljijo smo morali vklopiti, pa smo vse slišali.
Na solinah, kamor smo se po kanalih odpravili s kanuji, smo spoznavali delo solinarjev na solnih poljih in pomembnost soli v življenju človeka. Besedna zveza zasoljena cena nam je postala zelo razumljiva, saj smo izvedeli, kako visoko ceno je imela včasih sol. Pa tudi vsi pregovori so imeli zrno soli v sebi. Športni učitelji so bili pravi strokovnjaki za učenje streljanja z lokom, za veslanje in za smučanje na suhem. Zanje je veljalo pravilo, da vsi zmorejo vse, nekateri potrebujejo le več vodenja in pomoči. Učenci so uživali. Nič jim ni bilo odveč. Vedeli so, da lahko, če se le dovolj potrudijo. Izkazali so se tudi v skrbi za samega sebe in v pomoči šibkejšim sošolcem. Lepo jih je bilo gledati in poslušati, kako so bili vljudni drug do drugega in kako so se spoštljivo obnašali do starejših in do vrstnikov.
Doživeli smo morje malo drugače kot smo ga bili vajeni doslej. Vsi pa smo bili nad novimi spoznanji preprosto navdušeni.
Danica Ujc, učiteljica na OŠ Roje, Domžale Foto: Meta Košir
Igrica za Miklavža
Na predvečer Miklavževega godu se je v nestrpnem pričakovanju priljubljenega svetnika kapela na Homcu hitro napolnila do zadnjega kotička. Najmlajši otroci so iz varnih naročij svojih staršev radovedno opazovali prihod Miklavževih spremljevalcev angelov, ostali pa so pozorno prisluhnili njihovemu razigranemu pogovoru in se za nekaj trenutkov z njimi preselili v nebeške višave. Angeli so ob zvokih nežne glasbe zaplesali in skupaj z otroki čakali Miklavža ter obujali spomine na vse, kar so z njim lepega doživeli. Končno so ga le uzrli, ko je z okenskih polic pobiral otroška pisma. Angele je sicer nekoliko skrbelo, kakšen vtis bodo letos otroci naredili na Miklavža, vendar so se bali zaman. Veroučenci 2. razreda so v pesmi in plesu povedali, da še znajo pomagati in imajo radi Jezusa. Kmalu zatem je Miklavž vstopil skozi vrata, pozdra-
vil otroke, jih prijazno nagovoril in vsakega posebej tudi obdaril. Za pomoč pri obdarovanju otrok gre zahvala KD Jože Gostič, KS Ho-mec-Nožice in KS Preserje.
Andreja Šuštar
Petra Majdič na obisku
V vrtcu Gaj smo imeli sredi meseca prav poseben obisk. Petra Majdič si je vzela čas tudi za najmlajše, ki so jo z nasmehi in navdušenjem sprejeli medse. Neverjetna energija, občutek za otroke je Petrina velika prednost, ki jo je lahko izkoristila v naši družbi. Otroci so s Petrino pomočjo ugotavljali, kaj vse potrebuje športnik, ki teče na smučeh. Njena športna oprema je bila za otroke pravo odkritje, njene smuči so neverjetno lahke, njena kolajna pa izredno težka, tudi pokal v obliki globusa je za otroke predstavljal neverjetno
Letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču
OZ RK Domžale in RKS sta iz sredstev lanskoletne akcije Peljimo jih na morje omogočila osmim socialno ogroženim otrokom brezplačno sedemdnevno letovanje na Debelem rtiču v času novoletnih počitnic. Socialno ogrožene otroke so prijavili svetovalni delavci iz osnovnih šol Domžale, Moravče in Mengeš. Otroci so imeli možnost brezplačnega letovanja v mladinskem zdravilišču Debeli rtič in se udeleževali številnih zanimivih dejavnosti, od športnih iger, kopanja, ustvarjalnih, novinarskih delavnic in silvestrovanje s plesom. Otroci so se vrnili domov veseli in polni doživetij in jim bo letovanje še dolgo ostalo v lepem spominu.
zanimivost. Otroci so Petri postavljali tudi zanimiva vprašanja, kot so, če jo kaj zebe na startu, če ima kakšne smučke tudi za prodat, če jo je bolelo, ko je padla, ^ Otroška domišljija je neverjetna in Petro otroci doživljajo kot nekoga, ki se ukvarja s športom in dosega določene cilje, v njih uživa in se veseli ^ za ponos, so otroci še premajhni, zato pa smo odrasli tako bolj ponosni, če smo v njeni družbi.
Petra, hvala in še kdaj. Ponosni smo nate!
Otroci in vzgojiteljice vrtca Domžale, enote Gaj in Mlinček
Za vrtec Domžale, Mojca Groj-zdek
Vrtec Domžale, enota Gaj
V središču Preserij se nahaja mlad vrtec, imenovan Gaj. Velik vrtec nudi zavetje osmim starostnim skupinam. Objekt ponuja velike možnosti gibanja, individualnega dela, raziskovanja in ustvarjanja. Razdeljen je v dva nadstropja: v prvem se nahaja nižja starostna skupina, Polžki, Medvedki, Zajčki in Ježki. Zgornji del zasedajo skupine Sove, Ptički, Miške, Lisičke. Slikovna naslovnica imena skupin pooseblja srce našega vrtca, ki je narava v povezavi z gibanjem. Vrtec je prostoren in na ta način zagotavlja otrokom dovolj raziskovanja, poleg tega se lahko skupine delijo v manjše skupine, kjer igra lahko poteka še bolj kakovostno.
Otroci vrtca Gaj imajo prostorno igrišče, na katerem lahko uživajo v razgibanih igralih, v prejšnjem letu pa smo oblikovali tudi čutno pot, ki jo otroci s pridom uporabljajo.
Bližina pohodne ob bistriške poti je odlična lokacija za spoznavanje obvodnega sveta in rastlinja. Bližnji gozd ponuja zavetje za raziskovanje in gibanje v naravi. Trenutno razgibano delovno območje, polno delovnih strojev in mehanizacije ob gradnji objektov, otrokom, ki preživljajo svoj čas v vrtcu, predstavlja svojevrstno veselje. Vrtec ponuja dodatne dejavnosti s področja narave in gibanja kot so Odpri oči, napni možgane, Zdravo na zabavo, Zajčkov kros ^ s področja glasbe in ustvarjanja: Glasba nas povezuje, plesi, Pesmi, igre naših babic in dedkov, Glasbeno ustvarjanje s področja jezika in družbe; Družimo se, Angleščina ^ in drugih podobnih vsebin, ki osrečujejo otroška srca.
Otroci in vzgojiteljice vrtca uživamo in rastemo, skupaj v močne, samozavestne in pogumne osebnosti, na katere boste nekoč lahko ponosni vsi.
Za vrtec Domžale, enoto Gaj, pom. vzg. Mojca
Grojzdek
Nasmejani december
V decembru se je v našem vrtcu vsak dan dogajalo nekaj prazničnega in čarobnega in ob koncu le tega smo Ostržkove strokovne delavke svojim varovancem pripravile praznični koncert. Otroci so nam prisluhnili ter nas nagradili z aplavzom in nasmehom.
Rdeči križ Domžale Vrtec Domžale, enota Ostržek, Sonja in Nataša
Veseli december
Oh, ta veseli december!
Komaj je potrkal na vrata, že se je poslovil od nas. Bil je radodaren in prijazen, poln presenečenj in lepih doživetij. Otroci so uživali in nam pokazali, da se imajo lepo. Tudi dedek Mraz jih je pohvalil, saj so ga z navdušenjem sprejeli in se zahvalili za darila. Ob nenehnih aktivnostih smo skoraj neopazno zakorakali v novoletni čas. Veveričke
Marta in Sonja, vrtec Urša
M
PRVO SILVESTRDVANJEVSPORTNEM PARKO DOMŽALE JE BILO ZA HROŠčKA SIMONA IZREDNO LEP DOGODEK. PRVIČ SE JE ZNAŠEL MED TAKO VELIKO MNOŽICO LJODI IN TUDI PRVIČ JE SLIŠAL NEKOGA IGRATI NA HARMONIKO. ČEPRAV STA SE Z DEDKOM DOMOV VRNILA POPOLNOMA OTRDJENA, JE SIMON ŽE-RAZMIŠLJAL O TEM, KAJVSEBI ŠE LAHKO POČEL V MESTU.
HROŠČEK SIMONJEBIL NEKOLIKO ŽALOSTEN ZARADI POMANJKANJA SNEGA. KOMAJ JE ŽE ČAKAL, DA SE S SANMI PODA PO HRIBU NAVZDOL. »DEDEK, KAJ BI LAHKO POČELA DANES, DA SE NE BI DOLGOČASILA?« VPRAŠA SIMON. »ČE ZELIS, SE LAHKO ODPRAVIVAV MESTNO KNJIŽNICO, KJER.IMAJO VSAK DAN KAJ ZA OTROKE. MORDA PRAV DANES TAM POTEKAJO DELAVNICE, IGRALNE ORICE, KNJIŽNE UGANKE, LUTKOVNA PREDSTAVA, PRAVLJIČNE ORICE ALI PRAVLJIČNI PALČEK.
KO JE HROSČEK JIMON VST0PILVKNJI2NIC0, SD SA PRESENETILE ŠTEVILNE KNJIŽNEPOLICE, POLNE NAJRAZLIČNEJŠIH KNJIG. ZASLIŠAL JE OTROŠKE GLASOVE. »KAJ PA DELAJO DEDEK?« VPRAŠA SIMON. DEDEK MU POVE, DA SE VSEM OTROKOM, STARŠEM IN DEDKOM NA TA NAČIN PREDSTAVLJA ZANIMIVE DIDAKTIČNE IGRAČE TER POSEBNE IGRALNE
KNJIGE, KI SO OTROKOM ŠE POSEBEJ ZANIMIVE. SE JIM PRIDRUŽIVA?« »SEVEDA!« PRAVNAVDUŠENO ODVRNE SIMON IN ČEZ TRENUTEK ŽE SEDI MED SVOJIMI VRSTNIKI.
KO PO DOLGEM ČASO ZAPUSTITA KNJIŽNICO, SIMON POTARNA, DA JE LAČEN. "KAJ BOVA JEDLA ZA KOSILO?« VPRAŠA. DEDEK PREDLAGA, DA ODHITITA DO DOMŽALSKE TRŽNICE IN SI NABERETA KOŠARO DOBROT S SVEŽO ZELENJAVO TER DOMAČIM KRUHOM IN TESTENINAMI. SIMON JE NA TR2NICIZVELIKIMI OČMI OPAZOVAL PECIVO, SALAME, KLOBASE, PEČENICE IN KR.VAVICE, ZELENJAVO, TER RAZLIČNEVRSTE SIROV. KOMAJ JE ŽE ČAKAL, DA SE VRNETA DOMOV IN SI PRIPRAVITA SLASTNO VEČERJO.
PREDEN STA ZAPUSTILA TRŽNICO, SE JE DEDEK USTAVIL ŠE PRI STOJNICI Z OBLAČILI IN HROŠČKU SIMONU KUPIL PRVI PULOVER. »IZVOLI. zELO PRAV TI BO PRIŠEL, KO SE BOVA SPREHAJALA PO ZASNEZENEM MESTO. V NJEM TI BO ZELO TOPLO, SAJ JE NAREJEN IZ PRAVE VOLNE,« PRAVI DEDEK, SIMON PA SI ŽEVLEČE PULOVER ČEZ GLAVO. »DEDEK, KAKO
IZGLEDAM?« VPRAŠA SIMON. DEDEK DVIGNE OBRV, PRIJAZNO PRIKIMA IN ZELO POHVALI SIMONOVO OBLAČILO.
SIMON IN DEDEK STA TAKO V MESTO PREŽIVELA ŠE EN PREKRASEN DAN. SIMON SE V MESTU POČUTI VEDNO BOLJŠE, VEDNO BOLJ DOMAČE IN TUDI VEDNO BOLJ SPROŠČENO. KO STA Z DEDKOM ŽE STALA NAVRHU HRIBČKA, SE SIMON
OBRNE PROTI MESTU, POMAHA VSEM LJUDEM, KI SE NAHAJAJO POD NJIM TER JIM NAGLAS ZAVPIJE: "ŠE SE VIDIMO IN TO PRAV KMALU!"
V	Palčkovi deželi
V	idiličnem okolju Vira, ob šumenju Kamniške Bistrice, stoji vrtec z majhnimi otroki po imenu Palček. Novo šolsko leto smo pričeli v petih skupinah, pred kratkim pa smo pridobili novo skupino in vseh otrok je zdaj v vrtcu kar 109. V vsaki skupini se vsak mesec dogaja kaj prav posebnega.
Otroci skupine Zajčki so se v mesecu oktobru podali na kmetijo Kos v Krtini in se za eno dopoldne prelevili v prave kmetovalce. Na polju so natrgali koruzo in jo nato sami ličkali, v hlevu so krmili krave, božali zajčke in spoznali kmetijsko mehanizacijo. V skupini Medvedki so v novembru spoznavali stare običaje, prepevali slovenske ljudske pesmi, plesali stare plese in spoznavali stare predmete, kot so pisalni stroj, mlinčki, telefoni, budilke in pivnik za črnilo. Decembrski čas je prinesel čarobnost in željo po sladkanju, zato so se v skupini Metuljčki odločili, da bodo pekli piškote. Tudi v skupini najmlajših otrok Račke so prijetno presenetili starše na popoldanskem srečanju, ko so jim postregli s pecivom, ki so ga z otroki dopoldne sami spekli. Skozi ves praznični december smo popestrili dopoldanske dejavnosti s skupnim rajanjem, petjem in obiskovanjem med skupinami. Najbolj smo se razveselili Božička, ki je spet prinesel veliko novih igrač in knjig. Z januarjem smo odprli novo skupino Miške, v katero so prišli otroci, ki se trenutno v vrtec šele uvajajo.
V	skupini Ptički so januarja začeli spoznavati različne instrumente. Otroci so spoznavali različne zvoke, ki so jim prisluhnili v naravi. Poslušali so zvoke violine, kitare, klavirja, bobnov in drugih instrumentov. Ob poslušanju klasične glasbe so skušali svoje občutke prenesti na papir s slikanjem s čopiči in z risanjem s tesarskim svinčnikom. Igrali so na male instrumente in si izdelali svoje brenčalo ter z njim zaigrali kot pravi mali orkester.
Vzgojiteljice vrtca Palček na Viru
14
koledar prireditev
20. JANUAR 2012
Ponedeljek, 23. januar 2012
KDAJ: ob 19.15 uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: KAREL DRAGO VUICA: PO DOLINI REKE KRKE - od izvira do izliva - odprtje razstave
Vabimo vas na odprtje razstave PO DOLINI REKE KRKE - OD IZVIRA DO IZLIVA. Avtor je svojo fotografsko pot začel že kot študent in se kasneje srečeval z mnogimi fotografskimi mojstri in kolegi, ki so vplivali na njegovo ustvarjanje. S svojimi fotografijami se je udeleževal mnogih fotografskih natečajev. Za nekatera dela je prejel nagrade, priznanja in pohvale. Doma je imel več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah doma in v tujini. Fotografsko je opremil več knjig.
Razstava PO DOLINI REKE KRKE - OD IZVIRA DO IZLIVA bo v Knjižnici Domžale na ogled do 11. februarja 2012.
Torek, 24. januar 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 24. januarja 2012, ob 9.30.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom ter dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so za otroke še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PIKINA ČAJANKA
Otroci od 4.leta dalje ste vabljeni na PIKINO ČAJANKO, kjer bomo skupaj prebrali Pikino pravljico, se posladkali s Pikinim čajem, skupaj naredili stensko dekoracijo ... Prijavite se na oddelku za otroke in mladino!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: NADA LOMOVŠEK: SAMORASTNICA - predstavitev knjige
Za šestdeseti rojstni dan si je Nada Lomovšek želela podariti knjigo o svojem življenju. Zase in za svoje, je rekla. Njena živahna in duhovita pripoved govori o otroštvu na Blokah, o očetu, ki je bil poseben človek, pa o odhodu od doma v srednjo šolo, o prvih ljubeznih. Tu se konča prijetnejši del njenih spominov in se začnejo preizkušnje ... Bila bi velika škoda, če bi ostalo pri Nadini nameri, da knjigo napiše le zase in za družino. Vabljeni na predstavitev knjige Samorastnica.
Sreda, 25. januar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE - PAJACEK IN PUNČKA (Kajetan Kovič)
Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Branje in interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat.Vabljeni!
Četrtek, 26. januar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATJAŽ COREL: VALENCIA, FUERTEVENTURA IN LANZAROTE Z DVELETNIKOM - potopisno predavanje Na tokratnem potopisnem predavanju nam bo Matjaž Corel predstavil potepanje po španski Valenciji in odkrivanje Kanarskih otokov Fuerte-ventura, ki je puščavnata in vetrovna ter vulkanski Lanzarote. Vabljeni!
Torek, 31. januar 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 31. januarja 2012, ob 9.30. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom ter dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so za otroke še posebej zanimive.Vabljeni!
Torek, 31. januar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: EMA KURENT: LUNIN KOLEDAR 2012 - pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem
Ema Kurent je poklicna astrologinja z dolgoletno prakso. Ustanoviteljica in predavateljica na Astrološki akademiji Stella v začetku leta izda knjigo Lunin vodnik in Ljubezenski horoskop. Pogovor o astrologiji in napovedovanju prihodnosti, o vplivu in povezanosti človeka z naravnimi ritmi, ki jih določajo Sonce, Luna in planeti, bo vodila Cveta Zalokar-Oražem. Vabljeni!
Četrtek, 2. februar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: NATAŠA FALENTI: Osnovni vidiki sodobne prehrane in koncept uravnoteženega prehranjevanja
Vabimo vas na predavanje, kjer boste izvedeli nekaj dejstev o prehrani, kako izboljšati vaše prehranjevalne navade, koliko kalorij na dan porabi vaše telo in še marsikaj drugega. Predstavljena bo tudi literatura s tega področja.Vabljeni!
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LUTKOVNO GLEDALIŠČE NEBO: TO JE ERNEST - lutkovna predstava
Lutkovna predstava TO JE ERNEST je namenjena otrokom od 2. leta dalje. Zagotovite si brezplačne vstopnice!
Ponedeljek, 6. februar 2012
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ŠPORTNO ATLETSKO DRUŠTVO MAVRICA
Vabimo vas na predstavitev Športno atletskega društva Mavrica in predstavitev knjige GIBALNE IGRE Z IMPROVIZIRANIMI PRIPOMOČKI (avtorice Mateje Videmšek, Polona Tomazini, Mojca Grojz-dek)
Vabljeni vsi, ki vas zanimajo razvoj, cilji in smernice društva.
Torek, 7. februar 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 7. februarja 2012, ob 9.30.Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom ter dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so za otroke še posebej zanimive.Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GORNIŠKI VEČER
Gost Gorniškega večera bo tokrat Franci Savenc. Moderator: Borut Per-šolja. Vabljeni!
Četrtek, 9. februar 2012
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PETER MOČNIK: EKVADOR - potopisno predavanje Dežela, ki diši po dobrih in srčnih ljudeh. In po soncu. Dežela neskončnih peščenih plaž, morja in sadja. Dežela, kjer je sanjati dovoljeno. Ali v deževnem gozdu ali ob obali ali pa v mističnih andskih dolinah ^ prav tam, kjer letijo kondorji, bruhajo vulkani in živijo ženske s klobuki. Ekvador je dežela poljedelcev,staroselcev pa tudi modernega mestnega vrveža. A prav zato skrivnostna in polna presenečenj. Vabljeni na potopisno predavanje EKVADOR, ki bo v četrtek, 9. februarja 2012, ob 19. uri!
Petek, 10. februar 2012
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO
Animatorka: Lidija Smerkolj Turšič
Vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija v povezavi s knjigo otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO poteka pod vodstvom animatorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost!
Želvino bralno popotovanje v Knjižnici Domžale
Želvino bralno popotovanje je nagradna igra, kjer 12 zbranih žigov prinese nagrado. Čas pridobivanja žigov je do konca aprila 2012. V nagradni igri lahko sodelujejo le člani Knjižnice Domžale.
Žige lahko v Knjižnici Domžale pridobite z različnimi dejavnostmi: z izposojo leposlovne knjige, z izposojo poučne knjige, z izposojo neknjižnega gradiva, z izposojo nahrbtnika Pravljični potepin ali Čudežni kovček, z izposojo knjige, kjer nastopa želva, s samostojno izposojo, z naslovom najljubše knjige, z risbico knjižnice, z obiskom prireditev za otroke (lutkovne predstave, delavnice, ...), s prebiranjem pravil lepega vedenja v knjižnici, z ogledom razstave v knjižnici ter pridobitvijo članske izkaznice.
Zgibanko za zbiranje žigov lahko dobite v Knjižnici Domžale ali si jo natisnete s spletne strani www.knjiznica-domzale.si.
OBJAVLJANJE KULTURNIH DOGODKOV
V kolikor želite, da je tudi vaš kulturni dogodek objavljen v Koledarju kulturnih prireditev v prihodnji številki Slamnika, pošljite spodaj navedene podatke o dogodku na: cveta.zalokar@guest. arnes.si najkasneje do 31. januar a 2012 do 12. ure (velja za dogodke od 10. 2. do 2. 3. 2012 .
Informacije naj obsegajo: datum in uro prireditve, kraj prireditve, slov pr
turnem koledarju bomo objavljali le kulturne prireditve v ožjem
žanr, naslov prireditve, kratek opis (dodatni podatki). V kul-
pomenu, med katere ne bomo šteli npr. seminarje, zaključene prireditve, na katere obiskovalci niso vabljeni ^ Vsak od organizatorjev za posamezno številko pošlje tudi po eno fotografsko priponko, ki jo bomo objavili glede na potrebe - zapolnitev prostora.
Naj ne mine dan brez knjige
Zimski dnevi so bili včasih namenjeni branju in pogovorom. Kaj pa danes?
Vzemite si čas za knjigo. Tokrat vam predstavljam knjige Založbe Mladinska knjiga. Majda Koren: Mihec Zgodbe o tretješolcu Mihcu so bile prvič objavljene v reviji Ciciban in so namenjene najmlajšim bralcem. Mihčeve prigode govorijo o vsakdanjih otroških težavah in skrbeh, o najljubših rečeh kot je telovadba, zoprnem poslušanju maminega in očkovega prepiranja, bralnih vajah, počitnicah pri dedku in babici. To so zgodbe o fantu, ki ima dve postelji in dva hladilnika. Chris Cleave: Druga roka V zbirki Roman je izšlo delo Druga roka, izjemno in pretresljivo branje, ki bo pritegnilo širok krog bralcev. O knjigi pravzaprav ne smem govo-
riti, kajti vsaka beseda lahko bralcu odvzela delček bralnega užitka. Gre za šokantno in novo pripoved angleškega pisatelja, ki je v ZDA izšel pod naslovom Čebelica in hitro postal številka 1 na lestvici New York Timesa. V Veliki Britaniji se je prav tako zavihtel na sam vrh knjižne lestvice Sunday Timesa, prislužil pa si je tudi nominacijo za Costa Book Awards. To je pisateljev drugi roman. Avtor je do doslej delal kot natakar, mornar, učitelj pomorske navigacije, spletni pionir in novinar. Gotovo bo knjiga spremenila bralčev odnos do beguncev, ljudi iz tretjega sveta, ki v Evropi iščejo prostor zase. Chicago Tibune o knjigi pravi: »Električno Prosim, nikar se ne bojte, da gre za dolgočasen globok roman s sporočilom - to je napeta zgodba o dveh pogumnih ženskah, ki zmagoslavno preživi-
ta.« The Independent pa dodaja;
»Šokantno, vznemirljivo in nadvse ganljivo branje.« Emma Donoghue: Soba
O knjigi sem poiskala nekaj odzivov. »Soba ni kriminalka, a ves čas vleče na naslednjo stran, ni srhljiv-ka, a skoraj ne pusti dihati, in ni eksistencialni roman, pa bo vseeno spremenil vaš pogled na svet,« sporoča Samo Rugelj. »Soba se prebere na dušek. Po zadnjem stavku se ozreš naokrog: svet je isti, toda ti se počutiš drugače in ta občutek te preveva še dneve,« pravi Audry Nif-fenegger, avtorica Zene popotnika v času. Čeprav srhljive okoliščine pripovedi odražajo grozo resničnih primerov ugrabitev, na primer Elisabeth Fritzl in Natasche Kampusch, se je pisateljici uspelo izogniti senzacionalizmu. Namesto tega je spisala prefinjen slavospev mate-
rinski ljubezni in volji do življenja. Cormac McCarthy: Krvavi poldnevnik
Na straneh Mladinske knjige piše: Krvavi poldnevnik ima dve žanrski oznaki: vestern in grozljivka. Zgodba o lovcih na indijanske skalpe v Teksasu ob mehiški meji v sredini 19. stoletja, ki jih vodi človeška pošast, imenovana Sodnik, in biblični slog McCarthyjevega pisanja sta njegov roman postavila na prvo mesto lestvic »najboljših grozljivk vseh časov«. Krvavi poldnevnik velja za kultno knjigo, še več, za enkratno bralsko izkušnjo groze, lepote, norosti človeka, ki se še stopnjuje, ko se tolpi pridruži 14-letni otrok in začne zgodba drveti k pretresljivemu, mitičnemu koncu ^ Romana Ni dežela za starce in Cesta, ki je bila ovenčana s Pulitzerjevo nagrado, sta Cormaca McCarthyja
povzdignila v živega knjižnega klasika. Krvavi poldnevnik pa s surovostjo in nežnostjo proze še najbolje prikazuje bizarni, apokaliptični svet, v katerem se McCarthy in njegovi bralci vedno znova srečajo.
Ernest Hemingway: Starec in morje
Znova lahko posežete po knjigi Starec in morje, ki jo je Hemingway leta 1951 napisal na Kubi in zanjo prejel Pulitzerjevo nagrado za literaturo. Zgodba o ribiču San-tiagu, ki daleč na morju ujame ribo mečarico, je tenkočutna pripoved o izjemni moči ribičeve volje in alegorija protislovja med željo po življenju in boju ter staranjem in onemoglostjo. Starec se sreča z življenjem in neskončnim morjem, moč z nemočjo, spokojnost z divjo nevarnostjo. Darilna izdaja je
opremljena z ilustracijami mladega in perspektivnega slikarja Mateja Stupice.
Urška Lunder: Odprto srce
Avtorica knjige je zdravnica, ki jo je dogajanje ob očetovem umiranju navdihnilo za preobrat na njeni poklicni poti. Posvetila se je paliativni oskrbi, novi veji medicine, ki obravnava probleme ob na-predovani bolezni, ko zdravljenje ni več mogoče in se bolni s svojimi bližnjimi srečuje s celo vrsto težav in eksistencialnih vprašanj. V knjigi razkriva najbolj intimna doživetja ob koncu življenjskih poti iz bogatih izkušenj v domačem okolju, v bolnišnicah in tudi v drugačni kulturi v tujini.
Tatjana Kokalj
20. JANUAR 20I2
kultura
15
3. koncert 14. sezone koncertnega abonmaja
Dunaj in Buenos Aires z valčki, tangom _ na maratonskem koncertu
V Domžalah lahko že po tretjem koncertu glasbenega abonmajskega ciklusa KDFB beležimo številne presežke: prvi, ki so ostali konstantni ali pa se njihove vrednosti še zvišujejo, so kvalitativni. Drugi pa so zdaj postali še kvantitativni, saj se je na prvem od obeh napovedanih koncertov zgodil precedens vseh dosedanjih: kajti četrtkov prvi koncert od dveh napovedanih pod zaporedno številko 3 (22. dec. 2011) se je razpotegnil na skoraj tri ure in tri četrt muzike, s tem da smo v polno zasedeni (razprodani!) dvorani sedeli več kot štiri ure in pol, saj je imel koncert kar dva odmora in je bil spet pod umetniško taktirko odličnega klarinetista Mateja Bekavca tako rekoč enovito in inovativno glasbeno dejanje. Lahko bi celo rekli, da se omenjeni domžalski glasbeni ciklus po svoji kakovosti in dolžini približuje nekdaj najbolj povednemu (ex-ju-goslovanskemu in pred desetletji edinemu mednarodnemu glasbenemu festivalu v Dubrovniku), saj so bili tudi tam koncerti in recitali solistične in komorne glasbe v atriju Knežjega dvorca in palači Sponza podobno razdeljeni na tretjine: po dveh enakih rednih delih ali enem enovitem v glavnem delu, so sledili še dodatki, ki jih je bilo najmanj še za zadnjo tretjino. Tukaj v Domžalah, je bil tudi po taki dolžini in vsebinski polnosti še vedno prostora celo za dodatek. Pa pojdimo lepo po vrsti, saj je bilo na tem koncertu ob številnih odličnih naših in tujih izvajalcih nemalo prostora za glasbo, ki so jo napovedali v iztekajočem se decembru:
med Dunajem in Buenos Airesom so bili to plesi in pesmi od valčkov, polk in tangov pa vse do ostale vesele muzike.
Začelo se je z Vojaškim maršem D. 733 F. Schuberta v klavirskem duu Aca Biščevica in Tilna Bajca, nadaljevalo pa iz opusa istega avstrijskega romantika s (5) Izvirnimi plesi z našim odličnim in očitno več kot disponiranim klarinetistom M. Bekavcem in njegovim nemškim kolegom, spet odličnim nemškim kitaristom Klausom Jäcklejem; tega z naših odrov v najbolj bleščečih (glasbenih) letih ljubljanskega poletnega Festivala že poznamo. Sledil je Schubertov Ländler s pianistom A. Biščevicem, ki se ravno na domžalskem glasbenem odru v zadnji sezoni vzpenja v novo zvezdo; ne samo s tem Ländlerjem kot neke vrste neformalnim predhodnikom valčka, kajti to je na svojem tokratnem vrhuncu večera A. Biščevič kasneje dokazal še kot pevec-tenorist. J. Lannerja Haimbacher Walzer pa je že bil v rokah in glasbi treh violinistov: Božene Angelove, Žige Faganela in Nine Pirc in kontrabasista Janeza Av-šiča; več kot ogrevanje za naprej! Biščevičeva (visoka!) tenorska arija italijanskega sužnja Lindora iz prve Rossinijeve komične opere Italijanka v Alžiru je bila ob klavirski spremljavi T. Bajca zagotovo vsaj ena od zvezd tega večera! Dva (violon)čela, Martin Sikur in Gregor Fele, pa sta se pod tem pomenljivim naslovom predstavila s tremi Dui (za dva baritona ali bariton in violončelo ?) F. J. Hay-dna. In zaključek tele prve ure med
Dunajem in Buenos Airesom: seveda še vedno na Dunaju in to z Beethovnovim klavirskim Triom, op. 11 v B-duru, » Gassenhauer««, saj je napisan za klavir in klarinet ali violino in violončelo. V odlični izvedbi smo ga tokrat slišali s pianistom A. Biščevičem, klarinetistom Aljažem Begušom in vio-lončelistom Tilnom Artačem; več kot korektna, ne: odlična izvedba vsakega od posameznikov in z (do) končno odlično komorno soigro. V drugem delu, po prvi pavzi pa še glasba F. Schuberta, S. Rahmani-nova v priredbi F. Kreislerja, D. Šostakoviča, M. Ravela, A. Weberna, R. Straussa (tudi v prir. Franza Hasenohrla) in Alfreda Neumanna. Odličen prvi nastop še bolj odličnega nemškega godalnega Kvarteta ARRIAGA iz Leipziga (Aitzol Iturriagagoitia, Rodrigo Bauza, Miguel Angel Lucas in Damien Ventula), do ne preveč bleščečih nastopov pianista Jureta Goručana (S. Rahmaninov/F. Kreisler in M. Ravel) pa ponoven blesk treh naših instrumentalistov (Jerca Novak/flavta, A. Beguš/ klarinet in A. Biščevič/klavir) v dveh spletih Šostakovičevih valčkov, Webernovega Lansamer Satza v izvedbi našega »ad hoc« godalnega Kvarteta: Mojca Menoni Sikur, Irina Kevorkova, Natalija Smoli-na in M. Sikur. Bližal se je zaključek tele 2. tretjine koncerta, zato spet dve več kot uspešni skladbi: še ena arija »našega domžalskega tenorskega asa« A. Biščeviča in pianista T. Bajca, arija italijanskega pevca iz Straussove opere Kavalir z rožo! In finale kot finale: prired-
ba Franza Hasenohrla popularne Straussove simfonične pesnitve Till Eulenspiegel, op. 28 z novim (in-štrumentalnim) consortom; v grotesknem musicalu »Einmal anders!«« so v kvintetu igrali: B. Angelova/ violina, J. Avšič/kontrabas, A. Be-guš/klarinet, Milan Nikolic/fagot in Mihajlo Bulajic/rog. Šlo je za še eno (novo) reinterpretacijo, nove, mlade poustvarjalne poglede na glasbo, ki je pri nas tudi še nismo slišali. In še zadnja tretjina oz. zadnja dobro uro trajajoča »doza« tega koncerta: od Alfreda Neumanna, prek Astorja Piazzol-le, Luigija Boccherinija, do Fritza Kreislerja, Maxima Diega Pujola do dodatka, do nesmrtnega tanga, kajti končno smo le prispeli prek le-tega do južnoameriškega oz. argentinskega Buenosa Airesa; spet z odličnimi ansambli in solisti, kot smo jih že slišali: kitarista Jackleja in klarinetista Bekavca, godalnega Kvarteta ARRIAGA, klarinetno-klavirskega para Bekavca in Bišče-vica, že omenjenega »novega« godalnega Kvarteta (Menoni-Sikur, Kevorkova, Smolina in Sikur) do sklepnega »uradnega« konca s kitaristom Jacklejem in klarinetistom Bekavcem; in še edini dodatek, ki je nastal kot nekako za »ad hoc« zasedbo inštrumentalnega none-taq, sestavljenega z že poznanimi mladimi slovenskimi glasbeniki, ki jim ob očitnem soočenju s kruto in perfektno glasbeno reprodukcijo dana edinstvena možnost in priložnost, da le to izbrusijo čisto do konca.
Zaradi vsega tega tu komaj čakamo še naslednji, 2. verzijo tega 3. koncerta, ko sta samo en dan kasneje napovedana samo dva izvajalca: omenjeni odlični nemški godalni Kvartet ARRIAGA in kdo spet: naš klarinetni as Mate Bekavac (23. 12. 2011).
Dr. Franc Križnar
koncert za »izven« v kdfb s kvartetom arriaga in matejem bekavcem Slovo v zraku (koncert ob slovesu starega leta)
Odlični umetniki, ki smo jih spoznali že na 3. koncertu glasbenega abonmaja KDFB: godalni Kvartet Arriaga (Aitzol Iturriagagoitia in Rodrigo Bauza-violini, Miguel Angel Lucas-viola in Damien Ven-tula-violončelo) - poimenovan po španskem skladatelju Juanu Criso-stomu de Arriagi (1806-1826), ki je imel kot 20-letnik že pri 18 letih za seboj kar tri godalne kvartete, je skupaj z našim odličnim klarinetistom Matejem Bekavcem tokrat (23. dec. 2011) odigral dvoje inštrumentalnih Kvintetov s klarinetom in za konec kot (edini) dodatek še Boccherinijev Kvartet.
Dramaturgija tokratnega koncerta je bila sicer od napovedane postavljena malce »na glavo« (Bocche-rini, Mozart in Reger), pa vendar se je potem tudi zaporedje Reger-Mozart-Boccherini izšlo več kot odlično. Odlični leipziški godalni kvartet pa je bil pri tem samo osnova, tisto »tehnično pomagalo«, ki je potem vsej peterici služilo samo za
odskok v muzikalne višave. Te smo potem poslušali skozi ves večer. Ze opus Maksa Regerja (1873-1916) je zelo naklonjen tako godalom kot komorni glasbi in tudi klarinetu; saj ima ta nemški romantik za seboj kar tri sonate za klarinet in klavir. Njegov Kvintet v A-duru, op. 146 (iz leta 1916) je poln romantične radoživosti in kontrastov, skupne soigre in številnih protiiger, skratka romantika na višavah. Poglobljeno muziciranje celotne peterice se je že takoj izkazalo za uigrano telo in kar se je potem v vseh štirih kontrastnih stavkih samo še stopnjevalo, dograjevalo in nadgradilo. Skoraj zadnji skladateljev opus iz njegovega zadnjega ustvarjalnega in življenjskega leta pa hkrati pomeni neke vrste apoteozo vsega dotlej. Vseh pet instrumentalistov je dodobra podredilo svojo individualno igro v izjemno soigro, pri tem pa je Bekavčev klarinet v vseh registrih in z maksimalno »piano« igro omogočil vse najbolj natančne
odtenke komorne soigre. Čeprav je šlo za neke vrste sožitje našega umetnika s tujci, to še zdaleč ni bila nikakršna »ad hoc« igra, skupina ali ansambel: to je bila vrhunska soi-gra štirih godalcev s pihalcem. Še bolj tenkočutno so se vse navedene finese nadaljevale v Kvintetu za klarinet in godalni kvartet v A-du-ru, KV 581 Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) iz leta 1789. Tudi to 4-stavčno delo s kontrastnimi oznakami tempov je izzvenelo v vsej polnosti z odra Tomče-ve dvorane KDFB. Gre za povsem drugo muziko, kot pa smo jo slišali v Regerju, pa še vedno za muziko, v kateri je spet omenjena peterica našla ravno pravšnje izzive in tudi v tem Mozartu odlično razmejila svoje moči: po 40 min. Regerja, zdaj še 35 min. Mozarta; kar zagotovo vse skupaj ni »mačji kašelj«. Pa pri vsem tem sploh ni bilo niti ene napačne note, niti ene napačne fraze, niti enega narobe tonskega razmerja v vseh njegovih razsežnostih.
Skratka: klarinetista Bekavca in vse štiri godalce Kvarteta Arriaga bi si odslej lahko vzeli za nov standard tovrstnega muziciranja Regerjeve in Mozartove komorne glasbe. In to še ni bilo vse, kajti godalci sami so za edini dodatek zmogli še enega izmed 91 godalnih kvartetov Italijana Luigija Boccherinija (1743-1805). Prefinjeni in dognani godalni soigri spet ni bilo kaj dodati, kaj šele oporeči. Gre za Kvartet, gre za izvajalce in spored, ki je v obeh dnevih (odlične solistične in komorne) igre v Domžalah zaslužil krono našega srebrnega, če ne kar zlatega abonmaja ljubljanskega Cankarjevega doma. Pa se pri vsem tem niti z enim samim taktom (zdaj celo brez takta slovenske glasbe!) ni premaknil z domžalskega glasbenega odra še kam drugam? Vsaj po slovenskem prostoru bi bil tega več kot vreden.
Dr. Franc Križnar
studijski krožek za pripravo muzejske zbirke gre naprej
Slamnikarska zbirka se dopolnjuje in širi
Študijski krožek za pripravo sla-mnikarske muzejske zbirke, ki je s svojim delom v pomladi 2011 začel s ciljem, da v Domžalah dobimo muzej ali vsaj muzejsko slamni-karsko zbirko počasi, a zanesljivo hiti k postavljenemu cilju. Ce smo se sprva z obiski drugih podobnih zbirk, obiskom naravoslovnega muzeja, zbiranjem osnovnih informacij, predvsem učili in spoznavali tematiko, je v nekaj naslednjih mesecih pred nami konkretno delo. Godbeni dom Domžale, ki je sam po sebi del kulturne dediščine našega mesta in občine, je že odprl
svoja vrata in njegovi prostori se počasi pripravljajo na sprejem prvih obiskovalcev, ki si želijo ogledati sla-mnikarsko zbirko, si ogledati katero od prireditev, ki jih v Godbenem domu ne bo manjkalo, sodelovati v delavnicah, si pogledati spletno stran, dobiti v roko katero od publikacij ali biti navzoč na katerem od predavanj. Vse to in še več bo ponudil v prihodnje naš godbeni dom in prepričani smo, da bodo nad njegovo novo ponudbo navdušeni vsi, tudi mladi, ki jim pripravljamo pravi strip o slamnikarstvu. Z prikazom zgodovine slamnikar-
stva, predvsem na našem območju, smo izpolnili dolg do generacij, ki jim je bilo slamnikarstvo način življenja. Ohranjali bomo kulturno dediščino, krepili identiteto, predvsem pa bomo v okviru kolektivnega spomina poskrbeli, da se bodo spomini na ta pomemben del zgodovine našega območja ohranjali med
generacijami in znotraj njih. Spoštovani bralci in bralke! Študijski krožek še vedno vabi k sodelovanju pri pripravi zbirke ter se ob tej priložnosti zahvaljuje Ivu Kokalju in njegovi ženi ter družini Vlada Flerina za podarjeno gradivo.
Vera Vojska
V

16
kultura
20. JANUAR 2012
SE zadnjic v letu 2011: MENACENKovA domačija
Decembrski praznični dnevi z Dušico Kunaver
Spomin na decembrske praznične dneve je v Menačenkovi domačija, ki bo zaradi prenove zaprta do februarja, v decembru obudila Dušica Kunaver, ki jo je strokovna sodelavka Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Katarina Rus Krušelj, predstavila kot profesrico angleščine in ruščine, predvsem pa kot kulturno publicistko, odlično poznavalko ljudskega izročila, avtorico blizu 100 knjig in dobitnico številnih priznanj.
Nato pa smo obiskovalci Menačen-kove domačije doživeli večer, kot jih najbrž pomnijo le naše babice. Najprej smo izvedeli, da je našo sogovornico za zbiranje ljudskega gradiva navdušil oče, da je skrbna zbirateljica šeg letnega in življenjskega kroga,
da ji ni nepoznano tudi področje turizma, predvsem pa je iskreno priznala, da rada pride v Domžale, kjer je vedno lepo sprejeta. Skupaj smo se podali tisočletja nazaj in še enkrat več dobili potrdilo, da Slovenija ni čisto navadna dežela. Na naših tleh so namreč našli najstarejšo piščal na svetu, tudi najstarejše kolo je z našega območja, omenila je mostiščarje in še kakšna samo slovenska znamenitost bi se našla, zato naj bi po mnenju gospe Dušice Evropa prišla k nam, ne pa mi vanjo. zvedeli smo, da imajo naše šege, tudi decembrske, temelje pred stoletji in tisočletji, vseskozi je bila pomembna narava, posebej sonce, vedno mlado sonce, o katerih govorijo reki in pesmi. In smo za-
peli. Najprej Pojmo na Štajersko, gledat kaj delajo in se pogovarjale o kozolcih, o pravih biserih, ki se izgubljajo, pa so vendar pomemben del zgodovine našega naroda, lepo postavljeni in pravzaprav neuničljivi, kot je slovenska pesem. V prijetno topli Menačenkovi domačiji je zazvenela ljudska Dekle je po vodo šla na visoke planine. Nato pa pogovor o decembrskih šegah in navadah. Gospa Dušica nas je opozorila na različne običaje posameznih praznikov - od sv. Martina, ki sicer spada še v november in je jesenski pust, do štirih adventnih nedelj ^ Kaj ti je, deklica, smo zapeli in prišli do sv. Štefana, ko imajo konji kot edine živali svoj praznik. Tudi o pletenju kit in predenju, kamor je spadala zapeta Le predi, dekle predi, smo govorile in se spomnile reka: Le tisto dekle kaj velja, ki obleko domačo ima. Le sekaj, sekaj smrečico nas je opozorila na drvarjenje, pa tudi na prijetne kmečke večere ob topli peči, harmoniki, manjkal je le še kakšen gospodar s svojimi pripovedmi, pa bi bil zimski večer še lepši. December je teman mesec, pa poln svetlih praznikov in dobrotnikov, posebej o Miklavžu smo govorili, pa o sv. Luciji, ko je treba posejati žito, da bo pravočasno vzklilo. Najbolj poznani so nam božič, silvestrovo in konec praznikov, ko pridejo sv. trije kralji. Vmes smo spraševali o božičnem drevescu, ki vedno prinese nekaj dobrega, pa o tepežkanju in zaključili s tisto, ki jo imamo vsi radi: Al' me boš kaj rada imela. Pesem je privrela iz srca, spet smo bili mladi in ljubljeni, večer z Dušico Kunavar pa je bil še en dokaz, kako prijetno preživiš zimski večer in si srečen. jeto 2011 se je v Menačenkovi domačiji zaključilo s sobotno ustvar-jalnico in čajanko z zeliščarko Metko Maček.
Nasvidenje v februarju!
Vero Vojska
anton komat
Nova knjiga o varuhih Vrbovega loga
kulturno društvo vir pri domzalah in krajevna skupnost toma Brejca vir
V novo leto s Sašom Hribarjem
»Obeta se vam smešen, zabaven in čustven večer za zaključek leta«, sta v povabilo na novoletno predstavo Sašo Hribar Show zapisala Kulturno društvo Vir pri Domžalah in Krajevna skupnost Toma Brejca Vir, ki sta nas povabila v Kulturni dom na Viru na novoletno predstavo. Pred začetkom prijetnega večera nam je predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir Aleš Tekave, v novem letu zaželel zdravja, sreče, miru, dobre volje in optimizma, ob koncu pa se mu je pri voščilu pridružila predsednica Kulturnega društva Vir pri Domžalah Saša Lavrič, ki je Sašu Hribarju v zahvalo in spomin podarila knjigo o šestih desetletjih uspešnega dela gledališča pod kozolcem.
Gost Sašo Hribar se nam je predstavil v čisto drugi luči, kot smo ga običajno vajeni, pa nas kljub temu v skoraj dveh urah razmišljanja o lastnem življenju in posnemanju petja najbolj znanih slovenskih in tujih izvajalcev navdušil. Začel je z razmišljanjem o vplivu aplavza na uspešnosti igralcev in estradnikov, nadaljeval pa pred nekaj več kot petdesetimi leti s svojim bojem za zmago v spočetju in rojstvu 19. marca 1960. Ta boj je bil temelj njegove življenjske poti. Potem smo skupaj z njim preživeli njegova posamezna obdobja: v osnovni šoli, spomine nanjo je pospremil s pevcema Marjanom Smodetom in Andrejem Ši-frerjem, pa skozi srednjo šolo, ki jo je zaključil z maturitetnim spričevalom iz Skopja s samimi petkami. Zal mu ta uspeh ni pomagal pri vpisu na
medicino, pač pa je pristal na anali-zni kemiji, ki mu nikoli ni delala težav. Vmes pa pesem Johna Denverja, problem branja poročil - ta je sicer moral brati, a tako, da ni vedel, kaj bere, začetek rednega dela na RTV, kjer dela skoraj ni. Zato od tod samo lepi spomini, tudi na »kadrovskega« Vlada Kreslina in njegovo ^ tisto muco še imate, gospa, tista bila je res ^
Seznanil nas je z osnovnim menijem intelektualcev: pivo, pelinkovec in cigareta ter delovno potjo, vseskozi tesno povezano z RTV, kjer vzamejo vsakogar, pa tudi smolo, ki mu je preprečila diplomo. Salve smeha je izvabljal z imitiranjem
a
Slaščičarna Lencek
Z vami in za vas že več kot 70 let!
T: (01) 72151 52 www.slascicarna-lencek.com
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.

Sandija Čolnika, Oliverja Mlakarja, Branka Duriča, Vlada Ambro-žiča, pozabil ni na Janeza Janšo in še koga ter intervjuji - tudi, a zelo kratko, o aktualni politični tematiki, da se ne bi jezili oz. žalostiti. Vmes so nastopili znameniti svetovni pevci, ki jih je povabil prisotni župan Toni Dragar, gost pa imitiral tako uspešno, da bi včasih mislili, da poje na playback. Pa ni. Na glasni zadnji aplavz je dodal še delček prijetnega humorja in se poslovil v želji, da vsi skupaj lepo preživimo leto 2012.
Domov smo odhajali nasmejani, zadovoljni z iskreno izpovedjo življenjske zgodbe Saša Hribarja, ki nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, pač pa tudi glas, ob poslušanju katerega se je marsikomu naježila koža. Hvala organizatorjem za prijetno kulturno slovo od starega leta, vsem pa želja predsednice KD Vir: »Veliko lepih trenutkov v doživljanju raznovrstnih kulturnih ustvarjanj v letu 2012.«
Vera Vojska
Že nekaj časa naš sokrajan, sicer pa samostojni raziskovalec, publicist, predavatelj, borec za naravo in njen varuh. In vse bolj pisatelj. Na knjižnem sejmu je novembra predstavil svojo novo knjigo Varuhi Vrbovega loga. Mladinski roman, namenjen mladim, a nikakor ne samo za njih. Večplastna knjiga o ekološkem ozaveščanju, o dediščini in izročilu prednikov, sanjah in mističnih straneh sveta, prijateljstvu in ljubezni, sobivanju med generacijami, pravljica, v kateri zmaga dobro nad zlim in upanju, da otroci lahko ustvarijo boljši svet. Knjigo sva v začetku decembra prestavila tudi na pogovoru v Knjižnici Domžale. Tako je nastal tudi pričujoči pogovor.
Po lanski uspešnici Fridinih zgodb
V	zrcalu narave spet knjiga za mlade bralce. Zakaj?
Refleksija in sugestija sta bili dani s strani učiteljic na osnovnih šolah. Pedagoška fakulteta je organizirala skupino predavateljev, da smo naredili program ekološkega opismenjevanja. Gre za nove pedagoške metode, kako se ekologija predstavlja otrokom. Mislimo, da ko imamo ločeno zbiranje odpadkov, ugašanje luči in zapiranje pip, da smo ekološki. To ni nič. Sugestija je bila, da otroci nimajo kaj brati, da nimajo zgodb s tega področja. Zato sem že lani napisal knjigo V zrcalu narave, ki je skozi zgodbe namenjena osnovam sobivanja človeka z naravo in s sočlovekom.
Knjiga Varuhi Vrbovega loga je bolj zahtevna, gre za spoj magičnega realizma Južne Amerike in trilerja, kot ga poznamo v zahodnem svetu. Gre torej za napeto ekološko zgodbo, ki prehaja iz preteklosti v prihodnost. Gre za sporočilo naših prednikov in njihova izročila skozi dogajanje v sedanjem času, skozi travme in dileme, ki jh imamo v teh kriznih obdobjih.
Glavni junaki knjige so otroci. Kaj si spoznal med svojim delom z mladimi?
Da so otroci upanje, da bo svet drugačen. Vrbov log je neka simbolika, v zgodbi je to del narave, del rečnega ekosistema, a gre za to, da ima vsak od nas svoj vrbov log, tisti del divjega človeka v sebi - divje ženske, divjega moškega, del divjine naših prednikov in da ta izročila morajo iti naprej.
Kako bi opisali svojo novo knjigo?
Gre za sodobno zgodbo, ki se prepleta s preteklostjo. V zgodbi je izročilo naših prednikov na prvem mestu, kajti kdor pozablja zgodovino, svet naših prednikov, ni vreden prihodnosti, saj je ne bo znal kreirati. Ravno skozi manipulacijo, ki se danes dogaja v svetu, smo razbiti v prah posameznikov. Tudi čas je razbit, reduciran na sedanji trenutek, v katerem nas bombardirajo z aferami, katastrofami, nesrečami. To mletje časa in prostora nikakor ni v podporo preživetju danes. V knjigi gre za obnovo odnosa do prednikov, ki vodi kot most od tega, kar je bilo, do tega, kar naj bi bilo.
Realnost zgodbe je svet, ki ga poznamo, pohlepen, pogolten, brez odnosa do narave. A v tem je tudi polno simbolike.
V	njej je tudi velika preizkušnja, ko hočejo pohlepneži uničiti Vrbov log in tam postaviti polnilnico vode. Otroci se uprejo, saj je to njihov svet, kamor se lahko umaknejo pred avtoriteto staršev, šole in oblasti. Otroci s svojo inteligenco in zvijačnostjo rešijo Vrbov log, s tem pa rešijo tudi sebe.
A realnost je prepletena s pravljičnim svetom. Tu so zgodbe, miti, legende, magična moč amuletov. Kdo je vam odkrival lepoto zgodb?
Imel sem deda. Moj ded je bil prav posebno bitje, mislim, da njemu dolgujem večino svojih sposobno-
sti, kajti bil je sijajen pripovedovalec zgodb. Že kot majhen otrok sem ga z velikimi ušesi in odprtimi očmi poslušal ure in ure. On me je tudi vodil na neskončna pohajanja po naravi, naučil me je opazovati, biti pozoren. Skratka, doma sem imel izjemnega pripovedovalca in to je ostalo. Potem človek skozi življenje išče ljudi, saj mu kar prihajajo nasproti, na veliko koncih sem jih našel. Sem pa ugotovil, da so najboljši pripovedovalci najbolj preprosti, odmaknjeni ljudje. Skoraj bi rekel, da je to obratno sorazmerno s stopnjo izobrazbe.
Rosalina, ženska polna modrosti, nam odkriva skriti pomen sanj. V čem vidite moč in pomen sanj?
Že kot otroku so mi velikokrat rekli, na primer v šoli, da nisem prisoten. Tega nisem jemal kot posebnost ali napako, s tem se nisem ukvarjal in tudi moji starši se niso. Vsem učiteljicam pravim, naj te svojevrstne otroke, ki jim včasih togi šolski sistem očita, da so preveč zasanjani, odmaknjeni, za božjo voljo, pustijo na miru. Naj prehajajo v svoj svet in nazaj, saj se itak vrnejo v to realnost, ki jo morajo zvoziti. Ne jim krast tega duhovnega potovanja.
Pri tem me je navdahnil Jung in njegove analize sanj. Pozabljamo na sporočila nezavednega. Tisto, kar je v nas nazavedno, nam zelo definira vsakdanje življenje in če smo zelo pozorni, kot sva prej govorila o pozornem opazovalcu narave in zunanjosti - gre za to, biti tudi pozoren opazovalec svoje notranjosti, vseh vzgibov, nagovorov, ki nam jih sporoča nezavedno. Zato je tega tudi veliko v zgodbi. To je neke vrste nagovor ali sporočilo ljudem: bodite pozorni, kaj se v vas dogaja, bodite pozorni na svoje neskončno vesolje, ki ga nosite v sebi in na sporočila nezavednega.
Vaši predniki so Vam pričarali magično plat življenja. Veliko ste potovali, spoznavali mnoge skrivnosti, tudi v knjigi so na primer omenjeni amuleti. Zakaj?
Živel sem v okolju, v katerem je bilo dosti magičnega. Obe moji babici sta bili dosti onostranski ali magični za stroga racionalna načela. Tudi predmeti, ki človeka varujejo, na primer amulet. Poudarjam, da je iz amuleta postal nakit v draguljarnah in zlatarnah, ampak mislim, da se vrača po neki drugi poti. Ljudje izdelujejo ročni nakit iz naravnih materialov in ga nosijo; tega sem veliko opazil, predvsem med mladimi. Kar pomeni, da se simbolna vrednost vrača.
Pravljice so sodobnemu človeku blizu, ob njih se vrača k svojim koreninam, so zapisane v njegovo dušo.
Knjiga je v bistvu roman, ki ima strukturo pravljice. Vedno sem trdil, da vsaka pravljica vsebuje več resnice kot vsa znanost, vse encikopedije tega sveta. Kajti pravljice nas učijo živeti. Podcenjevanje pravljičnega sveta je podcenjevanje najbolj kreativnih zamisli človeštva. Če gledamo situacijo danes: živimo v kriznem svetu, politiki nam nenehno nakladajo, da rabimo več znanja za večjo konkurenčnost, sam kot avtor opazujem: rabimo več domišljije za velike spremembe, znanja imamo dovolj. Znanj imamo dovolj za vse, ne premoremo pa poguma, da bi te spremembe uresničili. Zato sem trdno prepričan, da nam otroci v
tem romanu kažejo, kako je treba te spremembe uresničiti, da bo svet bolj prijazen do vseh, tako do otrok kot do odraslih.
Pomembno je tudi izročilo prednikov, dediščina, ki so nam jo zapustili. Kaj nam sporočajo?
V zgodbi je izročilo naših prednikov na prvem mestu, kajti kdor pozablja zgodovino, svet naših prednikov, ni vreden prihodnosti, saj je ne bo znal kreirati. Ravno skozi manipulacijo, ki se danes dogaja v svetu, smo razbiti v prah posameznikov. Tudi čas je razbit, reduciran na sedanji trenutek, v katerem nas bombardirajo z aferami, katastrofami, nesrečami. To mletje časa in prostora nikakor ni v podporo preživetju danes. V knjigi gre za restavriranje, obnovo, odnosa do prednikov, ki vodi kot most od tega, kar je bilo, do tega, kar naj bi bilo.
Pomembno mesto ima vrba in njena simbolika. Zakaj prav vrba?
Vrba je v spominu naših prednikov kot drevo večnega življenja. Ko vrbo, ki raste v gorskem svetu, narasla voda iztrga iz prodišča in nosi nizdolno -kjerkoli to deblo nasede, iz ležečega debla takoj poženejo korenine in se ustvari novo drevesce, ki gre spet v vertikalo. Res je eno najbolj vitalnih živih bitij v naši pokrajini.
Uničevanje Vrbovega loga, ki je tudi predmet te zgodbe, se danes na tragično žalost dogaja v Sloveniji.
Vsaka pravljica vsebuje več resnice kot vsa znanost, vse enciko-pedije tega sveta.
Nedolgo tega so ob reki Vipavi posekali pet tisoč (!) starodavnih vrb. To je eden največjih okoljskih zločinov pri nas, ki se je zgodil daleč od oči medijev, okoljevarstva, vse v neki fantazmi, da gre za reševanje poplavne varnosti države. Na mestih starodavnih dreves, ki so držala rečni breg, in ki so neko krasno pokrajino estetsko in tudi duhovno vzdrževala, imamo zdaj kanale, ki jih bodo be-tonirali z betonskimi koriti. Jasno, da bo ta voda hitro odtekla iz Slovenije, in bomo potem tukaj imeli katastrofalno sušo. Zato so vrbovi logi kot ostanki poplavnega gozda in kot ostanki starodavne tradicionalne krajine, tako pomembni. So največje jamstvo, da bo dovolj vode, da ne bomo trpeli suše, so simbolnega pomena za ekoregeneracijo slovenske pokrajine.
Kaj nam vsem želite sporočiti s knjigo?
Mislim, da vsak lahko najde svoj Vrbov log, tako odrasli kot otroci. Slovenija na srečo še ni tako gosto poseljena kot velemesta, kjer rabiš od blokov do prvega zelenja uro vo-žne z avtomobilom, tako da so kratke razdalje pri nas prednost. Vsakdo, kdor si želi, lahko najde svoj Vrbov log, glavna ovira smo starši. Pretirano skrbimo za varnost otrok, tako da živijo kot pod nekim steklenim pokrovom, kot sir, ki se ne sme raz-dišati. S tem jim jemljemo svobodo. Če to združimo z represijo države, ki otroke že v petem, šestem letu vrže v mlin koristnosti, poplave informacij, znanj, in jim krade otroštvo ... Vsebina te knjige je tudi poziv: pustimo otrokom njihovo svobodo, njihov svet, ne ga uničevati z grozljivkami sodobnega sveta.
Knjigo lahko naročite na e naslov : HYPERLINK "mailto:anton. komat@gmail.com" anton.komat@ gmail.com
Pogovarjala se je Cveta Zalokar - Oražem
20. JANUAR 20I2
kultura
17
25. božični koncert domzalskega komornega zbora v cerkvi marije vnebovzete v domZalah
Lepo božično glasbeno doživetje
Ena izmed tradicionalnih prireditev, ki že več kot dve desetletji Domžal-čanom in okoličanom polepša božični čas, je Božični koncert Domžalskega komornega zbora, ki je bil letos, tako kot vsa prejšnja leta, prav na božični dan v cerkvi Marije Vne-bovzete v Domžalah.
Glede na program se zdi, da so se pevci in pevke za svoj srebni koncertni jubilej še posebej potrudili in navdušili zbrano publiko, ki je napolnila cerkev. Začetki Dom-
žalskega komornega zbora segajo v leto 1987, ko je iz Domžalskega okteta prek mešanega okteta nastal Komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca. Za njim je zbor vodil Tomaž Pirnat, eno sezono Mitja Reichenberg, od leta 2007 pa pevke in pevce vodi Fernando Pablo Me-jias. Pohvalijo se lahko s številnimi odličnimi nastopi na mednarodnih in državnih tekmovanjih, predvsem pa so ponosni na sodelovanje na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer so na treh nastopih
vedno osvojili Zlato plaketo mesta Maribor kot eden od najboljših slovenskih zborov, in na sodelovanje na mednarodnem tekmovanju Naša pesem, kjer so osvojili srebrno plaketo.
Poleg kakovostnega petja smo bili deležni tudi prijaznih besed, ki nam jih je tokrat izrekel kar dirigent. Zaželel nam je, da bi nas v letu 2012 vodile poti dobrote, plemenitosti in osrečevanja ter poudaril, da je povsod žarek svetlobe, le videti ga je
potrebno. Posebej se je zahvalil vsej zvesti publiki, ki že 25 let spremlja koncerte in si zaželel, da bi ostali prijatelji tudi v prihodnje. Poslušalci smo se tokrat razveselili tudi spremljajočih godal Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, pa solista na kongah Roka Capudra, medtem ko je na orgle igrala Irena Zajec, zaploskali pa smo tudi flavtistki Margareti Pflaum. Posebej sta izstopala gostujoča pevca, sopranistka Kristina Bitenc in tenorist Martin Su-šnik, ki sta vsak zase, pa tudi v duetu skupaj z zborom pričarala praznično božično vzdušje, ki je svoj vrh doseglo s skupno izvedbo najbolj znane božične Sveta noč, blažena noč. Prav vsak od izvedenih pesmi, od katoliške himne Ubi caritas et amor do Božične noči, ustvarjalcev Mirka Renerja in Elizabete Kremžar, je pokazala visoko kvaliteto zborovskega petja, ubranost s solistoma in instu-mentalisti ter prav vsem prisotnim polepšala božični dan. Ta je bil še lepši, ker je jubilejnemu božičnemu koncertu sledilo prijetno druženje, pa tudi darilo, ki ga je bil vesel prav vsak obiskovalec.
Domžalski komorni zbor je namreč posnel zgoščenko z naslovom Prišla je lepa sveta noč in jo je kot letošnje darilo ob jubilejnem koncertu podaril vsem, ki so si to želeli. Božične pesmi so nam na njej zapeli prav z namenom, da vas spomnimo na božični čas, ki združuje milijone ljudi po vsem svetu, ki v srcu dobro mislijo.«
Res je, lanski božič je bil tudi zaradi jubilejnega koncerta Domžalskega komornega zbora, ki so ga ponovili v Ljubljani, lepši in prijetnejši. Hvala vam, spoštovani pevci in pevke ter dirigent, vsem bralcem Slamnika pa še njihovo voščilo, ki so ga zapisali na zgoščenki: »Torej vam za popotnico v vsakdan zaželimo misel smelo in veselo, saj ob njej se zmore vsako delo.«
Vera Vojska
iskrene čestitke za odlično premiero ter prijetno uro in pol smeha
KD Jožef Virk Dob: Častni povabljenec
Kulturno društvo Jožef Virk Dob je v letu 2011 ob otroškem abonmaju pripravilo dve premieri: predstavo Mucek Pikec in volk v izvedbi otroške gledališke skupine, odrasla skupina pa je konec leta uspešno zaigrala komedijo Častni povabljenec Scarniccija in Tarabusija. Priredil jo je Miloš Starbek, ki je odigral tudi eno pomembnejših vlog, predstavo režiral in posodobil ter postavil na sceno kulturnega doma.
Glavni junak ugledni gospod Leon (Peter Starbek) je v času krize brez dela. Socialne zagate premaguje s tem, da se kot častni povabljenec udeležuje slovesnosti, najraje porok, kjer je dovolj priložnosti, da se, odvisno od situacije, predstavlja kot nevestin oziroma ženinov povabljenec, in s polnimi žepi dobrot prihaja domov. Še posebej računa, da se bo socialno stanje njegove družine: žene Elvire (Marija Lesjak), hčerke Sare (Polona Ivanšek) in sina Roberta (Miha Kuhar) izboljšalo, ko na njegov predlog ugledni državljani, njihovi predstavnici sta vdova Jolanda (Barbara Ropotar) in podjetnica Lili (Vilma Hrovat), ustanovijo dobrodelni odbor za pomoč revnim. Leon postane njegov predsednik, odločen, da bo pomoč najprej dobila prav njegova družina. In tu se zaplete.
Ker je družina sicer revna, vendar premalo za kakšno veliko socialno pomoč, si preskrbi tetico Rožico (Katarina Kuhar), ki s svojimi nenavadnimi potrebami vedno razveseli gledalce. Del družine je že skoraj znamenita igralka Matilda, Leonova sestra (Ema Starbek Gregorič), ki z igro revne sorodnice nima težav. Novi situaciji se odlično prilagaja sosed Anton (Miloš Starbek), ki po potrebi nadomešča moža in očeta
Leonove družine - včasih kar malo preveč zares. Da bi bila zmešnjava še popolnejša, družina skrije Nika (Simon Reberšek), sina vdove Jolande, ki se mu kasneje pridruži še (mrtvi) Aleš (Tone Rogelj), ki naj bi ga Nik nenamerno ustrelil. Seveda ne gre brez Rajmonda, Jolandinega brata (Andrej Starbek), ki veselo zapravlja denar svojega nečaka Nika, za popestritev dogajanja pa imenitno poskrbita Leonov prijatelj Fredi (Marko Starbek) in poštar (Matija Osolin). Smeha ni ne konca ne kraja, obiskovalci skorajda sodelujejo z igralci pri ugibanju, kaj se bo zgodilo, in so nad predstavo navdušeni.
Dogajanje se ob koncu primerno komediji razplete - srečni konec naj ostane skrivnost - komedijo si je treba pač ogledati. Igralci in igralke, kar precej od njih smo na dobskem odru videli prvič, so sledili vodenju
režiserja Miloša Starbka, ki mu je strokovno svetoval Peter Militarov, za razsvetljavo in ton sta poskrbela Aleš Zendar in Pavle Orehek
Komični zapleti so zahtevali dobro igro, veliko mimike, usklajenih gibov, ne nazadnje od nekaterih tudi veliko besedila. Vsi po vrsti so bili imenitni, nekateri so ob tej priložnosti še enkrat več dokazali svoj igralski talent. Gledalci smo lepo tekočo predstavo sprejeli z veliko simpatije, se smejali ob igri in v pričakovanju vedno novih presenečenj in predstavo nagradili z dolgim aplavzom ter
jana kosec, ljubiteljska slikarka
Ali ni slikanje tudi odsev
življenja?
vrsto pohvalnih besed. Ob koncu smo vsi odigrali tudi vlogo častnega povabljenca, saj je Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki je medtem predstavo že ponovilo, pripravilo prijetno druženje.
Iskrene čestitke in hvala za res prijetno predstavo, ki v času krize, ki smehu ni naklonjena, vsaj malo človeka opomni, da se je mogoče smejati in za trenutek pozabiti vsakodnevne tegobe.
Vera Vojska
Prav za navdih božiča 2011 in novega leta 2012 sem spoznal spoštovano gospo Jano Kosec, ljubiteljsko slikarko, ki je razstavljala v hotelu Krona v Domžalah. Težko je opisati srečanje s človekom, ki sicer deluje zelo preprosto v pozitivnem pomenu besede, dejansko pa je genialen, kakor prav naša slikarka. Njeno predstavitev v hotelu Krona oziroma predstavitev njenih del je organiziral Darko Flis, velik prijatelj Krone in izredno znan Ihanec. Naj kar takoj povem, da je v krajšem kulturnem programu doživeto zapel pesem Angeli živijo zakaj ravno o angelih bomo izvedeli v nadaljevanju. Prisotne so bile med drugim njena mentorica dipl. slikarka Marija Mojca Vilar ter prav tako ljubiteljski slikarki Tatjana Zmavc in Katarina Trintelj, obe iz Domžal in prav tako ljubiteljska slikarka Tatjana Vidic iz Ljubljane. Sam osebno sem našo slikarko Jano pospremil z besedami arabskega filozofa Khalila Gibrana, ki je dejal: Življenje je tema, razen tam, kjer je zagon. In prav ta zagon je naravnost seval iz sicer skromnih slikarkinih pogledov^ in vsako delo je puhlo, razen tam, kjer je ljubezen. In po besedah sv. apostola Janeza velja, da, kjer je ljubezen, tam je tudi Bog. In slikarkin namen je bil med drugim prav ta trenutek, da s svojim delom, torej s slikanjem, hoče pokazati, kako čudovito naravo in vsa živa bitja, ki jih imamo priložnost videti, in zlasti ona osebno naslikati, nam je podaril Bog oz. naš Stvarnik, ki je ustvaril nebo, zemljo in vesolje, v katerem imamo možnost sobivanja. Sicer pa naj sama spregovori najprej o sebi in nato o njenem delu. GospaJana Kosec, najprej želim,da se našim bralkam in bralcem predstavite.
Sem torej Jana Kosec, rojena Šimenc, novembra 1970 v Stebljev-ku v Tuhinjski dolini, kjer sem tudi odraščala in se leta 1998 poročila v Domžale, kjer sedaj z možem in sinom tudi živim. Vse življenje sem rada nekaj lepega ustvarjala in risala. Nikoli pa si nisem priznala, da zmorem kaj več. Ko pa sem pred štirimi leti dobila ponovno močno željo do slikanja, sem pod vodstvom mentorice dipl. slikarke Marije Mojce Vilar naredila nekaj slik. Ali dovolite, da se ji ob tej priložnosti iskreno zahvalim za njeno odlično pedagoško vodenje in pomoč pri likovnem izražanju. Pri njej spoznavamo nove in nove razsežnosti likovne umetnosti. Z veliko delovno vnemo se učimo risanja in mnogih različnih slikarskih tehnik. Povezuje pa nas tudi druženje. Tu spoznavam čudovite ljudi, sorodne duše, ki me neizmerno bogatijo in ki so moji pravi prijatelji.
v kulturno umetniškem društvu jozeta karlovška organizirali božični koncert
Eroika navdušila v Domžalah
V četrtek, 15. decembra je Božični koncert tria Eroike z gosti po pričakovanjih izjemno uspel. Matjaž Robavs, Metod Zunec in Aljaž Farasin, so znova dokazali, kako očarati publiko. Predstavili so skladbe z novega albuma Življenje, skupaj z občinstvom pa prepevali tudi uspešnice s prvih dveh zgoščenk. Na odru se jim je pridružila primadona Helena Blagne, ki je povsem navdušila polno dvorano Komunalnega centra v Domžalah. S svojim glasom sta blestela tudi Alenka Gotar in Boštjan Bračič. Večer čudovitih
a
! ',1

Za zaključek so odlične pevke in pevci skupaj zapeli Sveto noč.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. februarja 2012. Rok za oddajo
prispevkov je v sredo, 1. februarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
glasov je pospremila mlada violinistka Tjaša Kastelic, študentka kon-servatorija za glasbo v Celovcu, in nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj, zato se ji zagotovo obeta bleščeča glasbena kariera. Da je bil koncert vreden ogleda, so dokazali obiskovalci, ki so napolnili dvorano Komunalnega centra v Domžalah. *** fotografije iz koncerta ***
Senta Avbelj, RTA
Ali lahko natančneje spregovorite o vaši slikarskih delih.
Slikam različne motive ^ Naravo, živali, angele, portrete. Moja likovna dela intenzivno ustvarjam že četrto leto, zato vam želim to tudi pokazati. Poudarjam, da to niso dela akademsko izobražene slikarke, ampak ljubiteljice slikarstva, ki v teh čudovitih trenutkih likovnega sveta iščem svoj in naš skupni svet.
Slikate slovenski alpski planinski svet; ali ste tudi planinka. Opazil sem tudi, da slikate divji živalski svet: od kje vam ta slikarski zagon?
Moj namen je prav ta trenutek, kakor praviš, da s svojim delom želim in hočem pokazati, kako čudovito naravo in vsa živa bitja, ki jih imamo priložnost videti in jaz osebno naslikati, nam je podaril Bog oziroma naš Stvarnik, ki je ustvaril nebo, zemljo in vesolje, v katerem imamo možnost sobivanja.
Ne morem pa spregledati vaše ljubezni do slikanja živali, ki jim s svojim čutom do risanja obudite življenjski dih: od kod črpate navdih za to?
Moj mož je lovec, lovec torej tudi divjih živali: s slikanjem pa jih hočem ponovno obuditi v življenje. Seveda sem tudi planinka, sicer pa, če lahko povem ob tej priložnosti, pa sem po poklicu trgovinski poslovodja, zaposlena pa sem v Mercator centru, ali niste bili že pri meni?
Slikate tudi angelske podobe, kakor npr. angela ljubezni, angela obilja ^ Potem stvarjenje sveta, ko ste )osebej vzpostavili dajanje rok ^
J a, angeli nas vodijo in usmerjajo. Bog je ustvaril Zemljo in sprašujemo se, zakaj smo poslani na Zemljo. Naj v tej zvezi povem, da je slikanje meni pomenilo tudi terapijo, ker sem imela kar občutne probleme s hrbtenico, in bolečine sem skušala nadomestiti z razmišljanjem, molitvijo in slikanjem.
Vse nas skrbi prihodnost človeštva, pa me zanima, kaj vi osebno mislite o tem.
Če pogledamo v zgodovino človeštva, zlahka ugotovimo, da se je človek že v prejšnjih časih ubadal z mnogimi težavami in se je tudi že spraševal, ali bo mogel preživeti nesreče in nadloge, ki so ga spremljale: povodnji, potrese, suše, vojske, lakote, bolezni in seveda svoje lastne zablode. Ko pa te težave iz preteklosti gledamo z očmi današnjega materializiranega človeka, ki misli, da vse ve in zna, bi nas kaj hitro zapeljala misel, da je to pač bilo in da je minilo, da danes pač lahko vse obvladamo, kjer smo umsko in materialno napredovali. To je delno res, vendar pa nam narava in zemlja vrnejo milo za drago, tako kot se mi obnašamo do narave in zemlje, tako se bo ona do nas. Vsak posameznik mora sam pri sebi spoznati, da je odgovoren za življenje in varstvo okolja in da to, kar imamo, ohranimo za naše prihodnje rodove. Upam, da boste v tem času, ko bodo te slike tukaj, uživali in da bi pogled nanje naredil lepše, bolj izpopolnjene dneve, ko bo zunaj bolj megleno in hladno.
Gospa Jana, prisrčno se vam zahvaljujem za vaše besede, vas in vse vaše toplo pozdravljam ter upam, da bodo vaše besede opogumile bralce k odgovornejšemu ravnanju glede odnosa z naravo. Zelim, da nam pri vsem tem pomaga Bog.
Ivan Kepic
18
kultura
20. JANUAR 2012
kulturno drustvo miran jarc skocjan zakljucilo se eno uspešno sezono
Dogodki, ki bodo že za naslednjo knjigo o uspešnem delu društva
Ob številnih kulturnih dogodkih, ki so bili del 15. poletnega kulturnega festivala Studenec 2011, je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan posebno skrb namenilo izidu knjige avtorja Velimirja Vulikiča, ki so jo pospremili s prijetnim kulturnim večerom v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, ter razstavi v Kulturnem domu na Studencu, ki so ji namenili dva prijetna nedeljska popoldneva. Če je bilo odprtje razstave bolj uradno, je bil njen zaključek prijetno druženje, s tisoči spominov na nekaj več kot 60-letno zgodovino društva,
predvsem pa v prepričanju vseh prisotnih, da so s sodelovanjem v društvu naredili nekaj dobrega.
O tem dobrem je veliko govoril voditelj večera Roman Končar, veliko pa so o tem govorile tudi pesmi Franceta Stražarja, ki so bile rdeča nit prijetnega večera, ki se je pričel s kratko predstavo o majhnem božičnem drevescu, ki bi bilo rado veliko. Vse niti predstave, v kateri so sodelovali najmanjši igralci, so bile v rokah Ajde Sokler. Glasen aplavz je pričal, da je predstava uspela in da
se vsi strinjamo, da je božično drevo, ne glede na velikost, vedno največje. Sledil je čudovit nastop prave umetnice Marjete Cerar, ki nam je ob strunah citrarja Tomaža Plahutnik ustvarila praznično vzdušje, sledili pa so kratki pogovori voditelja Romana Končarja, najprej s pesnikom, že omenjenim Francetom Stražarjem, pa pisateljem in avtorjem knjige Veljkom Vulikičem, ki nas je spomnil, da kar je, zapisano ostane, predvsem pa je govoril o pomenu in odmevu dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in letnega gle-
dališča doma in po svetu; na kratko je o svojem sodelovanju na Studencu razmišljal glasbenih Tomaž Habe, Vera Vojska je na kratko povedala, kako nastajajo prispevki za časopise, mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale, pa je še enkrat več govoril o ponosu nad opravljenim delom v občini. Zanimiv je bil tudi pogovor z Matjažem Brojanom, publicistom in novinarjem, ki je vse prisotne presenetil s staro pesmijo iz leta 1877, nasmeške na obraz pa je zarisal z razmišljanjem, česa vsega na svetu ni. Vmes pa melodije citrarja in tudi skupna pesem, ki je poživila kulturni večer. Uradni del se je zaključil z voščilom, ki mu je sledilo prijazno brskanje po albumih in drugih dokumentih iz več kot 60-letnega dela društva, predvsem pa želja, da se tudi v prihodnje čim večkrat srečamo na Studencu. Prijeten kulturni večer - že za naslednjo kroniko društva ^
Vera Vojska
študentski klub domžale
Ko leto se obme
V Študentskem klubu Domžale pridno delamo vse leto. Skrbimo zato, da lahko toplejše mesece z nami čim večkrat preživite na svežem zraku in kratke jesensko-zimske dni zaključujete z nasmehom na obrazu.
Skozi vse leto tako za vas pripravljamo prijetne filmske večere, potopisna predavanja iz daljnih dežel iz našega kavča, pozimi vas odpeljemo na smučanje po okoliških gorah, na tek na smučeh, seveda pa poskrbimo
tudi za sproščanje živčkov v termalnih vodah. No, v hladnejšem delu leta nam ne uidejo niti adrenalinski spusti s sankami ali z bobom, ves čas pa skrbimo tudi za družabno plat (predvsem zimskih) večerov, ki jih skupaj preživljamo ob poker kartah, enki ali ob bowling kugli. Da mo-žgančki ne zaspijo, si privoščimo tečaj tujega jezika, lahko pa se udeležimo delavnic slikanja in kreativo sproščamo v klubskih prostorih tudi kako drugače.
Od večjih dogodkov poleti poziba-vamo boke na Kopalkanjih, večerih eletronske glasbe pod zvezdami na domžalskem bazenu. Jeseni stopamo z bruci v novo življenjsko obdobje na Brucovanju (v letu 2012 se bo zgodilo že dvajsetič), zimski dnevi pa so še vedno kot nalašč za naše in vaše Dneve kulture. Vsedomžalski kulturni festival, ki pestri in s kulturo bogati naše konce, bo tudi letos pustil tisti pravi vtis. O vsem vas bomo še pravočasno obvestili. Tako ali tako pa boste tudi začutili, ko bo kultura završala naokoli. Bodite torej z nami. Ne samo na DNK, temveč vse leto. Tu smo za vas ... tudi ko se leto obrne.
letopis društva mavrica
Naš objektiv
Ana Strnad Naslovnica letopisa.
Praznični čas glasbeno obarvan tudi v Žejah
Konec decembra je bilo v Domu krajanov v Zejah spet praznično razpoloženje. Kot vsako leto, so gasilci PGD Zeje - Sveta Trojica tudi tokrat pripravili prijeten zaključek leta - tradicionalni Božično-novo-letni koncert.
Voditeljici Mateja Kokalj in Andreja Pirnat sta že uvodoma številnim obiskovalcem obljubili, da se obeta dobra ura druženja ob dobri glasbi v prazničnem vzdušju. Večer so tako odprli pevci Centra požarne varnosti Helios. Gasilski zbor Helios deluje že dobro leto in je edinstven v Sloveniji, saj v njem nastopajo izključno poklicni gasilci Centra požarne varnosti Domžale, ki jih druži veselje do petja. Na svojo harmoniko je nato zaigrala domačinka Ema Smolnikar. Zapeli pa sta tudi dekleti iz Vokalne skupine Dea. Glasbeno izobražena dekleta skupaj ustvarjajo že leto dni in imajo za seboj že lepo
kar nekaj nastopov, z veseljem pa so se odzvale tudi povabilu v Zeje. Iz Rateč pri Škofji Loki so se pripeljali člani Tamburaške veteranske skupine Bisernica. Zanimiv zvok tambu-ric je napolnil dvorano, tamburaši pa so k petju povabili tudi obiskovalce. Kot zadnji se je predstavil Mešani pevski zbor župnije Dob, ki je predvsem z božičnimi pesmimi poskrbel
za tisto pravo praznično vzdušje, ki se je po končanem koncertnem delu nadaljevalo v prijetnem druženju. Koncerta v Zejah ne bi bilo brez podpore sponzorjev, zato velja posebna zahvala Stanetu Cerarju, Krajevni skupnosti Dob in Gostišču Kovač.
Katja Pirnat
Foto, kino in video klub Mavrica pred novim letom izda posebno glasilo Naš
objektiv, ki na ducatu listov formata A4 v besedi in fotografiji predstavi dejavnost društva. Začetne strani so nostalgične, ker s spomini sežejo skoraj pol stoletja nazaj. Dotikajo se ustanovnih članov, prvih snemanj in fotografiranj ter stikov z ljubiteljskimi društvi. Iz istega časa so tudi fotografije na naslednjih straneh. Osrednji del časopisa je kronološko poročilo o delu Mavrice v letu 2011: najprej inventura, v kateri je vsaka od petnajstih prireditev, razstav ali predstav opisana z nekaj stavki; potem pa kolaži fotografij in odmevov, ki nazorneje ilustrirajo, kaj vse so fotografi, snemalci, montažerji, režiserji in vzgojitelji mladih naredili v preteklem letu.
Zaključne strani so namenjene Vlastji Simončiču, slovenskemu fotografu mednarodnega slovesa, ki je bil več kot dve desetletji tudi mentor Mavrice, in klubskim obvestilom, sklepom občnega zbora in sej izvršnega odbora. Na zadnji strani je novoletno voščilo, priznanje Turističnega društva Radomlje in pozdravi, ki jih je z Japonske poslalo tokijsko fotografsko društvo, ki v francoščini sliši na ime Arc-en-ciel (obok na nebu), kar v slovenščini pomeni mavrico.
Igor Lipovšek
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s Knjižnico Domžale vabita na brezplačno praktično delavnico
VEŠČINE PRAVILNEGA GOVORA IN PRAVOPISA
z verificirano radijsko napovedovalko in moderatorko Natašo Gliha.
V soboto, 4. februarja, od 10.00 do 11.30 v Knjižnici Domžale
Voditeljica bo na delavnici opozorila na najpogostejše napake pri govoru in obnovila nekatera slovnična pravila slovenščine. Delavnica je namenjena vsem, ki jim za materni jezik ni vseeno.
Dodatne informacije: senta@rta.si, 040 757 784
petek, 20. januar
17:30h BOUŠI SVET / drama / Haevnen / 2011, Danska, Švedska / r: Susanne Bier /119 nnin 20h SLUŽKINJE/dranna/The Help/2011/ZDA, Indija, ZAE / r: Tate Taylor /146 nnin
sobota, 21. lanuar	|
17:30h BOUŠI SVET / drama / Haevnen / 2011, Danska, Švedska / r: Susanne Bier /119 min 20h SLUŽKINJE/drama/The Help/2011/ZDA, Indija, ZAE / r: Tate Taylor /146 min
srec

Bnuar
20h MELANHOLIJA / drama / Melancholia / 2011, Danska / r: Lars von Trier /134 min
četrtek, 26. januar
17:30h MUPPETKI / glasbena družinska komedija / The Muppets / 2011, ZDA / r: J. Bobin /120 min, podnapisi, 7+ 20h MELANHOLIJA / drama / Melancholia / 2011, Danska / r: Lars von Trier /134 min
sobota, 28. januar
17:30h MUPPETKI / glasbena družinska komedija / The Muppets / 2011, ZDA / r: J. Bobin /120 min, podnapisi, 7+ 20h MELANHOLIJA / drama / Melancholia / 2011, Danska / režija: Lars von Trier /134 min
torek, 31. fcnuar	|
20h GOVORILNICA / drama / Taxiphone: El Mektoub / 2010, Alžirija, Švica / r: Mohammed Soudani / 94 min
sreda. 1. februar	I
20h GOVORILNICA / drama / Taxiphone: El Mektoub / 2010, Alžirija, Švica / r: Mohammed Soudani / 94 min
četnefc 2. februar	I
20h GOSPODINJA / komedija / Potiche / 2010, Francija / r: François Ozon /103 min
petek, 3. februar
17:30h MUPPETKI / glasbena družinska komedija / The Muppets / 2011, ZDA / r: J. Bobin /120 min, podnapisi, 7+ 20h GOSPODINJA / komedija / Potiche / 2010, Francija / r: François Ozon /103 min
sobota. 4. februar	|
17:30h MUPPETKI / glasbena družinska komedija / The Muppets / 2011, ZDA / r: J. Bobin /120 min, podnapisi, 7+ 20h GOSPODINJA / komedija / Potiche / 2010, Francija / r: François Ozon /103 min
torefc 7. februar	|
20h PISMA SVETEMU NIKOLAJU / romantična komedija / Listy do M. / 2011, Poljska / r: Mitja Okorn /116 min
sredg. 8. februar	|
20h PISMA SVETEMU NIKOLAJU / romantična komedija / Listy do M. / 2011, Poljska / r: Mitja Okorn /116 min
četllBfc 9. februar	I
20h POLICIST/ komični triler/The Guard/2011, Irska/ r: John Michael McDonagh / 96 min
petek, 10. februar
18h PISMA SVETEMU NIKOLAJU / romantična komedija / Listy do M. / 2011, Poljska / r: Mitja Okorn /116 min
sobota. 11. februar
20h PISMA SVETEMU NIKOLAJU / romantična komedija / Listy do M. / 2011, Poljska / r: Mitja Okorn /116 min
INFORMACIJE
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61,1230 Domžale
INFOrOl 7225050
infb@kd-domzale.si
dent
d,o,o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja S7a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
20. JANUAR 20I2
mladi
19
DOMŽALČANKA TAMARA DOLENSEK, UNIVERZITETNA PRESERNOVA NAGRAJENKA
Prešernova nagrada predstavlja dejstvo, da si bil že med študijem dejaven
Kadar Domžalčan ali Domžalčanka prejme nagrado, kot je Prešernova, je to vsekakor razlog, ki si zasluži mesto v našem časopisu. Ena uspešnih mladih raziskovalk je Tamara Do-lenšek, študentka 5. letnika Veterinarske fakultete, ki se lahko pohvali z Univerzitetno Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo, o kateri si več lahko preberete v nadaljevanju. Študentka, ki je »orala ledino uspeha« že v srednji šoli, leta 2007 je bila zlata maturantka, pa poleg študija in študijskih obveznosti opravlja še številne druge zanimive stvari. Kaj vse ji zapolnjuje življenje, je zaupala prav nam.
Tamara, morda za začetek nekaj več o samem študiju, si namreč študentka Veterinarske fakultete.
Veterinarska fakulteta je leta 1990 postala samostojna članica Univerze v Ljubljani, pred tem pa je študij potekal na Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete. Moja generacija študentov predstavlja zadnji letnik starega univerzitetnega programa veterinarstva, za nami pa se študentje izobražujejo po programu enovitega magistrskega študija veterinarstva.
Še vedno se mi večkrat zgodi, da me ljudje vprašajo, če naš študij traja le tri leta, in vedno jim odgovorim, da imamo obveznih pet letnikov, torej deset semestrov, študentje po novem sistemu študija pa imajo kar šest letnikov. Naziv, ki ga pridobimo po koncu študija, je doktor veterinarske medicine. Veterinarska fakulteta nima smeri, saj gre za enovit študij, ki nas izobražuje tako za zdravljenje velikih kot malih živalih, za nadzor higiene živil in objektov ter še mnogo drugega. Morda še vedno obstaja
prepričanje, da ali delamo rektalne preglede ali pa se ukvarjamo s psi in mačkami, vendar je resnica daleč od tega. Veterinarji se ukvarjajo tako s kliničnim delom z malimi, velikimi in eksotičnimi živalmi kot tudi z inšpekcijo, delom v klavnicah, farmaciji, javnem zdravstvu, zavarovalništvu, vojski, policiji ^ Prav tako pa se še vedno srečujem s prepričanjem, da gre za moški poklic. Trend se je močno spremenil in v vseh letnikih prevladujemo dekleta. V mojem letniku dekleta predstavljamo kar 75 odstotkov.
Si univerzitetna Prešernova nagrajenka - s katerim delom je bila prislužena nagrada in kaj ta nagrada pomeni?
Univerzitetno Prešernovo nagrado sem prejela skupaj s kolegico Tanjo Knific za raziskovalno delo, ki sva ga opravljali v 4. letniku na naši Kliniki za reprodukcijo in konje pod mentorstvom doc. dr. Petre Zrim-šek, univ. dipl. kem., prof. kem., in somentorstvom doc. dr. Janka Mr-kuna, dr. vet. med. Naloga ima vsekakor pomenljiv naslov - Ločevanje apoptotičnih merjaščevih semenčic z uporabo magnetnih mikrokroglic z vezanim aneksinom V. Gre za metodo, ki je bila že uspešno uporabljena za ločevanje humanih semenčic, merjaščevo seme - seme domačega prašiča - pa se je izkazalo za bolj občutljivo.
Najboljše študentske raziskovalne naloge iz posameznih fakultet se potegujejo znotraj šestih različnih področij za Univerzitetno Prešernovo nagrado. Področje, v katerem je sodelovala najina naloga, se imenuje biotehnika, v konkurenci pa so bile še naloge iz drugih naravoslovnih
fakultet. Sama univerzitetna nagrada je potrdila, da je bilo raziskovalno delo kakovostno in vredno pohvale. Še dodatno zadovoljstvo pa nam daje dejstvo, da je Veterinarska fakulteta zadnjo tovrstno nagrado prejela leta 2003 in smo tako dokazali, da tudi na veterini študentje dobro delamo v raziskovalni smeri.
Morda beseda več o sami raziskovalni nalogi - obravnavana tema programirane celične smrti je zagotovo zahtevna, kako bi tematiko predstavila širši javnosti razumljivo, kakšno korist prinaša raziskovalno delo, ki sta ga s kolegico pripravili in za katero sta bili nagrajeni? Kaj to pomeni za nadaljnje raziskovalno delo? Zelo lepo ste zapisali, da gre pri apoptozi za programirano celično smrt. Iz tega je razvidno, da gre za popolnoma fiziološki proces, vendar smo za izboljšanje sposobnosti zamrzovanja merjaščevega semena želeli obdržati le tiste semenčice, ki so vitalne in kakovostne. Merjaščevo seme namreč dosega slabe rezultate po zamrzovanju in kasnejšem tajanju, nasprotno pa zamrznjeno bikovo seme predstavlja glavni način za osemenjevanje krav molznic. Zaradi omenjene težave z merjašče-vim semenom se svinje osemenjuje s tekoče konzerviranim semenom, ki pa ima močno omejen rok uporabnosti.
Z omenjenimi raziskavami smo zato želeli iz začetnega vzorca semena odstraniti vse mrtve semenčice -tako nekrotične kot apoptotične - in tako že v začetku pripraviti seme, ki je bolj vitalno in kakovostno ter ima s tem boljše izhodišče za za-mrzovanje. Zal se je izkazalo, da je
merjaščevo seme izredno občutljivo na postopke, ki smo jih izvajali, in da bi bilo v prihodnosti potrebno prilagoditi protokole. Ker gre za prvo tovrstno raziskavo na merjaščevem semenu, je manevrskega prostora in morebitnih izboljšav še veliko.
Študij se približuje h koncu, kaj pa je tisto, kar te veseli po koncu študija? Kakšno delo?
Študij se resnično hitro približuje koncu. V veterini je preprosto preveč področij, ki me veselijo, pa naj bo to raziskovalno delo, mala praksa, možnost dela v farmacevtski industriji ^ Čas bo pokazal, kje bodo delovna mesta in kje bo največja potreba po veterinarjih, ko zaključim s študijem. Glavno je, da je delo pestro in da sčasoma ne zapadeš v nekakšno monotonost.
Je potem, ko osvojiš pomembno nagrado, kot je Prešernova, lažje na poti iskanja želene zaposlitve?
Zal bom to videla šele po zaključku študija ^ Vsekakor predstavlja dobro referenco in kaže na dejstvo, da si bil že med študijem dejaven tudi v dodatnem izobraževanju. Vsako takšno delo ti prinese izkušnje, ki jih kot običajen študent nisi deležen. Pobliže se spoznaš s posameznimi inštituti, delom na njih, morda tudi z aparaturami, do katerih prej nisi imel dostopa. In prvič se seznaniš s pisanjem znanstvenih člankov, ki so popolnoma nekaj drugega kot tisto, kar si počel do tedaj.
Študentje veterine obiskujete tudi posamezne predmete, ki se izvajajo na oddelku v Grobljah. Je bila to prednost, ker si Dom-žalčanka?
Sama univerzitetna nagrada je potrdila, da je bilo raziskovalno delo kakovostno in vredno pohvale.
V Grobljah smo imeli le eno terensko vajo pod okriljem predmeta Zivinoreja in tu smo pisali še izpit iz omenjenega predmeta. Drugače pa sta takratni profesor dr. Ore-šnik za Prehrano domačih živali in profesor dr. Dovč za Živinorejo predavala in imela vaje na naši matični fakulteti, čeprav sta bila redna profesorja na Biotehniški fakulteti. Oddelek v Grobljah namreč spada pod Biotehniško fakulteto in ne pod Veterinarsko.
Študij, raziskovalno delo, odlični uspehi, kaj počneš v prostem času?
Večina mojega prostega časa je prav tako povezana z veterino. Redno opravljam prostovoljno delo na zasebni kliniki za male živali, sem urednica študentske veterinarske revije Ructus in vodim študentsko tutor-stvo na naši fakulteti. Drugače pa pojem v zboru Glasbene šole Grosuplje - Artvoicess, saj sem na tej glasbeni šoli zaključila z učenjem solopetja pri mag. Ireni Vidic. Vsak teden prav tako hodim na plavanje, saj je to šport, ki mi najbolj ustreza. Kolikor pa čas in finance dopuščajo, se rada odpravim v tujino. Tako sem bila v preteklem letu dobra dva tedna v Turčiji in en teden na veterinarskem dogodku v Lyonu, saj je bila lani 250. obletnica prve veterinarske šole.
Mateja A. Kegel
timi cizek, predsednik MLADINSKEGA
sveta domžale
Tudi letos MSD
izbira najboljši mladinski projekt
rečeno se trudimo biti vezni člen med mladinskimi organizacijami in občino ter med samimi našimi članicami. Prav tako se lahko na MSD gleda kot na podružnico Mladinskega sveta Slovenije, s katerim tudi sodelujemo ter med našimi člani predstavljamo in zastopamo njihove interese in dejavnosti. Na nas se lahko na primer obrnejo taborniki, če morajo za svoj dogodek zapreti cesto, pa ne vedo. kako se tega lotiti in na koga se obrniti. Prenesemo
Mladinski svet Domžale je krovna mladinska organizacija v naši občini, ki združuje številne mlade. Ker je lansko leto potekala že deseta obletnica ustanovitve, smo se tokrat pogovarjali s trenutnim predsednikom Timotejem Čižkom, ki je predstavil delo preteklega leta in predvsem povedal nekaj več o aktualnih projektih. Mladinski svet Domžale, ki se mu letos izteka tudi uspešno sodelovanje v konzorciju, ki ga financira Evropski socialni sklad, je prvi Mladinski svet, ki je vzpostavil projekt Infotočk. Ta projekt predstavljajo mladim ne le v Sloveniji, pač pa tudi drugod v Evropi, in vzbuja veliko zanimanja. Nastal pa je prav v Domžalah ^
Mladinski svet Domžale je krovna organizacija, ki združuje mlade v naši občini. Na kakšen način?
Mladinski svet Domžale je bil leta 2001 ustanovljen s strani občine in mladih prav s tem namenom, da povezuje mlade oziroma mladinske organizacije, ki delujejo na območju naše občine. Nastal je z namenom, da bi povezal in spodbudil medsebojno sodelovanje mladinskih organizacij. Mladinski svet Domžale pomaga ustvarjati ugodne pogoje, da je delovanje vseh organizacij, ki delajo z mladimi lažje, boljše in še aktivnejše. S tem namenom zastopa interese domžalske mladine pri Občini Domžale.
Koliko organizacij članic trenutno združujete in katere so to?
Trenutno imamo dobrih deset članic, vendar jih je od tega dejavnih
in redno aktivnih osem. Prihajajo iz najrazličnejših področij mladinskega dela. Združujemo dve lokalni društvi: Društvo mladih Dob in Društvo mladih Jarše, ki z različnimi dejavnostmi povezujeta aktivne mlade iz svojih okolišev. Potem imamo dve lokalni veji nacionalnih organizacij, taborniški Rod skalnih taborov in domžalski steg Zmohtne žabe iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Pa zanimivo športno društvo EZ3X, ki je dejavno na področju »ekstremnih športov« in nekoliko bolj kulturno usmerjeno Društvo za promo-viranje nedovoljenega trgovanja z idejami. V našem krogu je tudi politični podmladek Mladi forum Socialnih demokratov in vsem študentom najbolj znan Študentski klub Domžale.
Na kakšen način
organizacije članice delujejo
lahko pobudo mladih, da bi imel LPP redno linijo do Domžal in se za to borimo pri občinskih odloče-valcih. Lahko pa nas članice samo obvestijo o kateri izmed svojih akcij in jim pomagamo pri promociji med drugimi mladimi v okolici, ali pa jim zgolj finančno ali kako drugače priskočimo na pomoč.
Za vami je uspešno leto 2011. Katere projekte štejete med pomembnejše?
V minulem letu se je v začetku zamenjalo vodstvo in smo se morali najprej privaditi naših novih nalog, nato pa smo kmalu začeli delati s polno paro. Razpisali smo natečaj za najboljši mladinski projekt v občini Domžale, s čemer smo želeli spodbuditi k ustvarjanju novih in izvirnih akcij. Organizirali smo piknik za vse člane naših članic, da bi se med seboj bolje spoznali in povezali. Pristopili smo k pomoči pri izdaji otroške knjige o problematiki drog, organizirali smo okroglo mizo s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije in seveda
Kot
aktivno sodelovali z našimi članicami pri njihovih projektih. Veliko dela smo vložili tudi v izvajanje projekta Infotočke, precej truda pa nam je vzela izdelava zanimive zgibanke v obliki stenskega koledarja, kjer je kratko predstavljen MSD in vse naše članice. Izdelali smo jo, ker je MSD slabo poznan med ljudmi in tudi mladimi, in bomo morali še veliko vložiti v promocijo naše dejavnosti in dejavnosti naših članov.
Infotočke, projekt, ki ga izvajate znotraj sofinanciranja Evropskega socialnega sklada. Kaj prinaša, kaj Infotočke pravzaprav pomenijo?
Infotočke so zanimiv projekt, ki je delno financiran tudi s strani Evropske unije in je namenjen informiranju mladih na njim dostopen način. Glavna ideja projekta je podati mladim odgovore na vprašanja, ki sem jim zastavljajo z najrazličnejših področij njihovega življenja. Pogosto se mladi v tem čedalje bolj zahtevnem svetu znajdejo pred hujšimi težavami in ne vedo, kam bi se obrnili. Mi jim pri tem pomagamo najti odgovor ali pa še bolje, jih napotimo, oziroma jih povežemo z ljudmi, ki jim bodo najbolje pomagali. Izšolali smo mlade informatorje, ki so ob določenih urah v pisarni MSD v Domžalskem domu na voljo za odgovore in pomoč. Pokrivamo področja: stanovanjska problematika, zaposlovanje mladih, mlade družine, socialna varnost, izobraževanje, štipendije ^
Pa se mladi odzivajo?
Kmalu po sprejetju funkcije smo odkrili, da bo odziv mladih naš največji problem, s katerim se bomo morali soočati. Pa ni to samo naš problem; menim, da je to eden večjih problemov celotne sodobne družbe. Zapiramo se vase in se poskušamo, kar
se le da malo ukvarjati s problemi in dogajanjem v okolici. Tako tudi od naših članov pogosto le s težavo dobimo informacije in pobude, ki so potrebne za naše delovanje. Tudi obisk Infotočk je bil v tem začetnem mesecu, odkar delujejo, zelo skromen. Na tem področju bomo morali narediti še veliko, da odpremo lupine mladih in jih pripravimo do aktivnega udejstvovanja in deljenja tistega dobrega, ki se zagotovo skriva v vsakem izmed nas.
Mladinski svet Domžale je tisti, ki se o tematikah mladih pogovarja tudi z Občino. Kako bi ocenil sodelovanje?
Tu pa moramo na žalost priznati, da smo še zelo šibki. V majhni meri je krivo to, da s strani mladih ne prihajajo pobude, ki bi jih zastopali, predvsem pa je na naši strani nepoznavanje sistema in premajhna zagretost za dejavnejše politično udejstvova-nje. Zavedamo se, da imamo veliko srečo, da živimo v občini Domžale, ki je drugače odprta za mladinska vprašanja in ima v vodstvu ljudi, ki si prizadevajo za mlade, vendar tega še zdaleč ne izkoriščamo v vsej polnosti.
Kaj pa načrti za letošnje leto?
Nismo še sestavili uradnega letnega plana, je pa nekaj projektov in področij, za katere vemo, da bomo vanje vlagali svojo energijo. Vsekakor bomo nadaljevali z začeto tradicijo natečaja za najboljši projekt in piknikom, ki ga bomo združili s kakšnim meddruštvenim športnim turnirjem. Še naprej se bomo trudili za to, da bi nas poznalo več ljudi, predvsem pa, da bi naše članice v nas videle nekaj, kar je tu za to, da jim pomaga in bi se prek aktivnosti tesneje povezali z nami in posledično vsi mladi med seboj. Delali bomo na povezavi med nami in občino, predvsem pa bomo še vedno vztrajali na projektu Infotočk. Lahko povem, da bomo ponovno začeli februarja, ko bomo na razpolago vsako sredo med 18. in 20 uro. Neprestano pa smo dosegljivi tudi na mail msdomzale@ gmail.com.
Mateja A. Kegel
20
uredništvo
20. JANUAR 2012
PROGRAM VRTNICA
Socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom
Ko ne vemo kam se obrniti, ko je stiska zaradi težav z zasvojenostjo od alkohola tako velika, da ne morete več naprej ^
Poznamo bolnišnično zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, sledijo Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA), nekateri se udeležujejo srečanj Anonimnih alkoholikov (AA) ^ V življenju pa se srečujemo tudi z osebami, ki jim vse to ne zadošča za dobro rehabilitacijo zasvojenosti.
Tudi Domžalčani in Domžalčanke se lahko vključujejo v socialno rehabilitacijo oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom. Eden od programov, kjer lahko poiščejo pomoč pa je program VRTNICA, ki ga že šest leto izvajajo v okviru Zavoda Karitas Samarijan, začetki pa segajo v leto 2003. Program Vrtnica je namenjen socialni rehabilitaciji oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom. Namenjen je tudi zagotavljanju podpore osebam, ki jim bolnišnično zdravljenje ne zadostuje in tako nekateri takoj po zaključenem bolnišničnem zdravljenju vstopijo v program. Vključi se lahko tudi posameznik, ki še nima nobene izkušnje zdravljenja za seboj, potrebuje le odločitev in voljo za spremembo.
Program traja dve leti in je večfazen. V prvi fazi, ki traja vsaj 9 mesecev, se uporabniki prve tri mesece ne morejo samostojno gibati izven skupnosti, po treh mesecih pa pridobijo tudi možnost vikend izhodov domov. Po približno devetih mesecih vključenosti v program se preselijo v drugo stanovanjsko skupnost, kjer je poudarek na iskanju zaposlitve in pripravo na samostojno bivanje oziroma vrnitev v družinsko skupnost. Po odhodu v samostojno življenje program omogoča materialno in čustveno podporo ter povezanost prek telefona in osebno z zaposlenimi na programu ter z drugimi uporabniki.
Kandidati lahko pošljejo prošnjo za sprejem v program, na osnovi katere so povabljeni na razgovor. Možen je ogled stanovanjske skupnosti. Za informacije in različne dogovore, se lahko obrnete na na telefon 040/980-464 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 15. ure in ob torkih od 13. ure do 17. ure ali na naš e-na-slov: vrtnica.karitas@gmail.com. Najdete nas lahko tudi na naslovu: www. zavodsamarijan.si. Sedež programa je v Centru Karitas Bertoki, na Markovi 38, 6000 Koper, stanovanjska sku-
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 10. februarja 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 1. februarja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Nagrade podarja Honda Ambrož
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 152011 so:
Jože Jarc, Domžale, ki prejme filmsko majico Namišljene Ljubezni + dve vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2011/2012 + namizni koledar; Marija Habat, Domžale, ki prejme filmsko majico Namišljene Ljubezni + dve vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2011/2012 + namizni koledar; Slavka Janežič, Ljubljana - Dobru-nje, ki prejme 2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2011/2012 + namizni koledar in Vera Šmid, Radomlje, ki prejme 2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2011/2012 + namizni koledar.
Čestitamo!
V tokratni nagradni križanki se potegujete za naslednje nagrade; brezplačni vikend najem Honde Civic, plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede, 1. februarja 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
1	1230 Domžale.
pnost prve faze pa se nahaja v bližini Marezig.
Iz Občine Domžale je doslejbilo vključenih več kot pet oseb, trije so se uspešno rehabilitirali, dva nista zaključila programa, vendar po informacijah, ki jih imamo, še vedno živita trezno življenje.
Davorina Petrinja Pirnat, univ.
dipl.soc.delavka strokovna vodja programa
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
KSZ
V politiki nič novega. Stranke tako imenovane levice so se preoblekle v novo politično embalažo z enim samim namenom - še naprej obvladovati vse vzvode moči in delovanja. Kljub slabim izkušnjam iz preteklosti jim je večina volivcev sledila in jim podarila še en mandat. Politične sile iz ozadja, ki bi že zdavnaj morale prepustiti odločanje aktivni generaciji državljanov, nas na javnih shodih in proslavah z neverjetno aroganco do drugačnih mnenj poučujejo o pravilih obnašanja. Pozabljajo pa, da so nas prav one privedle v gospodarsko in družbeno nezavidljivo slabo stanje, iz katerega ni videti pravega izhoda. Ni naključje, da nas Zahod odriva na rob gospodarsko in demokratično razvitega dela sveta, tja, od koder smo se pred dvajsetimi leti z upanjem na boljše čase že umaknili. So stvari, za katere smo si žal krivi sami.
Jože Nemec
Opazovalnica Cesta, da te kap
Zanimivo je, da se ceste, v primerjavi z drugimi stvarmi, največkrat omenja, tako v javnosti kot sicer. Prometna obvestila so vedno dobrodošla, tako ob poletni vročini in gneči kot v oteženih mrzlih zimskih razmerah. Informiranje o delnih in popolnih zaporah, obvozih, policijskih radarjih, prometnih nesrečah in drugih ovirah so dober signal za naše pravočasno in pravilno ravnanje kot udeleženca v cestnem prometu. Poleg avtocest, hitrih cest, magistralnih poti ima vsak izmed nas »svojo cesto«, če se le da bližnjico, po kateri vsak dan hodi ali se vozi v službo, k zdravniku, v šolo, po opravkih in nakupih ali pa jo uporablja za sprehod.
Vse lepo in prav, če bi lahko sčasoma vsi prebivalci občine Domžale imeli približno enak komunalni standard in standard bivanja, ki omogoča normalno povezovanje s svetom. Cestna povezava prebivalcev severnega dela Češenika in dela vasi Turnš je nekaj posebnega, saj je z ostalimi predeli infrastrukturno v zaostanku za najmanj petdeset let. Zato je prav, da jo predstavimo širši javnosti kot črno piko podjetni in razvojno naravnani regiji. Prek tristo metrov luknjastega makadama, na katerega je vsak dan vezanih trinajst odraslih in trije otroci, si javne cestne klasifikacije ne zasluži. Recesija za dva kamiona peska na leto ne more biti izgovor, da tega niti slučajno niso pripeljali že več let, čeprav ga drugam v našem koncu redno vozijo, a kupi gramoza ostajajo nedotaknjeni. Na »našo cesto« smo ga vedno posuli takoj ter veseli in hvaležni smo bili ob tem. Vendar kaj hočemo in moremo. Tam, kjer ima hudič mlade, gre vse narobe. Daleč naokoli znan »Superman«, ki je najemnik bližnjega kmetijskega kompleksa, večkrat letno z velikim užitkom poskrbi, da se omenjena javna makadamska cesta namesto z gramozom debelo posuje z blatom in gnojem. Policije, inšpekcije in v končni fazi tudi sodišča po konkretnih izkušnjah sodeč mistični liki ne zanimajo, zato se nič ne zgodi in nikomur se las ne skrivi ^ Čudno. Ali živimo v dveh državah? Pred kratkim so v Ljubljani oglobili študenta za tisoč evrov, ko je z blatnimi gumami zapeljal na javno cesto. Vendar pojdimo naprej z našo zgodbo. Ko se uvodoma omenjeni makadamski cestni odcep priključi s samoprispevkom zgrajeni lokalni asfaltni cesti Turnše - Če-šenik - Dob, se težave z vožnjo ali hojo ne končajo. Po dolgem in počez razpokan asfalt opozarja, da bo ta cesta, če je ne bodo v kratkem
Lepa, urejena in varna cestna povezava naj bi bila v prvi vrsti namenjena prebivalcem, ki živijo ob njej.
Vožnja po preozki cesti z udarnimi jamami in neurejenimi bankinami je vse prej kot užitek, posebej če si jo prisiljen uporabljati vsak dan.
sanirali, enostavno razpadla. Robovi ceste so odlomljeni, bankine pa so prava katastrofa. Vsako leto jih sicer večkrat posipavajo in utrjujejo, vendar to početje pomeni lahkotno metanje denarja skozi okno. Resno in strokovno se te ceste ne loti nihče. Še več. Ni malo glasov od blizu in daleč, ki bi želeli, da se vozne in varnostne razmere še poslabšajo in s tem povzročijo zmanjšanje prometnega toka skozi vasi Češenik in Turnše proti Radomljam, kar postaja iz dneva v dan vse večji problem. Od tod izhajajo prizadevanja, kljub recesiji, za asfaltiranje ceste med Dobom in Črnelom, ki bo bojda čudežno razbremenila promet skozi naselji Češenik in Turnše. Vendar, ali se bo to resnično zgodilo? Kdor konkretni primer pozna, ni čisto prepričan, da bo temu tako. Tudi stroka, ki se spozna na prometne tokove, to zgodbo spremlja
z veliko skepso. Treba bo resno razmisliti ali sanirati cesto Dob - Čr-nelo - Turnše in na njej zagotoviti spoštovanje predpisov in normalen vozni režim z vsemi omejitvami ali se lotiti izgradnje nove asfaltne ceste Dob - Češenik, ki bo po vsej verjetnosti delala družbo pred časom odprti asfaltni cestni povezavi med Količevim in Črnelom, za katero ugotavljajo, da je bila zgrajena najmanj trideset let prepozno, saj so se v tem času prometni tokovi bistveno spremenili. Na njej se sicer vsak dan pojavlja šolski avtobus, par osebnih avtomobilov, kombi, traktor, trije kolesarji, starejši moški s psičkom in mlada gospa z otroškim vozičkom. Da ne bo pomote. Vsi ti si zaslužijo lepe ceste - kakor tudi vsi ostali. Zakaj pa ne, saj smo vsi dobri ljudje.
Marjan Bolhar
$ SUZUKI
NOVi AVTOCENTERd o.o
Prošamo^a ii3í Saöwnl^ T-ÍÍ1 72J í6 34 E: I
avtvr: 6rega rihtar	žoga zunaj igrišča, out	izdelek iz mleka	uradni spis	nekdanji francoski teniški igralec (fabrice)	slavko osterc	majhhe površihe, ravnine	mestece vseverhi dalmaciji	jezero ha vzhodu kitajske	oliver reed	angleški pisateu (charles)	svet ob reki, obala	umetni medha-rodhi jezk, predelani esperanto	um, razum	darko slavec	^faza športne igre, nar sprotna hapadu	nižja, močho razvejana lesnata rastuha		južnoameriška orjaška krastača
staro-judovski kralj																galu		
				ria70ia pri judu								eve arden				urs imboden		
ODLieNA nemška alpska smučarka																		
rastuna z grozdi					it. nafthi kohcern				starogr. didaktič-hi peshk					peshiški polhi stik				
					našmuzi-kolog (rafael)													
									ilka štuhec					rimska šesnca				
vlado novak	oseda na visokem položaju	kamnina iz solnih spojin	počelo taoizma				nravo-slovje	dan v rimskem koledarju				pevka černe				večja inširu-mentalna skupina	zrhasta vulkanska kamnina z belkasnmi telesci vzelenkasngmon	
			pritok warte na pouskem									stara kamena doba						
								uubiieu jezdu										
																		četrta dimenzua
									del televizijske ali raduske hapeuave	ameriški igralec pešci				tretji hajvečji hrvaški otok				
fr.kemi-Carka pouske-ga rodu curie										mesto na severovzhodu pouske				gl. mesto angleško svetlo pivo				
						naš gled. igralec (primož)												
ivan pruateu			nekdanji kenuski atlet (henry)	dukat, zlatnik						brezpravna množica uudi	igralka riha				za polton zvišani e			
				nogo; metaš omladič							angleški pisateu (kingsley)				soproga			
															alasada			
ameriški igralec (rip)					skopueh moški													obdobje, vek
					hehadna smrt								krak reke meham					
slovenski tenorski trio							jwgleško športno društvo					švicarski živilski velikan						
							antoh aškerc					vouk erika						
pevka »flavtistka kovač								obdelovalni del kmetue						nekdanja izraelska polin-čarka (golda)				
enopski naziv za gospoda				egipč. bog umetnikovih rokodelcev				norveški slovničar (ivar andreas)						grško mesto v južnem epiru				
POMOČ: AREOLE-majhne površine, ravnine, EVAPORIT-ltamnina iz solnili spojin, PURIST-ijubiteij jeziiia, SOiVlITETA-oseba na visoicem položaju, TAI-jezero na vzliodu Kitajsice, VARIOLIT-zrnasta vulicansita itamnina z bellcastimi telesci v zelenkasti gmoti
20. JANUAR 20I2
šport
21
DAN SLOVENSKE KOŠARKE
Domžalska hala Komunalnega centra je gostila tradicionalni All stars turnir
In smo ga dočakali, jubilejni 20. All stars turnir, ki je bil prav v Domžalski hali Komunalnega centra. Prireditev, ki že sama po sebi privabi veliko obiskovalcev in medijev je bila tudi tokrat dobro obiskana, obiskovalcem pa je poleg košarke postregla tudi s tradicionalnim bogatim spremljevalnim programom. Ponovno se je pokazalo, da je Domžalska HKC premajhna za tako velike dogodke, kot je bil tudi ta, pohvalimo pa lahko dobro organizacijo domžalskega štaba na čelu s predsednikom Urošem Slavincem in direktorjem Ladom Gorjanom.
Dogodek je potekal po ustaljenem vrstnem redu, vmes pa so gledalci lahko spremljali zanimive showe,
nastope plesnih skupin, sponzorskih deljenj nagrad, tekmovanj itd.
Mlajši pionirji U12
Vse se je začelo že v dopoldanskih urah natančno ob 10.00, ko so na parket stopili mlajši pionirji (U12) in prikazali svoje veščine in vročekrvno, mladostniško zagrizenost na igrišču. Po razburljivem srečanju so bili boljši igralci VZHODA, ki so premagali igralce ZAHODA z rezultatom 76:59. MVP te tekme je bil Luka Dončič igralec Union Olimpije.
Starejši pionirji U14
Največje presenečenje, poleg napete tekme, je bil neodločen rezultat na koncu tekme v kategoriji starejših pionirjev U14. To se je nazadnje pripetilo leta 2006 na dnevu slovenske košarke v Skofji Loki, kjer so podobno situacijo doživeli ravno takratni košarkarji iz selekcije U 14. Rezultat; BELI U14:ZELENI U14 - 72:72. MVP na tem srečanju pa je bil Aldin Muharemovič (Geoplin Slovan).
Kadeti U16
V tem delu tekmovanja sta se pomerili ekipi BELIH U16 in ZELENIH U16. Ob tem je kot zanimivost pomembno dejstvo, da so znotraj ekip igrali kandidati za reprezentanco, ki bo po petih letih ponovno nastopala v diviziji A. Drugače je bila tekma zelo izenačena vse do 34 minute ko so BELI prevzeli vajeti v svoje roke in odločno zmagali. Končni rezultat: BELI U16:ZELENI U16 - 82:67. MVP srečanja: Gašper (Jordan) Rojko (Grosuplje).
Mladinci U18
Kot zadnji pred obema članskima tekmama so se na parketu spoprijeli kandidati za mladinsko reprezentanco, ki bo poleti zastopala barve Slovenije na Evropskem prvenstvu divizije A v Litvi in Latviji. Rezultat srečanja: BELI U18:ZELENI U18 - 49:60. MVP: Luka Kokol (Union Olimpija).
Mlajši člani U20
Tekma je bila pomembna, saj je predstavljala neke vrste generalko za Evropsko prvenstvo, ki bo med 12. in 22. julijem 2012. V ekipah so nastopili kandidati, med katerimi bodo izbirali tiste, ki bodo zastopali slovensko reprezentanco mlajših članov na omenjenem tekmovanju. Košarkarji so prikazali navdušujoče, atraktivne košarkarske veščine in s tem naredili tekmo bolj zanimivo za občinstvo. Osem igralcev izmed ostalih je že imelo to priložnost zastopati barve Slovenije na prvenstvu do 20 let prejšnje poletje, tako da se nam obeta razburljivo prvenstvo, kjer bodo naši fantje naskakovali visoka mesta. Rezultat tekme: BELI U20:ZELENI U20 - 99:93. MVP: Žiga Dimec (Zlatorog).
Člani
Kot je že navada, so se najuspešnejši članski igralci slovenskih klubov, ki nastopajo tako v ligi Telemach kot tudi v ligi ABA, razvrstili v ekipo TUJCEV in ekipo DOMAČIH.
Ta tekma je bila tudi zadnja na raz-
poredu tega slovitega dogodka, zato je bilo navdušenje v dvorani še toliko večje. Videti je bilo veliko akcij, uspešnih metov za tri točke, nemalo je bilo tudi atraktivnih zabijanj in asistenc. Po razburljivi in dokaj izenačeni igri so na koncu vseeno premoč TUJCEM priznali DOMAČI, ki pa - kljub visoki kakovosti tujih igralcev - niso zaostajali z borbenostjo in trudom. Rezultat: DOMAČI:TUJCI - 88:89. MVP srečanja pa je bil na koncu Deon
Thompson iz ekipe Uniona Olim-pije.
ADECCO-vo tekmovanje v metu za 3 točke
Posamezni igralec se tudi na letošnjem All stars turnirju pomeri v metanju trojk na dveh koših iz petih pozicij, na katerih ima po tri žoge. Skupaj so imeli na voljo 15 metov in tisti, ki je zadel več v najkrajšem času, je zmagal. Tekmovanje poteka po sistemu izločevanja in na koncu se najboljši pomeri z najboljšim z druge strani. Tekmovali so naslednji pari košarkarjev: Dušan Adamovič :
Bojan Jovanovič, Nejc Strnad : Luka Lapornik, Edo Murič : Sasu Salin in Maj Kovačevič : Klemen Prepelič. Zmagovalec je bil igralec KK Helios iz Domžal Klemen Prepelič, ki je za kar 5 zadetih trojk premagal nasprotnika Bojana Jovanoviča (Maribor Messerja).
Mobitelov izziv trojk
V tem tekmovanju mora izbrana trojka (sestavljena iz igralca DOMAČIH, igralca TUJCEV in enega estradnika) zadevati koš iz točno določenih pozicij (pod košem - trije zadetki, pozicija trojke - dva zadetka, sredina igrišča - en zadetek) v najkrajšem času. Zmaga je pripadala trojki ekipe C, ki so jo sestavljali igralec domačega Heliosa Darnley Earl Gay, Miha Brajnik in Matic Hudobivnik. Ostale trojke so bile še: EKIPA A - Zoran Dragič (Krka), Mladen Soškič (Rogaška Crystal) in Chorchyp (repar in izvajalec borilnih veščin); EKIPA B - Jan Span (Maribor Messer), Deon Thompson (Union Olimpija) in Aleksandar Ra-jakovič (igralec); EKIPA C - Matic Hudobivnik (Samsung DP v ulični košarki), DJ Gay (Helios Domžale) in Miha Brajnik (igralec), EKIPA D - Luka Rupnik (Geoplin Slovan), Drago Pašalič (Helios Domžale) in Zoran Predin (pevec).
Smoki zabijanje
Tekmovanje, ki ga poznamo iz dogodkov ulične košarke in je za gledalce nadvse zanimivo, je tokrat popestrilo še z izborom »strokovne« žirije, v kateri so bili: Boris Gorenc, župan občine Domžal Toni Dragar in znan slovenski igralec. V zabijanju so sodelovali: Danijel Pajevič, Jaka Blažič, Alen Blesič in Miljan Markovič. V finale sta se uvrstila Jaka Blažič in Alen Blesič, oba s po 13 točkami. Po tesnem finalu je žirija obe seriji zabijanj s strani obeh finalistov ocenila s po tremi peticami in pripeljala do dodatnega zabijanja za vsakega finalista. Na koncu smo po neuspelem poizkusu Jake Bla-žiča, da bi zabil prek Eda Muriča, dobili za zmagovalca omenjenega tekmovanja Alena Blesiča, s čimer je postal bogatejši za 500 evrov. Čisto na koncu dogodka AllStars je sledila podelitev nagrad, priznanj in zaslug. Omeniti velja, da sta nagrado za pomoč in soorganizacijo dogodka priznanje prejela tudi predsednik KK Helios Uroš Slavinec in direktor KK Heliosa Lado Gorjan.
Sašo Kozlevčar
HELiOS NA GOSTOVANJiH V JADRANSKi LiGi ŠE VEDNO BREZ USPEHOV
V Domžalah kaznovan sodnik
V izteku leta je Helios v ABA ligi odigral dve tekmi in sicer eno v go-steh pri vodilni ekipi lige Macabi Electra in na domačem parketu proti zagrebški Ciboni. Z novim letom sta bili odigrani še eno gostovanje in sicer pri hercegovskem Sirokem Wwinu in doma proti zloglasnemu srbskemu Partizanu. Macabi je bil za Sagadinove fante daleč pretežak nasprotnik. Tako je semafor na koncu srečanja kazal rezultat 94:56, ki je za domače igralce pomenil zmago v ligi ABA v tej sezoni z najvišjo razliko. Čeprav tekma sama po sebi ni imela pridiha tekmovalnosti in je bil razplet znan že po prvi četrtini, pa vseeno
ne smemo spregledati najuspešnejšega igralca pri Heliosu s 17 točkami, Dejana Jeftiča (met za 3, 5:7), poleg njega pa se je izkazal še mladi Tomaž Bolčina z 11 točkami. Proti Ciboni so Domžalčani prikazali čisto drugačno igro. Tekma je bila sicer precej izenačena, vendar so Domžalčani narekovali tempo in s tem onesposabljali nasprotne igralce pri zadevanju. Odločilna je bila tako za košarkarje Heliosa zadnja četrtina, kjer so se gostje še trudili, vendar je zbranost tokrat prevesila tehtnico v korist Heliosa (78:76). Dodobra se je pri Heliosu razigral Darnley Earl Gay, ki je dosegel visokih 26 točk.
Za še en dokaz, da Helios na gostovanjih ne blesti in je v tej sezoni ABA lige še brez zmage v gosteh, je tokrat poskrbela ekipa Siroki Wwin, ki košarkarjem Sagadina ni dovolila nikakršnega presenečenja. Tudi izgovarjanja nad sodniškim kriterijem tokrat niso bila upravičena, saj so Domžalčani na žalost prikazali precej slabo igro. Že v prvi četrtini so domači igralci z vmesnim rezultatom 21:4 nakazali, da je zmaga za njih zagotovljena. Helios je sicer z uspešnim odgovorom v drugi četrtini in točko naskoka dajal upanje za pozitiven razplet, vendar so Hercegovci hitro utišali vse upe nadebudnih Domžalčanov.
Tako je na koncu Helios doživel že tretji najvišji poraz v ligi ABA znotraj te sezone (85:61). Najuspešnejši igralec pri Heliosu je bil D.J. Gay s 17 točkami. Tekma proti favorizirani ekipi Partizana je bila zelo napeta in obetavna za Helios, saj je s preudarno igro presenetil celo samega trenerja Zmaga Sagadina. Presenečenje je bila tudi začetna peterka Heliosa, v kateri sta bila mlada Jure Besedič in Tomaž Bolčina. Začetne minute prve četrtine so sicer pripadale gostom iz Beograda, a že ob koncu četrtine so domači s trdo igro prišli do +6 točk naskoka (21:15). Do polovice druge četrtine so tako košarkarji Heliosa postavili najvišjo prednost 9 točk pri rezultatu 30:21 nato pa so se Beograjčani prebudili in odšli na 15 minutni odmor s 4 točkami prednosti (35:39). V nadaljevanju je sledila serija uspešnih napadov gostov, ki so za trenutek
ohromili domače igralce in povišali razliko na -11. Ponovno so se Heliosovi igralci zbrali in s consko obrambo ter uspešnimi meti z razdalje in nekaj protinapadov ujeli Partizanove košarkarje na le -5. V zadnji četrtini je celo kazalo, da bo četi Zmaga Sagadina uspelo premagati zloglasni Partizan, saj so 3 minute do konca srečanja celo vodili za točko, vendar izkušenejši Miroslav Raduljica s končnimi 31 točkami in njegov soigralec Dušan Kecman enostavno nista dovolila takega razpleta. Zmaga je tako romala k uspešnejšim Srbom. Končni rezultat 64:72, najuspešnejši pri Heliosu pa Drago Pašalič s 13 točkami.
Od domače lige Telemach tokrat zajemamo samo tekmo proti ljubljanskemu Geoplin Slovanu. V prvi četrtini so gostje iz Ljubljane držali korak z domačim Heliosom, ki pa je v zadnji minuti napravil
delni izid 10:0 (27:17) in nato v drugi četrtini razliko še povečal na visokih +16, je kazalo, da bodo Domžalčani to tekmo mirno pripeljali do konca v svojo korist. S tretjo četrtino je prednost Heliosa kopnela, vendar ne za dolgo, saj so pri +2 točkah strnili vrste in ponovno ušli na varno razliko 10 točk. Za končnih 73:66 sta v domači ekipi poleg ostalih najbolj izstopala Pašalič ter Prepelič s po 19 in 17 točkami. Zanimivost s te tekme je podatek, da si je tehnični komisar prislužil opomin zaradi napačnega prikaza izida v tretji četrtini, sodnik Matej Spendel pa je bil zaradi slabo opravljenega dela (sojenja) po zaključku srečanja kaznovan z opominom. Na tem mestu lahko poudarimo, da sta svoje delo korektno opravila pomožna sodnika.
Sašo Kozlevčar
22
šport
20. JANUAR 2012
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMZALE
Skok v ledeno mrzlo Kamniško Bistrico 1. januaga 2012
Če sklepamo po prvem dnevu novega leta, bo 2012 za ATOM-ovce zares pogumno in posebno. Tradicionalnemu treningu 1.1.2012 točno ob 12.00 je namreč sledil skok najpogumnejših v jezero, kjer izvira Kamniška Bistrica. Občudovanje in aplavz množice karateistov in gledalcev, ki so se martinčkali in uživali v svežini sicer zimske Bistrice, je bil namenjen trojici z Davidom Meciloškom na čelu. Potem pa sprint v kočo, kjer sta gos-
pod Marjan in gospodarica z obaro in čajem najprej segrela "okopano trojko", ki so se ji ob sproščenem pogovoru in načrtovanju sezone 2012 pridružili še ostali karateisti. Da je bil prvi januar spet eden tistih, ki bo ostal v spominu, pove tudi misel ATOMovca Branka Terška: "K^a-rateisti domžalskega ATOMa se tudi letos niso izneverili tradiciji in so si na prvi dan 2012 zaželeli SREČNO na tradicionalnem treningu v Kamniški Bistrici. Kot vsako leto je trening vodil
KLUB BORILNIH VESCIN DOMZALE
Seminarji in priprave na tekmovanja v letu 2012
Leto 2012 se je za trenerje Kluba borilnih veščin Domžale začelo delovno, saj so sredi meseca v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije opravljali licenčni trenerski in vadi-teljski seminar na Fakulteti za šport. Pridobili so nova znanja s področja prehrane športnikov, spoznali tehnike psihične priprave na nastop, predstavili so jim disciplino K-1, pogovarjali pa so se tudi o komunikaciji med zvezo in klubi. Prav v teh dneh opravljajo sodniki sodniške licence na Trojanah, kjer se bodo seznanili z vrsto pravil s posameznih področij, sprejet pa bo tudi dogovor glede sojenja v letu 2012. Ob tem člani kluba namenjajo posebno skrb tekmovanjem v letu 2012. Tako bo konec januarja v Italiji tradicionalna Zlata rokavica kickboxinga, na katero težko čaka perspektivni športnik iz Domžal, trikratni državni kickboxing prvak Žiga Štiftar, bolj znan kot repar Žigec, ki bo sredi februarja skušal
obraniti tudi osvojeni lanskoletni evropski pokal v Ticinu, kjer je s štirimi zmagami med člani dosegel prvo mesto.
Poglejmo še nekatera druga pomembna tekmovanja: vetovno kadetsko in mladinsko prvenstva
v kickboxingu bo septembra na Slovaškem v Bratislavi, člansko in veteransko evropsko kickboxing prvenstvo pa konec leta v Bukarešti v Romuniji, kjer bodo tudi kvalifikacije za članice in člane za Svetovne igre borilnih športov na Kitajskem v letu 2013. Aprila so v Turčiji kvalifikacijski boji članov za nastop na Olimpijskih igrah 2012, kasneje pa še prvenstvi v boksu za mladince in kadete. Lahko rečemo, da leto 2012 prinaša veliko priložnosti za člane in članice Kluba borilnih veščin Domžale. Želimo jim, da jih dobro izkoristijo!
V.V.
Perspektivni Žiga Štiftar bo imel že v januarju priložnost za uspešne nastope. Držimo pesti!
UGODIMO VAM Z UGODNO PONUDBO
PODARIMO VAM ÎKAZMr"
KOVINSKO
BARVO
RENAULT CLIO ŽE ZA 8.990 €
ar meglenke
bT električni prednjih stekel st električno NASTaVl^'! t IGR^anI zUnanJIqêleda^
BREZPLAČNA ŠTEVIU(A 0801 081
r
LETA_
80.000 km
Pohitite! Akcija traja le do 5. februarja 2012
* Ponudba velja za izbrano količino vozil na zalogi. Več na www.renault.si
Renault pip^roča EHS]

poraba pri mešanem ciklu 4,0-8,2l/100km. EMISIJE CQ2l06-190g/km
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALQN : od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
SANKUKAI KARATE KLUB
domZale
1. pokalna tekma, vpis novih članov
Domžalčan "Sensei" Lovrenc Kokalj 5. dan, družba pa je bila bolj vesela tudi zaradi gostov iz drugih klubov. Lovrenc dobro ve, da na že osvojenih lovorikah ne moreš živeti, in to je še posebej pomembno letos, saj je pred vrati svetovno S.K.I.F. prvenstvo v Avstraliji. Reprezentanti iz vrst ATOMa so še enkrat več pokazali, da tudi v 2012 mislijo zelo resno. Korajžo imajo, naj jim bo v vseh pogledih naklonjena tudi sreča!"
Bojana Vojska
Leto 2011 se je končalo in vsi smo polni vznemirjenja vstopili v novo leto 2012. Vsem nam prinaša še neznane izzive, upanja, pričakovanja in želje. Tudi naši karateisti imajo mnogo sanj in pričakovanj, posebej še v mesecu januarju, ko nas čaka še veliko športnih dogodkov. V novo leto smo vstopili s polno paro, saj smo takoj po novoletnih praznikih imeli sodniški seminar, na katerem smo stari sodniki dopolnjevali svoje znanje, novi pa so se naučili nekaj novih stvari. S seminarjem smo nadaljevali na letošnji 1. pokalni tekmi, kjer smo morali pokazati še naše praktične sposobnosti, in dokazati, da znamo pravočasno in pravilno reagirati med borbo. Sodniki so se po večini odlično odrezali, prav tako pa so svoje znanje pokazali tudi člani, ki so nam zopet pokazali nekaj odličnih borb, manjkale pa niso niti tehnično dovršene kate. Članom KK Domžale za uspehe iskreno čestitamo, rezultati 1. pokalne tekme najbolj uspešnih v svojih kategorijah pa so sledeči:
1.	mesto: Sašo Ilič,_Miran Dolinšek, Tjaša Šinkovec, Damijan Zore
2.	mesto: Matjaž Mav, Čendrim Kajtazaj, Tine Makovecki, Alja Valenčič
3.	- 4. mesto: Teja Grad, Luka
Kruljec, Gašper Žankar
Začetek januarja je bil pester, v nadaljevanju pa nas čaka še več kara-tejsko obarvanih dogodkov. Ker se prvo polletje končuje, so v soboto, 14. januarja 2012 potekali izpiti za
višje pasove. Ta dan so nam pokazali, kaj so se naučili v preteklem polletju otroci in člani do 4. kyu-ja, vikend za tem pa pridejo na vrsto člani od 3. kyu-ja naprej. Izpiti bodo potekali 22. januarja 2012 v Savljah. Vsem karateistom želimo veliko uspeha na izpitih, tako njim kot vsem ostalim, pa uspešno in delovno leto 2012! Vse, ki si želijo spoznati Sankukai karate veščino in se naučiti marsikaj novega, narediti nekaj za svoje telo in duha, pa vabimo, da se nam pridružite na treningih in vas vabimo k
VPISU NOVIH ČLANOV, ki poteka od 17. do 31. januarja 2012, na vseh lokacijah (Domžale, Radomlje, Dob - Krtina, Dragomelj, Mengeš, Rodica), kjer potekajo treningi. Prvi trening za začetnike se prične 2. februarja 2012. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu 031/231440 od 12. od 14. ure. Vabljeni!
Tjaša Š.
KARATE KLUB WANKAN
Zadnji izpiti
v letu 2011
V prostorih Karate kluba Wankan so 21. decembra potekali zadnji izpiti v letu 2011. Izpit so uspešno opravili naslednji člani: Alen Hod-žič 9 kyu, Lana Grajzar Rajterič 8,kyu, Lara Frantar 8.kyu, Manca Dolina r8.kyu, Jerca Dolinar 8.kyu, Alen hodžič 8.kyu, Jure Markun 6.kyu, Nejc Bajt 6.kyu, Kaja Bonča 4kyu in Teja Bonča 4.kyu. Vsem skupaj čestitamo za uspešno opravljene pasove. Imeli smo tudi obisk božička ki je obdaril prav vse člane - tako najmlajše kot tudi najstarejše.V letu, ki nam je prišlo nasproti, klub slavi tudi desetletnico svojega delovanja, v ta namen smo tudi organizatorji prvega pokalnega turnirja, ki bo v novembru. Že sedaj vabljeni vsi!
Karate klub Wankan Glavni inštruktor kluba z asistentkama in najmlajšimi člani
tVD DOMZALE
Obiskal nas je Božiček
Božiček nas je obiskal. Tokrat smo ga pričakali v športnem parku Domžale, saj smo že spomladi zasadili smrekico v ta namen. Opremili smo jo z lučkami, da pa nas je lažje našel, smo mu osvetlili tudi pot, kot pravo pristajalno stezo. Za začetek smo se vsi opremili z božičkovimi kapicami ter se odpravili na tek in pohod po potkah v športnem parku. Ob povratku nas je Božiček že čakal z darili. Ker smo pravi telovadci, smo Božička povabili, da skupaj odtelovadimo nekaj vaj, da bo ostal v primerni kondiciji za prihodnje leto. Prav prisrčen program z igrico in športno navijaškim plesom, so za nas pripravila dekleta iz naše sekcije, ki jih vodi Mateja Alibabič. Na koncu je sledil še ognjemet in Božička smo pospremili na njegove
Optika Škofic Že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12in16-18 sobota: 9-12
naslednje poti in ga seveda povabili v našo družbo prihodnje leto. Sekcija za nordijsko hojo je bila aktivna tudi med božično - novoletnimi prazniki. Skupaj smo pripravili novoletni pohod, ki ga ni mogel ustaviti niti dež, ki nam jo je zagodel ravno v četrtek 29. decembra. Kljub kislemu vremenu smo opravili te-
denski pohod, ki smo ga popestrili z domačo pijačo in jedačo, pesmijo in za konec še z manjšim ognjemetom. Ker smo v sekciji za nordijsko hojo postali že kar pravi prijatelji, smo nadaljevali naše skupno druženje in prijetno rekreacijo že takoj 1. januarja 2012 in zvečer že odšli na naš prvi pohod. Naj se leto začne in nadaljuje v pravi družbi in zdravi rekreaciji!
Vsem, ki so kakorkoli prispevali v sklad za božična darila, se iskreno zahvaljujemo, posebej pa smo hvaležni družbi Pigment d.o.o. , ki nam vsako leto pomaga z revijo Duhec!
20. JANUAR 20I2
šport
23
Skupinska slika članov ekskurzije MALI RAK v jami LP 2.
DRUŠTVO za RAZISKOVANJE JAM SIMON ROBIČ DOMŽALE
Mali rak 2011
Klara Štih in v ozadju delegacija na čelu s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Turkom.
Jamarsko šolo za otroke v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale imenujemo MALI RAK. Vsako leto se nam pridruži vse več otrok, starih od 8 do 14 let. Ti otroci obiskujejo jame, ki so primerne njihovim zmožnostim. Končni cilj jamarske šole pa je, da otroci ob dopolnjeni starosti 14 let pristopijo k izpitu jamarski pripravnik. Izpit se opravlja pri Jamarski zvezi Slovenije.
Z opravljenim izpitom jamarski pripravnik bodo ti novi jamarji po dopolnjeni polnoletnosti prejeli s strani Agencije Republike Slovenije za okolje potrdilo, da lahko
samostojno obiskujejo naravne kraške jame. Vse do takrat bodo hodili v jame pod budnim očesom izkušenih jamarjev. V decembru smo domžalski jamarji gostili izobraževalno službo pri JZS. Izpiti so potekali v prostorih Jamarskega doma na Gorjuši in v bližnji Železni jami. Veseli smo, da je uspešno opravilo izpit vseh enajst kandidatov iz našega društva: trije izpit za naziv jamar, osem za naziv jamarski pripravnik. Še posebej smo bili veseli, da sta izpit za naziv jamarski pripravnik opravila devetošolca: Jan Planinec in Jakob Močilnikar. Oba že četrto leto obiskujeta program MALI RAK, v
šolskem letu 2011/12 pa opravljata raziskovalno nalogo - registracija nove jame nad Sp. Javoršico.
Lahko si mislite, da jamarstvo ni mačji kašelj in da se morajo otroci spoprijeti z mnogimi preizkušnjami. Vsako leto začnemo z jamarsko šolo sredi novembra. Zberemo se na Jamarskem domu, da spoznavamo nevarnosti v jami, jamarsko tehniko in se seznanimo z občutljivostjo jamskega okolja. Sledi spoznavanje prve pomoči in postopkov oživljanja, ki jih vadijo na medicinski lutki. Verjemite mi, da otroci zadevo obvladajo hitreje, kot mi odrasli! Ko so predavanja in suhe vaje opravljene, je na vrsti poligon vrvne tehnike v Železni jami in raziskovalne ekskurzije po jamah v okolici Gorjuše.
Slabo vreme v naših krajih izkoristimo za potepanje po primorskem
krasu. Jamarske ekskurzije v prelepo podzemlje v okolici Sežane so vedno veliko doživetje. Jamarka iz Sežane Zdenka Žitko nas je letos peljala v jamo LP2. Jama ima čudno ime, ima ozek vhod, ki se po 20 metrih spusta odpre v prekrasen vodoraven naraven tunel, okrašen s tisoči prelepih kapnikov. To je prava podzemna lepotica! Program dela z otroki in izjemna znanja, ki jih najmlajši pridobijo v jamarski šoli, pa niso ostala neopa-žena tudi s strani Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanja in s strani Jamarske reševalne službe. Tako smo se v letu 2011 peljali s helikopterjem SV Bell 412 v sklopu helikopterske vaje Jamarske reševalne službe. Mlade jamarje iz skupine MALI RAK so Jamarski reševalni službi vrnili izjemno izkušnjo, poleta s helikopterjem, z udeležbo na sejmu zaščite in reševanja v Kopru.
Otroci so sodelovali na prikazih vrvne tehnike reševanja iz žičnic in reševanja iz visokih zgradb. Najmlajša jamarka Klara Štih je pokazala uporabo vrvne tehnike mnogim obiskovalcem sejma ZIR in tudi predsedniku države dr. Danilu Tiirku. Ta se je v krajšem pogovoru s Klaro zanimal, koliko je jamarjev v Slovenije, in če je jamarstvo med Slovenci v vzponu. Klara se je na vrvi dobro znašla, ob odgovorih na zastavljena vprašanja pa smo Klari priskočili na pomoč odrasli jamarji. V Sloveniji je trenutno prek 2000 organiziranih jamarjev in lahko rečemo, da je jamarstvo v porastu. Za jamarji je torej uspešno in varno leto 2011. Vsem občankam in občanom želimo vsaj toliko zdravja, uspehov in varnosti, kot smo ga imeli v letu, tudi v letu 2012.
Aleš Stražar, predsednik
Mavrična vila
V ponedeljek, 19. decembra, se je ob Jamarskem domu na Gorjuši zbrala velika gibalna druščina. Člani ŠAD Mavrice so se opravili iskat Mavrično vilo, ki jo je kralj skril v jamo. Tako so mladi športniki in športnice prišli v vsej svoji opremi za raziskovanje in s svetilkamiv rokah našli mavrično bivališče v Železni jami. Vila jih je spodbudila s svojim nežnim glasom in vsem otrokom društva ob izhodu iz jame podarila majhno pozornost. Navdušeni obrazki, polni dobre volje, nasmehov in veselja so se tokrat v družbi svojih staršev veselili z nami. Tisti, ki gradimo to čarobno druščino, se zahvaljujemo za tako veliko podporo s strani staršev. Kot predsednica društva vsem želim zdravja, sreče in gibanja v letu 2012. Vaditeljem in pomočnikom organizacije, želim veliko veselja pri delu in na-znanje, da se z vsem dobrim dobro povrne.
Smeha in radosti naj nam ne zmanjka.
Mavrično leto 2012 vam želi ŠPORTNO ATLETSKO DRUŠTVO MAVRICA
Start uspel, cilj jasen
Zima je tu in z njo tudi zimski užitki. V času nastajanja članka o pravi tisti snežni zimi ni govora, ampak po napovedih prihaja. Ne glede na snežne razmere se naše napovedi uresničujejo. Spet smo zelo dobro začeli zimsko sezono, saj je Klemen Bauer v uvodni preizkušnji IBU pokala osvojil 4. mesto. Zelo dobro so naše barve branili mladi tekmovalci, ki so v decembru nastopili na prvih dveh tekmovanjih in pridno osvajali pokalne točke. Veliko nasmehov na zmagovalnih stopničkah so nam pričarali že v času Miklavža in seveda na dan samostojnosti in enotnosti. Državni praznik nam je namreč prinesel kar štiri dr-

žavne prvake. Klemen Bauer, Primož Pančur, Matevž Zlatnar in Anthea Grum so bili naši samostojni junaki. Ob koncu leta 2011 smo si bili v klubu povsem enotni glede naše dodane vrednosti. Mladi tekmovalci so tisti, ki so nam pričarali lepo in uspešno leto 2011, ob podpori starejših tekmovalcev in trenerjev Janeza Gregorina, Primoža Parklja in Mihe Pečnika
ter koordinatorke Barbare Bahovec. Svojo uspešnost so pokazali tudi že na prvi biatlonski tekmi v letu 2012. Mladi tekmovalci kluba so osvojili naslednja mesta: Jernej Goropečnik, 4. mesto, Matic Repnik, 7. mesto, David Parkelj, 8. mesto, Lovro Planko, 9. mesto in Jure Vrankar, 10. mesto, vsi mlajši dečki, Nina Merkužič, 7. mesto in Maja Dolžan, 11. mesto, mlajši deklici, Jaka Parkelj, 6. mesto in Luka Naglič, 8. mesto, starejša dečka, Maša Bahovec, 5. mesto, Tjaša Bahovec, 10. mesto in Sara Lekan, 11. mesto, starejše deklice. Medtem ko so se mladi tekmovalci borili za točke slovenskega pokala na Pokljuki, smo imeli v svetovnem točkovniku več železij v ognju. Pravi ogenj se je razširil v Oberhofu, kjer je Klemen Bauer resno podkuril konkurenci in v sprintu osvojil odlično 10. mesto. Nemški gasilci so bili tik pred posredovanjem, ko je Klemen na nedeljski tekmi s skupinskim startom vodil do zadnjega, četrtega strelskega nastopa in jim skorajda zaprl vse vode. A zgrešeni streli so Klemenu preprečili prvo zmago v svetovnem pokalu, zato intervencija ni bila potrebna. Klemen je v cilj prispel kot 20., zmagal pa je ravno nemški tekmovalec, ki je najbrž več desettisočglavi množici navijačev odprl vse brizgalke. Zelo dobro so nastop opravili tudi tekmovalci, ki so v italijanskem Forni Avoltri nastopili na IBU pokalu. V izredno močni konkurenci je Peter Dokl osvojil 16. mesto, Lili Drčar 48. mesto in Anže Povirk 54. mesto. Drugi del italijanske karavane smo poslali v Martell na Alpski pokal. Odlično je nastopil Primož Pančur, ki je v sprintu osvo-
Gradnja druge faze osrbovanih stanovanj v Kamniku
Podjetje Dolenjgrad sporoča, da poteka pospešena gradnje II. faze oskrbovanih stanovanj v Kamniku. V treh objektih bo 51 novih stanovanj, od tega garsonjere in dvosobna stanovanja.
Gradnja bo končana v predvidenem roku do konca septembra 2012. Trenutno je na razpolago še nekaj enosobnih stanovanj I. faze, ki so vseljiva takoj. Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje
starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in kontrola nad lastnim življenjem, ustvarjajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj
jil 3. in 4. mesto. Dobro sta nastopila tudi Anthea Grum, 10. ter 13. mesto in Vid Zabret 26. mesto. Anthea in Vid sta ravno v času izida Slamnika že končala nastope na prvih Zimskih olimpijskih igrah za mlade (letnik
1994 in 1995) v Innsbrucku. O njunih olimpijskih rezultatih in o ostalih rezultatih s tekem svetovnega pokala v češkem Novem mestu, v italijanski Anterselvi in s tekem IBU pokala v francoskem Haute Maurienne, kjer
so nastopali Klemen, Peter, Anže, Primož in Lili, pa so na ogled na spletni strani www.tsklub.ihan.si
Matjaž Pavovec
OSKRBOVnNn STflN®VnNJfl v KnMNIKU
Želimo vam zagotoviti varno in mirno starost.
ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti pa se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine z nasveti, oglaševanjem, pregledom dokumentacije, sestavo pogodb, jim varno in v celoti uredimo prenos lastništva ter zastopamo pri prodaji. Vse to brezplačno.
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 72 00 031 380 929 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si www.dolenjgrad.si
•	Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je h^ati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik
•	Vsako stanovanje z nakupom preide v 100% last kupca, ki lahko stanovanje proda, zapusti ali podari prosto komurkoli, oziroma ob smrti preide v last dedičev.
•	Možnost ogleda vsak dan.
24
šport
20. JANUAR 2012
smučarska sekcija turistično rekreativnega društva turnše, češenik
Prvih deset let Hiibaiice
Prav na dan državnosti in enotnosti je bilo na Hribarjevem hribu v Turnšah, ki mladim in starejšim smučarjem že desetletja ni neznan, zelo živahno. Snega sicer ni bilo, je bilo pa toplo pri srcih vsem, ki so prišli, da se spomnijo jubileja koče Hribarice, odprte pred dobrimi desetimi leti, ko jo je slovesno »krstila« žal že pokojna Hribarjeva Ani, ki so ji ob tej priložnosti na grobu prižgali svečko.
Zgodovina Hribarice je tesno povezana s Smučarsko sekcijo, ki je bila sprva vključena v TVD Partizan
oziroma sedanje Športno društvo Dob. Uradno je bila ustanovljena 28. novembra 1986, smučarsko gibanje v tem delu občine pa se je že začelo nekaj let prej. Kronika je shranjena v malo debelejšem zvezku, iz katerega je nekdanji predsednik Marjan Kosmatin prebral nekatere že skoraj znamenite korake pri ureditvi smučišča na Hribarjevem hribu, nasmejali pa smo se lahko tudi nekaterim zanimivostim. Tako je sprva vlečnico poganjala prva »bečeeska«, sledila je vlečnica na Tomosov motor, vmes je bil prava atrakcija prvi snežni
Uspešen v svetovnem pokalu
ku Novoletne turneje je zasedel 28. mesto.
Uspehi Jureta so podprti še s 6. mestom na članskem ekipnem državnem prvenstvu in 6. mestom mladincev do 20 let . To dokazuje, da so vse bolj uspešni tudi mlajši tekmovalci, ki se zgledujejo po Juretu. Zato vas v soboto, 4. februarja 2012, vabimo na ogled tekmovanja v smučarskih skokih za najmlajše tekmovalce do 11 let, ki se bo odvijalo na skakalnicah v Ihanu. Skakalni pozdrav!
SSK SAM IHAN
Trdo in uspešno delo trenerja Simona Podreberška in močna volja Jureta Šinkovca sta obrodila sadove in naš klub pripeljala do največjih uspehov v 70-letni zgodovini kluba. Sedaj ko je postal Jure stalni član A reprezentance v smučarskih skokih, je prvič nastopil na prestižnem tekmovanju Novoletne skakalne turneje. V treh od štirih tekmovanj se mu je uspelo uvrstiti v najboljšo trideseterico. V Garmisch-Parten-kirchnu je dosegel odlično 14. mesto kot najboljši Slovenec, kar je uspeh njegove kariere. V skupnem seštev-
ŠD Sonček tudi letos organizira
5-DNEVNI PREVOZNI TEČAJ SMUČANJA IN BORDANJA MED ZIMSKIMI POČITNICAMI NA KRVAVCU in BODENTALLU od 20. do 24. 2. 2012.
Odhodi iz
Domžal, Radomelj, Mengša, Most pri Komendi in Ljubljane. Vabimo vas, da se nam pridružite! Več informacij pa lahko dobite na www.sd-soncek.si. Prijave na 041/853 071 (Primož) ali sd.soncek@gmail.com Če te smučanje ali bordanje veseli, se nam pridruži tudi ti!
top, za katerega potrebe so gasilci iz Doba vozili vodo. Kot je stari top v letu 2003 zamenjal modernejši snežni top in cevi, po katerih voda zanj priteče iz bližnjega bajerja, je leta 2001 staro barako zamenjala nov koča Hribarica, urejeno pa je tudi električno omrežje. Za bolj urejeno smučišče skrbi ratrak, že vsa desetletja pa s svojim entuziazmom, številnimi prostovoljnimi urami, predvsem pa z veliko željo, da se kar največ najmlajših nauči na domačem hribu osnovnega smučanja, člani Smučarske sekcije, katere prvi predsednik je bil Janez Orehek, drugi Maks Jeran, eden najzaslužnejših, saj je uredil vse potrebne papirje, sledili pa so mu Janko Jeraj, Marjan Kosmatin in Jani Jeraj Čajči. Vsi so skrbeli, da je bil hrib, zasnežen, velikokrat z doma narejenim snegom,
1. slovenska namiznoteniška liga
Odmevna in močna zmaga, a nato tudi dva poraza
Igralci ekipe NTS Mengeš, ki nastopajo v 1. slovenski namiznoteniški ligi (David Orešnik, Andraž Avbelj, Klemen Jazbič) so v decembrskem delu najprej gostovali na Ptuju, nato pa so se v domači dvorani v Mengšu pomerili še z ekipo NTK Kema Pu-conci 2. V januarju so doma gostili trenutno vodečo ekipo NTK Finea iz Maribora in gostovali pri NTK Krki v Novem mestu, 21. januarja pa jih v domači dvorani čaka še srečanje s trenutno zadnjeuvrščeno ekipo NTK Muta.
Na gostovanju v Ptuju so igralci NTS Mengeš v uvodnem delu pripravili kar pravo malo presenečenje, saj so povedli celo s 3:1, a so na koncu vseeno morali priznati premoč Ptujčanov, končni rezultat je bil 5:3 za ekipo s Ptuja. Kot zanimivost lahko povemo, da je ekipa NTS Mengeš zaradi zastoja na cesti (prometna nesreča) na tekmovanje prišla z zamudo in igralci žal niso imeli dovolj časa za ogrevanje pred dvobojem - če bi bile okoliščine drugačne, bi bilo povsem mogoče, ob njihovi dobri igri, da bi vzeli celo »skalp« Ptujčanom na njihovem domačem terenu. Res pa je, da so igralci s Ptuja tudi na papirju močnejša ekipa in tako poraz proti njim niti ni bil preveč hudo razočaranje. Povsem drugače pa je bilo v zadnjem lanskem krogu 1. namiznoteniške lige, saj so igralci NTS Mengeš
ki so ga delali kar cele noči, organizirali so smučarske tečaje, manjša tekmovanja, organizirane zimske počitnice, poskrbeli so za čaj in kaj za pod zob, niso pa bile redke tudi druge aktivnosti, ki jih je kasneje prevzelo Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik, katerega del so po letu 1988. Posebej so ponosni, ker kljub čedalje manj snega, njihovo smučišče redno obratuje, tudi letos bo, da se le temperature še malce znižajo ^
Prijetno prireditev ob 10-letnici odprtja Hribarice, ki je topel dom tudi za druge dejavnosti članov in članic društva, je s svojim petjem popestril Pevski zbor Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik, Maks Jeran pa je ponovil pesem, napisano pred desetimi leti Hribarici, ki je skupaj s pridnimi člani Smučarske sekcije omogočila, da znajo vsi otroci v obeh vaseh, pa še kdo drug smučati in uživati v smučarskih radostih. Naj bo tudi v prihodnje Hribarica prostor za srečevanje ljudi, ki imajo svoje društvo, še posebej pa Smučarsko sekcijo, radi.
Vera Vojska
Na črnobelih poljih Domžalski turnirji
Zmagovalec za leto 2011 Bojan Hribar
V	ciklu mesečnih turnirjev v pospešenem šahu je na novembrskem turnirju zmagal Čepon pred Bojanom Hribarjem, oba sta osvojila šest točk. Kragelj, Debevec in Pavla Košir so zbrali štiri točke in pol, sledili pa so Vilma Nadvešnik, Ivačič, B. Skok, Banfi in Jerina s štirimi točkami. Na turnirju je sodelovalo 19 udeležencev. Na decembrskem turnirju je slavil Črepan s šestimi točkami in pol, pred B. Hribarjem in B. Skokom s petimi točkami in pol, sledili so jo jim Kragelj, Ivačič, Jazbec, Veskovič, Jerina in Zupanc s štirimi točkami. Sodelovalo je 18 ljubiteljev šaha, na obeh turnirjih so seveda odigrali sedem kol.
V	skupnem seštevku za leto 2011 je premočno zmagal član Komende Bojan Hribar s 46 točkami naskoka pred domžalskim mojstrom Vla-dom Ivačičem, na tretje mesto pa se je uvrstil tudi član Komende, Virjan Boris Skok. Četrto mesto je zasedel član Podpeči Dušan Čepon, ki pa ni igral na decembrskem turnirju. Peti je bil Celjan, fide mojster, Marjan Črepan, šesti pa Trboveljčan Hinko Jazbec, ki je zbral enako število točk kot Č repan, 76, vendar je to število dosegel Črepan na štirih turnirjih, medtem ko jih je Jazbec odigral sedem. Drugi najboljši domačin je bil Vide Vavpetič na sedmem mestu, osmi kamniški fide mojster Igor Kragelj, deveti Ljubljančan Marjan Oberč, deseti pa tretji najboljši domačin Anton Jerina. Med ženskami je bila najboljša članica Domžal moj-
strica Pavla Košir, ki se je uvrstila na 13. mesto, odigrala je devet turnirjev.
V	končnem letnem seštevku je bilo upoštevnih osem mesečnih uvrstitev in točke za udeležbo na vseh turnirjih. Na vseh so igrali Ivačič, Jerina in Zupanc, točke pa je prejelo petnajst najboljših na posameznih turnirjih. Skupno se je v minulem letu turnirjev udeležilo 64 šahistk in šahistov. Iz liste udeležencev je razvidno, da so prihajali iz širše okolice, saj so domžalski turnirji znani po dobri organizaciji. Največ turnirjev je vodil sodnik Franci Košir. Vrstni red za 2011: Hribar 161,Jvačič 115, B. Skok 89, Čepon 85, Črepan in Jazbec s po 76, Vavpetič 75, Kraglej 60, Oberč in Jerina s po 55, Veskovič 54, Zupanc 52, P. Košir 46 itd.
Jože Skok
Božično -
novoletni šahovski turnir
V	petek, 23. decembra 2011, je na božično-novoletnem šahovskem turnirju Obala 2011v Športnem parku v Dobu med 14 udeleženci zmagal mojstrski kandidat Boštjan Jeran, ki je v sedmih partijah premagal vse svoje nasprotnike. Za njim so se uvrstili: Bogdan Osolin 5t., Franci Košir in Marjan Dolinšek 4,5t., Vilma Nadvešnik, Alojz Cijan, Janez Hribar 4t., Džemal Veskovič 4t. itn. Za vse šahiste in šahistko Vilmo je s slastnimi krofi poskrbelo Gostinsko podjetje Trojane.
B. O.
dobesedno pometli z drugo ekipo NTK Kema Puconci (2). Zmagali so z najvišjim možnim rezultatom (5:0), razveseljivo pa je, da je igra domačih vedno boljša. Tokrat se je razigral tudi Domžalčan David Orešnik in prispeval ključno točko pri zmagi v dvoboju, ki pa je bil vseeno težji kot priča rezultat, saj bi se, ob kakšnem nenadejanem zapletu, rezultat lahko bistveno obrnil. Prvoligaška ekipa Namiznoteniške sekcije Mengeš je trenutno na sedmem mestu prvenstvene lestvice (v prvi ligi igra 10 ekip), v nadaljevanju sezone pa imajo, ob sicer vedno boljši igri, le male možnosti, da se povzpnejo precej višje na lestvici -vendar, sreča je na strani pogumnih in z malce več športne sreče bi bil ta cilj mogoče kar dosegljiv. V januarju sta že potekala dva kroga prvoligaškega namiznoteniškega tekmovanja, igralci NTS Mengeš so 7. januarja najprej igrali doma proti trenutno vodilni ekipi Finea Maribor in izgubili z 1:5, 11. januarja pa so gostovali v Novem mestu (proti trenutno četrtouvrščeni ekipi NTK Krka) ter izgubili z 2:5. V soboto, 21. januarja, doma gostijo ekipo NTK Muta, ki je trenutno na zadnjem mestu, a kljub temu zna biti ta dvoboj precej napet, zato vabljeni k ogledu; tekma se prične ob 17. uri v dvorani TVD Partizan Mengeš.
Janez Stibrič
alpinist maks kokalj na muztagh ata
(7546 M)
Vzpon na goro je boj s samim seboj
Domžalčan David Orešnik je prispeval pomembno točko v dvoboju proti igralcem ekipe Kema Puconci 2.
»Vzpon na goro ni boj z naravo ali z zakonom gravitacije, je boj s samim seboj«, je bila na enem od diapozitivov napisana misel Walterja Bonati-ja, s katero je Maks Kokalj, alpinist z Brezovice, skupaj s prijateljema Bogdanom Kastelicem, vodjo odprave, ter Stanetom Hartmanom iz Društva dolenjskih pohodnikov, začel v Domu krajanov v Zejah predstavljati vzpon na 7546 metrov visoko goro Muztagh Ata. V odpravi sta bila še Marjan Mar-kovič in Tomaž Erpič, vsi pa so člani Društva dolenjskih pohodnikov in Plezalnega kluba Novo mesto. Z letališča Brnik so prek mesta Biškek v Kirgiziji prišli v Subaši, izhodišča za vrh Muztagh Ata. Fantje so spregovorili tudi o pripravah na odpravo in posebej o aklimatizaciji. Na goro so se povzpeli prek štirih taborov, ki so jim sprva služili za aklimatizacijo, pa tudi za spoznavanje poti do vrha, polne ledeniških razpok. Pri odpravi jih je spremljala tudi sreča, saj je bil čas okoli 14. dne, ko so dosegli vrh, brez slabega vremena, posebej pa brez močnega vetra. Dobra pripravljenost je pomagala, da so vrh dosegli brez kisikovih mask, uspešna je bila tudi vrnitev. Pripovedovanje, spremljano z diapozitivi, je bilo zelo zanimivo, povezali so ga tudi z glasbo. Muztagh Ata velja za najvišji vrh pamirskega gorovja na skrajnem severu tibetanske planote na Kitajskem. Na poti so videli tudi oddaljeni znani K2. 3. avgusta 2011 so prišli na vrh, Maks Kokalj ga je neizmerno srečen dosegel tretji po vrsti in se s slovensko
zastavo tudi fotografiral. Posebej se spomni hudega mraza. Ob gledanju diapozitivov so povedali, da pot do vrha ni tehnično zahtevna, so pa na njej velike ovire: veter, mraz, globok sneg, razpoke v ledu in predvsem višina ter pomanjkanje kisika. Sicer pa Muztagh Ata - Očeta ledenih vrhov, kot ga imenujejo domačini, letno obišče več tisoč obiskovalcev, mnogi med njim z vrha tudi smučajo. Maksu Kokalju se je z osvojitvijo 7564 visokega Očeta ledenih vrhov izpolnile sanje, ki jih je sanjal tudi, ko je z odpravo počasi, a zanesljivo koračil proti vrhu. Naporov ni manjkalo, pa tudi razmišljanj v smeri, obrni se, doma te čakajo, ne. Pa je z dobrimi pripravami, predvsem pa z veliko željo, osvojil vrh in kot je sam povedal: rad sem šel gor, še rajši dol, k domačim, ki so ga težko čakali, mu pomagali z napovedovanjem vremena, pa tudi z držanjem pesti, da pridejo srečno domov. Srečni in veseli, pa tudi ponosni na svoj uspeh, so po sestopu z vrha nekaj časa namenili tudi spoznavanju kulturne dediščine in sedanjosti tega območja. Z veliko lepih spominov, predvsem pa ponosni na osvojeni vrh, so se vrnili domov. Maks Kokalj se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč, domačim za razumevanje. Kljub naporom, ki jih je zahteval Muztagh Ata, že razmišlja, kako naprej. Tisti, ki njegovo ljubezen do gora poznamo, vemo, da gre naprej. Naj bo srečno in iskrene čestitke Maks!
Vera Vojska
20. JANUAR 20I2
domžale
25
kakovost reke kamniške Bistrice
Vse boljša voda
Fizikalno-kemične analize za nekatere izmerjene količine in biološke analize (v našem primeru Allium metoda -testna rastlina je mlada čebula; lat.: Allium cepa L.) so sestavni del sodobne metodike ugotavljanja kakovosti okoljskih vzorcev. V svetu in tudi pri nas je v uporabi veliko nevarnih in strupenih kemikalij, kot so kse-nobiotiki. Ksenobiotik je snov, ki jo organizem ne sintetizira, vendar je v njem prisotna (izvzeta so npr. zdravila). V Sloveniji se uporablja več sto najrazličnejših aktivnih snovi, kot so na primer kemikalije farmacevtskega izvora, PCB, težke kovine in zelo obstojne POP-s (Persistant Organic Pollutants) kemikalije, ki v večini primerov nimajo preizkušene strupenosti. Z instrumenti se ne da meriti strupenosti, izmeriti ali določiti jo je mogoče samo s pomočjo testnih organizmov t.i. bioindikatorjev Odziv testnega organizma na onesnaževala oz. onesnažila se meri v testih strupenosti. Ni dovolj ugotoviti, kaj nas ogroža, temveč kako resno je. Če je bilo včasih dovolj določati koncentracije določenih snovi v okolju (v vodi, zraku, prsti), danes vemo, da to ne zadošča več. Fizikalno-kemijske analize nam ne povedo, ali pri ugotovljenih koncentracijah prihaja do škodljivih učinkov ali ne. Zato je potrebno poznati poti sprejema, prenosa snovi v organizmu in pretvorb škodljivih snovi in mehanizme delovanja oziroma učinkov delovanja v bioloških sistemih. O tem nas poučujeta toksi-kodinamika in toksikokinetika. S fi-zikalno-kemijskimi analizami ugotavljamo koncentracijo posameznih in tudi skupin kemikalij. Kemijske analize okoljskih vzorcev podajajo kvantitativna stanja in so lahko napoved (predikcija) obremenitve okolja. Bio-testi pa podajajo morebitne negativne posledice na organizme in tudi oceno tveganja zdravstvene varnosti. Okolj-ski vzorci imajo značilnost kompleksnih mešanic (mixture complex), ki stimulirajo kompleksne sinergistične in komulativne negativne učinke, ki jih posamične kemikalije ne izražajo. ALLIUM metoda tako razkriva celosten vpliv na rast in razvoj meri-stemskih celic korenin testne rastline oziroma kako dolge korenine sploh zrastejo. Pogled na celično raven, še bolj pa na celično jedro v njej, daje
zelo natančno sliko o kakovosti okolja. Stanje rek glede na nekatere splošne fizikalno-kemijske količine Ocena stanja voda poteka v skladu z Uredbo o stanju voda (Ur. l. RS, št. 14/2009), kjer se za površinske vode na osnovi fizikalno-kemijskih analiz, bioloških in hidromorfoloških elementov ugotavlja ekološko stanje kakovosti vode. Za kemijsko stanje površinskih voda se kakovost razvršča v dva (dobro - D, slabo - S stanje) razreda; medtem ko ekolološko stanje podaja pet (zelo dobro - ZD, dobro - D, zmerno - Z, slabo - S in zelo slabo - ZS stanje) razredov. V tej študiji je ocena stanja Kamniške Bistrice podana le na osnovi rezultatov analiz BPK5 (biokemijska poraba kisika v petih dneh) in N-NO3 (nitrata) ter testa Allium, zato v celoti ne moremo govoriti o ekološkem stanju Kamniške Bistrice glede na Uredbo o stanju voda. Reka Kamniška Bistrica od izvira do kraja Bišče - rezultati raziskav
Podatki so pokazani v preglednici 1 in 2. V preglednici so po vrstnem redu vpisane tudi lokalitete vzorčenj. Predstavljena študija podaja kakovost reke Kamniške Bistrice, vrednotene z metodo Allium, in morebitni posledični vpliv urbanizacije in pritoka čiščenih vod iz CČN Domžale-Ka-mnik in Bioplinarne Petrol. Raven
genotoksičnosti reke Kamniške Bistrice na izviru je 3,5 odst. točke, v kraju Študa dosega 9,5 odst. točke, 50 m za iztokom CCN je raven genoto-ksičnosti 11,5 odst. točke, 50 m za Bi-oplinarno Petrol je 11,0 odst. točke in v kraju Bišče 9,5 odst. točke. Na vseh lokacijah je raven genotoksičnosti in splošna strupenost med lokacijami statistično signifikantno neznačilna. Stanje reke Kamniške Bistrice na dan vzorčenja, 22. 8. 2011 v Študi pod mostom, za mestom Domžale, je dobro - D (BPK ne presega 5,4 mgO2/l in N-NO3 ne presega 9,5 mg/l). Splošno urbano-komunalni in industrijski dejavniki ter večji onesnaževalci, kot so CCN Domžale-Kamnik in Bioplinarna Petrol (včasih CN Farme Ihan), ne kažejo negativnega vpliva na osnovi genotoksičnosti na kakovost reke Kamniške Bistrice. Stanje reke Kamniške Bistrice je v nadaljevanju podano le na osnovi splošno fizikalno-kemijskih parametrov (BPK5 - biokemijska poraba kisika, N - NO3 -nitrat) ter Allium testa na dan vzorčenja 22. 8. 2011. Stanje reke Kamniške Bistrice na izviru je zelo dobro - ZD (BPK5 je manjši od 2,4mg O2/l, nitrat je manjši od 7 mg/l). Stanje reke Kamniške Bistrice v Študi (lokacija pod mostom), za mestom Domžale je dobro - D (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2 /l, nitrat ne presega 9,5mg/l). Kamniška Bistrica ima na lokaciji Bišče dobro - D stanje (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2 /l, nitrat ne presega 9,5mg/l). Na os2novi primerjave z rezultati preteklih testiranj je bila Kamniška Bistrica na lokaciji Bišče v letu 2008 v zmernem-Z do slabem - S stanju
(povišane vrednosti BPK5 na 13 O2 mg/l); v letu 2009, 2010, 2011 pa v? dobrem - D stanju (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2 /l, nitrat ne presega 9,5mg/l). Na osnovi primerjave z rezultati preteklih testiranj se je na lokaciji 50 m za CCN v primerjavi z letom 2010 raven genotoksičnosti zmanjšala s 13,5 na 11,5 odst. točke. Na lokaciji 50 m za Bioplinarno PETROL se je v primerjavi z letom
2010	raven genotoksičnosti zmanjšala s 17,5 na 11,0 odst. točke.
Zaključek in cilji raziskav
Glede na rezultate raziskave v letu
2011	bi reko Kamniška Bistrica 22. 8. 2011 po fizikalno-kemičnih, toksičnih in genotoksičnih parametrih lahko razdelili v 2 sektorja:
1.	izvir - Študa (območje urbanizacije občin Kamnika in Domžal),
2.	Študa - Bišče (lokacija iztoka čiščenih odpadnih vod iz CCN Domžale-Kamnik ter Bioplinarne Petrol).
Sektorja sta bolj ali manj specifični območji, kjer vsak prispeva k skupni in celoviti kakovosti reke Kamniške Bistrice. V sektorju od Štude do Bišč reko Kamniško Bistrico obremejuje-ta dva večja vira onesnaženja - čišče-na odpadna voda iz CCN Domžale-Kamnik ter Bioplinarna Petrol (bivša CN Farme Ihan). Iztok CCN je stalen, medtem ko je bil iztok iz Bipli-narne Petrol na dan vzorčenja zaprt, ker se del odpadne vode Biplinarne Petrol čisti na CCN. Na lokaciji 50 m za CCN se je v primerjavi z letom 2010 BPK5 zmanjšal z 9,5 mg/l na 8 mg/l v letu 2011; raven genotoksič-
Preglednica 1. Fizikalno - kemijski parametri vzorcev (vzorčenje: 22. 8. 2011)
Merilno mesto/parameter	N-Kjel	N-NH4	N-N03	FOSFOR	KPK	BPK5
enote	mg N/l	mg N/l	mg N/l	mg p/l	mg O2/l	mg O2/l
kb-izvir	2,5	0,034	0,365	0,5	5	2
KB-most študa	2,5	0,201	0,864	0,122	5	4
iztok iz cčn	5,11	0,279	10,1	3,73	38,5	14
KB-50 m pod cčn	2,5	0,206	7,98	3,295	29,7	8
KB-50 m pod Bioplinar-noRetrol	2,5	0,312	5,2	2,23	17,7	8
KB-most bišče	2,5	0,069	2,82	0,5	5	3
3odčrtana vrednost = pod mejo detekcije; vpisana je spodnja meja detekcije KB - reka Kamniška Bistrica
brezposelnost v Domžalah
Kako poiskati prvo zaposlitev?
V	decembru je bila brezposelnost kot običajno nekoliko višja, predvsem zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v decembru prijavljenih 112.754 brezposelnih oseb, od tega 59.562 moških in 53.192 žensk.
V	osrednjeslovenski regiji, kamor spadajo tudi Domžale, je znašala stopnja registrirane brezposelnosti nekaj manj kot 10 odstotkov, v decembru 2011 je bilo v Domžalah brezposelnih 1.414 oseb, in sicer 737 moških in 677 žensk. Ce podrobneje pogledamo podatke Zavoda RS za zaposlovanje, vidimo, da je imelo 784 brezposelnih I. - IV. stopnjo izobrazbe, 408 jih je imelo V. stopnjo izobrazbe in 217 oseb VI. - IX. stopnjo izobrazbe. Kar 1.137 brezposelnih je imelo več kot 30 let, največ jih je bilo v starosti med 50 in 60 let.
Največ težav na trgu dela imajo iskalci prve zaposlitve in starejši, ki ob izgubi zaposlitve težko najdejo novo zaposlitev. Slednjim lahko poleg starosti
zmanjšujejo možnost zaposlitve tudi nižja izobrazba, zdravstvene težave, nepripravljenost na spremembe ipd., največja težava mladih pa je, da nimajo pravih delovnih izkušenj. A poglejmo raje s svetlejše plati: kaj narediti, da bi dobili prvo redno zaposlitev in bili ob njej zadovoljni? Pri iskanju zaposlitve bodimo resni in vztrajni, in prav gotovo bomo prišli do želenega cilja. Dobro napisana prijava za zaposlitev in življenjepis sta zelo pomembna, saj z njima bodočemu delodajalcu pokažemo, kdo smo, čeprav se z njim še nismo srečali. Iskalci zaposlitve se morajo najprej vprašati, kaj si želijo - kakšno delo jih veseli, kakšni so v komunikaciji, ali želijo delati z ljudmi, kje želijo delati, ali se želijo dodatno izobraževati ipd ^ Poudarite stvari, pri katerih izstopate - morda aktivno ukvarjanje s športom, igranje glasbila, želja po potovanjih ^ Realno ovrednotite svoje znanje, spretnosti in zmožnosti ter bodite pripravljeni tudi na osebnostni razvoj.
Z iskanjem zaposlitve pričnite čim prej; če prvič iščete redno zaposlitev, to naredite že proti koncu študija in ne šele takrat, ko diplomirate. Zelo verjetno namreč je, da zaposlitve ne boste dobili takoj, ampak da jo boste iskali nekaj časa. Naučite se pregledovati oglase za zaposlitev, spoznajte čim več podjetij, realno ocenite prosta delovna mesta.
Delodajalci v zadnjem času dajejo večji poudarek izkušnjam kot pa izobrazbi, a prvi iskalci zaposlitve jih žal še nimajo. Tiste, ki so jih pridobili z delom prek študentskega servisa, pa žal ne štejejo prav veliko. Pomembnejše so redne delovne izkušnje, kar pa ni prav. Le kako jih pridobiti, če ne dobiš priložnosti?
A kljub temu, poiščite delo prek študentskega servisa, pridobili boste nekaj izkušenj ter spoznavali potencialne delodajalce. Tudi s strokovno prakso, ki je obvezna v mnogo študijskih programih, boste pridobili nekaj znanj. Prav tako z izdelavo seminarskih nalog, raziskav ali s sodelovanjem pri različnih projektih. Lahko se odločite za program izmenjave študentov, ki je v današnjih časih bolj dostopen kot nekoč, bodočim diplomantov pa daje več širine, kot so jo pridobili tisti, ki so ves čas študirali v eni državi. Zaposlitev lahko iščete pasivno - prek tiskanih ali spletnih zaposlitvenih oglasov, s pomočjo vpisa v baze zapo-
V ponedeljek, 6. februarja 2012, ob 18. uri
vas vabimo na predstavitev
ŠPORTNO ATLETSKEGA DRUŠTVA MAVRICA v Knjižnico Domžale.
Vabljeni vsi, ki vas zanimajo razvoj, cilji in smernice društva. Predsednica društva Mojca Grojzdek bo na kratko predstavila tudi strokovno knjigo
GIBALNE IGRE Z IMPROVIZIRANIMI PRIPOMOČKI , ki jo je kot soavtorica izdala leta 2007.
nosti se je zmanjšala s 13,5 na 11,5 odst. točke, kar kaže na zmanjšan vpliv čiščene odpadne vode CCN na stanje Kamniške Bistrice na osnovi BPK5, nitrata in genotoksičnosti. CCN s svojim iztokom čiščene odpadne vode še vedno vpliva na stanje Kamniške Bistrice glede na rezultate analiz BPK5, nitrata in genotoksič-nosti, vendar bistveno manj kot v preteklih letih. Do konca leta 2015 se bo z načrtovano rekonstrukcijo in uvedenim terciarnim čiščenjem vpliv CCN še dodatno zmanjšal. Na lokaciji 50 m za Bioplinarno PETROL (lokacija starega iztoka iz CN Farme Ihan) se je v primerjavi z letom 2010 BPK5 zmanjšal s 17 mg/l na 8 mg/l v letu 2011; raven genoto-ksičnosti se je znižala s 17,5 na 11,0 odst. točke, kar kaže na zmanjšan vpliv Bioplinarne Petrol na stanje Kamniške Bistrice na osnovi BPK5, nitrata in genotoksičnosti. Kamniška Bistrica se do lokacije v Biščah samočistilno regenerira v do-
bro stanje, ocenjeno na osnovi BPK5, nitrata in genotoksičnosti. Zmanjša pa se tudi ocena tveganja ravni ge-notoksičnosti za organizme, ki ostaja na enaki ravni s primerjavo lokacije Študa. Po spektru raziskav splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti rečnih vzorcev ter primerjavi med negativno in pozitivno kontrolo je kakovost reke Kamniška Bistrica do lokacije Študa, v Biščah in Beriče-vem, vrednotena z nizko oceno tveganja ravni genotoksičnosti (RG) in dobrim stanjem. Od novembra 2010 je zaprt iztok iz Bioplinarne Petrol (bivši CN Farme Ihan) v reko Kamniška Bistrica. Do lokacije Študa ima reka Kamniška Bistrica stanje po genotoksičnih testih in analizah nitrata ter BPK5 dobro - D in v Biščah tudi obdrži dobro - D stanje.
PETER FIRBAS Zasebni laboratorij za rastlinsko plikativno citogenetio

FEEMIA
2DPe	^_	
21 So		z hladno E sklepi, 1 HH kolena, H/ t f ~ L M/ " J sol, korenina, * ""-^ A gomolji KOZOROG koreninai
22 Ne		
slitvenih agencij, z iskanjem prek zaposlitvenih portalov ali Zavoda RS za zaposlovanje ter s pošiljanjem prošenj na slepo. Na portalih v Sloveniji je v vsakem trenutku v povprečju objavljenih 2.000 do 3.000 aktualnih zaposlitev, oglase lahko razvrstite po področju dela, regiji, izobrazbi, ipd. Aktivne oblike iskanje zaposlitve pa so mreženje, to je iskanje zaposlitve s pomočjo oseb, ki jih poznate, obiski kariernih zaposlitvenih sejmov ali osebni pristop do delodajalca, ki vključuje pošiljanje ponudb za delo ali osebni obisk podjetja, v katerem bi se radi zaposlili. Pri tem načinu je zelo pomembno, da se znate "prodati". Ne bodite skromni; predstavite vsa svoja znanja, prepričajte delodajalca, da ste prav vi tisti pravi.
Ce (ko) vas bodo povabili na razgovor, ste že na polovici poti. Na srečanje se dobro pripravite, bodite točni in pokažite zanimanje za delo. V kratkem času, ki vam bo na voljo, predstavite svoje prednosti in sposobnosti, bodite samozavestni, olikani, primerno urejeni, saj lahko delodajalec že v nekaj minutah začuti, da je našel pravega človeka ali pa povsem izgubi zanimanje. Morda boste morali priti na razgovor še drugič, pa tretjič ... , a bodite pozitivno naravnani in vztrajni, in prav gotovo vam bo uspelo priti do želene zaposlitve.
Simona Setničar
29 Ne
^ (sveže svetlo) K	^^
'-.^i^"	maščoba,
VODNAR	CVET
(Mokro;
Y stopala, o
^	prsti na
D	nogah
A
ogljikovi hidrati
LIST
OVEN
(toplo)
O ,
g glava, I? možgani,
J beljakovine
PLOD
BIK
hladno
7 vrat, C tilnik, ' ušesa, iwl zobje
j sol, korenina, f^ gomolji
KORENINA!
02 Če
iš^
05 Ne
DVOJČKA
(sveže svetlcI
z dihala, R ramena,
A rfCj
dlam
maščoba, olje
(MOKRO)
V pljuča,
O
1% želodec, a jetra
CVET
t
ogljikovi hidrati
LIST
LEV
toplo)
O srce, G krvni obtok, E arterije, II hrbet
beljakovine PLOD
hladno)
Z prebavila, E vranica, HtrebuSna ^slinavka
J sol, korenina.
f
DEVICA	korenina
26	obvestila	S^MMIK 20. JANUAR 20I2
		
OSNOVNA SOLA
VENCLJA PERKA
DOMŽALE
Domžale, Ljubljanska 58a, tel: 01/729-83-00, e-mail:os.vp-domzale@guest.arnes.si
DRAGI STARŠI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA
vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2012/13
Vpisujemo otroke, rojene v letu 2006, in sicer:
•	v četrtek, 2. 2. 2012, dopoldne od 8h do 12h in popoldne od 15h do 18h
in
•	v petek, 3. 2. 2012, dopoldne od 8h do 12h.
Vpis bo potekal v projekcijski dvorani šole.
Otroka pripeljete s seboj, radi bi ga spoznali!
S seboj prinesite otrokov osebni dokument, da skupaj preverimo pravilnost podatkov o otroku. Starši ste po zakonu dolžni vpisati otroka v svojem šolskem okolišu.
ŠOLSKI OKOLIŠ: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Brezova ulica, Cankarjeva ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Kajuhova ulica, Karlovškova ulica, Kasalova cesta, Kersnikova cesta, Kolodvorska cesta, Kosovelova ulica, Krakovska cesta, Krožna ulica, Ljubljanska cesta do številke 72, 72a številke 74, 76, 76a,78, 80, 80a ter od št. 82, do vključno številke 95, Mačkovci, Masljeva cesta, Masarykova ulica 1-4,8,9,11-17,24-26, Na Zavrteh, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Poljska pot, Pot na Pridavko, Prečna ulica, Prešernova cesta, Radio cesta, Roška ulica, Ravnikarjeva ulica, Savska cesta, Slomškova ulica, Stobovska cesta, Stranska ulica, Študljanska cesta, Tabor,Taborska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ulica Antona Skoka, Ulica Simona Jenka, Ulica Urha Stenovca, Usnjarska ulica, Varškova ulica, Vodnikova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta, Depala vas.
Prisrčno vabljeni v četrtek, 26. januarja 2012, ob 18. uri na INFORMATIVNO SREČANJE
za starše bodočih novincev in delavnice za otroke.
Nekaj o šoli
šola je v središču Domžal in je vključena v evropsko mrežo Ekošol
vključena je v program nacionalnih inovativnih projektov prenove pouka (Samouravnavanje učenja in poučevanja, v 1. triado (1.-3. razreda) intenzivno vključuje načela montessori pedagogike. Več si lahko pogledate na spletni strani šole, za učence pod Projekti)
naši učenci dosegajo nadpovprečne dosežke na tekmovanjih iz znanja in na nacionalnih preverjanjih znanja v 6. in 9. razredu
ponosni smo na prenovljene in sodobne specialne učilnice: glasbeno, tehnično, likovno, za gospodinjstvo, kemijo in biologijo, fiziko in naravoslovje
imamo otroško igrišče z zelenico in igrali ter več
zunanjih športnih igrišč
uporabljamo dve telovadnici (mala in velika)
naša šolska knjižnica in čitalnica sta sodobno
opremljeni, vse učilnice imajo možnost dostopa do
interneta
na voljo sta velika in sodobno opremljena računalniška in multimedijska učilnica ter kinodvorana organiziramo jutranje varstvo od 5.30 dalje ter podaljšano bivanje in dežurno varstvo do 17. ure za učence od 1. do 5. razreda, ponujamo pa varstvo vozačev in možnost organiziranega šolskega prevoza za učence 1. razreda.
Domžale, Ljubljanska 58a, tel: 01/729-83-00, e-mail:os.vp-domzale@guest.arnes.si. spletna stran šole: http://www.os-vperka.si
VPIS V 1. RAZRED OŠ DOB IN PŠ KRTINA ^^ ^	ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013
DOB
Starše obveščamo, da bo Osnovna šola Dob iz svojega šolskega okoliša vpisovala v 1. razred OŠ šolske novince za šolsko leto 2012/2013.
V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši obvezno vpisati vse otroke, rojene od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006.
Otroke bomo vpisovali v OSNOVNI ŠOLI DOB, Šolska ulica
7, v pisarni šolske svetovalne službe v:
sredo, 1. 2. 2012, od 8. do 14. ure,
četrtek, 2. 2. 2012, od 12. do 17. ure in
petek, 3. 2. 2012, od 8. do 14. ure.
Otroka pripeljite s seboj!
Veselimo se srečanja z vami in vašimi otroki!
Osnovna šola Domžale Bistriška 19 1230 Domžale
e-mail: os-domzale@guest.arnes.si T: (01) 724 00 81 F: (01) 7211-842 www.os-domzale.si
DRAGI STARSI IN OTROCI, VLJUDNO VABLJENI NA
vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 2012/2013.
Za otroke, rojene v letu 2006, bo vpis potekal:
v četrtek, 16. 2. 2012,
•	od 8h do 12h in
•	od 15h do 18h;
v petek, 17. 2. 2012,
•	od 8h do 12h.
Vpis bo potekal v prostorih centralne šole.
S seboj prinesite tudi svoj in otrokov identifikacijski dokument (pregled podatkov: EMŠO .
OS RODICA
Kettejeva 13, Domžale
http://www.sola-rodica.si/
os-rodica@guest.arnes.si
Spoštovani starši!
Vpis prvošolcev za šolsko leto 2012/13 bo na OŠ Rodica potekal od 13. do 16. februarja 2012, in sicer: v torek, sredo in četrtek dopoldne od 7.30 do 9.30; v ponedeljek in četrtek popoldne od 15. do 18. ure.
Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2006. Starši otrok s stalnim prebivališčem v našem šolskem okolišu boste prejeli pisno vabilo, za dodatne informacije pa nas lahko pokličete na šolski telefon 01/721-95-30.
Veseli bomo, če boste k vpisu pripeljali tudi svojega otroka, da se spoznamo!
Prehrana in zdravje pozimi
V zimskem delu leta se človekova presnova upočasni, površina telesa se hladi, energija se umakne bolj v notranjost. V osnovnih gradnikih telesa je shranjen zapis, ki nam v tem času spregovarja v občutju sprejemljivosti, osrediščenosti, umirjenosti in nas obrne navznoter. Modrost naših prednikov je začetek zime smiselno zasnula v prazničnem vzdušju, usmerjenem predvsem v obnovo notranjega, duhovnega življenja iz katerega izhaja tudi obnova zdravega odnosa do zunanjega, snovnega življenja.
Po pojmovanju tradicionalne kitajske misli je zimsko obdobje povezano s subtilnim elementom vode. Na organski ravni pripadajo temu času mehur in ledvici, ušesa in kosti. Neravnovesje v delovanju se začne pojavljati zaradi pretiranega izpostavljanja mrazu in vlagi. Zdravstveno stanje poslabša uživanje preobilnih
beljakovinskih, mastnih, presladkih in preslanih obrokov. Organizem oslabi tudi zaradi izpostavljenost stalnemu stresu in telesnim obremenitvam.
Zdravstvene težave se začnejo pojavljati najprej na tistih predelih telesa, ki so povezani z elementom vode. To so kosti, posebej kolena in spodnji del hrbta. Pride lahko do poslabšanja stanja kostne mase in do zvinov, zlomov. Poslabša se lahko sluh, pogosteje prihaja do vnetja ušes. Pojavljajo so težave z lasmi npr. izpadanje las in prezgodnje sivenje. Neodpornost se lahko izrazi v urino in ginekoloških težavah, npr. vnetju sečnega mehurja, poslabšanju ledvičnih težav, povečanju občutljivosti prostate ali rodil, inkontinenci. V zimskem času sta bolj pogosto motena koncentracija in spomin. Porastejo duševne težave, izražene v pretiranem strahu in negotovosti. S pravilnim načinom prehrane ter začimbnih dodatkov lahko pomagamo našemu telesu v prehodu v najhladnejši del leta in omilimo manjše prehladne težave.
V primeru hladnih bolezenskih znakov, ko smo utrujeni, ko nastopi blaga diareja, pomaga hrana, ki deluje ogrevalno npr. mandeljni, ingver, cimet, bazilika, materina dušica in rožmarin. Stanju zasluzenih dihalnih poti (nos, sinusi, sapnik, pljuča) so v pomoč laneno seme, česen, ingver, repa. Olajšanje vročinskih bolezenskih znakov dosežemo s hladilno hrano, kot so tofu, banane, kumarice in poprova meta. Suh kašelj, pekoče oči, razpokana in srbeča koža se blaži z vlažilno hrano, h kateri sodijo tofu, ješprenj, špinača in med.
Obudimo spomin na nekaj tradicionalnih sezonskih, zdravih jedi iz našega okolja kot so ajdovi žganci, kisla repa ali zelje s fižolom in ajdovo ali proseno kašo. Primerne so tudi kaše s suhim sadjem, štruklji, razne vrste jot, nadevana repa, matevž, mineštre iz stročnic itd.
Zaščitna živila so stročnice črne, temno rdeče in vijolične barve. Fižol že po svoji obliki spominja na ledvici. Sečni organi nam bodo hvale-
žni, če bomo uživali jedi iz ajde in si privoščili čaj iz brusnic. Temno grozdje, borovnice, bezgove jagode in robidnice tradicionalno uvrščajo med jedi, ki krepijo ledvici. Zaščitni sadež za ledvici je tudi kostanj, ki ga jejmo predvsem v jesenskem času. Ledvici sta na subtilnejši ravni povezani z vztrajnostjo, presojo, pravo mero. Osvojena modrost nam pomaga, da se izognemo marsikateri zdravstveni težavi. Na prehrano lahko gledamo z vidika zadovoljitve osnovnih potreb ali z vidika užitka, vedno pa je ključni steber našega zdravja. Z razvijanjem znanja, z opazovanjem in razumevanjem vsega, kar se dogaja z našim telesom tako na zunanji ravni kot na ravni notranjega zaznavanja smo na pravi poti, da postane telo hiša zdravja, zgrajena na temelju vedrine, kakovostnega spanca, rednega gibanja in zdrave prehrane.
Mateja Potokar Društvo za študije kontempla-tivnih tradicij
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 414 141.
Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421. BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3, 1241 Kamnik.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722-78-97, 041/689-840
ŠIVALNI STROJI - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149
INŠTRUKCIJE matematike
za OŠ, SŠ in G1M na vašem domu (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in okolica).
(1nfo: 040/168-454).
STAREJŠIM PROSTOVOLJNO POMAGAM pri vsakodnevnem opravilu in druženju. 1nfo: 040/207-844
PODIRANJE DREVES v vseh situacijah, strokovno obžagovanje, obrezovanje in svetovanje. Ogled na terenu brezplačen. E-mail: hortikultura.lesnik@gmail. com
GSM: 041/721-032
Lovska družina Domžale obvešča
Lovska družina Domžale obvešča vse občane, da lahko škodo po divjadi sporočijo osebno ali po telefonu Andreju Štiftarju, Volčji Potok 32, 1235 Radomlje, tel. 01/831-57-95 ali 031/508971.
20. JANUAR 20I2
objave
27
Volk prisoten v Sloveniji
VOLK je največji predstavnik družine psov. Najlažje ga od domačega psa ločimo po do 10 cm dolgi in 2 cm široki črni progi na sprednji strani podlakti.
Volk v Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, je tudi mrhovino, manjše sesalce, dvoživke, žuželke in celo rastlinsko hrano. Pri iskanju hrane lahko prepotuje od 40 do 70 km na noč. Je vzdržljiv in izvrsten tekač, doseže hitrosti do 64 km/h. Čeprav dobro vidi, pri sledenju plena in zaznavanju okolice največ uporablja izvrsten sluh in voh. Kot eden največjih plenilcev ima pomembno vlogo v prehranjevalni verigi, saj zagotavlja hrano mrhovinarjem ter pomembno vpliva na lastnosti populacije plena. Volkovi živijo v tropih. Trop lovi le na svojem teritoriju in na njem vzgaja mladiče, zato ga tudi močno brani pred ostalimi volkovi in označuje z urinom in iztrebki ter z oglašanjem. Preko teritorialnosti volkovi sami regulirajo svoje lokalne gostote in na ta način preprečujejo, da bi njihovo število naraslo preko nosilne kapacitete okolja. Teritorij tropa v Sloveniji povprečno meri 350 km2. Trop vodi vodilni par - alfa samec in samica. V tropu v Sloveniji je najpogosteje od 2 do 6 živali. Pari se samo vodilni par, vsi ostali člani so njuni potomci. V leglu je od 4 do 6 mladičev, ki so ob rojstvu slepi in porasli s temno dlako. Iz brloga gredo po 4 do 14 tednih. V naravi zaradi različnih dejavnikov prvo leto dočaka v povprečju le tretjino mladičev. Za najmlajše najprej skrbi le samica, nato za njih skrbita oba starša in starejši bratje in sestre (iz prejšnjih legel). Lovijo vsi člani tropa, glavno vlogo pri usmrtitvi ima alfa samec. Po uspešnem lovu se vodilni par hrani prvi. Nato jedo najmlajši mladiči, nato eno leto starejši in tako naprej. Ker najstarejši mladiči dobijo vedno manj hrane, so z naraščanjem števila članov tropa z leti prisiljeni, da zapustijo trop in se osamosvojijo. Začnejo iskati lasten teritorij in partnerja, s katerim bodo ustvarili svoj trop. Alfa par ostane skupaj celo življenje. V primeru, da en partner umre, trop razpade ali pa umrlega nadomesti volk, ki pride iz drugega tropa. Nikoli mesto alfa samca ali samice ne prevzame eden izmed mladičev.
Glede na zgodovinske najdbe je volk je na ozemlju Slovenije prisoten že 200.000 let. V_preteklosti je bil razširjen po celotnem slovenskem ozemlju, od sredine 18. stoletja dalje pa ga je človek neusmiljeno lovil in pobijal. Do začetka 20. stoletja je bila vrsta na robu izumrtja. Danes je volk v Sloveniji zaščiten. Razširjen je
na območju Dinaridov, preko Krasa prehaja do predalpskega in alpskega območja. Na slovenskem ozemlju se nahaja okoli 12 tropov, od tega si 3 do 4 delimo s Hrvaško, kar po grobih ocenah pomeni od 40 do 50 volkov. Zaradi 200-letnega lova in iztrebljanja imajo današnji volkovi prirojen strah pred človekom in se njegove bližine izogibajo. V Sloveniji v zadnjih 100 letih ni bilo zabeleženega niti enega napada volka na človeka.
Zaradi večanja števila volkov, obenem pa tudi zaradi eksponentnega večanja števila drobnice, se je v zadnjih petnajstih letih zelo povečalo število napadov volka na drobnico. Zato je pristojno ministrstvo (MOP) vsako leto odredilo izredne odstrele, namen katerih je bil uravnavanje populacije volka v Sloveniji. Ker pa je za uspešno upravljanje s populacijo pomembno točno poznavanje in razumevanje biologije živali, še posebej ekologije, izredni odstrel ni bil dolgoročna rešitev. Zato se je leta 2008 Univerza v Ljubljani s partnerji (Oddelek za biologijo kot koordinator projekta) prijavila na razpis Evropske unije za projekt Life+. Prijava je bila uspešna in januarja 2010 se je začel štiriletni projekt SLOWOLF, ki bo trajal od januarja 2010 do decembra 2013. Projekt je zastavljen zelo široko in kompleksno, njegov namen pa je omogočiti dolgoročno ohranitev volkov, njihovega plena in habitatov v Sloveniji ter izboljšati sobivanje volkov z ljudmi.
V okviru projekta bodo potekale tudi izobraževanja javnosti in akcije, pri katerih bodo lahko sodelovali prostovoljci: zimsko sledenje volkov v snegu in zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, poletni monitoring populacije volka z izzivanjem tuljenja ... Raziskovalci bodo volkove tudi poskušali ujeti in jih opremiti s telemetričnimi ovratnicami, s katerimi bodo lahko prišli do podatkov o gibanju, plenjenju in drugih bioloških značilnostih volkov v naših gozdovih.
Če vas je tale sestavek pritegnil in bi želeli še več izvedeti o volku, projektu, akcijah in ostalo tematiko povezano z volkom, ste vabljeni, da si ogledate naslednje internetne strani: projekt SLOWOLF: http://www. volkovi.si,
Lovska zveza Slovenije: http:// www.lovska-zveza.si/default. aspx?MenuID=6,
spletna stran o velikih zvereh Ministrstva za okolje in prostor Slovenije
http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/narava/velike_zveri/.
Branka Vode
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Peter Ulčar
upokojenec Papirnice Količevo iz Škrjanče-vega 7a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, svete maše, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala g. župniku Janezu Jarcu in pogrebni službi Vrbančič za opravljen obred, sestavu bratov Krt za lepo petje in Papirnici Količevo za vse darovano.Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Še se bomo srečevali pri njegovem tuzemskem počivališču. Vsi njegovi.
Ti ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma.
ZAHVALA
12. decembra 2011 nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mami, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Ivanka Baloh
rojena Prvinšek, Preserje pri Radomljah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pozornost, sočutje in izražena sožalja. Hvala za cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala g. župniku Hostnik Alojzu in kolektivu OŠ Preserje pri Radomljah.
Vsi njeni
V SPOMIN
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne tete, nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenila naša teta in sestra
Marija Bizilj
roj. Kocjančič
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče ter izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Pogačar, patronažni sestri Romani, g. Marjanu Vodniku, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, stare mame
Ivane Zalokar
rojene Burja
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi, vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni: sin Marjan, hčerka Nada z družinama
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi
Janez Praprotnik
Rojen: 15. januar 1919 Umrl: 15. december 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga obiskovali ter pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Mirjam Pogačar Zajc za dolgoletno zdravljenje in njeni sestri Špelci za prijaznost. Prav tako iskrena hvala patronažni sestri Marjani za dolgoletno skrb na njegovem domu. Zahvaljujemo se tudi Združenju borcev za vrednote NOB krajevne
skupnosti Venclja Perka in Planinskemu društvu Domžale, praproščakom, Godbi Domžale, Gasilskemu društvu Stob - Depala vas, ljudskim pevkam iz Domžale, skupini Krt za lepo odpete pesmi in trobentaču. Iskrena hvala tudi delavcem podjetja KARTON Količevo, ki so se tako lepo poslovili od svojega dolgoletnega upokojenega sodelavca. Vsi njegovi.
V življenju le delo in skrb si poznal, v hudi bolesti sedaj si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za tabo ostal nam boleč je spomin.
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živel,
nas je v 83. letu življenja zapustil
naš dragi ata, stari ata, brat, stric in tast
Janez Cevec
iz Preloga pri Domžalah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem Pošte Slovenije in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste v njegov spomin darovali cvetje, sveče in svete maše.
Hvala zdravnici M. Zajc Kraševec in patronažni sestri Dragici za pomoč v času njegove bolezni. Hvala župniku dr. M. Pozniču za maziljenje in lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Vrbančič, sosedom nosačem, pevcem, cvetličarni Slovnik ter vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Dr. Lucijan Krivec (1929-2011)
Pred kratkim smo se na ljubljanskih Žalah zadnjič poslovili od Domžalčanom zelo poznanega in priznanega dr. Lucijana Krivca, slovenskega agronoma in gospodarstvenika, ki je več kot štiri desetletja uspešno vodil Farmo Ihan. Ob njej je skupaj s sodelavci razvijal nove tehnologije in iskal najboljše tehnološko tehnične rešitve za projektiranje novih farm doma in v svetu. Vseskozi je zbiral informacije, ki jih je v letu 2009 izdal v obširnem delu: 41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji. Z omenjeno knjigo ni le predstavil svojega strokovnega dela in dosežkov, za katere je prejel mnogo domačih in tujih priznanj, temveč je v njej ohranil tudi delček zgodovine Ihana in naše občine.
Dr. Lucijan Krivec se je rodil 10. oktobra 1929 v Lončarjevem Dolu. Leta 1958 je diplomiral na
agronomski fakulteti v Ljubljani ter na Biotehnični fakulteti v letu 1984 tudi doktoriral. Že leta 1959 je prevzel gradnjo ihanske farme, ki je tedaj slovela kot največja farma na svetu in dve leti kasneje pri zagonu proizvodnje postavil temelje nove ihanske tehnologije masovne proizvodnje prašičev na osnovi biološkega ciklusa razvoja in rasti prašičev z ustrezno prehrano. Učinkovite rešitve so vplivale tudi na proizvajalce tehnološke opreme na Zahodu. Vedno večje enote so jim pomenile možnost racionalizacije potreb po hlevskem prostoru in nudile obilo možnosti za avtomatizacijo. Dokaz za to je ameriška multinacionalka, ki se ukvarja s trženjem živinorejske opreme, Big Dutchman. Od Farme Ihan je odkupila licenco za izdelovanje tehnološke opreme po njenem konceptu, kar je bilo v tedanjih časih nepojmljiv uspeh. Prav tako pomembno je tudi priznanje za tehnološke dosežke, evropska nagrada za kmetijstvo, ki jo podeljuje fundacija Justus von Liebig. Leta 1974 je to nagrado prejel prav dr. Lucijan Krivec, prvi glavni direktor podjetja, in do tedaj je bila to edina podobna nagrada, podeljena nekomu izven držav Zahodne Evrope. Farma je iz nepomembnega kmetijskega obrata v okolici Ljubljane postala razvojno jedro slovenske in evropske prašičereje. Kot glavni tehnolog je sodeloval pri gradnji 41 farm v Jugoslaviji in v tujini, kjer je bila uporabljena ihanska tehnologija. Za strokovno delo je prejel številna visoka priznanja, med njimi leta 2000 Jesenkovo priznanje in nagrado mesta Ljubljane. Pod njegovim vodstvom je imela Farma Ihan pomembno vlogo pri neposredni prireji mesa in kot pospeševalno središče. Zanj, posebej na področju agronomije, ni bilo nemogočih problemov. S svojo strokovnostjo, ki jo je stalno dopolnjeval, s prizadevnim delom, v katerega je vključeval
vedno nova spoznanja, je bil poznan doma in v svetu, kjer so ga cenili kot izvrstnega znanstvenika in odličnega sodelavca. Tak je bil tudi na drugih področjih: iskren prijatelj, zvesti sodelavec in veder sogovornik, ki je tudi po upokojitvi rad prihajal na Farmo Ihan in v Domžale.
Zadnjič smo se z njim pogovarjali in mu čestitali, ko je dr. Lucijan Krivec v letu 2009 svojo življenjsko, predvsem pa delovno pot ter strokovne dosežke na njej ohranil za sedanjost in zgodovino v knjigi 41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji, s katero je po mnenju strokovnjakov zavaroval pred pozabo ne le zgodovinskega razvoja in podobe Farme Ihan, temveč tudi položaj slovenskega kmetijstva in njegove povezanosti z jugoslovanskim, evropskim in svetovnim kmetijstvom. Zato bomo na koncu knjige skoraj vedno ostali brez besed. Na koncu knjige, na katero je bil ponosen sam kot tudi mi vsi. Težko ali celo nemogoče si je predstavljati, kakšno delo je, ob vsem uspešnem in odgovornem strokovnem vodstvenem delu na Farmi Ihan, in ob uveljavljanju njene tehnologije v evropski in svetovni prašičereji ter opravljanju vrste odgovornih funkcij tudi na drugih področjih, za nastanek tovrstne knjige opravil dr. Lucijan Krivec. Hvaležni
Za dr. Lucijana Krivca bi lahko zapisal, da je bil samo eden, da tovrstnih strokovnjakov danes skoraj ni in ponosni smo lahko, da smo bili tudi mi del časa, v katerem je živel. Bil je del projekta, pomembnega ne le za našo državo, temveč za ves svet, po katerem je bila uspešna tudi naša občina. Bil pa je tudi naš sodelavec, prijatelj in prijeten sogovornik, človek, ki je veliko prispeval k razvoju Farme Ihan in na tak način tudi k razvoju Krajevne skupnosti Ihan in skupni Občini Domžale.
To smo mu priznavali in mu priznavamo tudi danes. Ponosni smo na njegovo delo, za katerega mu izrekamo iskreno zahvalo, svojcem pa v imenu Občine Domžale in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča in sestra
Zalka Grubič
Iz Vira, Zrinjskega 14
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, njenim sodelavcem Heliosa, varnosti Ljubljana, Osnovni šoU Rodica, Zvezi borcev Vir, društvu upokojencev Vir, vsem sosedom iz ulice, enako bivšim sosedom iz Rodice in Jarš za vso pomoč, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Mušiču in sestri Ireni za dolgoletno zdravljenje. Zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču za izrečene besede in pogrebni obred. Zahvala pogrebni službi Vrbančič. Za njo žalujemo: mož Rajko, hčerki Brigita in Breda z možem Milanom in vnuki, ki sprašujejo; Kje si naša ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Programi ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Kam naprej? Vprašanje, ki si ga zastavljajo številni devetošolci,
saj je izbira srednje šole pomembna prelomnica v posameznikovem življenju, odločitev, ki nam lahko zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da vam bomo pri odločanju pomagali s koristnimi informacijami. Naše delovanje ni omejeno le na lokalno raven, povezujemo se tudi z različnimi šolami in ustanovami v Sloveniji in v evropskih državah. Na ŠCRM izvajamo štiri izobraževalne programe, med seboj se razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti. S tako ponudbo dijakom omogočamo večjo izbirnost, lažje pa je tudi prehajanje med programi znotraj centra.
Gimnazija omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjena dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Na kamniški gimnaziji se trudimo, da mladim privzgojimo dobre delovne navade in jih opremimo z znanji, ki predstavljajo odlično popotnico za študij in življenje. Splošni gimnazijski program obogatimo z dodatnimi vsebinami in tako oblikujemo oddelke s poudarkom na naravoslovju (več pozornosti fiziki, kemiji, biologiji), družboslovju (več vsebin s psihologije, sociologije in filozofije), jezikoslovju (več slovenščine in tujih jezikov) ter športu (več lU" športne vzgoje). V športni oddelek bomo sprejemali dijake, ki so redno dejavni v določeni športni panogi, poleg dobre izobrazbe pa si želijo tudi boljših pogojev za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti. V prvem letniku vseh oddelkov poteka program po enotnem predmetniku, v višjih letnikih pa se razlikuje po številu dodatnih ur za posamezno usmeritev.
MATURITETNI TECA
v obliki rednega pouka že sedmo leto izvajamo tudi maturitetni tečaj, ki predstavlja dodatno leto,vkaterem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončanim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
EKONOMSKI TEHNIK
Program ekonomski tehnik omogoča pridobitev širokega splošnega in strokovnega znanja s poudarkom na praktičnih vsebinah. Dijaki lahko izbirajo med zavarovalniško-bančniško in podjetniško smerjo. Znotraj prve so oblikovani moduU zavarovalništvo,bančno in finančno poslovanje ter borze in poslovanje upravnih organov, znotraj podjetniške smeri pa je poudarek na trženju, komercialnem in finančnem poslovanju, poslovnih načrtih, turizmu in poslovnem komuniciranju s poslovnim bontonom.
PREDŠOLSKA VZGOJA
Program predšolska vzgoja, ki ga izvajamo na Srednji ekonomski šoli, omogoča pridobitev poklica vzgojitelj -ica predšolskih otrok. Zanimiv je za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki ter se želijo zaposliti kot vzgojitelji-ce predšolskih otrok v vrtcih. Izvedbo programa smo zasnovali ustvarjalno, pestro in zanimivo, kar dijakom omogoča izoblikovanje kar najbolj celovite osebnosti, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem ter zahtevnem delu, kot je vzgoj a otrok v predšolskem obdobju.
V obeh programih namenjamo velik poudarek projektom, mednarodnemu sodelovanju in splošni razgledanosti, kar dijakom omogoča širok nabor znanj tako za poklic kot študij. Vseskozi zasledujemo potrebe trga in se nanje odzivamo pri oblikovanju vsebin odprtega kurikula.
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek, 10.2., ob 9. in 15. uri ter soboto, 11.2.2012, ob 9. uri. Pokukali boste lahko v naše učilnice, se pogovorili z dijaki in profesorji ter začutili ritem srednješolskega vsakdana. Pokličete nas lahko na telefonsko št. 01830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.scrm.si.
Vpis 2012/2013
v šolskem letu 2012/13 v okviru Gimnazije ponujamo 5 oddelkov splošne gimnazije (z različnimi obogatitvami in usmeritvami) in 1 oddelek maturitetnega tečaja. Na Srednji ekonomski šoli načrtujemo vpis 28 dijakov v prvi letnik programa predloZsfca vzgoja ter 56 dijakov v programu ekonomski tehnik. Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.25. Za prehrano v šoU skrbi šolska kuhinja, ki pripravlja malice in kosila. V eni najbolje založenih šolskih knjižnic, ki smo je v tem letu popolnoma prenovili, si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike preko učbeniškega sklada. V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa so ugodne.


FEBRUARSKI DOGODKI
bodo posvečeni prazniku slovenske kulture
Torek, 7. februar 2011, ob 19. uri
PREŠEREN IN NJEGOV ČAS: Tematska razrtava v sodelovanju z vrtci in Solarni v Občini Domzale
Kulturni februar 2012 posvečamo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. K sodelovanju na prvem likovnem natečaju smo povabili vrtce in šole v Občini Domžale. Cilj natečaja je prepoznavanje slovenske kulturne zgodovine, postavitev Prešernove zgodbe v prostor in čas ter primerjava s sodobnim. Na razstavi bodo predstavljena izbrana dela v različnih tehnikah, najboljša bodo tudi nagrajena. Kulturni program: učenci Glasbene šole Domžale. Sponzor: Prometej - svet idej.
odprto do29.2.2012/ tudi 8.2.2012 od 10-11. ure/ vstopprost
Sreda, 15. februar 2011, ob 18.30 uri
Večer ljudskega izročila:
JERICA MRZEL: "Pevca pesem sladka"
Ob kulturnem prazniku bomo v goste povabili priznano dramsko igralko in pevko Jerico Mrzel, ki nam bo intepjretirala pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna iz njene dvojne zgoščenke Pusti pevcu peti in Pevca pesem sladka. Za svoje pevske dosežke je prejela zavidljive kritike in med drugim tudi prestižno Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Prisluhnili bomo tudi njeni pripovedi osebnega doživljanja Prešernove poezije. 60 min/ vstopprost
Sobota, 25. februar 2011, ob 10. uri
Sobotna družinska ustvaijalnica: KAKO SO SE NEKOČ IGRALI?
Na poučni delavnici bomo obudili spomin na igre naših dedkov in babic ter spoznali nekaj že pozabljenih iger in igrač (punčke iz cunj, žoge iz blaga, piščalke, vrtavke, frače itd.). Tudi sami bomo izdelali preproste igrače, kot so jih izdelovali nekoč, pri izdelavi pa bomo uporabili naravne in tudi sodobnejše materiale (blago, volna, papir, les, odpadna embalaža). Delavnica je namenjena udeležencem vseh generacij.
90 min/ vstopprost
Agencija fR image IŠČE NOVE SODELAVCE NA PODROČJU IZVEDBENEGA OBLIKOVANJA IN OTP-JA!
ztiaíniLíanm^in nxe í:íninun¡haiivm, saiiiamiCEaiivni, r^i íleiaie v tífiut m Miiare vsfli IEIJosfcjvnin ¡zkuseni ría podpciu otiiiKovftnta üshovirt. posilila SvqI íivíiprijeira JI pOrtToiiO riíi vii siiiic r-Tr-ínuigc, OO 30- ^Bnu^n^ JrOl^,	.
IR IMAGE
MENACENKOVA DOMAČIJA, Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk^d-domzale. si
Q
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale,
tel. 722 SO SO, mfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
ADVfRTisrwG
IR	ü.c;.	Sí- Katniv.
Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.