18. FEBR. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA ; _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Kako zaustaviti fluktuaeijo? PERSPEKTIVA V KVALITETNI DELOVNI SILI V'Obdobju od 1. januarja do 30. oktobra 1964 je odšlo iz podjetja skupno 1795 delavcev,, v istem ¿asu pa se je na novo zaposlilo 3062 delavcev. Ta dva podatka nazorno govorita o močni fluktuaclji znotraj podjetja in izven njega. — Določen procent igre na račun sporazumnih premestitev znotraj podjetja, večji procent delavcev'pa je' zapustilo podjetje. Š Pomanjkanje VS in SS delovne silo | jo vsakodnevna ¡parola. Podjetje daje mnogo finančnih sredstev za rešitev tega problema v obliki štipendij, sposobnim-perspektiv-¡nim delavcem pa omogoča s študijskimi dopusti, da lahko obiskujejo višje, šole itd. Toda vsa prizadevanja podjetja so V mnogih primerih- zastonj, bo na novo zaposlen-VŠ ali SS delavec takoj po obvezni dobi službovanja, katerega ~vože štipendijska po-, godba, odide iz podjetja. Čas, 'ki . ga je preživel na službenem mestu kot začetnik, mu je omogočil, da se je poleg teorije .¡. vpeljal še v prakso; tedaj pa, ko bi imelo podjet-. je od njega koristi, odide. Tako ravnanje posameznikov res ni na mestu, pa čeprav živimo v dobi. »rotacijo«. Mnogim smo s štipendijami omogočili, jda ; so sploh .lahko. doštudirali, potem pa na tak ne posebno častni način odidejo kot strokovnjaki s prak-so"na drugo, boljšo delovnp mesto. .. Na -drugi strani pa se mo* ' ramo. vprašati, ali tem do-làvcêm nudimo tisto, kar bi jim morali? Tu, mislim na OD, stanovanj e, delovno1 mesto, idr. Mnogokrat' se zgodi, ' da :rj'jm iz- objektivnih, ’-razlogov. ne moremo nuditi vsega, v nekaterih pa je tudi neodgovornost goi: ov ih služb — posameznikov; ki ne uredijo vse potrebno za dobro počutje, --posebno novincev. 'Mnogo bolj bi se izplačalo1 za podjetje, da ostane VS in SS delavec v podjetju, pa čeprav bi morali odstopili od , sprejetih načel o nagrajeva-"1 : nju in podobno. ■ . V obdobju prvih -.desetih mesecev 1964. leta’ je zame-nj^lo' svoja službena mesta -znotraj podjetja,. ali sp od-ršli drugam, skupno 92 VS in 185 SS delavcev ter 1.518 ostalih — skupno 1.795 delavcev. ' - Podatki o potrebi delovno sile pa nazorno govore, kako nujno potrebujemo VS in SS delavce. - Podjetje skupno z Zavodom za avtomatizacijo bi takoj potrebovalo. 139 VS in .242 SS delavcev. • ) Tako kot vse ostale službe v podjetju; je ena od zpLo važnih prav kadrovska; kajti brez dobrega kadra vse' ostalo nič ne pomeni. V bodoče je treba več pozornosti posvetiti; .¿►odhajanju« delovne sile (VS .in SS) iz podjetja, kar se nam bo bogato .vračalo. . ______ • • Vsem nam je znano, da je perspektiva podjetja v čim večjem izvozu, posebno našega, ker izdelujemo take artikle, ki nujno . zahtevajo' velik procent uvoznega re-pro-materiala. Konkurenca na svetovnih tržiščih prav j v Javni računski center »Zavoda za unapredjenje produktivnosti rada« v Zagrebu, kjer obdelujejo podatke z našim digitalnim računalnikom Iskra — Z 23 - Z ' - ’ . - - S . " . V Zagrebu računski center odprtega tipa Preteklo soboto so v. za- vidnejši! predstavniki republi--vitvi računskega centra, je grebškeiB^ Zavodu ža una- ških pplitičnili^n gospodar- čestital kolektivu tudi direk-naši stroki — je zelo velika predjivanje produktivnosti skih forumov.. Medrijimi tudi tor Zavoda za avtomatizacijo in če hočemo trepeti, mora- rada svečano odprli računski-.predsednik saborskih odbo- tov. Brane Dobnikar, ki se je mo polog nizke cene konku- ¿enter javnega tipa, ki bo v rov'’ing. Boris Bakrač, f>od- zavzel za čim tesnejše sode--- bodoče na voljo podjetjem in predsednik 'sabora dr. Miloš lovanje v bodočnosti med ustanovam za izračunavanje Žanko, predsednik gospodar- organizacijama. Potem ko ;e raznih problemov gospodar- ske kbhiore ing, Ivah Buko- nato vodja Odjela za auto- skega in upravnostatistične- vič in drugi. malizaciju i mehanizaciju rirati z visoko kvaliteto naših proizvodov. Da pa bomo to' dosegli, so nam nujno.' potrebni visoko ¡ strokovni kadri, ki bodo z intenzivnim delom dosegli kvaliteto naših proizvodov sposobnih za konkurenčni boj na. zunanjih tržiščih. ' J. Sv Po pozdravnem govoru' di- "red?k°e Poslovanja, tov ga značaja. Otvoritve centra so se mi- rektor j a zavoda mo zastopnikov' zavoda, Iskre Dežeijina, ki je zlasti pouda-in tiska, udeležili tudi.mnogi ril zasluge Iskre pri ustano- Razširjeni kolegij o proizvodnem planu Ljubljana, 17. februarja. 1965. — Danes je bila predvidenem zmanjšanju kvo-v sejni sobi programskega sektorja v Ljubljani seja te obratovalni, sredstev na razširjenega kolegija Iskre, katere dnevni red je okrog 17 .milijard dinarjev, obsegal razprave o proizvodnem planu za * 1. 1965, imeli nekako realne pogoje o tekoči problematiki izvoza in o- investicijski iz- realizacijo proizvodnje w gradnji Iskre. Na tem‘mestu bi bili sicer dolžnima-dalj e vati članek iz naše prejšnje številke pod naslovom: »Posvetovanje o bistvenih vprašanjih našega podjetja«,-vendar smo glede na to, da je današnji razširjeni kolegij znova razpravljal o vprašanju plana proizvodnje in o,osnovah za njegovo čim bolj realno sestavo, sklenili namesto napovedanega nadaljevanja objaviti danes nekaj bežnih ugotovitev iz razprave o pripravi letnega proizvodnega plana. ■■■Mj ■■■{■■ H| ■■ggg bora j Mrakovčič, ' poj asnil velik gospodarski pomen centra, so si gostje ogledali praktično delovanje .računal-' njka. Operaterji so pred očmi gostov reševali razne probleme po sistému linearnih algeberskih enačb s 14 neznankami, s točnostjo ene' desettišočinke iskane, ‘-¡vred--nosti. Računalnik je dan zavodu v najem, proti odškodnini.§gj Predem, so, prisotni jdirek- na še tem Boij treba posve- Za . Uv<« materiala z 1,65 na torji tovarn in skupnih služb titi čim večjo, pozornost in povprečno 1,3 dolarja za vsak začeli razpravo o letošnjem izrabiti, zares- sleherno inter- dolar izvoza, -morali gospo-proizvodnom planu Iskre, no- monžost v tovarnah za djiriti nadvse preudarno in je dal direktor proizvodnega to, da bomo z razpoložljivimi ki jih žulijo i gošpbdar-reprodu-kajskega . materiala ske neznanke, na pretek. S . strani Jugobanko ta Računalnik, ki je sedaj v glede na to, da__ nam _ bo raej pr; zavodu, ni prvi, ki . “^H^šala 'tatafioent ga je iskra posredovala go-ustvarjemh deviznih sredstev spodatškim'Organizacijam. - ■oov-imrvr tnotamolo rr 1 JtK no ' v- . ~ _ - - r Pac je prvi . odprtega tipa. nje leto sestavljen, da bi Joil kljub številnim nejasnostim, ki jih, povzročajo vprašanja-deviz za uvozni reprodukcijski -material, nadalje skopa ali preskromna obratovalna teriala pa po danih možnostih čim bolj poseči na vzhod. Planski oddelek proizvodnega . sektorja je na osnovi znanih pokazateljev in po kar .pomeni, da vrši nalogo nekakšnega avtomatiziranega -računskega servisa. Pred tem pa je Iskra dobavila podobna stroje b Vojnotehničnemuinstitutu, "Atomskemu centru v Vinci, Institutu J. Štefana v Ljubljani, pa tudi' v Zavodu za avtomatizacijo je v rabi prototip. ISKRA- — ZUSE računalnika. Z instaliran jem računalnika v Zagrebu je .Iskra — ne samo .afirmirala Sposobnosti lastnih razvojnih laboratorijev — temveč napravila pomembno uslugo celotnemu našemu gospodarstvu. Res je, da spričo naše relativne' zaostalosti teh uslug naše gospodarstvo še ne ceni tako (Dalje na 6. strani) Si: Obvestilo delovnim organizacijam, zasebnim, delodajalcem in upokojencem Ing. Danilo Dolgan: Odgovornost - tako ali drugače? V zvezi s pozivom Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki je bil objavljen v .Dnevniku« z dne 9. februarja 1965, sporočamo delovnim 'organizacijam, zasebnim delodajalcem in upokojencem, da je skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije dne 11. februarja 1965 razpravljala o vprašanju izplačevanja pokojnin zaposlenim upokojencem. Sklenila je zahtevati od Zvezne skupščine avtentično tolmačenje nekaterih določil novega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki urejajo izplačevanje pokojnine zaposlenim upokojencem. Skupščina se namreč ne strinja z danimi zadevnimi pojasnili Zveznega sekretariata za delo in Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, ker sodi, da niso v skladu, z duhom temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. dede na takšno mnenje skupščine objavljamo naslednje: 1. V smislu sklepov skupščine ne bodo komunalni zavodi ustavili izplačevanja pokojnine upokojencem, ki bodo po 1. marcu 1965 v delovnem razmerju in delali manj kot s polovičnim delovnim časom, ki je predpisan v tisti organizaciji, čeprav še nimajo priznane pokojninske dobe upokojenec 40 in upokojenka i5 let. To pa vse dotlej, dokler ne bo dala o tem vprašanju avtentično tolmačenje Zvezna skupščina. ' 2. Tistim upokojencem, ki že imajo z odločbo priznanih 40 oziroma žene 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. septembrom 1943 in -španski borci 35 ozir. 30 let), so pa po 1. marcu 1965 še v delovnem razmerju in delajo poln redni delovni čas, bodo zavodi za socialno zavarovanje izplačevali od 1. marca 1965 dalje pokojnino samo v primeru, če bodo predložili izjavo, da želijo prejemati pokojnino. Opozarjamo pa te upokojence, da v primeru, če se odločijo za prejemanje pokojnine, izgubijo pravico do ponovne odmere pokojnine, do česar bi bili sicer upravičeni po določilih zakona po dopolnitvi treh let pokojninske dobe po upokojitvi. S tem, da se odločijo za prejemanje pokojnine, namreč prenehajo biti zavarovanci ,v pokojninskem zavarovanju. 3. Upokojenci, ki so bili po upokojitvi zaposleni s polnim delovnim časom do 31. decembra 1964 in jim ta čas še ni štet za povečanje pokojnine, niso pa zahtevali vštetje tega časa že prej, naj sporočijo komunalnemu zavodu, od katerega prejemajo pokojnino, ali naj se jim ta čas prišteje k že- priznani pokojninski dobi ali ne. Tisti zaposleni upokojenci, katerih pokojninska doba bi s prištetjem tega časa znašala 40 (moški) ozir. 35 (ženske) let (borci NOV pred 9. septembrom 1943 in španski borci 35 oziroma 30 let) in kateri ne nameravajo več zahtevati ponovne odmere pokojnine, naj predložijo izjavo, da želijo prejemati pokojnino. Le-tem upokojencem bodo zavodi izplačevali pokojnino v polnem znesku od 1. marca 1965 dalje ne glede na to, če opravljajo kakršnokoli delo. 4. Delovne organizacije in zasebni delodajalci so dolžni prijaviti pri njih zaposlene upokojence v smislu našega poziva z dne 9. februarja 1965 ne glede na to, ali bo zavod upokojencu izplačeval pokojnino ali ne. Poleg podatkov, navedenih v pozivu z dne 9. febr. 1965, je treba za upokojence, ki so v delovnem razmerja s skrajšanim delovnim časom, v prijavi jasno in nedvoumno navesti, kolikšen je dejanski delovni čas upokojenca glede na poln delovni čas organizacije. Prijaviti ni treba tistih upokojencev, ki opravljajo kakšno delo na podlagi delovršne pogodbe izven delovnega razmerja. Spričo kratkega roka za predložitev prijave in ker smo tik pred nakazilom pokojnin za mesec marec, se zna zgoditi, da bi bila pokojnina nakazana tudi upokojencu, ki pokojnine ne želi prejemati, ker hoče biti še naprej pokojninsko zavarovan. V takšnih primerih naj upokojenec ne sprejme pokojnine, ki mu je nakazana za mesec marec. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI članek »K poročilu tovarniškega komiteja za letino konferenco. »Ekktromehani-. jke«, ki je bil objavljen v 5. številki našega glasila, je gotovo izredno poučen za tistega bralca, ki se vprašuje, kako je Urejeno vprašanje odgovornosti v podjetju Iskra. Posebno zanimiv je tisti del, ki govori o odgovornosti delavcev v upravi in v tovarnah. _Najmanj, kar bralec lahko sklepa na podla-gi omenjenega članka, je to,' da je vprašanje odgovornosti. v podjetju vse prej kot definirano. Menim, da je vprašanje odgovornosti res najbolj šibka točka našega podjetja in da zaradi tega pade mnogo jedkih besed, ki gotovo ne prispevajo k enotni usmerjenosti vseh sil v podjetju; Kje je izhod? že površna analiza vprašanja odgovornosti nas-pripelje do ugotovitve, da so odgovornosti posameznih služb’ v podjetju ih v tovarnah vse preveč pavšalne. Iz leta v leto npr. prepevamo žalostinke nad premajhnim faktorjem obračanja obratnih sredstev. Zakaj? Verjetno zato, ker nam* manjkajo analize o vzrokih, ki povzročajo preveliko vezavo in ker nimamo izdelanega podrobnega programa za sanacijo sedanjega stanja. Kaj vpliva na preveliko vezavo obratnih sredstev? Neizdelan sistem planiranja proizvodnje, pomanjkljivi normativi časa in materiala, površne materialne bilance, pre-_ majhna kontrola zalMcno celotno osebnost, lagajo, kaj je in kaj ni za k? -zavestno j ustvarjala, javnost. Prenekateri tovarni- mjslecp, kot pravimo, z l&st-ški časopis je le posnetek no,.fia7®’ vztra-J110_v svojih nekaterih standardnih ko-’ stališčih, ko. pa bo hkrati, munikacij, zlasti še, če ob-, spoštovala tuda nasp-rotaa javlja zapisnike, poročila in tttnenja. Bralce je treba se-podobno. Časopis še ne sme .žnanjatj. z različnimi stalisca, ograjevati od razločkov v ne P® popularizirati samo stališčih in prikazovati stara- (Dalje na 6. strani) Iz »Elektromehanike« Nejevolja zaïadi nizkih osebnih prejemkov v januarju Ko delavci prejmejo vsak mesec obračunske liste, je razumljivo, da najprej pogledajo končni rezultat, ki pač pomeni vsoto, s katero bo .vsak planiral svoj življenj. ' standard v naslednjem mesecu. Končna vsota pa je bila po nekaterih oddelkih, relativno dokaj nižja od decembrskih prejemkov. Prepričan gem, da obračunske liste precej ljudi'ne zna analizirati, . se , težje pa je, če ljudje niso - o dokaj nižjih dohodkih predčasno in pravilno informirani. Nič čudnega torej ni bilo, če so v takih oddelkih želeli informativni razgovor z vodstvom tovarne in s predstavniki samoupravnih' organov (montaža števcev, bakelit, del ^-produkcije). O ..tem so razpravljali tudi na delavskem svetu, vendar do posebnih sprememb ni prišlo, ker zaenkrat finančna sredstva ne dopuščajo izjem, pač pa je delavski svet naročil strokovnim službam, naj do 15. marca natančno ahalizirajo dane pripombe in predloge, nakar bo DS sprejel nekatere* sklepe, seveda pa se bodo še prej na informativnih sestankih pogovorili z delavci, kaj se rn kaj se zaenkrat ne more urediti. Zadevno sem stavil šefu proizvodnega sektorja nekaj vprašam j: »Tovariš inženir Grčar, kaj menite o težavah in nejevolji v montaži števcev zaradi nizkih osebnih dohodkov v januarju?« »Res so se pred kratkim-delavci v montaži števcev pritožili, da premalo zaslužijo. Trdili so, da morajo na traku precej več delati, zaslužijo pa vedno manj. Poudarjale so, da osebni dohodki ne zadoščajo niti za najnujnejše potrebe. Posebno Ilirije razburilo,.to, ker so bili osehni dohodki v januarju nižji kakor v decembru. To je/ seveda razumljivo,' saj je imel januar manj dni, po-Jleg tega pa je bil faktor- stimulacije v decembru 14 %, v januarju pa le 4,2%. Na nesrečo je trak enofaznega števca v januarju tudi tri dni ^tal, tako da so delavci za ta 'čas dobili le BO % plačo.« »Kdo, po Vašem mnenju, Je temu kriv, oziroma me- cen ne povišujemo, vedno manj ostane za naše osebno dohodke. Torej je tudi standard tovarne dokaj nižji Želeno bi bilo, da se storilnost povišuje z isto hitrostjo' kakor se povišujejo, življenjski stroški, da bi lahko tovarna članom kolektiva dovolj hitro poviševala osebne dohodke. Vsakomur, kdor pozna hiter porast cen pa je jasno, da se storilnost tako hitro ne 'more -dvigati.« . . Kako-r vem, so bili- še nižji osebni dohodki v nekaterih oddelkih produkcije, kjer so nekateri zaslutili po 25.000 oziroma nekaj več. Kaj menite o tem, in kako oz. ali bo sploh možno te. probleme čimprej rešiti?« s »Vsi v tovarni, ki so doiž-' ni ta problem reševati,- razglabljajo kako bi to vprašanje čimprej rešili. Brez dvoma je- treba najprej, gledati, da so obstoječa sredstva za OD pravilno razdeljena. Že hiter pregled nam kaže, da nekateri oddelki v produkciji zaslužijo manj, kakor 'pa delavci v splošni montaži! Iz na koncu? tega je razvidno, da trenutno »Spet ste bili ni'mogoče poviševati osebnih Zdaj končno tudi vam trda Zaloge materiala so kljub dohodkov ' montaži števcev, prede! Zdaj je konec vaše temu, da govorimo o po-saj bi to odprlo še hujšipro- bahanje... Plana ne izpol- manjkanju — dokaj visoke ,blem na drugih delovnih me- njujele-... Premalo izvaža- in previsoke! In kaj nam stih. Kakor sem že omenil, te... »Sava« vam mora de- pOvedo zaloge? Da imamo bi več sredstev za osebne nar posojati za vaše plače!« materiala po vrednosti pre-dohodke pridobili s tem, če Take in podobne »zbadljiv- več, da pa nam pri tem manj-bi povišali cene našim izdel- ke« je moč slišati povsod, kajo razni drugi važni mate» kom. Vendar, ali je to v Kako*'neprijetna so-taka in riali!? Imbrez teh jeproizvod- smislu našega celotnega go- podobna vprašanja' za vse n ja nemogoča. Ves ta material, spodarstva pravilno? To bi nas, ki smo že leta in leta ki leži po skladiščih vseh povečalo tudi porast ostalih V ponedeljek, 8.'febj(uarja{^je bila v delavskem domu v Kranju proslava, ki so jo pripravili dijaki tehniške srednje šole. Na proslavi so priredili bogat program, saj so predstavili lili pesnika Prešerna na svojevrsten način. Ob romantični glasbi so recitacije pridobil« svoj mik in vzdušje, bralca sta recitacije povezovala v določeno celoto, pevsld, zbor. TSš pa je zapel eno izmed Prešernovih pesmi. Proslave so se udeležili tudi predstavniki vseh treh šol šolskega centra j ' • , v' Kje je naša odgovornost? Morda ta doživljate tudi ve ostanejo. Že// nekaj let drugi. Meni se je nemalo- (ne mesecpv im tednov) § je krat v zadnjem času pripeti- naš žiro račun pri banki blo-Jo, da so me prijatelji in kiran, dobavitelji, tuji in znanci pa tudi domači spra- domači se jezijo, nočejo do-ševali kako je z nami in bavljati blaga, ‘saj jim veči-r našo ISKRO, če smo res.tako nonia plačamo le tisto in toliko, kolikor iztožijo. Kaj v.časopisu! slaba pohvala, kaj?! cen v Jugoslaviji im_ zopet bi bil prikrajšan potrošnik. Ta verižna reakcija bi šla lahko v nedogled, brez konča' in prav zato menim, da je edina pravilna pot v tem, da skušamo ceneje proizvajati.« (Dalje na 6. strani) rialih, polizdelkih in izmetu, temveč tudi pri naših kupcih, in to krepke denarje. Ia devize ne trošimo samo za inozemske nabave materialov, temveč tudi za razna potovanja v inozemstvo (potrebna ali ne, o tem presoja upravni odbor podjetja, ki jih odobrava). Morda zaradi izjemnega položaja ■ ISKRE potujejo pri nas vseh' vrst ljudje po nabavnih uvoznih postih več kot po izvoznih, čeprav drugod po svetu ravno pbratno. (Ta jnoja pripomba je samo mimogrede navržena in—bi o tem lahko kdo drug povedal več). «, Pri vsem »bogato« nalože- Kranj, 12. februarja — Na prvi seji aktiva ZB podjetja Iskra, kjer, so še zbrali vsi predsedniki aktivov ZB poe-dinih iskrinih-tovarn-, je poročal o delu komisije podjetja. v preteklem letu predsednik Miro/‘■'Mihovec. Kte, da storilnost ne more drugim je naglasil,- da je bilo dohitevali naraščajočo' dra- v letu 1964 mnogo proble-ginjo?« mov; nekateri so bili rešeni, »Lahko je razumeti kolek- drugi pa ne. Veliko razume-,-“v v.montaži števcev* kakor vanje je pokazala uprava tudi po drugih delovnih eno- podjetja, saj so bila y statut v ISKRI. Izmotavaš se, ka- naših tovarn neizkoriščen, žeš na levo in desno, na- predstavlja naš zamrznjeni vzgor in navzdol, nikoli pa denar, celo škodo imamo, nem denarju v*materialih, nihče od nas noče priznati ker plačujemo zanj visoke polizdelkih, gotovih izdelkih tudi naših lastnih napak in zamudne: obresti. Tudi ma- in pri kupcih, smo veliki pomanjkljivosti, fla raznih terial iz uvoza, ki nima pro- reveži, ker nimamo toliko sestankih in zasedanjih se meta, nam žre denar in.krade likvidnih sredstev, da bi gremo bolj »kdo bo koga«, tako potrebne devize. De- sproti poravnavali vse paše pri tefrr pa problemi in teža- narja pa nimamo le v mate-:~bbveznosti do . dobaviteljev, ■ ^ - do skupnosti in do kolekti- va. Kje leži temu vzrok? Prav sedaj je v našem časopisu precej govora o potrebi uvedbe avtomatizacije v poslovanju-podjetja. Treba je modernizirati naše poslovanje in iz »peš« metode in delnega stresanja iz rokava važnih odločitev preiti pa avtomatizirano obdelavo stvarnih podatkov, izračunavanje in ugotavljanje raznoraznih ■ optimizmov—itd. Tako obdelavo nam lahko nudijo - le mehanografski stroji, za katere pa kot kaže: »Ni denarja, ni deviz!« — Kaj moremo?' Enotne šifre materiala hočemo, enotno pla- Prva seja predsedstva aktiva ZB NOV podjetja Iskra delovnih' mestih so. V juhi- žence do 1. 7, 1944. V ta na-lejnem letu 1965; ob 20-letni- men je socialna služba zadol-ci osvoboditve in Obenem 20- žena, da napravi splošen pre-letpici ustanovitve Iskre, -bo gled aktivnih /udeležencev komisija organizirala pro- NOV-z nizkimi osbnimi dio-slave. Med drugim bo orga- hodki ^ . , nizirala! 4.julija partizanski : Na seji je bil sprejet tudi Med piknik za. vse člane ZB pod- predlog, proračuna aktivov za jetja in njihove družine. leto 1965 ter določeno, da se V vseh tovarnah- Iskre naj bo denar razdelil na vse čla-se, v kolikor se še niso, iz- ne ZB po tovarnah v enaki vedejo, konference ' aktivov, višini. Tov. Mihovec in Piču- lclicua kjer naj se izvoli vodstvo nk- lin sta zadolžena, da sklene- ^anje, . enotno materialno tivov t©r tudi podkomisije tfl pogodbo lotoiv&iijc Ci&~ -noslovani 6 cnotAo sžunio! ____ 1___i __j.------ 713 «t-aztl n« -v-.t-zidoo.rl_ ^ J- f' .. > _ __ izmed mnogih ■ pri- tah. Osebni dohodki se ne podjetja vmesena nekatera po vzorcu kranjske tovarne, nov ZB, Na predlog predsed- jn tovariši? ...Peš?! Povišujejo z isto hrEr-ostjo določila kot pridobitev .^sta- Komisije za pritožbe naj re- "'■'- - - jtajf jjtt Trikov se povišujejo cene po- &ovanj, ' zaposlovanje in šujejo probleme .same, le v 'trošnih izdelkov. V tem smi- zdravstveni .pregledi članov težjih, primerih naj pritožbe slu je njihova pritožba ute- ZB. - pošiljajo v rešitbv v Kranj. Kaljena. Toda, ali je temu Zal boljše delo komisije ak- V glasilo Iskre naj dopisuje-. Kriva samo tovarna? Tudi tivov bb treba takoj urediti jo o problemih članov ZB in °oa ima svoj standard. Tudi boljšo evidenco članov ZB po o delu komisij vse 'tovarne. tovarni, to je celotnemu ko- vseh tovarnah. Nujno je tre- Na seji je bilo ponovno po- vame. Seje predsedstva akti- .prj ^em ima tektivu, se cene surovim stal- ba napraviti analizo kako ži- stavljeno vprašanje posebne- vov se'bodo sklicevale po . .. no dvigajo im ker prodajnih ve člami' ZB -tei na kakšnih ga dodatka za aktivne udele- potrebi in dogovoru. K. F. (Dalje na 6. strani) stva je bil za 'predsednika aktivov ZB izvoljen Miró Mi- Eden hovec, za tajnika pa Franc merov* Križnar. V predsedstvo je bil p ■ ]etn¡ izvoljen za socialna vprašanja tudi Oto Fičulin — šef socialne službe kranjske to- inventun moramo popisati zaloge, posebej zaloge domačega in posebej zaloge uvoznega • materiala. vsaka tovarna Maks Vertačniki Problematika izvoza Z zamudo smo prejeli naslednji posnetek, ki nam kaže skupdno Upniških sankačev, o katerih tekmovalnih rezultatih smo na kratko poročali že v prejšnji številki Prešernov nagraj ene c Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je rektor ljubljanske univerze, ing. Albert STRUNA, razdelil Prešernove ‘nagrade, ki jih. univerza 'vsako leto podeljuje svojim Študentom za njihove znanstvene in študijske uspehe. Na ekonomski fakulteti je med drugim prejel Prešernovo nagrado tudi diplomirani *— Predvsem pri ugotavljanju najboljšega izkoristka vloženih sredstev. Pri tem namreč lahko ugotovimo, kateri izdelki in v kolikšnih serijah so za nas rentabilni. S tehnološkega stališča lahko ugotavljamo najboljši izkoristek delovnega časa, transportnih sredstev, strojev ipd. — Kako bi vaše delo lahko Uporabili pri programiranju proizvodnje v našem podjetju? , — Način programiranja, ki sem ga obdelal, je pravzaprav pri nas še v razvojni fazi. Potrebnega bo še precej de-. la na tem področju, da bo stvar dokončno izdelana in zrela za praktično uporabo. ■ — Kakšne prednosti ima ta metoda pred doslej znanimi? — To je racionalen način uporabe matematičnih me- tod, .ki nam da v najkrajšem času objektivne in točne odgovore na določena vprašanja. Pogoj za dosego tega pa so točni osnovni podatki in obdelava s sodobnimi meha-nografskimi sredstvi. — Zaposleni ste v oddelku za plan, analize in statistiko. TSte že uporabili metodo- jbri gospodarskih analizah? — Obdelal sem rentabilnost proizvodnje nekaterih stikal in ugotovil katere izdelke in v.kakšnih.serijah lahko proizvajamo glede na rentabilnost. Vnaprej mislim to metodo uporabiti tudi pri-ugotavljanju optimalnosti vseh elementov gospodarskega plana. Mlademu ekonomistu k doseženemu uspehu, za kar je prejel visoko priznanje — Prešernovo nagrado — iskreno. čestitamo! 'Ko sem prečital članek o izvozu • v letu- 1964 — »Precej t vendar še. vedno premalo« v 4. štev. z dne 21. 1. 1965, 'sem prišel do zaključka, da naše glasilo. ne informira v dovoljiii meri posamezne'kolektive o.naporih, ki Smo jih vložili v izvoz. Iz članka izhaja, da je bila Elektromehanika pravzaprav najslabša od vseh tovarn v sklopu ISKRE. Ce analiziramo izvoz za leto 1964 vidimo, da je imela Elektromehanika plañirán1 izvoz v višini J 1,555 2'8'8. Ta plan je bil izdelan ž ETO v -začetku leta. 1964. ©b pregledu izvršitve izvoza za leto i964 smo izvedeli, da je bila podpisana -pogodba za izvoz v višini 1,639.099 ?■ -.Jugobanka nas torej obravnava kot izvoznike na to vsoto in ne priznava nobenih rebalansov, ki smo jih ižvršilirv preteklem letu. ■ Elektromehanika je prek ETO izvozila za S 862.446,77 torej le cca 53.50 % medtem ko ima Jugobanka registrirano, da smo 7 izvozili za. $ 859.528 in znaša % realizacije 52,73. Podjetje ISKRA je izvozilo za 9 1,879.443 in je bil delež Elektromehanike za 46 % celotnega, izvoza. PREGLED IZVOZA ZÁ LETO 1964 7 TOVARNE f Elektromehanika Motorji Avtomatika Polprevodniki Elementi Avtoelekirika Aparati Kondenzatorji Instrumenti Usmériiiki Elektronika Mikron 882.446,77 511.290,98 172.930 61 109.339,32 63.068,30 58.111.43 40.347,22 24.665,87 18.471,36 10.618,15 8.162,50 skupaj S 1,879.442,51 »Rad imam rože...« ekonomist Ludvik KUHAR, zaposlen v tovarni Elektromehanika'Kranj. Nagrajencu smo ob tem dogodku postavili nekaj vprašanj. — Za kateri doseženi uspeh "ste prejeli Prešernovo nagrado? — Za diplomsko delo »Linearno programiranje proizvodnje v elektroindustriji v dveh fazah«. Delo spada v področje operacijskega raziskovanja iiz podlagi uporabne matematike, ki je pri nas še relativno malo razvito. — Na katerih področjih naše gospodarske dejavnosti lahko uporabimo te metode operacijskega raziskovanja? Tov.'Tone Škarja^ vratar v Iskrinem šolskem centra V Kranju odhaja v pokoj. Toliko življenja je šlo mimo njega, in dokajšnje število mladih, ki-so. še šolali v biv-■ §p Iskrini industrijski šoli, zdaj Šolskem centra, se ga ho spominjalo v. pozna leta; uradno kot vratarja, osebno pa kot človeka, /ki je razumel mladino: in ki je gojil-posebno ljubezen do rož. »Brez rož je življenje pusto,« je ponavadi dejal ob prilikah, ko je sadil in presajal rože pred stavbo šole. »Rože so del življenja,. življenje' med rožami je lepše, bogatejše« — -je vrelo iz njega, če je pogovor na-nesel o rbžah. Nikar se ne čudite, če je tak. Prišel je jz Dolenjskega z Vesele gore. Tam je' dosti rož. No, pa kaj dragega se tudi dobi. Takole pravi o Sebi: »Ih let sem za Vratarja v- tej šoli. Res je, da sem odšel v pokoj, toda nekaj časa bom še pomagal. Leta 1937 šem prišel v »Jugočeško« in tako "kot nekak inventar prešel v »Iskro«, ki bo ^ v - letošnjem letu že i tudi slavila dvajsetletnico. V pokoju mi dolgčas; ne bo. Vse življenje sem imel rad rože; s temi se bom ukvarjal, _ ko bom vratarsko »kapo« odložil. Rad sem imel to delo. Veste, vratar je vedno v stiku z ljudmi. Med /mladino sem bil vedno rad; tu pa je polno mladih ljudi. No, da — pri tem moraš biti vljuden, prijazen, včasih pa tudi -strog.« f Takole nekako jeikramljal •naš vratar tov. Tone Škarja, ki nam bo ostal v najlepšem spominu. B. Vratar TONE ŠKARJA OBJEKTIVNE IN SUBJEKTIVNE TEŽAVE Vzroki nedoseženega planiranega izvoza Elektromehanike pa so različni. Pri . planiranju za leto 1964 nam ETO pri najboljši volji ni mogla, dati naročil oziroma količin, ki bi prišle res v poštev za izvoz vz letu 1964. Električno- orodje in dele smo planirali v višini $ 95.150, naročil pa -smo prejeli samo za cca $ 50.000, medtem, ko so kupci Za nastalo razliko prestavili dobavne roke v leto 1965. Električnih' števcev in d§> lov je bilo predvidenih v izvoz za P 460.310 razlika odpade na nezaključenih 10.000 enofaznih števcev v razstavljenem Stanju in 200.000 šte-viičnikov, za katere kupec ni dobil uvoznega dovoljenja. Kinoprojektorjev in delov je bilo . predvidenih za $ 231.340, razlika odpade v prvi vrsti na previsoko količino planiranih 1 projektor. KN-3, ki jih zaradi zakasnitve v razvoju in s tem tudi v proizvodnji nismo mogli pravočasno dobaviti, kot "tudi na še neraziskano tržišče za oz-kotračni projektor! Pri'projektorju KO-6 in KO-7 Smo 'namreč dognali, da ga v tej izvedbi ne moremo plasirati na zunanje tržišče ker1 sta bila 10,W'ojačevalnik in' tudi 10 W domači Zvočnik preslaba. Ko smo 1 prejeli potrebno spremenjeno dokumentacijo za 15 W ojačevalnik in 15 W zvočnik, pa ni bilo dovolj časa, dp bi se ta spremenjeni .. projektor z oznako »B« ' plasiral na tuji trg. Morali, smo izdelati, še odgovarjajoči prospekt „in potrebna navodila za uporabo in vzdrževanje: Telefonskih | aparatov in , relejev je bilo planiranih za. $ 480.800. Pri tek.aparatih smo imeli: in še imamo izredne težave na tujem tržišču zaradi neprimerne kvalitete celotnega aparata, prav posebno pa . števjlčnika iši mikrofonskega: ’vložka. Kupci so zahtevali; tudi . spirali.zirana PVC vrvice inr. ohišje iz črne 'melamžnske mase, ki je odporna proti' tropskim vplivom. Seveda potrebnih deviz za uvoz melaminske mase kot tudi PVC vrvic ni bilo pravočasno in v dovoljmi meri na razpolago. Pri relejih pa smo kasnili zaradi tehničnih težav in kupčevih zahtev, ki smo jih morali rešiti. Avtomatskih . telefomskili central smo planirali za iz- / voz za $ 287.688, izvozili pa smo jih ie za 48,50%. Vzrok tako slabi realizaciji , je V tem, da smo potrebna devizna sredstva za uvozni reprodukcijski material prejeli šele ob koncu marca 1964. Ea-radi tega smo zakasnili tri meseče z vsemi dobavami serijskih »Črossbar« central. Pri tem naj omenim, da ni-; simo imeli potrebne tehnične dokumentacije za monita-(Daije na 6. strani) / / Zasluženo priznanje Ob priliki občnega zbora sindikalne podružnice ISKRA Sežana, je bilo 28 članom kolektiva 'izrečeno javno priznanje za humanost, ki sojo izkazali pri krvodajalski akciji. Se posebne pohvale je-bdla deležna, tov. Pavla Konje saj je že desetkrat darovala svojo kri in zato sprejela zla-* to značko, ostalih 27 članov pa srebrno in to: , Slavko Štolfa, Avgust Sov- dat, Bdi Sirca, Alojz- Makuc, Leo Rodica, Jožica Kocmur, Marjan Rožac, Marija Sirca, Kfarija Požar, Pavla Grča, Miljana Renčelj, Bruna Ukmar, Vojko Valenčič, ¿Ubin Živec, : Aleksandra Bratoš, Elda Božič, Bernarda Rodica, Darko Cotič, Verena Turk, Viktor Bole, Slavka Škapini' Regina Trobec, Marija Go-renšefc, Pavla Orel, Rozi Kovačič, Nika Orel in Smiljan Grbztiik. Celotni kolektiv Bi je e tem pridobil javno pohvalo in diplomo, saj je bil v preteklih-letih prav istega mladega kolektiva majvečji' odziv pri tej humani akciji. . Tudi mi čestitamo vsem delavcem, še posebno pa tov. Pavli .Koin jc.' • ■ • * KO J VENI ŠUŠTAR Skoraj nismo mogli verjeti -sporočilu, da nas je naš vestni sodelavec Veni Šuštar zapustil, za vedno in da ga je kruta usoaa 8. februarja iztrgala iz naše srede. Brez besed smo ostali ob tem tragičnem dogodku njegovi sodelavci, Jovariši in prijatelji. Neutešljiva žalost je zajela njegovo ženo, 8-let-no hčerko in 4-letnega si- ■ na. Odšel je -od nas, od -svojih dragih, še preden je mogel okusiti sadove svojega dela, še preden je mogel zbrati vse svoje načrte, hotenja in želje. Zibel mu je stekla v družini delavca. Prišli so časi vojne in borbe za boljše življenje. Kot 12-letni pionir 'je bolj zaslužil kot razumel pomen svojega deleža v vrstah -pipnirjev . slavnega rati- j tovškega odreda. Po vojni je postal uštvarjalni elan,nove družbe kot učenec in delavec. Bil je vesel med veselimi, delaven med delavnimi. Ustvaril si je dom, pridobil prijatelje in sodelavce; ljubil ¡e življenje v vsej njegovi vsakdanjosti. Mlad, mnogo premlad se je moral v 34. letu- starosti sredi najbolj ustvarjalnih dni posloviti - in končati pot svojega življenja. Ostala je boleča Praznina med nami, ki smo ga - poznali, poznali ■ Po resnem delu, prijateljskem veselju in tovori- ~ škeni odnosu. Ostal nam bo spomin naVli ki je sredi želja in ustvarjalnosti moral tako mlad leči v grob. Kolektiv tovarne elektromotorjev f Železniki Lani manj nesreč pri delu Čeprav se je v letu /1964 število zaposlenih v tovarni elementov za elektroniko v Ljubljani dvignilo na povreč-no 1600, se je število nesreč pri delu in na'poti na delo -v celoti zmanjšalo 1 nasproti številu v letu 1963. Nesreč pri delu je bilo skupno 61 in so povzročile izgubo 569 /delovnih dni. Največ nesreč — 21 z- izgubljenimi 209 delovnimi dnevi se je pripetilo v -DE »žarnice«, najmanj pa v DE »Orodjarna«, kjer sta se primerili le 2 nezgodi, ki sta terjali 9 izgubljenih delovnih dni. Zaradi 39 nesreč na poti na delo ali z dela je bilo izgubljenih 792 delovnih dni, pri čemer so po 10 nesreč imeli v_DE »Upori« in DE »Keramični kondenzatorji«, ki so terjale 253 in 172 izgubljcpih delovnih dni. Nadaljnjih 27 izgubljenih delovnih §K pa sta povzročili 2 nesreči, ki sta se primerili medj delovnim odmorom,' ko- so - orodjarji na dvorišču* igraliN odbojko.. Vse te nesreče so skupno povzročile izgubo 1388 delov-, nih dni, medtem ko je bilo pri 2002 obolenjih (brez porodnic in nege bolnikov) izgubljenih skupno 20.788 delovnih dni. V breme tovarne je bilo na ta račun izplačanih za skupnp 11,068.147 dinarjev boleznin, izguba narodnega dohodka pa se je povzpela na nad 118 milijonov dinarjev. Nezgodam pri ‘. delu so ' v glavnem botrovale nepazljivosti delavcev'in nespoštovanje higiensko-varstvenih predpisov,/zaradi česar so bili trije najhujši kršilci tudi disciplin/ sko kaznovani. -In »No, da — večji osebni dohodki bi se mi kar prilegli,« je dejal TONE ŠIFRER, zaposlen v brusilnici produkcije Elektromehanske Planiranj e kadra V modernem gospodarstvu je med enim in drugim podjetjem, ki delata na istem področju samo ena bistvena razlika — v ljudeh. Vsi imajo na razpolago iste surovine. Vsi si morejo kupiti isto opremo, seveda, če to zmorejo. Tehnični napredek'je splošna stvar, ki jo vsak na svojem področju pozna. Vsem je na razpolago isto tržišče, na katerem se vsak lahko poslužuje istih možnosti. Enaki krediti stojijo na razpolago tistim, ki so jih sposobni najeti. Vsa ta sredstva so odprta vsakemu in lahko rečemo, da po približno enakih pogojih. Edina večja razlika leži v ljudeh. IZBIRA IN VODENJE LJUDI JE PA PROBLEM POLN POSLEDIC, KI POSEBNO MOČNO ZADEVA PERSPEKTIVO VSAKEGA POSAMEZNEGA PODJETJA. Sicer pa te funkcije itak niso. številne. V splošnem gre tukaj za delovno področja, katerih vodje imenujemo »vodilne osebe«. Za te je možno dolgoročno planiranje vedno le za posamezne funkcije. Cilj; planiranja je, da za vsa- ko funkcijo najdemo primernega naslednika. /Naša skrb ne sme biti Samo zaradi pomanjkanja delavcev. Tudi zahteva, da. moramo^ delavcem nuditi I možnost napredovanja je važna, saj navadno ravno plan .kadrov- pokaže kako . zelo manjka -primernih sodelavcev. šele tedaj . je jasno,, da je pri sprejemu . mladih sodelavcev največkrat pozab-(Dalje na 8. strani) Perspektiva podjetja je odvisna od ’ potenciala delovne sile, ki* mu je na razpolago — tako kvantitativno, kakor tudi' kvalitativno. Ce enkrat poznamo potrebo, bo prva nalčga oskrbeti se s tistimi delavci, ki manjkajo. Ker pa danes- čutimo pomanjkanje tako -po kvantiteti, kakor tudi po kvaliteti, moramo premišljeno iskati nova pota, da končno le pridemo 'do potenciala, ki ga rabimo. Naloge so zelo različne: od racionalnejšega delovnega procesa vse do priučevahja, šol in izobraževanja ljudi, ki. kvalitetno ne odgovarjajo popolnoma. Vse to imenujemo planiranje kadra., Zelo težko je planirati višja delovna mesta, če gledamo tudi. na kvaliteto. To , je pfa vilna. samo,tedaj, če nergle- * damo Samo na enaka delovna . mesta, ampak njihovo vsebino po enakih funkcijah. To pa je' prav pri vodilnih delovnih. mestih zelo redko, še možno pa pri večjib-pod- jetjih. Pa tudi tam imajo funkcije vodilnih mest dveh obratov med seboj malo sličnih točk, še manj pa vodstvo dveh razvojnih grup, čeprav imajo opraviti s tehnično sorodnimi področji, Želo težko je seštevati * vsa vodilna delovna mesta v teh-, ničnem ali komercialnem de- ■ lu podjetja, da bi bil možen, izpad na zasedbi delovnih mest zaradi upokojitve oziroma odpovedi in nato potrebo po nasledstvu ali naraščaju izraziti s' številko. Sistem je pravilen, če gre za večje' Število enakih funkcij, pri‘katerih so zahteve ena--ke, če je torej, gotova kvaliteta večkrat potrebna. Tokna-; stopa n. pr. pri preddelavcih ali mojstrih, pa tudi za vode-,; nje gotovih oddelkov v okviru večjega ppdi.etja. Tukaj je mogoče potrebo planirati tudi kvantitativno. Pri' vodilnih funkcijah bo treba nasledstvo planirati, ih- -diVidualrio. Statistično je to komaj mogoče. V Po končani Prešernovi proslavi je predsednik mlad m« "skega aktiva ZMS Miro Ipavec na tehniški srednji šoli izročil bivšemu predstojniku TSSi darilo za ves njegov neumoren trud, ki ga je vložil za izboljšanje pogojev, v katerih šola deluje. Dijaki so ob tem navdušeno ploskali* kar kaže, kako priljubljen je bil med njimi Nekaj dilem o vlogi tiska (Nadaljevanje z 2. strani) nekatere.' Na straneh časopisa moramo dopuščati demokratičen boj mnenj, dokler se bije s pozicij Socia-■ lizina. Nobenega, opravičila ni, da bi morali o nekaterih pojavih, kot so na. primer problem prekinitve dela, napake /nekaterh vodilnih ljudi in podobno, razpravljati za zaprtimi vrati. To ljudi, ki tako prej ko slej zvedo za te stvari, še bolj razburja Skratka: na straneh časopisa mora zaživeti družbeni človek s svojimi resničnimi interesi in stremljenji, s- problemi in težavami, z uspehi in napakami. Pogleda na tega človeka ne sme zastreti poročanje o mehanizmih, problemih, vprašanjih, odstotkih, , činiteljih ali pa o objektivnem in subjektivnem — brez vsebine in človeka, kakor da vse to-lahko obstaja brez ljudi. V pojmovanju vloge tiska in novinarja najdemo naslednji škodljivi težnji. Prvo je birokratsko pojmovanje, po katerem naj bi bil časopis* še naprej samo popularizator in zagovornik oficial-mih stališč, usmerjen s posluhom za »aktualno« in »pravoverno« predvsem k sredi--šču, ali bolje, k posamezniku, avtot-ritema. V miselnosti nekaterih funkcionarjev je časnikar zreduciran zgolj na ' propagandista, ki mora hvaliti. tisto, o čemer sklepajo v ozkem krogu Ijpdi. Če izide članek, ki se ne sklada z njihrRrimn .nedotakljivimi stališči, zaženejo vik in krik, češ, kako si upa nasprotovali stvarem, ki so že domenjene. Pri tem se radi izgovarjajo na težave, ki jim, jih povzroča člankar S svojim pisanjem, ali pa mu očitajo kar zle namene. Spremeniti časopis in novinarja zgolj samo v zagovor-nikja, to je-nekaj, kar ima istr izvor kot birokratizem. Drugo ^škodljivo pojmova- Zagrebški računski center... (Nadaljevanje s 1. strani) kot bi bilo treba. Morda je določen del krivde tudi na naši' strani, v naši pretirani skromnosti 1 in komercialni prepoštenosti Nedvomno bodo takšni računalniki v' bodoče čedalje nujnejši instrument našega gospodarskega planiranja in komercialne operative in bodo pripomogli, da bo naše poslovanje doma in v tujini hitrejše in ekspeditivnejše. Ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Da se ne bo več primerilo tako, kot. nekemu rfašeimr- uglednemu podjetju za proizvodnjo ter-mocehtral, ki so mir na nekoliko pomanjkljivo' ponudbo kupci iz afriške republike Gane postavili takšno vprašanje: Mar nimate v Jugoslaviji elektronskih računalnikov? M. Ljubič nje vloge-tiska-in novinarja se kaže v an arholiberalis tič-ni, lažidemokratični in humanistični težnji,* da bi moral biti časnik tribuna kakršnegakoli javnega mnenja, četudi neodgovornega in neresnega. 'Resnično konstruktivna kritika je mogoča samo tedaj, če je sestavni del družbene prakse, tedaj v družbenih odnosih, ki so sami-v sebi kritični. Brez obveščenosti ni upravljanja. Problematika izvoza Nejevolja zaradi nizkih osebnih prejemkov v januarju (Nadaljevanje .s 3. strani) »Mnogi delavci trdijo, da bi lahko naredili še več, če ne bi bilo zastojev, pomanjkanje reprodukcijskega materiala in podobno, če izvzamem trakove, za katere trdijo delavke, da je tempo trakov prenapet, da se nimajo časa oddahniti, da jih mori monotonija dela (ki, žal, ni nikjer izkazana v denarju), skoraj vsi delavci menijo, da bi ob dobri organi zaciji lahko naredili še več. Kje so vzroki, in ali so ti vzroki objektivni ali subjektivni? Menda, kakor sem slišal na sestanku, manjka strokovnjakov?-« »Do nekje imajo prav. Bolje moramo izkoristiti čas, ki ga imamo, na razpolago za delo, kar pa je mogoče doseči z boljšo organizacijo* de-. la in boljšim planiranjem. Izplačilna dokumentacija kaže, da efektivni čas ni polno izkoriščen za delo, ampak imamo v tovarni dfekaj zastojev, Iti zmanjšujejo učinek 'delovne ure; Nič manjše rezerve niso v našem tehnološkem procesu, posebno pa v naših konstrukcijah. Le-teso večinoma zastarele in ¿ato za izdelavo pceameznjijazdelkov porabimo preveč časa. Za tako delo so pa 7 tovarni potrebni strokovnjaki, ki bi morali dvigniti tehnični nivo tovarne. Na žalost, je pa da-, nes tako, da itak maloštevilni strokovnjaki želijo oditi iz tovarne, ker so v drugih podjetjih bolje plačani« »V januarju so na nove ocenili režijska delovna mesta in kot kaže, ugodno ! Morda še ne tako kot nekaterih v drugih tovarnah, vendar, je stimulacija dosegla neko povprečno stopnjo mnogih podjetij. Dosti delavcev je to ocenitev, smatralo bot nekaj, za kar so se dobila finančna sredstva, za njih same pa ga ni, vsaj tako je bilo razumeti iz razgovora na sestanku v montaži števcev. Kaj menite o tem?« »Po razmišljanju, pridem do ugotovitve, da je vzrok pritožbe v montaži števcev v tem, da -delavci niso bili do-' volj, poučeni o stanju v to--■ varni, saj bi sicer morali razumeti * dejansko' stanje. Naša trenutna skrb mora biti, da so sredstva za osebne dohodke pravično razdeljena, istočasno pa moramo skrbeti, da se dvigne tehnični nivo tdvarne, kar pa bomo dosegli le, če bomo pritegnili dovolj strokovnjakov, ki pa jih bomo . morali ugodno stimulirati, če jih- hočemo sploh dobiti.« - Iz razgovorov s predstavniki samoupravnih .organov je bilo jasno čutiti, dà so problemu nizkih osebnih dohodkov v januarju posvetili vso skrb. Strokovne službe imajo halogo; zadevo skrbno analiziraš, ' tempo traku se mora ponovno preštudirati in tudi monotono delo na traku v montaži števcev. Prav tako ja bodo. morali normir-ci vskladiti norme taih, kjer so bila ^apažena znatna odstopanja. H koncu še ena misel: če bi hoteli naenkrat zvišati na jhižje osebne dohodke na standard;, ki je za normalno življenje potreben in nujen, bi prva grupa morala biti ocenjena'kot Šesta, ostale pa seveda’skladno .naprej; Za to akcijo pa bi, potrebovali na mësec nekaj deset milijonov več finančnih sredstev za j (f,sobne dohodke kot doslej. Ce vzamemo v -poštev, da so bili osebni dohodki v decembru. ugodni zaradi izpolnitve plana ih izplačane, novoletne akontacije na dokončni obračun OD v višini 12.000 din, pa mesec januar kaže občuten padec (9,8%). Letni plan za leto 1965, kije dokaj visoko postavljen (kar *je. nekje razumljivo, če hočemo boljše osebne dohodke), je bil - dosežen le z 72,4%, ■kljub temu pa je,bil 4,2% ■višji od lanskega januarja. Pomanjkanje materiala, p*razT miki, . prekinitev dela, . čakanje in manjši • faktor stimulacije, nekje tudi neusklajene normo ,—- je dbkajšen vžro*^, da so bili ppnekod osebni dohodki '(za današnjo draginjo, ki se kar: noče ustaviti, absolutno prenizki!) Vse kaže, da je bila ta nejevolja ■uperjena bolj proti naraščajoči draginji, saj ■ je danes vsakomur jasno, da človek, ki zasluži kljub marljivosti, manj kot 35.000 din na mesec, ne more .živeti/ človeka dostojno življenje (do tega ima vsak pravico!) pač pa delno životari, da o kulturnem življenju sploh me govorim, S tem pa izgublja posameznik čut do svoje vrednosti v družbi in zapada v grenko apatičnost. Kako to rešiti, pa ni samo v rokah vodstva in .samoupravnih organov. Ben i (Nadaljevanje's 4. strani) žb teh central v angleškem jeziku, da ponudbe na raz- j lične inozemske interesente® niso bile opremljene z vso 'potrebno prospektom in tehnično dokumentacijo in : je bilo za kupca zelo težko in samo' na podlagi fakture in običajnega prospekta naročiti telef. centrale v vrednosti več tisoč dolarjev. Nadalje se je pojavilo in se še pojavlja,. da' k že ■ izdelanim' centralam hi pravočasno potrebnih sfelenskih' usmernikov in bateriji Tudi tu je bil vzrok kasnitvo dobav. " Pripominjam, da je naša tovarna izdelala do konca decembra 1964' različnih artiklov po narbčilih -ZTO v1* vrednosti cca 219.000 $.- Artikli pa niso bili : odposlani, ker jih kupci niso odpoklicali-. Tako so se pojavile težave *-na turškem tržišču, ker. turška vlada ni dajala potrebnih uvoznih dovoljenj zaradi deficita proti Jugoslaviji. Naša država je namreč mnogo več izvozila vfTurčijo kot od nje kupila. - V Siriji so nacionalizirali nekaj večjih privatnih podjetij im so zato kupci ustavili dobave števcev, ki šo bili po njihovih naročilih že izdelani. IZVOZ V LETU 1965 , — Pri določitvi višine plana izvoza za letošnje loto, smo upoštevali -vse izkušnje, ki smo jih imeli v letu 1964, torej približno $ 130.000 vsak mesec. - v* Da bi imeli pregled o doseženih izvoznih rezultatih delovnega kolektiva podjetja ISKRA predlagam, da bi v bodoče vsak mesec navedli po tovarnah mesečno realizacijo. Kje je naša /odgovornost? (Na-dajevanje s 3. strani)* različne nazive in' različne šifre, za isti material!? Lep posel in še lepše posledice zavlačevanja nabave mehanografije! Ko bi to imeli, bi S pomočjo enotnih šifer in enotnih nazivov. prek mehanografije vsak čas, kadar bi hoteli, dobili podatke, o stanju zalog ■ katerihkoli materialov./v katerikoli tovarni podjetja, in še sto in sto drugih podatkov, izračunov, tabel, da o poenostavitvi vsega'finančnega 'poslovanja sploh ne govorimo! Morda pretiravam, morda gledam vse preveč idejdno ali pa preveč črno, kajti naši predniki so brez avtomatizacije poslovanja- tudi shajali,' in zakaj ne bi še mi...? . Kdo bo odgovarjal pred kolektivom ISKRE, ko (in če) bo- vprašal zaka^/nekdaj med prvimi kolektivi v državi pri uvajanju avtomati-žacije poslovanja nismo šli z razvojem. Vsega pa tudi ljubi bog ne bo krivi Igor Slavec PREGLED IZVOZA V JANUARJU 1965 TOVARNE ,* % Elektromehanika 46 Elektromotorji 25 Elementi 13/ Kondenzatorji 1,25 Polprevodniki 14,50 Radioaparati 0,25 Avtomatika 0,30 Aparati 0,05 Avtoelektiika 2,65 Elektronika 1 Skupaj 104,00 .Izkušnja nam je pokazala, da je zelo., težko realizirati naročila z'. dobavnim' rokom 15 do 30 dni. Zdeli bij da bi imeli od ZTO vsaj za nekaj mesecev .v naprej definirana naročila po 'količini im_asor-■timanu, kei - dostikrat nimamo, potrebnega uvoznega materiala za izvedbo, kot jo želi inozemski kupec. Pismo bralca Tovariš uredniki Pred kratkim, sem bil na dopustu in obiskal tudi moj prejšnji delovni; kolektiv montažno prototipno delavnico v prostorih ZZA v Ljubljani na Tržaški cesti. Ko sam prebiral novo-številko »Iskre« Seni opazil, da mnogim ppši-Ijate list po pošti.- Ker sem bil dolgoletni: delavce »ISKRE« me tudi v času služenja kadrovskega roka zanimajo novosti in dogodki v podjetju, zato bi želel, 'da tudi;. meni pošiljati glasilo »Iskra«. Lep pozdrav uredništvu, posebno pa mojim bivšim sodelavcem.. Jože Fajdiga V. P. 8977/15 Kraljevo Srbija Pripomba uredništva: Dir prejemanja . glasila' »Iskra« imate vso pravico.'Nekajkrat smo opozorili prek časopisa delovne enote .naj. nam pošljejo naslove za vse tiste, ki-odidejo k vojakom oz. tudi za tiste, ki gredo v pokoj! Vse kaže, da je taka malo- j mamost odsev premajhne skrbi do človeka, in dg. bo treba tej stvari 'posvetiti več pozornosti.; K temu pripo-, min jamo, da naj vsi, M so” pri -vojakih oz. v pokoju in so bdi pred tem člani našega kolektiva -j-, sami in Srn-., prej pošljejo svoje haslotre na uredništvo časopisa »Iskra« Kranj, Tavčarjeva 43. Lep-, pozdrav Vam in vsem našim bivšim sodelavcem, ki služijo vojaški rok. Uredništvo -ZAHVALA Ob' težki. izgubi našega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem sodelavkam *m sodelav-. cem iz finančnega sektorja' »ELektremehanike« in oddelku »Ploščati rele« -k za ven- ' ca in izraženo sožalje. Janez, Marija in Ani Tomazin ' - ^ Izvlečki Sklepi 29. seje UO podjetja (5. februarja 1965) 0 V zvezi s problematiko nabave deviz HO naroča upravi, naj pripravi eeloten material za vse poslance — člane kolektiva, ki naj to vprašanje postavijo tako v republiškem kot zveznem merilu kot poslansko vprašanje. . Istočasno naj se o problem matiki informira tudi kolektiv podjetja prek časopisa Iskre. . 0 UO je po posameznih poglavjih obravnaval zbirni pregled podatkov iz predlogov planov tovarn za gospo: darski plan podjetja za leto 1965 in je sprejel naslednji sklep: a) Za vsako tovarno naj se ugotovi, kakšna je realna stopnja izkoristka nove opreme v letu 1965. Na podlagi tega ter na podlagi normalnega povečanja produktivnosti dela naj se izdela izračun za predvideni obseg proizvodnje, potrebno število zaposlenih ljudi, kakor tudi, da se osebni dohodki v podjetju v letu 1965 planirajo v povprečju za 20 odstotkov višji kot v'letu 1964, vendar v posameznih enofah^toliko, kolikor jim to dovoljujejo doseženi gospodarski rezultati. b) Tovarne iz sjtojih razpoložljivih sredstev, katere predstavljata čisti dogodek in amortizacija, pokrijejo najprej anuitete, potem pa od ostanka sredstev pokrijejo OD. če ta sredstva ne zadoščajo za pokritje osebnih dohodkov, morajo tovarne predvideti ukrepe za znižanje števila zaposlenih ali znižanje OD na zaposlenega, v skrajnem primeru pa, da predvidijo izgubo, ki se bo pokrila v skladu z določili statuta (sklep je sprejet s 7 glasovi). c) HO se strinja s predlogom komisije -za gospodarstvo in odloča, da se pri sestavi gospodarskega plana upoštevajo cene po našem prodajnem ceniku za 1.1965. č) Pri sestavi fizičnega obsega proizvodnje se morajo upoštevati razpoložljiva de-vi2na sredstva v letu 1965 in obratovalna sredstva. Plan naj ne bo postavljen preveč optimistično. d) Glede na prikazane rezultate in predvideno zaposlovanje delovne sile UO smatra, da je izkoriščenost Strojnih kapacitet slaba. To-Y®rne naj pregledajo izkoriščenost strojnih kapacitet zlasti za drugo izmeno, ker UO smatra, da taka razlika v izkoriščenosti med prvo in drugo izmeno ne bi smela obstajati. UO je mišljenja, da se mo-?a la izkoriščenost doseči z isto ali manjšo delovno silo, vendar z. boljšo notranjo or-ganizacjo dela. e) Orgamizacijsko-kadrovski sektor naj prouči možnost in Pripravi konkretni predlog za iz sklepov samoupravnih organov dopolnitev meril o formiranju mase OD po tovarnah na ta način, da se upošteva doseganje postavljenih normativov obratovalnih sredstev kot pozitivna oziroma kot negativna osnova. 0 UO se strinja s predlogom organizacijsko-kadrov-skega sektorja in odobrava Skladu Prešernovih nagrad za študente Univerze V Ljubljani znesek 200.000 din za leto 1965. Ta znesek bo izplačan po zaključnem računu leta 1964 iz sklada skupne porabe. 0 UO se strinja s predlogom sindikalnega odbora podjetja, da se prva prosta sobota v mesecu marcu prenese od 6. na 13. marec 1965 enotno za celo podjetje, da bi imeli , tekmovalci zimskošportnih Iger ISKRE možnost treninga. 0 UO odobrava znesek 1 milijon 732.000 din za organizacijo zimsko-športnih iger ISKRE s tem, da se navedeni znesek smatra kot akontacija na dotacijo sindikalni podružnici za leto 1965. 0 UO se strinja s predlogom organizacij sko-kadrov- skega sektorja glede števila počitniških praks in glede višine nagrade praktikantom.. 0 UO sprejema na znanje informacijo tovarne Avtomatika o nameravanem odpustu večjega števila ljudi v Višnji gori ih v Pržanu na traku TV. V zvezi s tem UO zadolžuje proizvodni sektor podjetja,; da znotraj podjetja skuša najti možnost začasnega prenosa neke proizvodnje v Višnjo goro oziroma naj se prouči možnost zaposlitve teb ljudi v ISKRI. Na predlog direktorja komercialnega^ sektorja UO sprejema plan izvoza za mesec februar v višini 385.730 dolarjev. 0 UO sprejema na znanje poročilo o izpolnitvi plana izvoza za mesec januar v višini 250.924,92 dolarja. 0 UO sprejema na znanje poročilo direktorja proizvodnega sektorja o razporeditvi proizvodov v grupe ABC in razporeditvi bruto produkta V te grupe. Po zagotovilu direktorja proizvoahega sektorja ni bilo možno istočasno dobiti podatkov o tem, kako bo po istih grupah razporejen dobiček in potrebna delovna sila za realizacijo bruto proizvodnje. / ;v ■>-' ' . Sklepi 25. seje UO Tovarne avtoelektričnih izdelkov (28. jan. 1965) 0 Upravni obdor je bdi obveščen o slabem efektu dela v oddelku organizacije. UO daje nalog, da se primer, ki je bil UO nakazan, razišče, proti krivcem pa naj se pod-vzame disciplinske ukrepe. O tem se poroča UO'. 0 UO je pregledal pripravljeno gradivo- .tabelaričnega dela Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in je po krajši diskusiji odločil, da se podatki^ dajo v nadaljnjo obravnavo komisiji za razdeljevanje osebnih dohodkov. Komisija naj pri obravnavi predloga upošteva 184. člen Statuta podjetja' in primerja naša delovna mesta z ustreznimi v Kranju ter naj do 9. februarja 1965 pripravi predlog za razpravo UO. 0 Ko je bil UO seznanjen s predlogi za dodatne dopuste na pogoje dela j za posamezna delovna mesta, je odločil,. da naj komisija .HTV do 9. februarja 1965 predloži UO kriterije, ki so jo vodili za določanje dodatnega dopusta na pogoje dela. Prav tako daje UO nalog komisiji, da poda poročilo, zakaj dodatni dopust na pogoje dela ni predviden na kopirnih stružnicah na liniji gredi .' Nadalje so člani UO mnenja, da je 2 dni dodatnega dopusta na pogoje dela za delavce v brusilnici premalo ker so h tem prostoru .velike količine prahu, zaradi manjkajočih sesalcev za prah, zato naj komisija predlog ponovno prouči in poroča UO. 0 UO je obravnaval pritožbo slušateljev večerne TSš v zvezi s kritjem 20 odstotkov šolnine v znesku 2200 din mesečno. UO je svoj sklep z dne 22. januarja 1965 preklical v toliko, da se slušateljem TSš mesečni -stroški ¿00 din za posameznika krijejo tudi od 1. januarja. 1965 dalje. > nih še vedno problem doseči v enoti pozitiven finančni rezultat zaradi izrednih stroškov pri odpovedi in fiksnih stroškov, sprejme DS na osnovi sklepa UO 18. redne seje sklep, da se izredni stroški krijejo iz rezervnega sklada pred delitvijo, na enote. Sklepi 19. seje UO Tovarne elementov za elektroniko (28. jan. 1965)- ® UO je poročilo predsednika komisije za mladinsko tekmovanje y dvigu produktivnosti dela v naši tovarni vzel na znanje in ugotovil, da se tekmovanju posveča vse premalo pozornosti, zato opozarja vodje DE, da so osebno zadolženi, da so noročila, ki so jih dolžni pokljati, čitljiva in točna © UO je nadalje sprejel sklep', da se ob koncu tekmovanja'' nagradi najboljše mladince v okviru tovarne: po učinku za I. mesto — fotoaparat v vrednosti do. 30.000 din; za II. mesto — gramofon v vrednosti do 20.000 din; za III. mesto :— uro v< vrednosti do 12.000 din; , po učinku za I. mesto — denarna nagrada 15.000 din; za II. mesto — denarna nagrada 10.000 din; za III. mesto — denarna nagrada 5000 din. 0 UO je na-osnovi opozorila vodje pravnega oddelka in na podlagi 51. člena pravilnika o organizaciji in poslovanju tovarne elementov sklenil: razveljavi se kot nezakonit tisti del sklepa DS EE Uprave 4. redne seje z dne 24. decembra 1964 točke a), po katerem naj bi se vsakih nadaljnjih pet minut zamude štelo dvojno. Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določila o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev. Disciplinske kazni so izčrpa no naštete v 254. členu Zakona o delovnih razmerjih. Odškodnine pa je treba v vsakem primeru konkretno ugotoviti. Osporavani sklep pa ni niti disciplinska kazen niti odškodnina v smislu veljavnih predpisov. © UO je dodatno k sklepu 18. seje UO z dne 14. januarja 1965, točke 8. d j sklenil, da odobrava povrnitev prevoznih stroškov iz sklada za kadre izrednim slušateljem TSŠ Novo mesto samo tistim, ki še vedno obiskujejo TSŠ v Novem mestu. S k I e p-i 7. zasedanja DS Tovarne elementov za elektroniko (28. januarja 1965) @ V zvezi s poročilom o problematiki proizvodnje za L kvartal 1965 in v zvezi z diskusijo o tem sprejme DS sklep, s katerim zadolži Upravo tovarne,' da v najkrajšem času razišče vzroke nezadostne dobave iri nekvaliteto polizdelkov iz DE Keramika za DE Kondenzatorji, ker obstaja nevarnost zastoja v proizvodnji in 80 odstotkov dopusta za približno 200 zaposlenih v tej delovni enoti, , Nadalje zadolžuje DS Uprave tovarne in tehnični sektor, da istočasno raziščeta tudi, vzroke slabe kvalitete dobavljenih polizdelkov DE. Upori, ker je velik izmet zaradi slabe kvalitete vrtanja uporovnih telesc. DS 'naroča Upravi tovarne in tehničnemu sektorju, da energično ukreneta vse po-potrebno za izboljšanje sedanjega stanja in o tem v najkrajšem času poročata DS tovarne. © Glede na nastalo situacijo v DE žarnice,, da bo kljub zmanjšanemu številu zaposle- Iz letnega poročila komiteja ZK »Elektromehanikad Tovarniški komite in osnovne organizacije OSNOVNE ORGANIZACIJE IN ČLANSTVO Tovarniški komite združuje 15 osnovnih organizacij, katere štejejo od 10 do 47 članov. V teh organizacijah je sedaj včlanjeno 423 članov ZK. Te organizacije vključujejo 77-jfeena ali 18,4%. Pri tem moramo omeniti, da . je število članic v organizacijah ZK glede na število žena, ki so zaposlene .na našem območju, sorazmerno nizko. ’ SPREJEMANJE V ZKS V tej 1 mandatni dobi so bili ponovno sprejeti 4 člani in 13 novosprejetih članov. Zanimivo je to, da med vsemi ni bilo sprejete niti, ene ženske, kar pove, da smo premalo storili po tej strani. Iz analize se vidi, da je 7 osnovnih organizacij ZK delalo načrtno po vprašanju pomladitve članstva medtem, ko ostale niso pomlajevale svojih vrst. Sorazmerno je bila, flttk-tuacija precej velika v obdobju november 1963 do danes, Odšlo , je iz našega komiteja 40 članov.: Največja skupina je. odšla s priselitvijo ZTO iz Kranja v Ljub- ljano. V tem času pa je prišlo v naš komite 38 članov ZK, tako da se v tem pogledu stanje ni bistveno menjalo. KAZNOVANJE ČLANOV- ZK Po zbranih podatkih je bilo v našem komiteju .veliko število kaznovanih. Seveda so bile te kazni stare od 5 do 15 let. Vse to ni bilo normalno,-ker staral kazen nima več vzgojnega učinka. Osnovne organizacije so dobile navodila, da to stanje uredijo. Od 39 kaznovanih je bilo 32 kazni brisanih.' Ostalih 7 kaznovanih pa ni bilo obravnavanih kljub temu, da so že te kazni več ali manj zastarane. V letu, 1964 pa je bilo izrečenih 7 kazni z opominom zaradi nediscipline. Izključenih je bilo 5 članov zaradi \ neupoštevan j a statutarnih določil in. kršenja partijske discipline. Izstopno izjavo je dalo 7 tovarišev in tovarišic. Pri izstopih je največkrat bil vzrok slabo zdravje in družinske razme- , re. Vse te primere je obravnavala kontrolna komisija pri ObK ZKS Kranj. Vsi ti tovariši so bili povabljeni na (Dalje na 8. strani) Planiranj e kadra (Nadajevanje s 5. strani) zultate. Planiranje kadrov podatke o vodilnih sodelav-Ijena zahteva po napredova- pomeni- proces. Večkrat bo cih. nju. Pri planiranju leži pou- razgovor ali 'pa celo slučaji Ko so vsi ti podatki zbra-darek na'tem, da-v danem dal dobro mišek 'Premislek, ni, ni težko vedeti, kdo od trenutku lahko nastavimo ki se zdi danes pravilen, se sodelavcev naj bo naslednik, primernega naslednika. Po- lahko čez nekaj časa pokaže Brez dvoma je ta način izbi- naparčen, vendar tudi tedaj ni re veliko boljši, kakor upo -prepozno planirati,' kar kaže, raba luknjanih kartic, na ka-da je treba imeti dovolj časa, -terih zberemo zahteve iri so* če hočemo nasledstvo na- delavce, ki tem zahtevam tančno preizkusiti. To pome-' ustrezajo. Sistem z luknjani-ni zmanjšanje rizika za Otte mi karticami je sigurno ko- stram: za podjetje kakor tu- risten, toda samo za nižje ■di za poedinega sodelavca, vodilne funkcije, ald pa tedaj, vsem v tem, da ne gledamo Režultat mora biti vedno na- če iščemo posebnega specia-samo dolgoročno — torej na- pisan, biti mora vedno pri lista. Kadrovska služba je pa slučaj upokojitve ali pa na rokah,'ne odložen akt, ampak, seveda dolžna, da pregleda, napredovanje nosilca -delov- živ dokument. če manjkajočih naslednikov nega mesta — ampak tudi Pregled nad funkcijami, ki -ni mogoče najti med primerna nepričakovano potrebo, jih hočemo planirati daje nimi sodelavci v drugem pod- ko dotični odpove ali celo obseg naloge. Funkcije je ročju. Tudi to bo:zelo težko umre. To pa ne pomeni nič treba pregledno razporediti; ugotoviti brez ponovnih raz-drugega, kakor to, da za vsa- 'pri čemer se .poslužujemo or- govorov, ko osebo, pa če še s tako ši- ganizačijske sheme. Ker plani, če se končno, ugotovi, da gurnostjo računamo nanj, ranje obsega več nivojev za gotove funkcije ni primer-nasledniku. funkcij sebna prednost je, če je takega sodelavca moč najti v -lastnih.. vrstah, saj je-v takem slučaju takoj na razpolago, poleg tega pa je zna* - na njegova strokovna: in osebna sposobnost. Cilj planiranja pa je pred- S sankaških tekem v selcih Pismo iz Železnikov V .soboto, 6. februarja zve- je. bil prvi Viko Debeljak,:' premišljujemo o nasledniku, funkcij -je treba začeti pri nih naslednikov,- potem je čer je: bito v Selcih nočno Jože Frelih in Stefan Na*' Seveda pa obstajajo delovna najvišjdšn nivoju in nepo- treba najti načine .za odpra- tekmovanje v sankanju, ki stran pa sta se uvrstila na mesta, za katera v slučaju sredno podrejena delovna yo te pomanjkljivosti. Pogle- se ga je . udeležilo okrog 160 5. oziroma 8. mesto V dvose- - potrebe ni težko dobiti ose- mesta zbrati v, eno grupo, dati je treba koliko jg reši- tekmovalcev iz vseh gorenj- dih je bil spet prvi Debeljak be od zunaj. Tudi to naj bo Istočasno je treba ugotoviti tev nasledstva nujna,-če ta skih klubov. Proga je bila skupaj'z .Nastranom; dvojica rezultat plana. - tudi nosilce funkcij, pri. če- v naslednjih petih 'letih ni odlično pripravljena in je Jože FreEh in Filip Veber pa Naslednika ne bo mogoče mer bo vidno, katera mešta po'trebr.a, je verjetno najbolj omogočala povprečne hitrosti je bila 5. ugotoviti na mah. V ta na- zaseda ista'oseba in katera so pametno počakati in šele čez okrog 50km na uro. - tsKra' I ---•*—«—*-• 3gBM&fc| t-v»« je torej nekaj časa, če se medtem ni v nedeljo dopoldne na ie Z? zm^®ala ,s ' ■rv^..y J . sanKrtezpimi sanmi'v postavi; ■«. Jože Frelih, Jože Rihtaršič, mfen bo treba'stalno študirati nezasedena. Tukaj je torej nekaj časa, če se medtem ni v obstoječe sodelavce. Planira- planiranje nasledstva UajboH našla primerna zamisel, stvar bito na isti progi občinsko ti kadre ne pomeni v gotovi nujno. ' ; ’* resno vzeti v roke, če pa je prvenstvo škofjeloške občine F^c^Ptomr dobi doseči neizpodbitne re- - Vse to je mogoče zbrati na potreba nujna,.je treba s šo- y sankanju. Največ, uspeha _ posebnem- obrazcu, da lahko lanjem, zamenjavo ali obi- so imeli tekmovalci iz To- . - . iz njega potom prernišljeva- skom seminarja, priučiti ne- varne — elektromotorjev IS- nja dotočimo primernega na- koga iz spodnjega nivoja. .Ce KRA — ŽELEZNIKI, ki so še to ne-uspe, je treba de- zmagali v skoraj vseh kate-lovno'mesto razpisati pravo- gorijah. časno, da se bo izbrana ose- Mladinke so osvojile vsa ba lahko pravočasno priva- vmešta od 1. do 5.>.: zmagala Tovarniški komite in... (NadajeVanje s 7. strani) razgovor s kontrolno komi- sijo, .vendar se jih polovica slednika. Ta formular naj vsebuje vse bistvene izsledke. To je plan nasledstva. V plajv je treba najprej vnesti obstoječo organizaci jb. Ocene in ostali podatki o vodilnih osebah dajejo podat- ___Pl . . , , ke o možnih naslednikih. tega razgovora ni udeležila^jiaj.prej. jih je treba iskati Večkrat se namreč zgodi, da V zvezi s sprejemi v orga- med OSebami, ki zasedajo de- tu