Gospodarske stvari. Cosarjevič Rndolfovo sadjorejsko dmštvo za Spodnji Stajer. Kakor je iz poročil razvidno, društvo ne drži rok navskriž, temveč si pošteno prizadeva svoj namen doseči. Da bi pa moglo še uspeš- nejše in obširnejše, zaniinanjc in marljivo de- lovanje med narodom ukoreuiniti, je zopet ime- novalo k uže prej imenovanim (glej ;,Slov. Go- spodar" "14. jun. in 30. avg. 1883 ia dotične liste ,,Slov. Narod'1) kot društvene poverjenike p. n. gospode: Anton Slatinšek, župnik pri sv. Kunigundi ra Poliorji; J. Budna, posestnik na Ljubnein; Kranc Silvester, nadučitelj pri sv. Barbari v Halozali; Anton Eberl, učitelj pri Velk. nedelji, Domicijan Serajnik, nadučitelj na Ptujski gori in Jožef Tetičkovič ml. v Ptuji. P. n. gospodom poverjenikom ae ravno razpošiljajo vpisovalne pole s prijazno prošnjo, da naj izvolijo na prospeh društvenih namenov poverjeniški posel prevzeti; kdor bi pa nikakor ne mogel poverjeništva prevzeti iz kakoršnih uzrokov koli, naj nam blagovoli polo nazaj poslati. Poverjeniki naj blagovolijo nabirati novih udov, jih s pristopnino vred (letniki 50 kr., ustanovniki enkrat za vselej 10 fl.) pošiljajo blagajniku g. Franc Prauuseisu veleposeatniku in usnjarju v St. Jurji: za vsacega tako naznaujenega novopristoplega uda dobe tiskane pristopnice, katere med dotičnike razdele. Pobirajo pa tudi društvene doneske od starih udov, katere isto tako pošiljajo g. blagajniku. Št. Jurij ob juž. želez. 25. aprila 1884. V. Jarc. Dr. J. Ipavic. Vlečna inoč vprežne živine. Kakor je opazovanje in pa vsakdanja skušnja pokazala, odvisi vlečna moč vprežne živine ne le od telesne ostrojbe, ampak tudi od krrnljenja, od vsakdanjega delavnega časa, od vprega, od zemlje in še od drugih važnih okolščin. Zato je le med precej širokimi mejami mogoče vlei-no moč vprežne živine prerajtati in povedati. Navadno se pravi, da srednji konji od 350—500 kilo teže pri hitrosti od 60 — 70 metrov v minuti okoli 65—75 kilov vlečne moči izraznjejo. Voli, ki so 300—700 kilov težki, vlečejo pri hitrosti od 35—55 metrov v minuti izrazujejo 60—100 kilov vlečne moči. V obeh primerih se je vzelo, da je pravo vlečenje to je celi delavni eas, z odrajtanim stanjem in samim hodenjem, okolo 8 nr trpelo. Ako še čas delov za 1 odstotek zmanjša, se more vleena moc za ravno toliko procentov nategniti ali povišati in naopak. Pri oranji pogosto vlečna moč v navadnem koraku ali šagu ne seže, ampak živina gre bistveno počasnejše, njena vlečna moč se za toliko procentov poviša, za kolikor proceutov se hitrost zmanjša. Ako tedaj konj, ki pri 60 metrov hitrosti 75 kilov vleče, le 40 metrov hitrosti gre, tako seje njegova hitrost za 33 procentov zmanjšala, zato se bode pa njegova vlečna moč za 33 procentov povišala in konj zdaj ne bode samo 75 kilov, ampak 100 kilov vlekel. Te številke veljajo za jedno živinče in na trdem zemljišči, v kterem se živini pregloboko ne vdira. Ako se še več živinčet vpreže, tako se vlečna moč za vsako živinče za 6 procentov zniža. Pri 4 ko- njih bi bila tedaj vlečna moč vsakega konja za kakih 3x6 = 18 procentov manjša, kakor pa bi bila, ko bi bil vsak konj sam za se vprežen. Ker so plugi n. pr. globoki za 4 glave vprežne živine iu plitvi plugi za 2 glavi pri dolgotrpežnem delu pretežki, bilo bi toraj dosti prikladnejše pluge za bolj uzko brazdo uarejati, ker se vozna hitrost ne s pridom pod neko določeno mero ne da znižati in dolga presilna vožnavza živino tudi ni brez škode. Število konj znaša na celem svetu, izvzemši Kitajsko pa Japonsko, 58 milijonov v Avstriji jih je 8,-J6^.000 (od teli samo v ogerskih deželah 2,179.000), Francoskcm 3,000.(00, Nemškem 3,352.000, Angleškem 2,225.000, Turškem 1,100.000, lluskem pa -J 1,000.000. Ministerstvo poljedelstva poroča, da zimine pa jarine povsod lepo kažt-jo, lc uukraj Donava na Ogerskem je zimski ječmen oškodovan. Sadunosno drevje lcpo cvctc in trs krepko žene, posebno ua Štajerakem. Na Francoskem pa Nemškem je sneg pouzročil mraz ter vinograde in sadovnjake oškodoval. Viuo in sadovje utegne torej pri nas boljo ceno dobiti. Zagrebski vinski scjem se ni dobro obnesel. Vina je bilo na prodaj 16.280 liektolitrov v sodih in 10.000 butelj, prodalo pa 219 hektolitrov in 679 butelj, vse za 5700 fl. V Mariboru dajejo za štrtinjak novega vina 50—60 fl. Sejnii. 3. maja sv. Križ na Murakem polji, Ptujska gora, Selnica ob Dravi. 4. maja sv. Trojica v Slov. goricali, Gornji grad, sv. Juri pri Ce]ji, Straden, Videm, Slov. Bistrica, Svičina. 5. maja Maribor, Ponkva, Brežice.