SLOVENSKI GORSKI TEKAČI NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH ATLETSKI TEKI PO GORAH Gore so tudi pri nas dobile nove stalne obiskovalce - gorske tekače, atlete, ki so si za svoj stadion izbrali gorsko naravo. Gorski teki so razmeroma nova športna zvrst ali atletska panoga, ki zahtevajo veliko poguma, koncentracije, vztrajnosti in spretnosti, poleg tega pa privlačita še težavnost in vzdržljivost gorskih tekačev, ki morajo premagati do 18 kilometrov dolgo progo z višinsko razliko od 800 do 1500 metrov in z nakloni do 40 odstotkov. Spoprijeti se morajo še z nevarnimi vzponi in spusti, razgibanim terenom, na katerem so različne zapreke, spolzkimi skalami in mokro travo, k stvari pa sodi naposled tudi slabo vreme z deževjem, sneženjem in močnim vetrom. V zahodnih evropskih državah imajo gorski teki že dolgoletno tradicijo, na njih je množična udeležba in so številni gledalci. Med prvimi so z gorskimi teki začeli v Keswicku v Veliki Britaniji, kjer ima gorski tek že stoletno tradicijo: tekmovati so prvi začeli ovčji pastirji, kmalu za njimi še pravi atleti. Prvi uradni tek na tem območju je bil dokazano že leta 1868. Še vedno so v tem delu Anglije tradicionalni teki ovčjih pastirjev, poleg tega pa vsako leto tudi gorski teki atletov, ki so mnogo bolj obiskani. Teh tekov se udeležujejo tudi slovenski gorski tekači. Težavna in atraktivna športna panoga je v Sloveniji dokaj mlada. Prva skupina slovenskih gorskih tekačev je bila majhna, zaradi velikega števila tistih, ki so se želeli preizkusiti v tej športni panogi, pa se je iz leta v leto večata ter se poteg domačih tekmovanj udeleževala tudi številnih mednarodnih gorskih tekem, in sicer predvsem v Italiji in Avstriji, kjer je ta šport že precej bolj razvit in popularen kot pri nas. Pionirji slovenskih gorskih tekov so bili Franci In Mirko Teraž, Tone Djurlčič in Ivan Urh. Prvi večji mednarodni nastop je bil prvi svetovni pokal v gorskih tekih leta 1985 v kraju San Vigi-lio di Marebbe v italijanskih Dolomitih, že leto dni pozneje, na drugem svetovnem pokalu v Morbegnu v italijanski dolini Valtellina, pa so naši tekmovalci že dosegli pomembnejše rezultate: Tatjana Smolnikar je bila osma, slovenska ženska ekipa pa se je uvrstita na šesto mesto, Tretji in četrti pokat v švicarskem Lanzer-heidu in Kesvvicku v Angliji sta bila uspešna za Mojstrančana Francija Teraža, ki si je na prvem pritekel sedmo ter na drugem osmo oziroma deveto mesto na kratki oziroma dolgi progi. Prvi večji organiziran nastop slovenskih gorskih tekačev pa je bil leta 1991, ko so se sedmega svetovnega pokala v švicarskem turističnem središču Zermatt pod Matterhornom udeležile tri ekipe, dve moški in ženska, kjer so se naši tekači dobro uvrstili ter poleg tega tudi v tej športni panogi prvič predstavili samostojno Slovenijo. Dan čistih gora bo septembra Če hočemo ohraniti dostope do gora, naše obnašanje ne sme prizadejati gorskemu svetu nobene škode. Mi, gorniška društva, smo nadelali poti v gore in trume turistov so nam sledite. Naša odgovornost je, da te ljudi seznanjamo s pravili obnašanja v gorah. Drugim nočemo braniti in prepovedovati, kar mi sami Čutimo kot srečo v gorah. Življenjsko pomladilo, ki $e imenuje gora, naj ostane dostopno vsem, ki ga hočejo z lastnimi močmi poiskati v gorah. So velike in majhne gore za mlade in stare. Nič ne pomaga, da bi prekleli množični turizem, ampak bi morali poskrbeti za odpravo negativnih posledic - in to naj bi bila naša naloga. Zmanjševanje Škode, ki jo povzroča erozija, pa tudi odstranjevanje take škode je obveznost, ki naj bi si jo zastavila gorniška združenja. Za obeleževanje dneva čistih gora UiAA ob koncu tedna 18. ali 19. septembra 1993 naj vetja predlog: kjer se zdi, da je smetiščna kozmetika že nepotrebna, naj bi kot simbolično dejanje dali na program popravilo erozijskih ran na eni od svojih gorskih poti. Tudi naravovarstvena tura ali pohod, praznovanje s sajenjem dreves, fotografska razstava z dokumentacijo o škodah zaradi takih poškodb naj bi bile pobude, ki bi jih bilo vredno uresničiti. Seveda je vsaki organizaciji dano v prosto presojo, da sipo lastni želji pripravi lastno prireditev. Najpomembneje je, da ta svetovni "dan čistih gora« ne bi šel mimo brez kakršnegakoli dejanja za varovanje gorskega sveta. Samo po sebi je razumljivo, da naj bi se vsi po vrsti trudili in temu dnevu tudi v najširši javnosti posvetili največjo možno P™05'' {Bultetm UIAA) Dne 8. decembra 1991 so pri Atletski zvezi Slovenije ustanovili sekcijo za gorske teke. Tako so se slovenski tekači lani že kot člani te sekcije udeležili osmega svetovnega pokala in prvega svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki je bilo konec avgusta v Val le di Susa v Italiji, letošnjega septembra pa se bodo udeležili de- vetega svetovnega pokala v francoskem St. Gervaisu pod Mont Blancom ter organizirali prvo državno prvenstvo v dolgem in kratkem gorskem teku. Sekcijo za gorske teke vodi od lanskega leta znani organizator že tradicionalnega gorskega teka na Šmarno goro nad Ljubljano inž. Tomo Šari.