Za poduk in kratek čas. O radostih Ijudskega štetja. (Konec.) Tudi meni se razvedri čelo. Zapišem torej deset imen in jej izroeim list. Ko odide, si oddahnem: No, hvala Bogu, zdaj bode pa mir. Brž aem se hotel lotiti cerkvenega računa. Ko se pripravljam k lemu delu; prilomasti pravi hrust v sobo. Majal in gugal se je. Aha, si mialim. ta se je pa napil korajže. Prijazno mu rečem: ,,Oče, to pa ni lepo, da pridete pijani k meni". Mož pa začne rohneti in vpiti, češ, da ni pijan, nego le inalo natrkan. Kaj mi je bilo početi? Pomiriti ga niaem mogel, prepirati pa ae niaem hotel ž njim, ker je komaj po konci stal. Odprem torej vrata in mu pokažem pot, od koder je prišel. Zunaj mi je še pretil, da bom 20 gld. plačal kazni; tako bojda stoji v poatavi. Opoludne je. Zdaj ne bode nikogar več. Ko ai to domišljujem, prisopiha sel ali piamonoša. Poda mi cel kup čaanikov in drugih pisem. Ze teden dni ga ni bilo ; ni mogel priti zaradi velikega snega. Odpiram list za listom ; v vsakem je prošnja, naj pošljem kratni listek. Kje pa je zuamka (marka) ? Gledam in iačem; a ne najdera nobene. Pregledam drug list. Tu je pa kar dvanajstorica imen, za katere mi je poalati liatke. Župan iz L. piše: ,.An das Hochwiirdige Pfaarer Pfaaramt in... Von Loblichen Gemeindeamte Eichberg wird freuudlich ersucht und die bitte die in Jahre geborne . . . gebiirtig. . . . Gemeinde. . . . geboren... um eine Geburtazettel uberaenden wird g^fahlig eraucht. Gemsinde Vorsteher." Kaka godlja! vendar začnem iskati doticnih imen v kratnih knjigah. Ni jih ; niti jednega ni takega, kakoršnja ao zapisana v liata. Zupan je vse napačno in krivo zapisal. Ojb, križ božji! začel aem atokati. Tako je šlo dan za dnevom. Tolažil aem ae, da ni slednje leto Ijudakega štetja in da ae mojiin tovarišem ravno tako godi. Nehot^ pa mi je tudi prihajalo na miael, da bi treba bilo župane bolj podučiti pred štetvijo; ako sami ne razumejo postave, kako pa jo bodo narodu prav tolmačili ? Marsikaj bi se lehko olajšalo ljudem. Koliko nepotrebnih potov in skrbi ao imeli, koliko atrahu preatali zaradi globe, ve le tisti, ki je a štetvijo imel kaj opravka! Mialil aem si tudi, da bi marsikoga treba bilo upisati v ono rubriko, kamor se zapisujejo nekatere rogate domače živali. J. S~r. Smešnica 8. ,,Gospod", vpraša kmetica častnika, ,,goapod, ali znate, v katerem polku služi moj pajbar?" — »Kaj vem!" odvrne čaatnik nevoljno, ,,kaj vem jaz za-nj! Sicer pa pajbarjev ni v nobenem polku, ampak le moži". ,,Joj mene!" vzklikne žena, ,,joj mene, pa ae moj pajbar vendar le ni že tudi kje oženil?"