Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolska leta 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017, 2017/2018 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolska leta 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017, 2017/2018 Avtorica: mag. Lucija Rakovec Strokovni pregled: dr. Miran Lavrič, dr. Marko Radovan, dr. Milena Valenčič Zuljan Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2020 Objava na spletnem naslovu: www.zrss/pdf/koncno-porocilo-uvajanje-spremljanje-tj.pdf Gradivo je nastalo v okviru razvojne naloge v Letnem delovnem načrtu Zavoda RS za šolstvo. Delovna skupina za uvajanje in spremljanje tujega jezika v 2. in 3. razredu: Nosilka naloge: mag. Lucija Rakovec Predstojnice OE ZRSŠ: mag. Vera Bevc, mag. Andreja Čuk, Irena Kumer, Alica Prinčič Röhler, mag. Lucija Rakovec, dr. Brigita Rupar, mag. Mariza Skvarč, Nevenka Štraser, mag. Sonja Zajc Svetovalke za razredni pouk: mag. Katarina Dolgan, Mojca Dolinar, Mihaela Kerin, dr. Sandra Mršnik, mag. Nada Nedeljko, dr. Leonida Novak, mag. Marta Novak, Katarina Podbornik, Vesna Vršič Svetovalke za tuji jezik: Alenka Andrin, mag. Simona Cajhen, Nataša Kabaj Bavdaž, dr. Liljana Kač, Berta Kogoj, Maja Kovačič, mag. Barbara Lesničar, Suzana Ramšak, Neva Šečerov, Susanne Volčanšek Analiza statističnih podatkov: dr. Tomi Deutsch Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ je bilo potrjeno na:  11. seji Sveta za kakovost in evalvacije 12. december 2019,  203. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 19. decembra 2019. Predstavitev poročila na komisijah: mag. Lucija Rakovec. ----------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303490304 ISBN 978-961-03-0468-5 (pdf) ----------------------------------- 2 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ KAZALO 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave 4 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole 5 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim načrtom spremljanja 6 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1 Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave 8 2.2 Podatki o vzorcu 9 3. REZULTATI 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika 26 3.2 Drugi cilj: vrednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu 40 3.3 Tretji cilj: spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda 48 3.4 Četrti cilj: spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek 52 4. SKLEPI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 4.1 Temeljne ugotovitve in bistveni predlogi izboljšav 55 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH 57 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave Eno izmed priporočil o evropski jezikovni politiki Sveta Evrope iz 2001, ki se mu je zavezala tudi Slovenija, predlaga, da naj bi vsak evropski državljan poleg maternega govoril še dva tuja jezika (M+2). Slovenija tej nalogi postavlja pomembne temelje prav preko naloge uvajanja tujih jezikov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. S tem se Slovenija približuje evropskim standardom: Vodniku za razvoj politik jezikovnega izobraževanja v Evropi (Svet Evrope, 2007), Akcijskemu načrtu 2004–2006 za spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti in Skupnemu evropskemu referenčnemu okvirju za jezike (CEFR). Glede na spremembo in dopolnitev Zakona o osnovni šoli, objavljenem v Uradnem listu RS, številka 64/13, je Zavod RS za šolstvo pripravil predlog učnega načrta in predmetnika za tuji jezik v 2. in 3. razredu osnovne šole. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 161. seji dne 19. 12. 2013 določil učni načrt za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole. V skladu s 6. členom Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur. l. RS, št. 74, str. 9998) je Zavod RS za šolstvo pripravil tudi Načrt uvajanja novega programskega elementa in ga poslal v presojo Svetu za kakovost in evalvacije. Dopolnjen predlog načrta je bil nato posredovan na Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki je na 163. seji dne 27. 3. 2014 podal pozitivno mnenje k Načrtu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu. V šolskem letu 2014/15 smo tako v skladu s sprejetim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu, z Učnim načrtom za tuji jezik v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bil potrjen na 161. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje 1 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 19. decembra 2013, s Pravilnikom o postopnem uvajanju tujega jezika v 2. razredu osnovne šole ter na osnovi 45. člena ZOFVI-ja pričeli z uvajanjem in spremljanjem tujega jezika (USTJ). V šolskem letu 2014/15 se je spremljava z uvajanjem začela na 60 izbranih šolah t. i. prvega kroga v 2. razredu, v šolskem letu 2015/16 smo na istih šolah nadaljevali s spremljavo v 3. razredu. V šolskem letu 2016/17 smo fokus spremljave spet premaknili v 2. razred na šole t. i. tretjega kroga, ki smo ga spremljali na različnih vzorcih, odvisnih od oblike spremljave (anketiranje, opazovanje pouka, preverjanje znanja). V šolskem letu 2017/18 pa smo zaključili cikel spremljave, in sicer na novem vzorcu 3. razredov v šolah t. i. tretjega kroga. Šol t. i. drugega kroga nismo posebej spremljali, kot je bilo tudi opredeljeno v načrtu spremljave. Za prvo leto spremljave (tj. š. l. 2014/15) je bilo pripravljeno Prvo vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 2. seji Sveta za kakovost in evalvacije 22. decembra 2016, 116. seji Komisije za osnovno šolstvo 13. februarja 2017 in 182. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 16. februarja 2017. Za drugo leto spremljave (tj. š. l. 2015/16) je bilo pripravljeno Drugo vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 3. seji Sveta za kakovost in evalvacije 16. marca 2017, 117. seji Komisije za osnovno šolstvo 18. aprila 2017 in 183. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. aprila 2017. S šolskim letom 2015/16 se je skladno s spremembami ZOsn pričel izvajati tuji jezik kot NIP v 1. razredu. Na Zavodu RS za šolstvo smo izvajanje spremljali v skladu s spremljavo ostalih NIP-ov in ob izkušnjah in nekaterih instrumentarijih spremljav tujega jezika v 2. in 3. razredu. Za tretje leto spremljave (tj. š. l. 2016/17) je bilo pripravljeno Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 6. seji Sveta za kakovost in evalvacije 1. februarja 2018, 121. seji Komisije za osnovno šolstvo 16. marca 2018 in 190. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 22. marca 2018. S četrtim letom spremljave (tj. š. l. 2017/18) je pripravljeno Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 9. seji Sveta za kakovost in evalvacije 21. marca 2019, 127. seji Komisije za osnovno šolstvo 14. aprila 2019 in 199. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 18. aprila 2019. Dodajamo še Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ kot krovno poročilo z zbirnikom vseh ključnih dognanj v vseh štirih letih uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu. Dosedanja štiri poročila že vsebujejo natančen pregled in medsebojno primerjavo podatkov. Najbolj podrobne primerjave so narejene v zadnjem poročilu (četrto leto spremljave) za šolsko leto 2017/18, kjer so vključeni podatki vseh predhodnih poročil. Četrto poročilo je z vidika primerjave istega razreda različnih krogov zelo natančno primerjano z Drugim vmesnim poročilom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2015/16 (drugo leto spremljave) in z vidika primerjave znotraj istega kroga še s Tretjim vmesnim poročilom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2016/17 (tretje leto spremljave). Poleg omenjene spremljave je največja pozornost svetovalk ZRSŠ, ki delujemo na tem področju, usmerjena v strokovno podporo šol: tako učiteljev, ki poučujejo tuji jezik v 1. in 2. VIO, kot tudi ravnateljev OŠ. Učitelje podpiramo na strokovnih regijskih srečanjih (skupaj okrog 80 tovrstnih srečanj v štirih letih), mrežah kolegialnih hospitacij znotraj posameznih območnih enot (skupaj okrog 30 tovrstnih hospitacij), svetovalnih storitvah in predvsem z izobraževanji, ki so zasnovana na nevralgičnih točkah uvajanja in spremljanja v teh štirih letih (skupaj 40 izvedb šestih različnih strokovnih usposabljanj). Določeni pozitivni vplivi teh izobraževanj se že kažejo tudi v tem poročilu. 2 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Shema 1: Cilji uvajanja in spremljanja Izvajanje sodobnih didaktičnih pristopov poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja s poudarkom na timskem delu. Cilji uvajanja Realizacija učnega načrta za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole ter NIP TJ v prvem razredu. Spremljati izvedbene vidike (urnik) ter izvedbene posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika. Vrednotiti doseganje standardov znanja in spremljati napredek učenčevih Cilji spremljanja tujejezikovnih zmožnosti. Spremljati motivacijo in odnos učencev in učiteljev za učenje tujega jezika. Spremljati posamezne specifične učence in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Zavod RS za šolstvo je pri uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole do sedaj izvedel naslednje aktivnosti: ● nudil stalno strokovno podporo šolam v uvajanju in spremljanju, ● ugotavljal pomanjkljivosti pri izvajanju novega učnega načrta v praksi ter skrbel za sprotno podporo pri odpravljanju pomanjkljivosti, ● izvajal obvezno spremljanje pouka v šolah prvega in tretjega kroga (v 2. in 3. razredih), ● pripravil štiri vmesna in končno poročilo o uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu za potrditev na Svetu za kakovost in evalvacije, Komisiji za osnovno šolstvo in Strokovnem svetu za splošno izobraževanje Republike Slovenije ob koncu vsakega posameznega šolskega leta. 3 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Preglednica 1: Organizacijski model uvajanja in spremljanja na treh ravneh Prva raven: nacionalna raven o uvajanje in spremljanje na sistemski ravni (anketiranje ravnateljev, učiteljev, staršev in učencev), Delovna skupina na ZRSŠ: o strokovna usposabljanja za učitelje 1. VIO v okviru Zavodovih izobraževanj ● pedagoške svetovalke za razredni pouk (9), o spletna učilnica Zgodnje učenje tujih jezikov. ● pedagoške svetovalke za jezike (8), ● pedagoška svetovalka z oddelka za OŠ (1), ● predstojnice območnih enot (9). Druga raven: raven območnih enot o regijska strokovna srečanja za učitelje, ki poučujejo tuji jezik v 1. VIO, o strokovne vsebine s področja tujega jezika na srečanjih za OŠ ravnatelje v Skrbniški timi (sestavljeni iz spodaj navedenih območnih enotah (predstojnice), svetovalk, če so zaposlene na enoti, oz. ob pomoči o kolegialne hospitacije znotraj območnih enot (učitelji praktiki, okrog 10 pedagoških svetovalk z ostalih območnih enot): gostujočih učiteljev + svetovalci), ● pedagoška svetovalka za razredni pouk, o spremljave pouka v 2. oz. 3. razredu na šolah prvega (prvi dve leti) in ● pedagoška svetovalka za jezike, tretjega kroga (zadnji dve leti) (skladno z metodologijo – zajeto v poročilu). ● predstojnica območne enote. Tretja raven: raven posamezne šole o medsebojne kolegialne hospitacije znotraj šole (po vertikali in na relaciji učitelj razrednega pouka in učitelj tujega jezika, spodbujano s strani ZRSŠ), ● Učitelj izvajalec pouka TJ v 1. VIO, o srečevanja strokovnih timov na šoli po vertikali (npr. vsi učitelji angleščine, ● učitelj TJ, ki uči v 2. in 3. VIO, ki poučujejo na šoli). ● matični učitelj v 1. VIO, ● šolska svetovalna služba, ● ravnatelj. Shema 2: Organizacijski model uvajanja in spremljanja na treh ravneh Prva raven: pedagoške svetovalke za razredni pouk, nacionalna raven pedagoške svetovalke za jezike, Druga raven: pedagoška svetovalka za razredni pouk z območne enote, raven območnih enot pedagoška svetovalka za jezike z Tretja raven: učitelj izvajalec pouka TJ v 1. VIO, raven posamezne šole učitelj TJ, ki uči v 2. in 3. VIO, matični učitelj v 1. VIO, 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014) Realizirana spremljava vsebinsko pokriva načrtovano spremljavo po Načrtu uvajanja in spremljanja: 4 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ ✔ izvajanje strokovne podpore timom na šolah (okvirne teme strokovnih srečanj so vezane na vsebino učnega načrta, na izvajanje timskega dela, vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, ter specifiko posameznega učnega okolja), ✔ spremljanje pouka na vseh šolah (60) prvega kroga (dvakrat letno prvi dve leti) določenih metodološko izbranih šolah (50) tretjega kroga (enkrat letno), ✔ vsa štiri leta: anketiranje ravnateljev, učiteljev in učencev, prva tri leta tudi anketiranje staršev (anketiranje staršev v šol. l. 2017/18 ni bilo izvedeno, kar je v skladu z zabeleženo opombo v Načrtu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014), kjer je navedeno, da »v kolikor bo anketiranje staršev v šol. letu 2016/17 dalo podobne rezultate, kot anketiranje staršev v šol. letih 2014/15 in 2015/16, se anketiranje v šol. letu 2017/18 ne izvede.«), ✔ preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja pri učencih 3. razreda in le slušnega razumevanja pri učencih 2. razreda, ✔ poglobljeno uvajanje učiteljev prvega kroga 61 šol, drugega in tretjega kroga šol pa glede na izkazan interes učiteljev – s posebnim poudarkom na uvajanju novih učiteljev (specifika starostne strukture in fluktuacije učiteljev, ki poučujejo tuji jezik v 1. VIO: preseljevanje, porodniške odsotnosti …), ✔ polletna in letna refleksija oz. konferenca o zgodnjem učenju in poučevanju tujih jezikov v OŠ, namenjena izmenjavi strokovnih izkušenj in informiranju javnosti (izvedenih 6 tovrstnih refleksij v štirih letih z več kot 1000 udeleženci), ✔ priprava prvega (K. Pevec Semec), drugega, tretjega in četrtega in končnega poročila (L. Rakovec). V nekaterih elementih pa načrtovano tudi razširja: ✔ strokovne vsebine o zgodnjem poučevanju tujih jezikov v OŠ za ravnatelje osnovnih šol, kar je vključeno v redna regijska strokovna srečanja za ravnatelje, ki jih pripravljajo predstojnice ZRSŠ skupaj s svetovalkami za tuje jezike in razredni pouk, ✔ strokovna srečanja oz. ponedeljkove delavnice v okviru območnih enot z vsebinami na področju zgodnjega učenja tujih jezikov, ki jih pripravljajo svetovalke za razredni pouk in tuje jezike, ✔ dodatna strokovna podpora učiteljem preko seminarjev, ki izhajajo iz potreb v praksi. 5 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1. Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave Preglednica 2: Posamezni cilji glede na metode in inštrumente spremljave s podatki o vzorcu v CILJI METODE INŠTRUMENTI SPREMLJAVE SPREMLJANJA 1. spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter ● anketiranje ● vprašalnik za učitelje izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) ● opazovanje ● vprašalnik za ravnatelje poučevanja in učenja tujega jezika pouka ● opazovalni list za spremljanje pouka 2. vrednotenje doseganja standardov znanja ● anketiranje ● vprašalnik za učence in spremljanje napredka učenčevih ● vodeno ● vprašalnik za starše (ne v zadnjem letu tujejezikovnih zmožnosti reševanje t.j. 2017/18) inštrumentarija ● vprašalnik za učitelje za ugotavljanje ● preverjanje znanja slušnega in doseganja govornega razumevanja v 2. razredu ter slušnega in bralnega razumevanja v 3. standardov razredu s slikovno predlogo in zvočnim znanja posnetkom 3. spremljanje motivacije ter odnosa učencev ● anketiranje ● vprašalnik za učence in učiteljev za učenje tujega jezika ter ● opazovanje ● vprašalnik za starše (ne v zadnjem letu mnenja in opažanja staršev pouka t. j. 2017/18) ● vprašalnik za učitelje ● opazovalni list za spremljanje pouka 4. spremljanje posameznih specifičnih ● anketiranje ● vprašalnik za ravnatelje učencev in/ali skupin učencev s poudarkom ● opazovanje ● vprašalnik za učitelje na obremenjenosti in učnem napredku pouka ● opazovalni list za spremljanje pouka + V ta namen smo v delovni skupini v sodelovanju z zunanjimi sodelavci razvili različne inštrumente spremljave, ki smo jih med posameznimi leti minimalno modificirali oz. dopolnili: ● 4 anketne vprašalnike: za ravnatelje, učitelje, učence in starše (na vprašalnikih so bile narejene minimalne dopolnitve, ki niso vplivale na samo metodologijo), ● opazovalni list za spremljanje pouka v 2. in 3. razredu (prvič pripravljen v šol. l. 2014/15, delno dopolnjen v šol. l. 2015/16 in kot tak uporabljen v drugem, tretjem in četrtem letu spremljave), ● preizkus znanja in zvočni posnetek (v nemški in angleški različici) za vodeno preverjanje znanja slušnega razumevanja ob koncu 2. razreda (test za 2. razred je bil uporabljen dvakrat: v š. l. 2014/15 in 2016/17) ter slušnega in bralnega razumevanja ob koncu 3. razreda (zaradi objektivnosti rezultatov ga je bilo v š. l. 2017/18 potrebno ponovno pripraviti, ker je bil test iz š. l. 2015/16 objavljen v spletni učilnici in bil kot tak dan v javno uporabo - prva verzija preizkusa za 3. razred je bila tako uporabljena le v š. l. 2015/16, druga verzija za 3. razred pa le v š. l. 2017/18). V skladu z metodološkimi postopki so bili vsi pripravljeni instrumenti pred prvo uporabo pilotirani in ustrezno dopolnjeni. Pri pripravi opazovalnih inštrumentov oz. vprašalnikov smo pregledali že objavljene inštrumente: ● vprašalnik za preverjanje kompetenc učiteljev ESCL1, 1 http://www.iup.edu/foreignlanguages/spanish/education-bsed/competencies/default.aspx 6 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ ● vprašalnik za starše iz projekta UTJ-JIMU2, ● vprašalnik za učence pri spremljanju 2. tujega jezika3, ● vprašalnik za starše (projekt UTJ-JIMU), ● preverjanje tujejezikovnega predznanja in doseganja ravni standardov na koncu 2. razreda (ELLI4), ● opazovanje prakse (UTJ-JIMU)5. 2.2. Podatki o vzorcu Shema 3: Metode in inštrumenti spremljave uporabljeni v vseh letih uvajanja in spremljanja TJ v 2. in 3. razredu METODE IN INŠTRUMENTI SPREMLJAVE 276 sodelujočih šol od š.l. 2014/15 do š.l. 2017/18 OPAZOVANJE POUKA PREVERJANJA ZNANJA 354 ur opazovanj v 2. in 3. ANKETIRANJE 2824 rešenih preverjanj razredu RAVNATELJI UČITELJI STARŠI UČENCI 248 anket 317 anket 1342 anket 1622 anket Zgornja shema numerične predstavitve vzorca celotne razvojne naloge je v naslednji preglednici opredeljena še po posameznih letih spremljave. V prvem (š. l. 2014/15) in drugem (š. l. 2015/16) letu spremljave je vzorec predstavljalo 61 šol prvega kroga (prvo leto v 2. razredu, drugo leto v 3. razredu) kljub temu, da se je krogu uvajanja in spremljanja drugo leto pridružil t. i. drugi krog novih 90 šol. Šole drugega kroga so bile namreč skladno z Načrtom uvajanja prvega tujega jezika v 2. in 3. razredu (2014) vključene le v strokovno podporo, ki smo jo šolam nudili na ZRSŠ v okviru naših usposabljanj (mentorska središča, seminarji …), in v nekatere spremljave pouka (predvsem na lastno željo šol), ki pa niso bile metodološko obdelane in niso del naših poročil. V tretjem (š. l. 2016/17) in četrtem (š. l. 2017/18) letu spremljave pa smo v vzorec zajeli po metodološkem kriteriju izbrane šole t. i. tretjega kroga: 127 v tretjem letu in 120 v četrtem letu. Ker pa je v tretjem in četrtem letu sodelovalo 32 istih šol, smo tako zajeli skupno 215 od 297 razpoložljivih šol tretjega kroga. 2 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 3 http://www.zrss.si/pdf/290911141149_letno_porocilo_2tj_za_2008_09.pdf 4 http://www.ellieresearch.eu/outcomes.html 5 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 7 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Preglednica 3: Pregled podatkov o celotnem vzorcu v štirih letih spremljave: Število Št. opazovanih ur Število rešenih Število rešenih vprašalnikov vseh pouka, ki so bile preverjanj učenci starši učitelji ravnatelji sodelujočih zajete v analizo znanja šol 2014/15 61 123 866 236 413 67 60 vse šole 1. kroga z 2. raz. 2015/16 61 127 806 243 328 42 38 vse šole 1. kroga s 3. raz. 2016/17 127 55 620 612 601 106 74 izbrane šole 3. kroga z 2. raz. 2017/18 120 49 532 531 - 102 76 izbrane šole 3. kroga s 3. raz. skupaj 276* 354 2824 1622 1342 317 248 * 61 prvega kroga in 32 šol tretjega kroga je v vzorcu sodelovalo dvakrat V prvem krogu smo pouk tako prvo (š. l. 2014/15) v 2. razredu kot drugo šolsko leto (š. l. 2015/16) v 3. razredu opazovali na istem vzorcu 61 šol. V posameznem šolskem letu smo pouk spremljali dvakrat – jeseni in spomladi. Prav tako so bile prvi dve leti ure spremljane s strani dveh svetovalk, svetovalke za tuji jezik in svetovalke za razredni pouk, ki sta izpolnjevali vsaka svoj opazovalni obrazec. Opažanja med posameznima profiloma so se minimalno razhajala, zato v tretjem in četrtem letu ur nismo več spremljali v parih. Prav tako spremljave v tretjem in četrtem letu nismo več izvajali dvakrat v šolskem letu, temveč samo še ob koncu šolskega leta. Shema 4: Časovnica opazovanja pouka Prvi dve leti smo preverjali znanje v vseh razredih (2. oz. 3. raz.) vseh 61 šol 1. kroga in so ga izvedli učitelji sami. Tretje in četrto leto pa smo na statistično določenem vzorcu (vsako leto drugačnem) določili novih 31 šol 3. kroga, kjer smo svetovalci sami izvedli preverjanje znanja učencev v 2. oz. 3. razredu. Anketiranje učencev je prvo leto potekalo na izbranem vzorcu 19 šol prvega kroga, drugo leto pa na novo določenem vzorcu 19 šol 1. kroga (od skupaj 61 šol). Razred, kjer je potekalo anketiranje otrok, je določila šola sama, anketiranje so izvedli učitelji sami. Tretje in četrto leto smo določili nova vzorca 31 šol 3. kroga in anketiranje učencev smo izvedli svetovalci na isti dan kot tudi samo preverjanje znanja. Ne glede na število oddelkov na izbranih 31 šolah 3. kroga, smo anketirali in preverjali znanje učencev le v enem oddelku 2. oz. 3. razreda. Oddelek je izbrala šola sama, in sicer na matični ali podružnični šoli. Anketiranje staršev smo prvo leto izvedli na izbranih 12 šolah, drugo leto pa na izbranem vzorcu drugih 12 šol prvega kroga. Tretje leto smo na vzorcu 31 šol tretjega kroga, kjer je potekalo tudi preverjanje znanja in anketiranje učencev, anketirali še starše. Kot smo omenili, v četrtem letu spremljave staršev nismo anketirali, ker smo že v načrtu opredelili, 8 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ da se v primeru, ko ne bo velikih statistično pomembnih razlik v odgovorih staršev v prvih treh letih, staršev zadnje leto ne bo anketiralo. Vsa štiri leta so bili za izpolnjevanje anketnega vprašalnika naprošeni vsi ravnatelji sodelujočih šol kot tudi vsi učitelji, ki so v tistem letu poučevali tuji jezik v ciljnem razredu (v š. l. 2014/15 in 2016/17 vsi, ki so poučevali tuji jezik v 2. razredu, in v š. l. 2015/16 in 2017/18 vsi, ki so poučevali tuji jezik v 3. razredu). V spodnjem grafu (graf 1) je predstavljena še primerjava deleža sodelujočih v anketiranju po ciljnih skupinah: ravnatelji, učitelji, starši in učenci glede na določen vzorec. Prva dva stolpca predstavljata prvo in drugo leto spremljave – torej odgovore vseh sodelujočih 61 šol v 1. krogu (obe leti isti vzorec), tretji in četrti stolpec pa predstavljata tretje in četrto leto spremljave – torej odgovore naključno izbranih šol 3. kroga od naprošenih 90 (za anketiranje učiteljev in ravnateljev) oz. od naprošenih 31 (za anketiranje staršev in učencev) šol 3. kroga. Graf 1: Primerjava deleža vključenih v anketiranje v vseh štirih letih spremljave Šole 2. kroga skladno z načrtom niso bile vključene v nobeno obliko metodološke spremljave, učitelji 2. kroga pa so imeli tako kot učitelji 1. in 3. kroga ves čas strokovno podporo Zavoda v obliki izobraževanj, regijskih srečanj, hospitacij idr.. Preglednica 4: Šole, ki so se vključile v razvojno nalogo uvajanja in spremljanja tujega jezika v š. l. 2014/15 kot šole 1. kroga in sodelovale kot predmet spremljave v 1. in 2. letu spremljave (v š. l. 2014/15 in š. l. 2015/16) Izvajanje aktivnosti spremljave v statistično določenih šolah 3. kroga v 1. in 2. letu spremljave: opazovanje preverjanje anketiranje anketiranje anketiranje anketiranje pouka znanja učenci starši učitelji ravnatelji STATISTIČNA REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE 14/15 15/16 14/15 15/16 14/15 15/16 14/15 15/16 14/15 15/16 14/15 15/16 Gorenjska Kranj Osnovna šola Orehek Kranj + + + + + + + + + Kranjska Osnovna šola Josipa Vandota Gorenjska + + + + + + + + + + + Gora Kranjska Gora Osnovna šola F. S. Finžgarja Gorenjska Radovljica + + + + + + + + Lesce Osnovna šola Škofja Loka, Gorenjska Škofja Loka + + + + + + + + Mesto Gorenjska Tržič Osnovna šola Tržič + + + + + + + + + + Osnovna šola Danila Lokarja Goriška Ajdovščina + + + + + + + + Ajdovščina 9 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Goriška Idrija Osnovna šola Črni Vrh + + + + + + + + Goriška Kanal Osnovna šola Kanal + + + + + + + + + + + Osnovna šola Simona Goriška Kobarid + + + + + + + + + + Gregorčiča Kobarid Goriška Nova Gorica Osnovna šola Solkan + + + + + + + + + Šempeter Osnovna šola Ivana Roba Goriška + + + + + + + + pri Gorici Šempeter pri Gorici Jugovzhodna Kočevje Osnovna šola Ob Rinži Kočevje + + + + + + + + Slovenija Jugovzhodna Metlika Osnovna šola Metlika + + + + + + + + + + Slovenija Jugovzhodna Novo mesto Osnovna šola Bršljin + + + + + + + + Slovenija Jugovzhodna Osnovna šola Belokranjskega Semič + + + + + + + + Slovenija odreda Semič Jugovzhodna Trebnje Osnovna šola Veliki Gaber + + + + + + + + Slovenija Osnovna šola Franja Goloba Koroška Prevalje + + + + + + + + + + + Prevalje Radlje ob Koroška Osnovna šola Radlje ob Dravi + + + + + + + + Dravi Slovenj Prva osnovna šola Slovenj Koroška + + + + + + + + + Gradec Gradec Koroška Vuzenica Osnovna šola Vuzenica + + + + + + + + Notranjsko- Osnovna šola Toneta Šraja- Bloke + + + + + + + + kraška Aljoše Nova vas - Bloke Notranjsko- Ilirska Osnovna šola Dragotina + + + + + + + + + kraška Bistrica Ketteja IIirska Bistrica Notranjsko- Osnovna šola Antona Postojna + + + + + + + + + + kraška Globočnika Postojna Obalno- Osnovna šola dr. Bogomirja Divača + + + + + + + + + kraška Magajne Divača Obalno- Osnovna šola Antona Ukmarja Koper + + + + + + + + kraška Koper Osrednjeslov Domžale Osnovna šola Domžale + + + + + + + + + enska Osrednjeslov Horjul Osnovna šola Horjul + + + + + + + + enska Osrednjeslov Ivančna Osnovna šola Ferda Vesela + + + + + + + + + + + enska Gorica Šentvid pri Stični Osrednjeslov Litija Osnovna šola Litija + + + + + + + + enska Osrednjeslov Osnovna šola Milana Ljubljana + + + + + + + + + + + enska Šustaršiča Ljubljana Osrednjeslov Ljubljana Osnovna šola Dravlje + + + + + + + + enska Osrednjeslov Ljubljana Osnovna šola Kolezija + + + + + + + + enska 10 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Osrednjeslov Log- Osnovna šola Log - Dragomer + + + + + + + + enska Dragomer Osrednjeslov Škofljica Osnovna šola Škofljica + + + + + + + + + + enska Osrednjeslov Trzin Osnovna šola Trzin + + + + + + + + + enska Osrednjeslov Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake + + + + + + + + + + enska Izlake Podravska Juršinci Osnovna šola Juršinci + + + + + + + + Osnovna šola Borisa Kidriča Podravska Kidričevo + + + + + + + + + + + Kidričevo Podravska Lenart Osnovna šola Voličina + + + + + + + + Osnovna šola Prežihovega Podravska Maribor + + + + + + + + + + + Voranca Maribor Osnovna šola Franceta Podravska Maribor + + + + + + + + Prešerna Maribor Osnovna šola Janka Padežnika Podravska Maribor + + + + + + + + + + + + Maribor Osnovna šola Ludvika Podravska Maribor + + + + + + + + + Pliberška Maribor Miklavž na Osnovna šola Miklavž na Podravska Dravskem + + + + + + + + Dravskem polju polju Podravska Ormož Osnovna šola Ivanjkovci + + + + + + + + Slovenska Osnovna šola Pohorskega Podravska + + + + + + + + + + Bistrica odreda Slovenska Bistrica Podravska Sv. Ana Osnovna šola Sveta Ana + + + + + + + + + Osnovna šola in vrtec Sveta Podravska SV. Trojica + + + + + + + + Trojica Pomurska Radenci Osnovna šola Radenci + + + + + + + + Pomurska Veržej Osnovna šola Veržej + + + + + + + + + + + + Posavska Brežice Osnovna šola Bizeljsko + + + + + + + + + + + Posavska Krško Osnovna šola Podbočje + + + + + + + + + Osnovna šola Sava Kladnika Posavska Sevnica + + + + + + + + Sevnica Savinjska Celje Osnovna šola Lava Celje + + + + + + + + + + + Šmartno ob Osnovna šola bratov Letonja Savinjska + + + + + + + + Paki Šmartno ob Paki Bistrica ob Savinjska Osnovna šola Bistrica ob Sotli + + + + + + + + + + Sotli Savinjska Celje Osnovna šola Ljubečna + + + + + + + + Savinjska Velenje Osnovna šola Gorica Velenje + + + + + + + + + Savinjska Vojnik Osnovna šola Vojnik + + + + + + + + Savinjska Vransko Osnovna šola Vransko - Tabor + + + + + + + + Osnovna šola Tončke Čeč Zasavska Trbovlje + + + + + + + + Trbovlje SKUPAJ ŠOL: 61 61 61 61 61 19 19 12 12 61 61 61 61 11 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Preglednica 5: Šole, ki so se vključile v razvojno nalogo uvajanja in spremljanja tujega jezika v š.l. 2015/16 kot šole 2. kroga in skladno z Načrtom uvajanja niso bile predmet spremljave v tem poročilu STATISTIČNA REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE Gorenjska Gorenja vas - Poljane Osnovna šola Poljane Gorenjska Kranj Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj Gorenjska Kranj Osnovna šola Predoslje Kranj Gorenjska Kranj Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj Gorenjska Šenčur Osnovna šola Šenčur Gorenjska Žiri Osnovna šola Žiri Gorenjska Bled Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Gorenjska Škofja Loka Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka Goriška Nova Gorica Osnovna šola Branik Goriška Ajdovščina Osnovna šola Dobravlje Jugovzhodna Slovenija Dolenjske Toplice Osnovna šola Dolenjske Toplice Jugovzhodna Slovenija Kočevje Osnovna šola Stara Cerkev Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Otočec Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Stopiče Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Grm Novo mesto Jugovzhodna Slovenija Ribnica Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica Jugovzhodna Slovenija Šentjernej Osnovna šola Šentjernej Jugovzhodna Slovenija Žužemberk Osnovna šola Prevole Koroška Črna na Koroškem Osnovna šola Črna na Koroškem Koroška Dravograd Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd Koroška Mežica Osnovna šola Mežica Koroška Mislinja Osnovna šola Mislinja Koroška Podvelka Osnovna šola Brezno - Podvelka Notranjsko-kraška Cerknica Osnovna šola Notranjski odred Cerknica Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Podgora - Kuteževo Obalno-kraška Hrpelje-Kozina Osnovna šola Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje Obalno-kraška Izola Osnovna šola Livade - Izola Obalno-kraška Koper Osnovna šola Istrskega odreda Gračišče Obalno-kraška Koper Osnovna šola Ivana Babiča - Jagra Marezige Obalno-kraška Sežana Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana Osrednjeslovenska Dol pri Ljubljani Osnovna šola Janka Modra Dol pri Ljubljani Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Dragomelj Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Preserje pri Radomljah Osrednjeslovenska Grosuplje Osnovna šola Brinje Grosuplje Osrednjeslovenska Ig Osnovna šola Ig Osrednjeslovenska Lukovica Osnovna šola Janka Kersnika Brdo - Lukovica Osrednjeslovenska Moravče Osnovna šola Jurija Vege Moravče Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Koseze Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Savsko naselje 12 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Ketteja in Murna Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Kašelj Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Trnovo Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vič Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Bičevje Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Zadobrova Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Nove Jarše Podravska Destrnik Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas Podravska Gorišnica Osnovna šola Gorišnica Podravska Hajdina Osnovna šola Hajdina Podravska Hoče Slivnica Osnovna šola Franca Lešnika - Vuka Slivnica pri Mariboru Podravska Kidričevo Osnovna šola Cirkovce Podravska Pesnica Osnovna šola Kungota Podravska Maribor Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor Podravska Maribor Osnovna šola Angela Besednjaka Maribor Podravska Maribor Osnovna šola Martina Konšaka Maribor Podravska Maribor Osnovna šola Franca Rozmana - Staneta Maribor Podravska Maribor Osnovna šola Kamnica Podravska Maribor Osnovna šola "Borcev za severno mejo" Maribor Podravska Maribor Osnovna šola Tabor I Maribor Podravska Pesnica Osnovna šola Jarenina Podravska Ptuj Osnovna šola Breg Ptuj Podravska Rače Fram Osnovna šola Fram Podravska Rače Fram Osnovna šola Rače Podravska Selnica ob Dravi Osnovna šola Selnica ob Dravi Podravska Slovenska Bistrica Druga osnovna šola Slovenska Bistrica Podravska Starše Osnovna šola Starše Pomurska Radenci Osnovna šola Kapela Posavska Brežice Osnovna šola Globoko Posavska Sevnica Osnovna šola Blanca Posavska Sevnica Osnovna šola Boštanj Savinjska Laško Osnovna šola Primoža Trubarja Laško Savinjska Luče Osnovna šola Blaža Arniča Luče Savinjska Podčetrtek Osnovna šola Podčetrtek Savinjska Polzela Osnovna šola Polzela Savinjska Slovenske Konjice Osnovna šola Pod goro Slovenske Konjice Savinjska Velenje Osnovna šola Livada Velenje Savinjska Celje Četrta osnovna šola Celje Savinjska Celje Osnovna šola Frana Kranjca Celje Savinjska Dobje Osnovna šola Dobje Savinjska Kozje Osnovna šola Kozje Savinjska Kozje Osnovna šola Lesično Savinjska Šentjur Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur Savinjska Šentjur Osnovna šola Planina pri Sevnici 13 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Savinjska Šmarje pri Jelšah Osnovna šola Šmarje pri Jelšah Savinjska Štore Osnovna šola Štore Savinjska Velenje Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje Zasavska Zagorje ob Savi Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje Zasavska Zagorje ob Savi Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje SKUPAJ ŠOL: 90 Preglednica 6: Šole, ki so se vključile v razvojno nalogo uvajanja in spremljanja tujega jezika v š.l. 2016/17 kot šole 3. kroga na statistično določenem vzorcu Izvajanje aktivnosti spremljave v statistično določenih šolah 3. kroga v 3. letu spremljave: STATISTIČNA opazovanje preverjanje anketiranje anketiran anketiranje anketiranje pouka znanja učenci je starši učitelji ravnatelji REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE Gorenja vas - Osnovna šola Ivana + + + + + Gorenjska Poljane Tavčarja Gorenja vas Gorenjska Tržič Osnovna šola Križe + + + + + Osnovna šola Bistrica pri + + Gorenjska Tržič Tržiču Osnovna šola Davorina + + Cerklje na Jenka Cerklje na Gorenjska Gorenjskem Gorenjskem Gorenjska Gorje Osnovna šola Gorje + + Osnovna šola Koroška Bela + + Gorenjska Jesenice Jesenice Gorenjska Kranjska Gora Osnovna šola 16. + decembra Mojstrana Gorenjska Kranj Osnovna šola Jakoba + Aljaža Kranj Gorenjska Kranj Osnovna šola Matije Čopa + Kranj Goriška Idrija Osnovna šola Idrija + + + + + Osnovna šola Milojke + + + + + Goriška Nova Gorica Štrukelj Nova Gorica Goriška Nova Gorica Osnovna šola Frana Erjavca + + + Nova Gorica Renče - Osnovna šola Lucijana + + Goriška Vogrsko Bratkoviča Bratuša Renče Miren - + + Goriška Kostanjevica Osnovna šola Miren Goriška Ajdovščina Osnovna šola Otlica + + Goriška Vipava Osnovna šola Draga Bajca + Vipava Goriška Tolmin Osnovna šola Franceta + Bevka Tolmin Jugovzhodna Osnovna šola Center Novo + + + + + Slovenija Novo mesto mesto 14 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Jugovzhodna + + + + + Slovenija Trebnje Osnovna šola Mirna Jugovzhodna Novo mesto Osnovna šola Brusnice + + + Slovenija Jugovzhodna Osnovna šola dr. Ivana + + Slovenija Sodražica Prijatelja Sodražica Jugovzhodna Šentrupert Osnovna šola dr. Pavla + + + Slovenija Lunačka Šentrupert Jugovzhodna Osnovna šola Komandanta + + Slovenija Črnomelj Staneta Dragatuš Jugovzhodna Osnovna šola Šmihel Novo + + Slovenija Novo mesto mesto Jugovzhodna Mokronog - Osnovna šola Mokronog + Slovenija Trebelno Jugovzhodna Kostel Osnovna šola Fara + Slovenija Osnovna šola Prežihovega + + + + + Ravne na Voranca Ravne na Koroška Koroškem Koroškem Osnovna šola Šentjanž pri + + Koroška Dravograd Dravogradu Koroška Ravne na Osnovna šola Koroški + Koroškem jeklarji Ravne na Koroškem Notranjsko- + + + + + kraška Postojna Osnovna šola Prestranek Osnovna šola heroja + + Notranjsko- Janeza Hribarja Stari trg pri kraška Loška dolina Ložu Notranjsko- Osnovna šola Toneta + + kraška Ilirska Bistrica Tomšiča Knežak Notranjsko- Ilirska Bistrica Osnovna šola Antona + kraška Žnideršiča Ilirska Bistrica Notranjsko- Pivka Osnovna šola Pivka + kraška Osnovna šola Cirila + + + + + Obalno-kraška Piran Kosmača Piran Obalno-kraška Izola Osnovna šola Vojke Šmuc + + + + + + Izola Osnovna šola Dušana + + Obalno-kraška Koper Bordona Semedela - Koper Obalno-kraška Sežana Osnovna šola Dutovlje + + Obalno-kraška Piran Osnovna šola Lucija + + + Obalno-kraška Koper Osnovna šola Oskarja + Kovačiča Škofije Obalno-kraška Sežana Osnovna šola Srečka + Kosovela, Sežana Osnovna šola Franceta + + + + + Osrednjeslovenska Ljubljana Bevka Ljubljana 15 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Osnovna šola Gabrovka - + + + + + + Osrednjeslovenska Litija Dole Osnovna šola Ivana + + + + + Osrednjeslovenska Vrhnika Cankarja Vrhnika Osnovna šola Louisa + + + + + Osrednjeslovenska Grosuplje Adamiča Grosuplje Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Polje + + + + + Osnovna šola Primoža + + + + + Osrednjeslovenska Velike Lašče Trubarja Velike Lašče Osnovna šola Božidarja + + Osrednjeslovenska Ljubljana Jakca Ljubljana Osnovna šola Brezovica pri + + Osrednjeslovenska Brezovica Ljubljani Osnovna šola dr. Ivana + + Osrednjeslovenska Borovnica Korošca Borovnica Osnovna šola Marije Vere + + Osrednjeslovenska Kamnik Kamnik Osrednjeslovenska Mengeš Osnovna šola Mengeš + + Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Preska + + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Sostro + + Osnovna šola Spodnja + + Osrednjeslovenska Ljubljana Šiška Osnovna šola Toneta + + Osrednjeslovenska Ljubljana Čufarja Osnovna šola Venclja + + Osrednjeslovenska Domžale Perka Domžale Osnovna šola Vižmarje - + + Osrednjeslovenska Ljubljana Brod Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vrhovci + + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Zalog + + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Bežigrad + Osrednjeslovenska Dobrepolje Osnovna šola Dobrepolje + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Ledina + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Livada + Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Oskarja + Kovačiča Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Poljane + Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Spodnja + Šiška Osrednjeslovenska Kamnik Osnovna šola Stranje + Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Šentvid + Osrednjeslovenska Šmartno pri Osnovna šola Šmartno pri + Litiji Litiji Podravska Benedikt Osnovna šola Benedikt + + + + + 16 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Podravska Slovenska Osnovna šola Gustava + + + + + + Bistrica Šiliha Laporje Podravska Poljčane Osnovna šola Poljčane + + + + + Osnovna šola Rada Robiča + + + + + Podravska Maribor Limbuš Podravska Žetale Osnovna šola Žetale + + + + + Slovenska Osnovna šola Antona + + Podravska Bistrica Ingoliča Spodnja Polskava Podravska Hoče - Osnovna šola Dušana Flisa + + + Slivnica Hoče Podravska Lenart Osnovna šola Lenart + + Podravska Ptuj Osnovna šola Ljudski vrt + + + Ptuj Podravska Pesnica Osnovna šola Pesnica + + Podravska Podlehnik Osnovna šola Podlehnik + + + Osnovna šola Rudolfa + + Maistra Šentilj v Slov. Podravska Šentilj goricah Središče ob Osnovna šola Središče ob + + Podravska Dravi Dravi Slovenska Osnovna šola Šmartno na + + Podravska Bistrica Pohorju Podravska Makole Osnovna šola Anice + Černejeve Makole Podravska Majšperk Osnovna šola Majšperk + Podravska Ormož Osnovna šola Velika + Nedelja Dvojezična osnovna šola 1 + + + + + Pomurska Lendava Lendava Pomurska Beltinci Osnovna šola Beltinci + + + + + Pomurska Ljutomer Osnovna šola Stročja vas + + + + + Pomurska Turnišče Osnovna šola Turnišče + + + + + Dvojezična osnovna šola + + Pomurska Dobrovnik Dobrovnik Osnovna šola Franceta + + Pomurska Črenšovci Prešerna Črenšovci Gornja Osnovna šola Gornja + + Pomurska Radgona Radgona Pomurska Grad Osnovna šola Grad* + + + Murska Osnovna šola III Murska + + Pomurska Sobota Sobota Pomurska Odranci Osnovna šola Odranci + + Pomurska Šalovci Osnovna šola Šalovci + + Pomurska Črenšovci Osnovna šola III Murska + Sobota Pomurska Gornji Osnovna šola Gornji + Petrovci Petrovci* 17 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Pomurska Ljutomer Osnovna šola Ivana + Cankarja Ljutomer* Pomurska Križevci Osnovna šola Križevci* + Pomurska Ljutomer Osnovna šola Mala + Nedelja* Savinjska Celje Druga osnovna šola Celje + + + + + Savinjska Vojnik Osnovna šola Frankolovo + + + + + Savinjska Nazarje Osnovna šola Nazarje + + + + + Savinjska Zreče Osnovna šola Zreče + + + + + + Rogaška Prva osnovna šola Rogaška + + Savinjska Slatina Slatina Savinjska Dobrna Osnovna šola Dobrna + + Savinjska Žalec Osnovna šola Griže + + + Slovenske Osnovna šola Ob Dravinji + + Savinjska Konjice Slovenske Konjice Savinjska Prebold Osnovna šola Prebold + + Savinjska Rogatec Osnovna šola Rogatec + + Osnovna šola Slivnica pri + + Savinjska Šentjur Celju Savinjska Velenje Osnovna šola Antona + Aškerca Velenje Savinjska Celje Osnovna šola Frana Roša + Celje Savinjska Slovenske Osnovna šola Loče + Konjice Savinjska Radeče Osnovna šola Marjana + Nemca Radeče Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Brežice + + + + + Osnovna šola XIV. divizije + + + + + Spodnjeposavska Krško Senovo Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Artiče + + Spodnjeposavska Krško Osnovna šola Koprivnica + + Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Krmelj + + Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Krmelj + Spodnjeposavska Krško Osnovna šola Raka + + Kostanjevica Osnovna šola Jožeta + na Krki Gorjupa Kostanjevica na Spodnjeposavska Krki Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Tržišče + SKUPAJ: 127 sodelujočih od 297 šol 3. kroga* 50 31 31 31 90 90 18 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Preglednica 7: Šole, ki so se vključile v razvojno nalogo uvajanja in spremljanja tujega jezika v š.l. 2017/18 kot šole 3. kroga na statistično določenem vzorcu: Izvajanje aktivnosti spremljave v statistično določenih šolah 3. kroga v 4. letu spremljave: STATISTIČNA opazovanje preverjanje anketiranje anketiran anketiranje anketiranje pouka znanja učenci je starši učitelji ravnatelji REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE Osnovna šola Jakoba Aljaža + + Gorenjska Kranj Kranj Gorenjska Naklo Osnovna šola Naklo + + Osnovna šola Simona Jenka + + Gorenjska Kranj Kranj Gorenjska Kranj Osnovna šola Stražišče Kranj + + Kranjska Osnovna šola 16. decembra + + + + Gorenjska Gora Mojstrana Osnovna šola Matije Čopa + + + + Gorenjska Kranj Kranj Gorenjska Osnovna šola Cvetka Golarja + Škofja Loka Škofja Loka Gorenjska Osnovna šola Matije Valjavca + Preddvor Preddvor Gorenjska Osnovna šola Toneta Čufarja + Jesenice Jesenice Goriška Cerkno Osnovna šola Cerkno + + + Goriška Ajdovščina Osnovna šola Col + + Goriška Kanal Osnovna šola Deskle + + Goriška Idrija Osnovna šola Spodnja Idrija + + Goriška Bovec Osnovna šola Bovec + + + + Osnovna šola Simona Kosa + + + + Goriška Tolmin Podbrdo Osnovna šola Dušana Muniha + Goriška Tolmin Most na Soči Goriška Idrija Osnovna šola Idrija + Jugovzhodna + + Slovenija Kostel Osnovna šola Fara Jugovzhodna Mokronog- + + Slovenija Trebelno Osnovna šola Mokronog Jugovzhodna + + Slovenija Metlika Osnovna šola Podzemelj Jugovzhodna + + Slovenija Straža Osnovna šola Vavta vas Jugovzhodna + + Slovenija Črnomelj Osnovna šola Vinica 19 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Jugovzhodna Osnovna šola Mirana Jarca + + + + + Slovenija Črnomelj Črnomelj Jugovzhodna + + + + Slovenija Mirna Peč Osnovna šola Mirna Peč Jugovzhodna Novo Osnovna šola Center Novo + Slovenija mesto mesto Jugovzhodna + Slovenija Črnomelj Osnovna šola Stari trg ob Kolpi Jugovzhodna + Slovenija Žužemberk Osnovna šola Žužemberk Slovenj Osnovna šola Šmartno pri + + Koroška Gradec Slovenj Gradcu Slovenj + + + + + Koroška Gradec Osnovna šola Podgorje Notranjsko- + + kraška Pivka Osnovna šola Pivka Notranjsko- Ilirska Osnovna šola Rudija Mahniča + + + kraška Bistrica - Brkinca Pregarje Notranjsko- Ilirska + + + + + kraška Bistrica Osnovna šola Jelšane Osnovna šola Dante Alighieri + + + Obalno-kraška Izola Izola Osnovna šola Šmarje pri + + + Obalno-kraška Koper Kopru Osnovna šola Vincenzo e + + Obalno-kraška Piran Diego de Castro Piran + + + + Obalno-kraška Koper Osnovna šola Dekani Osnovna šola Elvire Vatovec + + + + + Obalno-kraška Koper Prade - Koper Osrednjeslovenska Logatec Osnovna šola 8 talcev Logatec + + Osnovna šola Danile Kumar + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Dobrova - + + + Polhov Osrednjeslovenska Gradec Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Hinka Smrekarja + + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osnovna šola Jožeta Moškriča + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osnovna šola Karla + + Osrednjeslovenska Ljubljana Destovnika Kajuha Ljubljana Osnovna šola Majde Vrhovnik + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osnovna šola Mirana Jarca + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osrednjeslovenska Brezovica Osnovna šola Preserje + + 20 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Ivančna + + Osrednjeslovenska Gorica Osnovna šola Stična Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Šentvid + + Šmartno + + Osrednjeslovenska pri Litiji Osnovna šola Šmartno pri Litiji Osnovna šola Šmartno v + + Osrednjeslovenska Kamnik Tuhinju Osnovna šola Franca Rozmana + + + + Osrednjeslovenska Ljubljana - Staneta Ljubljana Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Livada Ljubljana + + + + Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Medvode + + + + + Osnovna šola Miška Kranjca + + + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osnovna šola dr. Vita + + + + + Osrednjeslovenska Ljubljana Kraigherja Ljubljana Osnovna šola Poljane + + + + Osrednjeslovenska Ljubljana Ljubljana Osnovna šola Antona Martina + Osrednjeslovenska Vrhnika Slomška Vrhnika Osnovna šola Marije Vere + Osrednjeslovenska Kamnik Kamnik Osnovna šola Preska, POŠ + Osrednjeslovenska Medvode Sora Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Prule + Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Rodica Domžale + Osnovna šola Venclja Perka + Osrednjeslovenska Domžale Domžale Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vižmarje - Brod + Osnovna šola Anice Černejeve + + Podravska Makole Makole Osnovna šola bratov + + + Podravska Maribor Polančičev Maribor Podravska Pesnica Osnovna šola Jakobski Dol + + + Osnovna šola Janka Glazerja + + Podravska Ruše Ruše Sv. Jurij v + + Slov. Osnovna šola Jožeta Hudalesa Podravska goricah Jurovski dol Slovenska Osnovna šola Partizanska + + Podravska Bistrica bolnišnica Jesen Tinje Osnovna šola Pohorskega + + Podravska Oplotnica bataljona Oplotnica 21 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Osnovna šola Toneta Čufarja + + Podravska Maribor Maribor Podravska Videm Osnovna šola Videm + + Osnovna šola Cerkvenjak - + + + + Podravska Cerkvenjak Vitomarci Podravska Duplek Osnovna šola Korena + + + + Lovrenc na Osnovna šola Lovrenc na + + + + Podravska Pohorju Pohorju Osnovna šola Maksa Durjave + + + + Podravska Maribor Maribor Podravska Ormož Osnovna šola Velika Nedelja + + + + Slovenska Osnovna šola Antona Ingoliča + Podravska Bistrica Spodnja Polskava Podravska Benedikt Osnovna šola Benedikt + Podravska Ptuj Osnovna šola Mladika Ptuj + Podravska Šentilj Osnovna šola Sladki Vrh + Središče ob Osnovna šola Središče ob + Podravska Dravi Dravi Murska + + Pomurska Sobota Osnovna šola I Murska Sobota Murska Osnovna šola II Murska + + Pomurska Sobota Sobota Pomurska Apače Osnovna šola in vrtec Apače + + Osnovna šola Ivana Cankarja + + Pomurska Ljutomer Ljutomer Pomurska Kobilje Osnovna šola Kobilje + + + Pomurska Ljutomer Osnovna šola Mala Nedelja + + Osnovna šola Sveti Jurij ob + + Pomurska Sveti Jurij Ščavnici Gornja Osnovna šola dr. Antona + + + + + Pomurska Radgona Trstenjaka Negova Gornji + + + + Pomurska Petrovci Osnovna šola Gornji Petrovci Pomurska Kuzma Osnovna šola Kuzma + + + + Osnovna šola Prežihovega + + + + Pomurska Črenšovci Voranca Bistrica Dvojezična osnovna šola + Pomurska Lendava Genterovci Murska + Pomurska Sobota Osnovna šola Bakovci Osnovna šola Janka Ribiča + Pomurska Ljutomer Cezanjevci Pomurska Turnišče Osnovna šola Turnišče + 22 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Savinjska Celje Tretja osnovna šola Celje + + Osnovna šola Blaža Kocena + + + Savinjska Šentjur Ponikva Osnovna šola Ljubno ob + + Savinjska Ljubno Savinji Slovenske + + Savinjska Konjice Osnovna šola Loče Osnovna šola Marjana Nemca + + Savinjska Radeče Radeče Osnovna šola Mihe Pintarja - + + Savinjska Velenje Toleda Velenje Savinjska Mozirje Osnovna šola Mozirje + + Savinjska Braslovče Osnovna šola Braslovče + + + + Savinjska Celje Osnovna šola Frana Roša Celje + + + + Rečica ob + + + + Savinjska Savinji Osnovna šola Rečica ob Savinji Osnovna šola Šempeter v + + + + Savinjska Žalec Savinjski dolini Rogaška Prva osnovna šola Rogaška + Savinjska Slatina Slatina Savinjska Žalec Prva osnovna šola Žalec + Savinjska Šentjur Osnovna šola Dramlje + Savinjska Vojnik Osnovna šola Frankolovo + Osnovna šola Petrovče, POŠ + Savinjska Žalec Trje Osnovna šola Jurija Dalmatina + + Spodnjeposavska Krško Krško Osnovna šola Maksa + + + Spodnjeposavska Brežice Pleteršnika Pišece Osnovna šola Milana Majcna + + + Spodnjeposavska Sevnica Šentjanž Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Cerklje ob Krki + + + + Kostanjevica Osnovna šola Jožeta Gorjupa + + + + Spodnjeposavska na Krki Kostanjevica na Krki Osnovna šola Ivana Cankarja + + Zasavska Trbovlje Trbovlje Osnovna šola N.H. Rajka + Zasavska Hrastnik Hrastnik SKUPAJ: 120 sodelujočih od 297 šol 3. kroga* 49 31 31 0 90 90 * 82 osnovnih šol, ki niso navedene v zgornjih seznamih, niso bile vključene v nobeno spremljavo. Na pridobljenih podatkih so bile izvedene najpomembnejše deskriptivne in primerjalne analize. Izračunane so bile frekvence, povprečja, hi-kvadrat test in ustrezni t-testi; t-test za neodvisne vzorce, za namene primerjav statističnih značilnosti razlik med skupinami in t-test za en vzorec za namen preverjanja statistične značilnosti razlike do srednje vrednosti na lestvici . 23 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Šole so bile izbrane proporcionalno glede na statistično regijo. Metodologija je podobna predhodno opravljeni izbiri šol za namene opazovanja pouka. Vzorec šol tretjega kroga ni bil stratificiran glede na tuji jezik, ki ga uvajajo, saj s tem podatkom predhodno nismo razpolagali. Izbiro jezika smo preverili pred začetkom zbiranja podatkov, saj je bilo to pomembno zaradi različnosti anketnih vprašalnikov, testne pole za preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja ter zvočnega posnetka, kar je bilo prilagojeno obema možnima tujima jezikoma – angleščini ali nemščini. 24 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 3. REZULTATI Načrta uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole je predvidel operacionalizacijo ciljev na štirih področjih. 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika Prvi cilj smo operacionalizirali na: ● organizacijske vidike izvajanja pouka in izvedbene posebnosti, ● timsko načrtovanje in evalvacijo pouka, ● didaktične pristope poučevanja in učenja tujega jezika ter medkulturnega in jezikovnega uzaveščanja, ki smo jih preverjali z ocenami učiteljev o usposobljenosti za poučevanje in učenje tujega jezika v 1. VIO, ● ocene opazovalcev pouka o didaktičnih pristopih poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja. Navedeno smo vključili v vprašalnik za ravnatelje, vprašalnik za učitelje in opazovalni list za spremljanje pouka. Graf 2: Usposobljenost učiteljev za poučevanje TJ v 1. VIO Usposobljenost učiteljev za poučevanje tujega jezika v 1. VIO je v Sloveniji različna glede na posamezne regije. Najboljšo pokritost beležimo v vzhodnem delu Slovenije, kar pripisujemo programu za dodatno usposabljanje učiteljev tujega jezika za zgodnje poučevanje, ki uspešno poteka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Prav povečanje števila tega kadra je opazno v grafu 2, kjer se je v samo dveh letih razmerje med učitelji razrednega pouka (RP) z doizobraževanjem v primerjavi z učitelji tujega jezika (TJ) z doizobraževanjem spremenilo s 6 : 1 (94,9 % : 15,8 %) na 2 : 1 (61,8 % : 32,8 %). Pri oblikovanju urnika z novim predmetom – tujim jezikom – večina ravnateljev tako v prvem kot tretjem krogu ni imela večjih organizacijskih težav (graf 3). Če so se prvo leto v tretjem krogu te težave kazale še v večji meri, so jih v drugem letu na osnovi izkušenj znali že uspešno premostiti (97,4 %). Graf 3: Organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju Graf 4: Časovna umeščenost tujega jezika v urnik tujega jezika v 2. in 3. razredu 25 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Ravnatelje smo povprašali tudi glede umeščenosti ur tujega jezika v urnik (graf 4). Če je bilo prvo leto prisotno še določeno poskušanje bolj fleksibilnega umeščanja ur pouka v urnik (v 11,7 %), je zadnjem letu obstal samo še klasičen model – dvakrat tedensko po 45 minut, ki jo ravnatelji opredeljujejo kot obliko, ki je tudi z organizacijskega vidika najlažje izvedljiva. Graf 5: Zadovoljstvo učiteljev z urnikom Učitelje smo v vseh štirih letih spremljave povprašali tudi glede zadovoljstva s svojim urnikom. Večina učiteljev (86,22 %) je z urnikom zadovoljna. Iz podatkov Grafa 5 je možno sklepati, da na šolah prvo leto uvajanja zaradi nekaterih organizacijskih težav še niso uspeli sestaviti optimalnega urnika, drugo leto pa beležimo tako manj organizacijskih težav na šolah samih (graf 3) kot tudi večje zadovoljstvo učiteljev z urnikom. Kljub temu pa imajo žal učitelji na tem delovnem mestu zelo razpršen urnik s precej »čakajočimi« urami, ki so vezane na precej menjav lokacij tudi znotraj istega dneva (tako razredov kot tudi samih šol). Šole smo ob uvajanju tujega jezika spodbujali k oblikovanju šolskih projektnih timov (ŠPT), ker nov programski element zahteva več povezovanja in timskega sodelovanja. Mišljeno je bilo intenzivnejše povezovanje med učiteljem tujega jezika in matičnim učiteljem, drugimi učitelji tujih jezikov na šoli, šolsko svetovalno službo, vodstvom in celo predstavnikom staršev. Nujnost povezovanja med razrednim učiteljem in učiteljem tujih jezikov smo pojasnjevali z vidika povečanja interdisciplinarnega učnega pristopa, ki predvideva tesno prepletanje med vsebinami in učnimi koncepti drugih učnih načrtov in tujega jezika. Prednosti povezovanja med učitelji tujih jezikov od 1. do 9. razreda pa smo videli z vidika prenosa izkušenj, uspešnih oblik in metod poučevanja od nižjih do višjih razredov. Izkazalo se je, da so bile te oblike zelo odvisne od kulture povezovanja in sodelovanja na šolah. Žal je tovrstno povezovanje marsikje obstalo le na papirju in v praksi ni zaživelo najbolje. Graf 6: Ključna vsebinska področja delovanja šolskih projektnih timov 26 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ V odgovorih ravnateljev glede vsebinskih področij delovanja timov za tuje jezike izvemo (graf 6), da se učitelji največ ukvarjajo z načrtovanjem dejavnosti pri pouku tujega jezika 868,2 %), načrtovanjem uvajanja tujega jezika po vertikali (51,2 %), medpredmetnim načrtovanjem (45,68 %) in pripravo učnih in didaktičnih gradiv (42,63 %). Med prvim in tretjim krogom sta najopaznejša upad informiranja sodelavcev (40,08 %), delo s starši (29,28 %) ter načrtovanje in priprava na timsko poučevanje (24,95 %). Zagotovo pri takem povezovanju ključno vlogo odigra ravnatelj - tako okviru svoje pristojnosti pedagoškega vodenja in spodbujanja kolegialnega podpiranja kot tudi profesionalnega razvoja pedagoškega kadra na šoli, kar smo prikazali v grafu 7. Vloga ravnatelja se je v štirih letih spremljave glede na odgovore v anketnih vprašalnikih zagotovo spremenila. V zadnjih dveh letih so ravnatelji odgovarjali, da večjo pozornost namenjajo spremljavi pedagoške dokumentacije (55,4 %), manj pa različnim oblikam hospitacij, ki skupaj zasedajo drugo mesto z vidika ravnateljeve spremljave izvajanja tujega jezika v 2. in 3. razredu (51,04 %). Opazen je tudi upad predstavitev novega programskega elementa na pedagoških konferencah, kar smo zaznali tudi v anketnem vprašalniku za učitelje. Bolj zaskrbljujoče pa je, da kar na vsaki deseti šoli tretjega kroga ravnatelj pouka tujega jezika sploh še ni spremljal (10,5 %). Graf 7: Oblike ravnateljeve spremljave izvajanja tujega jezika v 2. in 3. razredu Učitelje smo vsa štiri leta v anketnih vprašalnikih spraševali tudi o vključevanju določenih elementov v pouk. Po anketah sodeč (graf 8) že vsa štiri leta učitelji v svoj pouk v največji meri vključujejo lastna učna gradiva (3,41) in elemente celostnega učenja (hkratnega vključevanja različnih učnih stilov in čutil) (3,4). Prav tako se trudijo, da bi bil v središču poučevanja učenec (na učenca osredinjeno učenje in poučevanje) (3,24) in da bi v poučevanje vključevali vsebine drugih predmetov (3,23), čeprav je prav pri tem elementu opazen izrazit upad v primerjavi med 1. in 3. krogom. Žal se je kljub skupni uvrstitvi elementa na t. i. zadnje mesto povečala uporaba pripravljenih učnih gradiv (različnih učbenikov, delovnih zvezkov, didaktičnih listov, itd. …) (2,29) kar smo opazili tudi med samimi opazovanji pouka. 27 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 8: Ocena vključevanja navedenih elementov v pouk V enem izmed vprašanj v anketnem vprašalniku za učitelje (graf 9) smo učitelje povprašali, kako ocenjujejo svojo usposobljenost za določena vsebinska področja, ki se nanašajo na učni načrt. V povprečju najbolje ocenjujejo svojo usposobljenost na področju didaktične izvedbe pouka (89,47 %), na področju razvijanja poslušanja, govorjenja in branja (87,13 %) ter na področju sodelovanja s starši (86,33 %). Prav tako zelo dobro ocenjujejo tudi sebe kot jezikovni model (85, 73%). Zelo kompetentne se počutijo na področju priprave igralnih dejavnosti (84, 47 %) in učnih gradiv ter materialov za pouk (84 %). Najslabše (42,77 %) je še vedno ocenjena usposobljenost za spremljanje napredka učenca oz. formativno spremljanje, ki pa se je prav v zadnjem letu spremljave vidno izboljšala (predvidevamo, da so bila ključna usposabljanja s tega področja, ki jih je v tem času pripravljal ZRSŠ). Slabše se učitelji samoocenjujejo tudi na področju vključevanja problemskega dela in kognitivno osmišljenih dejavnosti (54,7 %) ter na področju procesa ocenjevanja znanja (načrtovanje in oblikovanje kriterijev ter zapis opisne ocene) (56,53 %), kar pa se je v zadnjem letu prav tako zelo popravilo, za kar prav tako pripisujemo zasluge usposabljanjem ZRSŠ na teh področjih. 28 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 9: Samoocena glede usposobljenosti za določena vsebinska področja primerjava med zadnjimi tremi leti Naslednji (graf 10) kaže samoopredelitev učiteljev po 4-stopenjski lestvici glede izvajanja pouka z vidika uresničevanja poudarkov iz učnega načrta. Učitelji v povprečju najbolje (3,78) samoocenjujejo vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. govorico telesa, gestikulacijo) prav tako (3,68) uporabo konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. Najslabše (2,78) ocenjujejo pogostost timskega načrtovanja na ravni razreda in razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti oz. zmožnosti (2,86). V zadnjih dveh letih se je najbolj dvignila samoocena glede pogostosti vključevanja igralnih dejavnosti, ki učence spodbujajo k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. Povprečna ocena uresničevanja vseh ciljev predmeta skupaj je dokaj podobna; v prvem krogu je 3,24, v drugem 3,34, v tretjem 3,28 in v četrtem krogu 3,32 na štiristopenjski lestvici. 29 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 10: Ocena pogostosti vključevanja ciljev predmeta 1. tujega jezika v pouk 30 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 11: Namen uporabe IKT pri pouku tujega jezika V grafu 11 smo želeli prikazati osmišljeno rabo IKT pri pouku tujega jezika, ki je kot očitno v vseh letih najpogostejša pri podpori razumevanja učnih vsebin (3,15), prav tako pa tudi ohranjanju motivacije za učenje (2,9) in izboljšanju učnih rezultatov (2,78). Povečanje uporabe IKT po šolah so potrdila tudi zadnja opazovanja pouka v tretjem krogu. Žal pa je bila v veliko primerih zaznana tudi precej nekritična in jezikovno neosmišljena uporaba: risanke, pesmice z YouTuba itd., marsikdaj tudi samo kot nagrajevanje otrok za »poslušnost« ob koncu ure. Graf 12: Izvajanje medpredmetnih povezav poučevanja tujega jezika na različnih ravneh Medpredmetno povezovanje je eden izmed ključnih elementov učnega načrta tujega jezika v 1. VIO. Tako v vprašalnikih kot tudi ob opazovanju pouka svetovalcev ZRSŠ (graf 12) smo zasledili upadanje elementov medpredmetnosti. Razlog gre zagotovo pripisati vse manjšemu timskemu povezovanju učiteljev tujega jezika z matičnimi učitelji ter dvomu v realno izvedljivost medpredmetnosti na tej stopnji znanja. Učitelji so se na 4-stopenjski lestvici opredelili glede izvajanja medpredmetnosti z vidika treh področij: ravni procesnih ciljev, konceptualni ravni in ravni vsebin. Prav na slednji je upadanje medpredmetnosti največje (od 3,42 na 3,05). Medpredmetnost pa je v povprečju dosegla oceno 2,77 na 4-stopenjski lestvici. Graf 13: Prostor izvajanja pouka tujega jezika v 1. VIO V štirih letih spremljave ugotavljamo (graf 13), da pouk tujega jezika v 1. VIO najpogosteje poteka v matičnih (85,83 %) ali v posebnih učilnicah za tuji jezik (11,35 %). Ureditev slednjih na šolah postaja vse pogostejša praksa, kar je z vidika lažjega zagotavljanja pestrejših didaktičnih pristopov in manjše fizične obremenitve za učitelje tujih jezikov zelo pohvalno (npr. različni kotički, ureditev klopi za skupinsko delo in preurejen prostor za gibalne aktivnosti …). Redkeje pouk poteka izven šole ali na prostem (9,55 %) – opazen je precejšen trend upadanja med prvim in tretjim krogom šol, za kar učitelji navajajo, da ima vzroke v organizaciji dela na šoli (prevelike skupine otrok, ki brez dodatnega spremljevalca ne smejo izven šolskega okoliša). 31 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 14: Primernost organizacije prostora glede na izvedene dejavnosti Graf 14 prikazuje ustreznost ureditve prostora za aktivnosti, ki so se med uro izvajale. Prostor je bil ustrezno pripravljen v 76,5 % primerih ur, v 20,6 % primerih ur pa so bili prostorski pogoji slabo prilagojeni. Običajno je bil razlog v frontalni postavitvi matične učilnice, ki je učitelj TJ, ko prihaja v razred kot gost, največkrat ne uspe reorganizirati, da bi omogočala več gibalnih aktivnosti. To je bilo še posebej očitno v šolah tretjega kroga. Poleg tega pa je potrebno poudariti, da smo na spremljavah velikokrat opazili, da so bile učilnice šol glede na število učencev in šolskih klopi premajhne za varno izvajanje drugačnih, bolj dinamičnih aktivnosti (npr. gibalne dejavnosti) med poukom. Graf 15: Vključevanje v dejavnosti, ki spodbujajo medkulturnost in večjezikovno uzaveščenost Eden izmed ključnih ciljev učnega načrta v 1. VIO je tudi krepitev medkulturnosti in večjezikovne uzaveščenosti, ki se glede na naše ankete na nekaterih področjih krepi. V grafu 15 je zaznati, da se je povečalo število tekmovanj iz tujih jezikov (na povprečno kar 44,58 % anketiranih šolah oz. na kar 53 % v zadnjem letu anketiranih šol)), kar kaže tudi na trend »odzivnosti« založb, ki so se tržno prilagodile in razpisale tekmovanja za bralno značko poleg dosedanje 2. še za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (DZS – Epi reading badge, Oxford – Bookworms itd.). Zanimivo je tudi dokaj veliko število interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov (46,73 %), ki jih ponujajo šole tretjega kroga – to so običajno pravljični krožki, dramski/lutkovni krožki v tujih jezikih … Kot poročajo učitelji, so tovrstne aktivnosti med samim poukom težje izvedljive, zato jih ponudijo v času interesnih dejavnosti v manjših skupinah in za uspešnejše učence. Veliko pozornost učitelji posvečajo tudi evropskemu dnevu tujih jezikov (31,7 %) in vključevanju v projekte, v katere so vključeni tuji jeziki (26,7 %). Ob analizi rezultatov medkulturnosti in večjezikovne uzaveščenosti ugotovimo, da je sodelovanje z drugimi šolami iz tujine prisotno v 22,65 %, spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine pa v povprečju v 12,95 %. V nadaljevanju podajamo rezultate vseh šestih opazovanj pouka z vidika skladnosti ciljev z učnim načrtom, primernosti vsebin glede na kognitivni razvoj otroka, miselno aktivnost otrok in ustreznost učnega tempa. 32 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 16: Skladnost ciljev z učnim načrtom Graf 17: Primernost vsebin glede na kognitivni razvoj otroka Graf 16 nakazuje na slabšanje skladnosti pouka s cilji učnega načrta. Med drugim in četrtim letom opazovanja se je skladnost s 86 % znižala za več kot 10 % – na 75,5 %, beležimo povprečno vrednost 85,08 %. Primernost vsebin in ciljev glede na kognitivni razvoj učencev (graf 17) pa nakazuje dokaj stabilno sliko, saj je še najbolj zanihala znotraj prvega kroga samega in sicer med prvim in drugim opazovanjem – t. j. znotraj prvega leta spremljave v istih razredih, beležimo povprečno vrednost 65,88 %. Svetovalke so spremljale tudi potek ure. Posebno pozornost so namenile miselni aktivnosti učencev (graf 18). Ugotovljeno je bilo, da se je miselna aktivacija med prvim in tretjim krogom – tj. ob koncu tretjega razreda – znižala za okrog 10 % (z 69,4 % na 58,2 %), vendar pa je bila ob prvem opazovanju v tretjem razredu tudi nižja, t. j. 63,6 %. Obenem pa primerjava med tretjim in četrtim letom spremljave, t. j. 5. in 6. opazovanjem, kaže na stabilno sliko miselne aktivacije otrok med samo uro, saj so bili učenci ob koncu 2. in 3. razreda miselno aktivni v slabih 60 % opazovanih ur. Po vseh šestih opazovanjih beležimo srednjo vrednost miselne aktivacije otrok s 55,63 %. Opazovanje ustreznosti učnega tempa (graf 19) kaže, da je le-ta v tretjem krogu v povprečju nekoliko nižji od povprečne ocene tempa na vseh štirih opazovanjih v prvem krogu. Razveseljivo pa je, da ob zadnji spremljavi nismo opazili povsem neustreznega tempa. V precej primerih je bil zaznan prehiter tempo na račun preveč aktivnosti, ki jih je pripravil učitelj za opazovano uro, učenci posledično niso imeli dovolj časa za razmišljanje, učitelj marsikdaj ni pokazal zadosti potrpežljivosti pri počasnih učencih, prehodi med dejavnostmi niso bili osmišljeni, kar je določene učence – predvsem učence s posebnimi potrebami (npr. učence z motnjami avtističnega spektra) – vidno obremenjevalo. Glede na vseh 6 opazovanj pouka beležimo povprečno vrednost ustreznosti učnega tempa s 67,22 %. Graf 18: Miselna aktivnost otrok večji del ure Graf 19: Ustreznost učnega tempa 33 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Elemente interakcije (graf 20) smo pri samem opazovanju pouka želeli videti z več zornih kotov. V nadaljevanju navajamo povprečje opazovanih elementov interakcije v vseh štirih letih spremljave, t.j. ob koncu 2. in ob koncu 3. razreda v šolah prvega kroga in v 2. in 3. razredu v šolah tretjega kroga. Najbolje je interakcija zastopana z vidika govorjenja učitelja v tujem jeziku (89,46 %) in njegove strokovne in korektne rabe tujega jezika (75,91 %). Učiteljevo ustrezno zaznavanje jezikovnih napak učencev ostaja okrog dokaj stabilnih 57, 97 %, žal pa se učitelji tretjega kroga manj ustrezno odzivajo na jezikovne napake učencev (s 70,7 % na 53,1 %), kar bi bilo z vidika razvijanja otrokove jezikovne korektnosti zelo pomembno. Velja izpostaviti tudi opažanja na področju učiteljevega spodbujanja učencev za komunikacijo v tujem jeziku. Le-ta je bila ob drugem opazovanju zaznana kar v 73,8 % primerov, a se je žal v tretjem krogu znižala za okrog 20 %. Najmanj zaznan element interakcije je jezikovna aktivnost učencev – tako z vidika medvrstniške kot tudi interakcije na relaciji do učitelja, prav tako učenci učitelja redko prosijo za dodatna pojasnila (16,98 %). Najbolj očitna sprememba v času naših opazovanj je bila zaznana na področju osmišljene uporabe slovenščine (s 73,4 % na 38,8 %) saj jo učitelji uporabljajo le, ko je to zares smiselno (uporabljajo druge podporne možnosti za pojasnjevanje, podajanje navodil: neverbalna komunikacija, preprosta in jasno strukturirana navodila, uporaba slikovnega gradiva, pomoč jezikovno močnejših učencev itd.). 34 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 20: Elementi interakcije Medpredmetnost (graf 21) je eden izmed pokazateljev sledenja usmeritev v učnemu načrtu. Tako anketni vprašalnik kot tudi samo opazovanje pouka v vseh štirih letih nakazuje na največji upad ravno pri medpredmetnosti (s 74,4 % na 18,4 %). Trend upadanja je bilo mogoče zaznati že v šolah prvega kroga, kjer je bila medpredmetnost po zadnji – 4. spremljavi pouka opazna samo še v 59 %, ob spremljavi šol tretjega kroga pa je odsotnost medpredmetnosti še toliko bolj izrazita. Graf 21: Medpredmetnost Kot kažejo izsledki, je medpredmetnost področje, na katerem bo potrebno še več strokovne podpore in strokovne presoje o taki ali drugačni smiselnosti tudi s strani Zavoda RS za šolstvo. Sicer se učitelji po navedbah iz ankete v 78,4 % počutijo usposobljene za vsebinska področja medpredmetnih povezav, vendar po njih očitno ne posegajo, saj povprečna vrednost opažene medpredmetnosti na spremljavah dosega 53,22 %. 35 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Upad medpredmetnosti potrjuje tudi graf 22 z majhnim številom primerov, ko učitelji tujega jezika uporabljajo avtentične didaktične pripomočke in gradiva ostalih šolskih predmetov. Trend upadanja med prvim in tretjim krogom je očiten in je zagotovo odraz pomanjkanja timskega sodelovanja in načrtovanja, ki ga je moč zaznati prav na vseh predmetnih področjih. Šole prvega kroga so prav zaradi tega razloga formirale šolske projektne time, ki so se tudi medpredmetno povezovali, vendar se je le-to sodelovanje šibilo tudi pri njih, kar nakazuje trend upadanja ob našem tretjem in četrtem opazovanju. Ob opazovanjih pouka smo bili pozorni tudi na uporabo didaktičnih gradiv in pripomočkov (graf 23). Evidentno je, da učitelji tretjega kroga uporabljajo manj didaktičnih gradiv kot so risanke, slikanice, prstne lutke ipd., kot so jih ob opazovanju pouka učitelji prvega kroga. Na spremljavah pouka smo v veliko primerih opazili slikovne kartice (t. i. flashcards), ki so jih učitelji izdelali sami ali pa so bile del učbeniških kompletov učnih gradiv, uporabljanih kot podporno gradivo (Lili in Bine, Chatterbox …). Žal smo opazili skromno uporabo »realij« (avtentičnih didaktičnih predmetov) – vse 36 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ prevečkrat učitelji nekritično posegajo po uporabi slik, ki jih velikokrat pokažejo celo samo v digitalni obliki (power point, interaktivne table). Na grafu 24 smo poskušali prikazati trend naraščanja delovnih zvezkov in učbenikov, ki jih uporabljajo učenci pri pouku tujega jezika v 2. in 3. razredu (za več kot 16 %). V učnem načrtu je eksplicitno napisano, da raba tega gradiva ni sprejemljiva, saj ne omogoča sledenju ciljem iz učnega načrta. Kljub temu založbe na trg postavijo vsako leto več delovnih učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih učenci uporabljajo pri pouku tujega jezika (My Fairyland, Reach for the Stars, Magic Adventure, First Explorers, Lili in Bine). Žal pa je v praksi marsikdaj še bolj problematična nekritična uporaba fotokopij učnih listov. Na opazovanjih pouka smo namreč ob listanju zvezkov učencev opazili številne učne liste, ki niso bili niti didaktično ustrezni, niti niso zasledovali učnih ciljev iz učnega načrta. Na spletu je na voljo precej portalov (npr. Teachers pay teachers, iSLCOLLECTIVE, FB – angleščina v 1. triletju – učitelji, FB – angleščina v 1. razredu …), kjer učitelji tujih jezikov izmenjujejo gradiva, žal pa so velikokrat med njimi tudi neustrezna. 37 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Eden izmed pomembnih vidikov spremljave pouka je bilo tudi opazovanje metod in oblik dela (graf 25), ki so jih uporabljali učitelji. Najpogostejša je bila uporaba didaktične igre, ki kaže dokaj stabilno sliko v vseh letih spremljav. V štirih letih opazovanj so namreč učitelji v več kot polovici primerov ur (58,15 %) posegali po didaktični igri. Kljub temu, da je igra eden glavnih generatorjev motivacije, pa je v zadnjih treh letih nismo zaznali v dobri petini opazovanih ur. Učenci so se najpogosteje igrali Bingo, Kim‘s game, Snakes and Ladders, različne igre s kartami/sličicami … Beležimo zelo stabilno sliko pojavnosti didaktične igre (graf 25 in 26). Ob zadnjem pa je bilo v primerjavi s prvimi opazovanji moč zaznati pol manj primerov, ki bi izhajali iz celostnih pristopov za razvijanje jezika (z 61,7 % na 36,7 %): osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost. Na opazovanjih pouka je bilo zaznati precej primerov pouka tujega jezika po vsebinskih sklopih (npr. oblačila, hrana, barve …) in premalo v kontekstu (npr. izhajanje iz situacij – npr. nakupovanje oblačil, naročanje hrane v restavraciji, telefonski pogovor …) (graf 25 in 27). Prav tako so se zelo zmanjšali pristopi za spodbujanje višjih ravni razmišljanja. Zagotovo pa je za take oblike dela potrebno imeti že neko predhodno znanje jezika, ki ga učitelj v začetni fazi razvija predvsem preko pristopov, ki temeljijo na reprodukciji, le-te pa je bilo v tretjem krogu zaznati precej več kot v prvem, kar nazorno pokaže tudi niz stolpcev v grafu 25 (s 15,6 % na 36,7 %). Graf 25: Metode in oblike dela 2: Metode in oblike dela Graf 26: Didaktične igre Graf 27: Celostno učenje jezika 38 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ V zadnjih dveh letih spremljave smo v anketni vprašalnik za učence vključili vprašanje, kako jim je najbolj všeč, da učitelj pripravi uro tujega jezika (graf 28). Večini je všeč delo v skupinah in delo v dvojicah, najmanjši pa je delež otrok, ki jim je pri pouku tujega jezika všeč samostojno delo. Na opazovanjih smo zaznali, da se je v tretjem razredu tako prvega kot tretjega kroga povečalo število ur, kjer so učenci delali v paru ali skupinsko (graf 29).Take dejavnosti so trajale povprečno 15 minut, preostanek ure je bil frontalen. Spodbudna je ugotovitev, da so učenci takih oblik dela vedno bolj vajeni in da ob reorganizaciji prostora, ki jo zahtevajo take dejavnosti, izgubljajo zelo malo časa. Žal pa mnogokrat take oblike dela pomenijo »preklop« učencev v materinščino. Predvidevamo, da je razlog v premalo dodelanih strategijah učinkovitega skupinskega dela in spodbujanja učencev, da bi tudi pri samostojnem delu s sošolci, s katerimi sicer govorijo v materinščini, pri uri tujega jezika govorili v ciljnem tujem jeziku. Ugotavljamo, da je v 2. razredu delež frontalnega pouka večji kot v 3. razredu. Zelo verjeten razlog je, da reproduktivne dejavnosti v nižjih razredih, ko je znanja jezika manj, zahtevajo več frontalnega usmerjanja s strani učitelja, v višjih razredih, ko je pri učencih že več jezikovnega znanja in samostojnosti, pa učitelji že lahko uvedejo druge oblike dela (skupinsko, v dvojicah). Graf 28: Oblike dela, ki so učencem všeč Graf 29: Oblike dela: samostojno, v paru, skupinsko 2: Metode in oblike dela Graf 30: Medkulturnost Element medkulturnosti (graf 30) je bil na opazovanjih pouka eden slabše zastopanih elementov. Zaznali smo še dodaten trend upadanja. Najbolje zastopano je bilo izvajanje dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin (31,73 %), na drugem a z bistveno nižjim deležem je bilo spodbujanje učencev pri spoznavanju kulturne in jezikovne enakosti oziroma različnosti (8,25 %), najredkeje pa smo zaznali podano iniciativo na temo medkulturnosti s strani učencev (6,77 %). Tudi sicer učenci niso podajali iniciativ, k temu niso bili niti pozvani (3,78 %). Glede na to, da je medkulturnost eden izmed splošnih ciljev učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu (tj. razvijanje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje), bo na tem področju potrebnega še več uzaveščanja učiteljev in iskanja načinov, kako vsakodnevno in nevsiljivo vpletati elemente medkulturnosti v pouk ter pri tem spodbujati tudi samoiniciativost učencev. 39 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Kot rečeno, je bil prevladujoč del opazovanih ur tujega jezika v 2. in 3. razredu voden frontalno, prevladujoče dejavnosti učencev pa so bile poslušanje učiteljice, zvočnega posnetka, glasbe oz. filmčka (91,7 %). Sledile so aktivnosti, ko so učenci peli, se telesno in gibalno izražali (73,54 %). Kljub temu, da je to eden najučinkovitejših načinov poučevanja tujega jezika pri tej starosti, pa ga nismo videli kar v četrtini opazovanih ur – v tretjem je bil v primerjavi z drugim razredom še nižji. Pogosto je prisotno igranje različnih namiznih, gibalnih in drugih didaktičnih iger (57,75 %) ter uporaba spoznavnih postopkov med izvajanjem dejavnosti (56, 25 %). Dejavnost risanja in barvanja (32,28 %), ki je še vedno prisotna v slabi tretjini opazovanih ur, pomeni tudi uporabo delovnih listov oz. celo delovnih zvezkov. Izvajanje športno gibalnih aktivnosti se je v tretjem krogu ustalilo okrog povprečja t. j. dobre četrtine opazovanih ur (27,36 %). Povprečno v vsaki peti opazovani uri pa so bile prisotne tudi tekmovalne dejavnosti, saj so učitelji mnenja, da pri učencih zvišujejo motivacijo in pozornost (21,35 %). Z njimi ni nič narobe, če so ustrezno jezikovno osmišljene in podprte z ustreznim socialnim učenjem. Najredkeje opažena aktivnost na obeh primerjanih spremljavah je bila izdelovanje predmetov iz različnih materialov (5,9 %), kar je prav, saj so tovrstne aktivnosti pogosto same sebi namen in z jezikovnimi cilji zelo šibko povezane. Graf 31: Prevladujoče dejavnosti učencev 40 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 3.2 Drugi cilj: vrednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu Drugi cilj spremljave smo operacionalizirali z: ● ocenami učiteljev glede pomembnosti uresničevanja splošnih ciljev in doseganja standardov znanja (ocenjevanje znanja učencev); ● odgovori učencev, kako dobro ocenjujejo sebe pri tujem jeziku, kako dobro bi radi razumeli tuj jezik; ● ocenami staršev o predstavi učnega napredka svojih otrok, ● inštrumentarijem za ugotavljanje doseganja standardov znanja. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za učence in vprašalnik za starše ter v inštrumentarij za ugotavljanje doseženega znanja na področju poslušanja in slušnega razumevanja ter v 3. razredu še branja in bralnega razumevanja. Graf 32: Pomembnost splošnih ciljev učnega načrta po mnenju učiteljev V grafu 32 prikazujemo stališča učiteljev glede pomembnosti splošnih ciljev učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu. Učitelji na 4-stopenjski lestvici izkazujejo dokaj enaka stališča do tega vprašanja v vseh štirih letih spremljave in sicer se jim zdijo vsi štirje splošni cilji relativno enako pomembni – prednost pa dajejo senzibilizaciji (2,93) in razvoju motivacije za učenje tujih jezikov (2,92). Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/zmožnosti pa postavljajo nekoliko višje učitelji tretješolcev (2,92). Oceno pomembnosti oblikovanja posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) ter dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično področje) učitelji vsa leta spremljave postavljajo dokaj enako (2,64). V nadaljevanju predstavljamo ocene uresničljivosti posameznih standardov. Po tristopenjski lestvici v povprečju najvišje kotirajo standardi s področja poslušanja in slušnega razumevanja (2,86), malenkost nižje standardi govornega sporočanja in sporazumevanja (2,83) ter najnižje standardi s področja branja in bralnega razumevanja (2,61). Vsi standardi s področja poslušanja in slušnega razumevanja (graf 33) iz učnega načrta so po mnenju učiteljev uresničljivi. 41 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Najvišje kotira uresničljivost standarda »razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v razredu«, ki jo učitelji po tristopenjski lestvici (1 = neuresničljivi, 2 = delno uresničljivi, 3 = uresničljivi) v povprečju ocenjujejo z 2,99, prav tako zelo visoko kotira »prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni jezik med drugimi jeziki) z 2,95. Nekoliko nižje – z 2,87 so učitelji ocenili uresničljivost standarda »razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti v govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor« in »izlušči glavno temo slušnega besedila«. Najnižje so učitelji uvrstili uresničljivost cilja »prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev« (2,72), ki je po oceni uresničljivosti tudi najbolj zanihal med drugim in tretjim letom spremljave (za skoraj 0,3). Graf 33: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: poslušanje in slušno razumevanje Tudi standardi s področja govornega sporočanja in sporazumevanja (graf 34) so po mnenju, ki so ga učitelji izrazili na tristopenjski lestvici (1 = neuresničljivi, 2 = delno uresničljivi, 3 = uresničljivi), realni in v možnih pričakovanjih. Najvišje so uvrstili standard »poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v neposredni okolici/na slikah ipd.« (2,94), na drugem mestu je »se sporazumeva po vzorcih« (2,88), sledita pa standarda »poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja« (2,76) ter »pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn.)« (2,74). Pri zadnjih treh standardih so med učitelji drugega in tretjega kroga opazne večje razlike v prepričanju glede uresničljivost standardov, saj učitelji tretješolcev le-te ocenjujejo za bolj uresničljive kot učitelji drugošolcev. Najbolj je varirala uresničljivost zadnjeuvrščenega standarda (več kot 0,2 med 2. in 3. razredom prvega kroga). 42 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 34: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: govorno sporočanje in sporazumevanje Graf 35: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: branje in bralno razumevanje 43 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Branje in bralno razumevanje (graf 35) s svojimi standardi znanja postane pomembno šele v 3. razredu, zato so mu učitelji prav v 2. in 4. letu spremljave namenili višje ocene glede uresničljivosti v primerjavi z učitelji drugošolcev v 1. in 3. letu spremljave. Najvišje tangira ocena uresničljivosti standarda »razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori« z 2,83 in »prepozna zapis osnovnega pogosto rabljenega besedišča« z 2,71. Najnižjo stopnjo uresničljivosti s področja branja in bralnega razumevanja so učitelji namenili standardoma »zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo« (2,48), ki je tudi najbolj variral med drugim in tretjim razredom (za okrog 0,7), in »razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori« (2,43). Graf 36: Načini preverjanja in ocenjevanja znanja Kot so se učitelji opredelili po štiristopenjski lestvici (1 = nikoli, 2 = občasno, 3 = pogosto, 4 = vedno) anketnega vprašalnika pri preverjanju in ocenjevanju znanja najpogosteje upoštevajo posebne potrebe učencev (3,62). Prav tako po pričakovanjih so se visoko opredelili glede spremljave napredka učencev (3,39). Predvidevamo, da bi bil rezultat za obe postavki tudi prvo leto spremljave podoben (anketa ju prvi dve leti namreč ni vsebovala). Pri preverjanju in ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja učiteljem pomaga, da učenci določene predmete ali slike opazujejo in poimenujejo (3,42), poslušanje in slušno razumevanje ocenjujejo s pomočjo učenčevih prikazov in izdelkov (3,05). Najredkeje si pomagajo z elementi formativnega spremljanja (2,8), vendar je razveseljivo, da je v zadnjih treh letih spremljave zaznan pozitiven trend, ki ga zagotovo lahko pripišemo vedno boljšem poznavanju formativnega spremljanja med slovenskimi učitelji. 44 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 37: Učenčeva samoocena uspešnosti pri tujem jeziku Z anketnim vprašalnikom za učence smo želeli pridobiti informacijo glede samoocene uspešnosti (graf 37). Pričakovali bi lahko, da bodo številčne ocene v tretjem razredu vplivale na slabšo samooceno v primerjavi z drugim razredom, ko so učenci še opisno ocenjeni. Glede na trend rezultatov tako v prvem kot v tretjem krogu pa ugotavljamo, da je bilo ravno obratno – svoje znanje so slabše ocenili drugošolci (v prvem krogu še bistveno bolj kot v tretjem). Ugotavljamo, da 44,6 % anketiranih otrok v vseh štirih letih samoocenjuje, da je njihovo znanje zelo dobro, 51,9 % pa, da je znanje srednje dobro. Mogoče rahlo izstopa delež drugošolcev tretjega kroga, ki so še opisno ocenjeni, saj so se kar v 6 % opredelili, da njihovo znanje ni preveč dobro. Graf 38: Ocena staršev o uspešnosti otroka pri tujem jeziku Samooceno učencev o uspešnosti pri tujem jeziku smo primerjali z oceno staršev. Kot smo že pojasnili, starši v zadnjem letu niso bili anketirani, zato so prikazani rezultati samo za Graf 39: P p ri rva čako tri le van ta ja o spre trok ml gl jav ed e e . Gr zn af anja nazo tu r jeg no a po jezi kaže ka odstopanja v oceni uspešnosti pri drugošolcih tretjega kroga, saj so se v primerjavi s starši ocenili kot zelo dobre v kar 46,3 %, starši pa so svoje otroke kot zelo uspešne videli v le 28,3 % primerov, kar predstavlja statistično pomembno razliko. Zanimivo je, da starši svoje otroke ocenjujejo bistveno bolje, ko se pojavijo številčne ocene, saj se ocena »zelo uspešen« dvigne skoraj za še enkrat (z okrog 30 % na 55 %). Starši drugošolcev tako prvega kot tretjega kroga uspešnost otrok ocenjuje dokaj podobno, kar kaže na stabilno stališče populacije staršev, ki je odvisna od opisnih ocen in ocene znanja, ki ga otrok v tej starosti že zmore pokazati. Ugotavljamo, da je v povprečju 28,5 % staršev ocenilo znanje svojih otrok pri tujem jeziku kot zelo uspešno, 42,5 % kot uspešno in 3,88 % kot manj uspešno. Vidik pričakovanih dosežkov znanja pri tujem jeziku Graf 39: Pričakovanja otrok glede znanja tujega jezika (razumevanja in govorjenja) (graf 39) je navkljub nizki starosti otrok zelo pomemben element, saj poznavanje namenov učenja zelo visoko kotira na lestvici učinkovitosti in motiviranosti za učenje. Žal se je le-ta med leti precej znižala in v primerjavi med prvim in tretjim krogom v 3. razredu predstavlja statistično pomembno razliko. V vseh štirih letih je v povprečju 79,38 % učencev odgovorilo, da bi radi tako dobro razumeli in govorili angleško/nemško, da bi brez težav razumeli angleške/nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjali v angleščini/nemščini. Ta podatek predstavlja izziv za učitelje TJ po celotni vertikali osnovne šole. Na kar petino pa se je v zadnjem letu spremljave povečalo število učencev, ki so se v svojem odgovoru opredelili v smeri zunanje motivacije t. j., da bi tuji jezik znali le toliko, da ne bi imeli težav v šoli ali doma (povprečen delež takih odgovorov v štirih letih je bil 15,15 %). Zaskrbljujoč pa je podatek, da se je v štirih letih spremljave povečalo število učencev, ki jim vseeno, kako dobro bodo znali TJ. Povprečno je takih 5,5 %. 45 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Z namenom ugotavljanja doseganja standardov znanja smo v času spremljave izdelali tudi dva tipa inštrumentarijev (testov) – za 2. in za 3. razred. Inštrumentarij za 2. razred je bil v nespremenjeni obliki uporabljen dvakrat – v prvem in tretjem letu, inštrumentarij za 3. razred pa smo spremenili oz. pripravili dva primerljiva inštrumentarija, saj je bila prva izdelana verzija iz drugega leta spremljave objavljena na spletu in ne bi več mogli zagotoviti objektivnosti rezultatov. Tako v 2. kot 3. razredu smo z inštrumentarijem ugotavljali doseganje standardov znanja s področja poslušanja in slušnega razumevanja, v 3. razredu pa dodatno še standarde s področja branja in bralnega razumevanja ter v eni nalogi celo zapisovanje preprostih besed. Inštrumentariji so bili slikovno enaki tako v angleški kot nemški različici, razlike so bile le pri nalogah, ki so preverjale fonetično prepoznavnost posameznih besed (npr. iskanje rim). Pripraviti je bilo potrebno dva jezikovno različna zvočna posnetka s spikerji v slovenščini, angleščini in nemščini. Rdeča nit zvočnih posnetkov je bila zgodba vrstnika iz Anglije oz. Nemčije, ki je otroke vodila skozi teme, s katerimi se srečujejo do konca 3. razreda: družina, števila, živali, hobiji, rojstni dan, hrana, opis osebe/sobe, igrače, maškare in kostumi, prevozna sredstva, opis osebe, hrana, deli telesa, opis lokacije predmeta s predlogi, liki, čustva, letni časi, ura, osnovni glagoli, poznavanje črk. Slika 1: Naloge za preverjanje znanja ob koncu 2. razreda v 1. krogu in 3. krogu (š. l. 2014/15 in 2016/17) Slika 2: Naloge za preverjanje znanja ob koncu 3. razreda v 1. krogu (š. l. 2015/16) 46 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Slika 3: Naloge za preverjanje znanja ob koncu 3. razreda v 3. krogu (š. l. 2017/18) Med seboj smo primerjali skupne dosežke drugošolcev prvega in tretjega kroga (t. j. med šolskima letoma 2014/15 in 2016/17) ter tretješolcev prvega in tretjega kroga (t. j. med šolskima letoma 2015/16 in 2017/18). Vrednotenje nalog je bilo identično v obeh šolskih letih. Statistična značilnost razlik glede na šolsko leto je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce. V 2. razredu ugotavljamo, da so bili učenci obeh krogov približno enako uspešni oz. so nekatere naloge bolje reševali učenci prvega, druge naloge pa učenci tretjega kroga. Še največ razhajanj je pokazala 1. naloga, kjer je bilo potrebno pokazati znanje besedišča za družinske člane. Ker gre za zelo osnovno besedišče, predvidevamo, da so bili otroci tretjega kroga pri tej nalog še nekoliko zmedeni, saj so bili kot testatorji tretjega kroga svetovalci ZRSŠ, ki jih otroci niso bili vajeni, testatorji prvega kroga pa so bili učitelji sami. Graf 40: Primerjava dosežkov drugošolcev prvega in tretjega kroga, ki so pravilno rešili posamezno nalogo 47 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 41: Primerjava deleža dosežkov 2. razreda prvega in tretjega kroga glede na končno število doseženih točk (š. l. 2014/15 in 2016/17) Zanimalo nas je tudi, kako so bili distribuirani končni rezultati (skupno število doseženih točk) glede na posamezen krog. Ugotavljamo, da je največji delež (17,5 %) drugošolcev prvega kroga dosegel 7 točk (7 rešenih nalog), največji delež (20,5 %) drugošolcev tretjega kroga pa 8 točk. V prvem krogu pa je bil višji delež učencev (za 1,6 %), ki so dosegli vseh 12 točk. Iz grafa 41 torej ugotavljamo, da so bili učenci obeh krogov uspešni z rahlo drugačno porazdelitvijo končnega števila točk. V 3. razredu bi bilo nekorektno delati primerjavo po posameznih nalogah, saj ne gre za isti test (graf 42). Test za tretji krog smo namreč sestavili na novo - v največji možni meri ujemanja s testom 3. razreda v prvem kroga (slika 2 in slika 3). Končno število točk v 3. razredu prvega kroga je bilo 29, v tretjem krogu pa 31. Spodnji graf je tako približek primerjave distribucije končnih rezultatov (skupnega števila doseženih točk) glede na posamezen krog. Ugotavljamo, da je največji delež (7,7 %) tretješolcev prvega kroga dosegel 23 točk, največji delež (10 %) tretješolcev tretjega kroga pa 25 oz. 26 točk. Iz spodnjega grafa je razvidno, da se vrh v prvem krogu pojavi prej kot v tretjem, ker je tudi največje možno število točk za dve točki nižje. Maksimalno število točk je v prvem krogu doseglo 2 % otrok, v tretjem krogu pa 0,8 %. Zaradi večjega števila točk je krivulja tudi bistveno bolj sploščena kot v drugem razredu (graf 41). Graf 42: Primerjava deleža dosežkov 3. razreda prvega in tretjega kroga glede na končno število doseženih točk (š. l. 2014/15 in 2016/17) Graf 53: Dosežki učencev po posameznih nalogah: analiza nalog poslušanja in slušnega razumevanja (naloge 1–11) 48 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 3.3 Tretji cilj: spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda Graf 43: Primerjava rezultatov obeh jezikovnih različic v Iz grafa 43 je razvidno, da je bilo povprečno število točk v 3. razredu Tre vseh tj 4 l i cilj etih sp spr rem eml ljav jave e s gl m ed o o e n p a e r p acio ovpr naliz ečno irali z števil : o točk v % ● višje od povprečnega števila točk v drugem razredu. Ta trend velja ocenami učiteljev in učencev glede zadovoljstvo z učenjem tujega jezika in ostalim opažanjem motivacije pri otrocih, tako za angleško različico obeh krogov kot tudi nemško tretjega ● ocenami opazovalcev pouka o motivaciji učencev. kroga. Ugotovljena je statistično pomembna razlika. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za učencOeči tinn ov pr je ašal tud n i, ik d za a so star učeše nc ter i treotpazo jega v kr al o ne ga li gl ste ede s n sp a r t e o m č l kejav bo. ljši od učencev prvega kroga. To velja le za angleško različico, pri nemški je situacija obratna – torej je tretji krog slabši od prvega. Glede na Graf 44: Ocena učiteljev o motivaciji za učenje tujega jezika Graf 45: Ocena staršev o motivaciji za učenje tujega jezika majhno število otrok, ki so test reševali v nemščini – 152 v vseh 4 letih - težko postavimo zaključek za nivo znanja v vseh razredih državi, kjer je nemščina prisotna že v 2. in 3. razredu. Povprečen dosežek v vseh štirih letih je tako pri angleščini 67,04 % možnih točk, pri nemščini 65,79 % in skupen za vsa štiri leta in obe jezikovni različici 66,71 %. Po mnenju učiteljev so v povprečju učenci motivirani za delo (graf 44) v 46,8 %, 49,9 % jih je mnenja, da so motivirani, 3,3 % pa jih meni, da niso učenci niti motivirani niti nemotivirani. Vsa štiri leta nobeden od učiteljev ni izbral možnosti, da se učenci neradi učijo tujega jezika, kar je bila tudi ena izmed ponujenih možnosti. Starši so motivacijo ocenjevali po nekoliko drugačni lestvici: »da« z 91,83 %, »ne« s 5,7 % in »ne vem« z 2,43 %. Na nek način delež pod »da« z 91,83 % sovpada z oceno učiteljev, ki so se glede motivacije otrok opredelili s »so zelo motivirani« in »so motivirani« v skupaj 96,7 %. Graf 46: Motiviranost učencev za učenje tujega jezika Motivacijo učencev (graf 46) smo želeli preveriti še s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in jim postavili enako vprašanje kot staršem in učiteljem. Ker so bili pri različnih ciljnih skupinah odgovori različno definirani, zelo težko naredimo korektne primerjave, vseeno pa lahko zaključimo, da so otroci v resnici bolj motivirani kot sklepajo učitelji in starši, saj se jih je v štirih letih kar 72,88 % opredelilo, da se radi učijo tuji jezik. Bolj pa zaskrbi podatek, da motivacija od 2. do 3. razreda že vidno pada, prav tako tudi od prvega do tretjega kroga. Opazna je statistično pomembna razlika. Zanimiva je tudi primerjava med samooceno uspešnosti (graf 37) in motivacijo za učenje, ki so ju izrazili učenci. Motivacija izražena z »Rad se učim TJ« 72,86 % je namreč precej višja od odgovora »Sem zelo dober pri učenju TJ«, ki je 44,63 %. 49 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Motivacijo učencev smo želeli primerjati tudi z njihovim mnenjem glede zahtevnosti učenja tujega jezika in koliko jim je pouk tujega jezika sploh všeč. Zadovoljstvo z izvedbo pouka tujega jezika (graf 47) je visoko – kar 93,48 % in sovpada z motivacijo za učenje, ki je skupno 96,88 %. Žal je delež zadovoljnih učencev prvega kroga precej višji od zadovoljstva učencev tretjega kroga in nakazuje statistično pomembno razliko. Učenci so se opredelili tudi glede zahtevnosti pouka tujega jezika (graf 48). Povprečno jih 33,83 % meni, da je pouk lahek, 61,78 % učencev meni, da je pouk včasih težek in včasih lahek, 4,4 % pa se zdi pouk tujega jezika težek. Ob primerjavi 2. in 3. razreda opazimo, da so se tretješolci opredelili za odgovor, da je pouk tujega jezika težji. Zaznana je statistično pomembna razlika. Graf 47: Zadovoljstvo z učiteljevo izvedbo pouka Graf 48: Mnenje o zahtevnosti pouka tujega jezika Graf 49: Zadovoljstvo s številom ur pouka tujega jezika Običajno je stopnja motivacije v korelaciji s številom ur nekega predmeta (graf 47), ki bi si ga učenec želel. Tako nas je pri tej primerjavi rahlo začudilo stališče, da v 50 povprečju skoraj 6 % otrok ne bi imelo pouka tujega jezika, skoraj 10 % otrok pa bi imelo manj ur, kar nakazuje, da jim pouk tujega jezika ni preveč ljub. To so v povprečju trije otroci na razred (šteto na povprečen razred t. j. 18 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Motivacija je prav tako tesno povezana z dejavnostmi pri pouku tujega jezika, ki jih učenci najraje počnejo. Učenci visoko cenijo »trud učitelja, ko jim pripravi kaj zanimivega«. V dodatku anketnega vprašalnika so se učenci tretjega kroga do tega stališča opredelili s kar 3,76 na 4-stopenjski lestvici. V povprečju je tako otrokom najbolj všeč, ko se igrajo (82,9 %), ko delajo v skupini (68, 58 %), kadar pojejo (58 %), kadar poslušajo (55,2 %), kadar se pogovarjajo (54,83 %) in kadar plešejo (50, 95 %). Skoraj 3 % učencev 2. in 3. razreda pa je odgovorilo, da jim ni všeč nobena od navedenih dejavnosti. S starostjo povezan upad interesa iz 2. na 3. razred je opaziti na področju petja, plesanja in poslušanja, kjer je zaznana tudi statistično pomembna razlika. Graf 50: Najljubše dejavnosti pri pouku tujega jezika Zadovoljstvo glede izvajanja pouka tujega jezika smo želeli ugotoviti tudi pri starših, kar je prikazano v grafu 51. Povprečno 82,2 % staršev je zadovoljnih z izvajanjem pouka tujega jezika, 15,57 % je delno, 2,27 % pa ni zadovoljnih. Ker stališče staršev ostaja dokaj enako ne glede na to, ali otrok obiskuje šolo prvega ali tretjega kroga, ali imajo drugošolca ali tretješolca, predvidevamo, da bi bil rezultat približno enak tudi če bi anketo za starše ponovili še četrto leto. V nadaljevanju z grafom 52 prikazujemo stališče staršev drugošolcev tretjega kroga (to vprašanje smo v anketnem vprašalniku za starše zastavili le tretje leto spremljave) do primernosti začetka učenja drugega tujega jezika. Kar 45, 6 % jih je navedlo, da bi se drugi tuji jezik njihov otrok lahko začel učiti že v 4. razredu, 16,3 % jih meni, da je primernejši 7. razred, učenja drugega tujega jezika pa ne podpira le 15,3 % staršev. Graf 51: Zadovoljstvo z izvajanjem pouka TJ Graf 52: Časovna ustreznost za začetek učenja drugega tujega jezika 51 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Otroci so s tujim jezikom, ki se ga učijo v šoli, obdani tudi v domačem okolju (graf 53), saj jih v povprečju kar 36,53 % doma »pogosto ali vedno« gleda risanke na televiziji ali računalniku v angleškem oz. nemškem jeziku, 52,25 % jih to počne včasih, le 11,48 % otrok pa ne gleda risank v tujem jeziku. Rezultati se med seboj sicer ne razlikujejo bistveno, vseeno pa je opazno, da se gledanje risank v tujem jeziku s starostjo rahlo povečuje. Na spremljavah pouka prvega tujega jezika smo svetovalke posebno pozornost posvečale tudi opazovanju motivacije za učenje, ki jo je v razredu zagotavljal učitelj preko različnih pestrih didaktičnih pristopov, s svojim odnosom do učencev, aktualizacijo svojega poučevanja itd. Glede na primerjavo med vsemi šestimi opazovanji sklepamo, da motivaciji učitelji posvečajo zadostno pozornost – po navadi jo umestijo na začetek ure, čeprav bi bila zaradi kratkotrajne pozornosti otrok zelo dobrodošla tudi med samo uro – kot kratke aktivnosti za dvig pozornosti. Motivacija je bila na nekaterih urah bolj, na drugih manj osmišljena. V povprečju tako beležimo, da je bila v 77,83 % motivacija ustrezna, v 21,23 %, da je bila motivacija delno ustrezna, v le 1,43 % pa da je bila neustrezna, Graf 53: Pogostost gledanja risank v tujem jeziku doma Graf 54: Ustreznost motivacije 52 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 3.4 Četrti cilj: spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. Četrti cilj smo operacionalizirali z: - ocenami ravnateljev, - ocenami učiteljev in - ocenami opazovalcev o učnih težavah učencev s poudarkom na specifičnih učencih in/ali skupinah učencev. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za ravnatelje ter opazovalni list s spremljav pouka. Graf 55: Ocena usposobljenosti na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev Učitelji se ne počutijo dovolj usposobljene na področjih poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev. Ker nimamo primerjave za odgovore učiteljev, ki bi jih na to vprašanje podali ob koncu 2. razreda, imamo za isto skupino učiteljev (tj. učitelje 60 šol prvega kroga) odgovore samo na koncu 3. razreda, tj. iz šolskega leta 2015/16. Predvidevamo, da se rezultati med letoma 2014/15 in 2015/16 ne bi veliko razlikovali, saj gre za isto skupino učiteljev. Stanje je zaskrbljujoče, saj se učitelji tretjega kroga počutijo še bistveno manj usposobljene za področje poznavanja učnih težav učencev, kar s statistično značilno razliko nakazuje graf 55. V povprečju 35,33 % učiteljev ocenjuje, da se počutijo dovolj usposobljene na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev za vse skupine učencev. Kar 50,6 % se jih počuti neusposobljene, kar je zaskrbljujoče, 14, 1 % pa jih v nadaljevanju ankete navaja, za katere skupine učencev se počutijo dovolj usposobljene. Z anketnim vprašalnikom smo tudi poizvedovali, kakšno pomoč drugih strokovnjakov, ki bi jim lahko svetovali na področju dodatne podpore otrok s posebnimi potrebami, pravzaprav potrebujejo učitelji. Učitelji so v štirih letih spremljave v anketne vprašalnike zapisali (zapisano je po pogostosti pojavljanja zapisov), da bi potrebovali pomoč za učence »vseh tipov motenj«, z »vedenjskimi motnjami«, z »učnimi težavami«, z »disleksijo«, z »avtizmom«, z »ADHD«, s »težavami slušnega spektra«, z »motnjo pozornosti«, s »selektivnim mutizmom«, »Rome«, »migrante«, z »Aspergerjevim sindromom«, z »Williamovim sindromom«, »dolgotrajno bolne otroke«. V razgovorih z učitelji smo svetovalci večkrat zaznali stisko zaradi neustrezne strokovne podpore (specialne in socialno pedagoške), ki je sami učitelji marsikdaj niti ne znajo poiskati, zato taki otroci ostajajo v veliko breme učiteljem, ki nimajo zadostnega znanja, otroci pa ostajajo brez možnosti za svoj optimalni razvoj. Žal učitelji večkrat prezrejo priložnosti, ko bi izhajajoč iz močnih otrokovih področij in ustreznih prilagoditev tako v fizičnem, socialnem, kurikularnem ali didaktičnem učnem okolju zasledovali izboljšave v svojih poučevalnih praksah. Prav s tega vidika smo učiteljem v anketi vsa štiri leta zastavljali vprašanje, v katerem nas je zanimala vrsta in pogostost izvajanja prilagoditev, ki jih učitelji v svojih razredih že izvajajo. Izstopajo prilagoditve kurikularnega okolja. Učitelji so navajali: prilagoditve fizičnega učnega okolja – prilagoditve glede urejenosti, čistosti prostora, sedežnega reda (predvsem sedenje spredaj), svetlobe, akustike, barve sten in pohištva ter table. prilagoditev didaktičnega učnega okolja – prilagoditve, ki se navezujejo na učna pomagala oz. pripomočke, konkretni material, stenske plakate in ostale nazornejše ponazoritve – primeri navedb: slikovna podpora, povečane črke, prilagojena 53 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ barva papirja oz. podlage, fotokopiranje zapiskov, ponazoritve & modeli, uporaba materiala, delovni listi v elektronski obliki, FM sistem, prilagojena pisava, učenje z didaktičnimi pripomočki. prilagoditev kurikularnega učnega okolja – prilagoditve pouka in aktivnosti učencem, prilagojena poučevalna praksa in strategije motiviranja učencev – primeri navedb: d odatna razlaga, podaljšan čas pisanja ocenjevanja znanja, preverjanje razumevanja navodil, individualna pomoč, menjavanje aktivnosti, da otroci sedijo krajši čas, prilagojeno ocenjevanje (izven razreda), prilagoditve vsebin, prilagoditev tempa, multisenzorno poučevanje, dodatna vprašanja, lažje naloge, prilagojen način in zahtevnost ocenjevanja, dejavnosti gibanja, igralne dejavnosti, podpora in pomoč (pri zapisovanju, pri izgovorjavi, pri razumevanju), lažje jezikovne strukture, krajša navodila, lažja besedila, manj domačih nalog, napovedano ustno ocenjevanje, ponavljane besed, prilagojen način poučevanja in zahtevnosti, slovenski prevod, učenje učnih strategij, zapis namesto govora, vizualna sporočila. prilagoditev socialnega učnega okolja – prilagoditve in oblike pomoči, ki izhajajo iz medvrstniških odnosov, odnosov med učenci in učitelji, učenci in strokovnimi službami, odnosi med učitelji in strokovnimi službami, razredno in šolsko kulturo ter klimo med učitelji in starši – primeri navedb: pomoč sošolcev iz oddelka, branje v skupinah, pomoč specialnega pedagoga, očesni stik, osebni stik, iskanje in poudarjanje močnih področij, delo v skupinah itd. V anketi za ravnatelje smo povpraševali, kolikšen delež predstavljajo učenci 2. in 3. razreda njihovih šol, ki imajo odločbo ali izvirni delovni projekt pomoči. Rezultati so pokazali, da je v dobri petini razredov po en učenec z odločbo o usmeritvi, v dobri osmini primerov sta po dva učenca, v naslednji osmini po trije učenci, v devetini razredov po štirje učenci itd. Kar nekaj pa je bilo tudi primerov, ko so ravnatelji navajali, da imajo v posameznem drugem oz. tretjem razredu tudi po 7, 8, 11 in celo 12 učencev z odločbo. Dva ravnatelja pa sta celo navedla, da imajo v 3. razredu kar 19 učencev z odločbo o usmeritvi. Ob opazovanju pouka smo svetovalke definitivno zaznale velike stiske učiteljev, ki so v številčnih razredih poskušali s pestrimi didaktičnimi pristopi ter različnimi oblikami in metodami dela narediti pouk zanimiv, dinamičen in učinkovit. Žal je to v mnogih razredih dejansko nemogoče, še posebej, če so v razredu otroci s težjimi oblikami motenj avtističnega spektra. Med vprašanimi učitelji je srečevanje z različnimi oblikami motenj avtističnega spektra soočenih kar okrog 10 % anketiranih učiteljev. Graf 56: Ustreznost diferenciacije Svetovalke smo pouk spremljale tudi z vidika prisotnosti diferenciacije (graf 56). Pozorne smo bile na učiteljevo upoštevanje sposobnosti, interesov in predznanja učencev. V petini primerov (20,22 %) je bila diferenciacija zaznana, v dobri tretjini (34,92 %) je bila delno opažena, v slabi polovici (44,88 %) primerov pa je bila povsem odsotna. Ugotavljamo, da je bilo največ diferenciacije zaznati ob jesenskih opazovanjih pouka (t. j. 1. in 3. opazovanje) v 2. in 3. razredu prvega kroga. Prav tako je bila popolna odsotnost diferenciacije v največ primerih zaznana prav v šolah tretjega kroga. Rezultati kažejo, da je diferenciacija redka in da zanjo ostaja veliko prezrtih priložnosti. O pogostosti izvajanja diferenciacije in individualizacije (graf 57) smo s pomočjo štiristopenjske lestvice: 1 – nikoli, 2 – občasno, 3 – pogosto, 4 – vedno v anketnem vprašalniku povprašali tudi učitelje v anketi. Povprečna ocena pokaže, da učitelji v najmanjši meri diferencirajo »učno okolje« (npr. sprememba/prostora izvajanja pouka) (2,06), »domače naloge« (2,25), »učne vsebine« (2,42) in »učne materiale« (2,52). Rezultati kažejo, da učitelji v največji meri diferencirajo »količino pomoči« (3,3), »učni tempo« (3,09), preverjanje in ocenjevanj (3,02) in »učne strategije« (2,88). 54 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Graf 57: Ocena pogostosti individualizacije in diferenciacije dela glede na zmožnosti in druge posebnosti otrok 55 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 4. SKLEPI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 4.1 Temeljne ugotovitve in bistveni predlogi izboljšav S končnim poročilom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole zaključujemo istoimensko nalogo in ciklom štirih letnih poročil pristavljamo še zaključni sklep. Nalogo smo zasledovali v okviru štirih ciljev: spremljanja izvedbenih vidikov ter izvedbenih posebnosti, vrednotenja doseganja standardov znanja in spremljanja napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti, spremljanja motivacije in odnosa učencev in učiteljev za učenje jezika ter mnenja in opažanja staršev, spremljanja posameznih specifičnih skupin učencev s poudarkom na obremenjenosti in učenem napredku. Z anketiranjem ravnateljev in učiteljev smo med drugim ugotavljali organizacijske vidike, ki po njihovih besedah ne povzročajo več večjih težav v urniškem delu, večja težava pa nastaja pri zagotavljanju ustreznega kadra, ki je tudi formalno usposobljen za zgodnje poučevanje tujega jezika v 1. VIO. Predlagamo ustrezen premislek znotraj univerz zahodnega dela Slovenije, da razpiše ustrezne programe dokvalifikacij za poučevanje v 1. VIO (tako za učitelje razrednega pouka kot učitelje tujih jezikov) in ustrezno podporo mladim učiteljem z ustrezno izobrazbo kot iskalcem prve zaposlitve (s še neopravljenim strokovnim izpitom). Nov programski element zahteva od šol več timskega sodelovanja, ki ga žal na mnogih šolah ne izpeljejo v zadostni meri. Težava se kaže tudi v vertikalnem povezovanju z drugimi učitelji jezikov na šoli, zato se veliko učiteljev tujega jezika v 1. VIO raje poveže z učitelji na enakih delovnih mestih na drugih šolah. Predlagamo načrtno povezovanje učiteljev znotraj mentorskih središč ob ustrezni sprotni podpori ZRSŠ kot je potekalo v času trajanja naloge Uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ. Ravnatelji izkazujejo dobro poznavanje specifike poučevanja in učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu. Izvedbo pouka tujega jezika spremljajo na lastno oz. pobudo ZRSŠ, žal pa marsikje pred hospitacijami dajejo prednost spremljanju pedagoške dokumentacije. Predlagamo še nadaljnje strokovno podpiranje ravnateljev v okviru območnih enot ZRSŠ z namenom podpore dobrega pedagoškega vodenja na področju tujejezikovne politike na šolah. Večina spremljav pouka je potekala v učilnicah matičnih razredov, zelo redko imajo učitelji za pouk tujega jezika svoje učilnice. Ureditev klopi v matičnih učilnicah je bila večinoma postavljena za namene frontalnega pouka, zato so učitelji tujega jezika mnogo težje izpeljali gibalne in plesne aktivnosti. Predlagamo, da šole, kjer je le mogoče, poskrbijo za ureditev samostojnih učilnic za zgodnje učenje tujega jezika, saj na ta način lahko zagotovijo didaktično veliko bolj pester pouk in učilnice, ki bodo nudile dovolj prostora za gibalne aktivnosti (npr. klopi postavljene za skupinsko delo in ob stenah učilnice). Samoocena učiteljev glede usposobljenosti na določenih področjih ali upoštevanja določenih elementov pri pouku ne odraža vedno tudi realne situacije, ki smo jo zaznali na spremljavah pouka. Tako npr. izražajo visoko stopnjo usposobljenosti za izvajanje medkulturnosti in medpredmetnosti, ki pa je med samimi urami ni zaznati v taki meri. Element medpredmetnosti smo tako na marsikateri spremljavi zaznali, kot »na silo« uveden in v t. i. jezikovni praznini (tudi zaradi prisotnosti ZRSŠ opazovalk), ker ni imel prave povezave s tujejezikovnimi cilji. Prav to področje ostaja še posebej problematično zaradi premajhnega povezovanja učiteljev tujega jezika in matičnimi učitelji – najpogosteje teče le na ravni vsebin, ne pa tudi na ravni konceptualnih znanj. Ugotavljamo, 56 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ da ostaja to področje kompetenc učitelja tujega jezika »nepokrito«, saj so le-te še posebej specifične prav zaradi multidisciplinarnosti tega področja (npr. medpredmetnost). Tudi medkulturnost je bila najpogosteje prezrto področje na naših spremljavah pouka. Marsikateri učitelj jo žal razume le kot priložnost informiranja o praznikih v deželi ciljnega jezika in ne kot splošni cilj učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu: razvijanje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje. Predlagamo, da se ta področja še naprej razvijajo v okviru ustreznih usposabljanj za učitelje. Tako starši kot učitelji dokaj visoko ocenjujejo motiviranost otrok za učenje tujega jezika, kljub temu pa so jo otroci v anketnem vprašalniku izrazili v še večji meri kot odrasli. Večina staršev meni, da bi se otroci lahko drugi tuji jezik začeli učiti v 4. razredu ali že celo prej. Predlagamo strokoven razmislek o ustreznosti uvedbe obveznega 2. tujega jezika tri leta po začetku uvedenega prvega tujega jezika – torej v 4. razred. Same spremljave pouka so žal pokazale nizko stopnjo diferenciacije in individualizacije ter vključevanje posebnih pristopov za delo z otroki s posebnimi potrebami in učnimi težavami. Spregledane so bile priložnosti za ustrezno vključevanje otrok, ki znajo več (npr. nadarjenih učencev, učencev, katerih materinščina je angleščina oz. nemščina). Spremljanje in dokumentiranje napredka učencev v povezavi s formativnim spremljanjem je tudi po besedah učiteljev element, za katerega se še ne počutijo dovolj usposobljene. Žal šole mnogokrat spregledajo pomembnost sprotnega informiranja staršev o drugačni paradigmi poučevanja ali obveščanja o otrokovem napredku s strani učitelja, ki otroka poučuje tuji jezik, zato starši uspešnost otroka višje ocenijo šele, ko je ta številčno ocenjen (t. j. v tretjem razredu). Tudi otroci sami svojo uspešnost v 3. razredu ocenjujejo višje kot v drugem, ko imajo še opisne ocene. Kljub spodbudni informacij, ki smo jo pridobili, da številčne ocene ne vplivajo negativno na oceno uspešnosti, predlagamo da učitelji posredujejo bolj sistematično in razumljivo informacijo o otrokovem napredku (tako otrokom kot staršem) še ko je ta opisno ocenjen – pri tem naj izhajajo iz elementov formativnega spremljanja. Učitelji skladno z učnim načrtom kot najbolj uresničljive vzpostavljajo naslednjih deset standardov znanja: 1. razume pogosto rabljena in z gestami in mimiko podprta navodila za delo v razredu (poslušanje in slušno razumevanje), 2. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (poslušanje in slušno razumevanje),, 3. poimenuje konkretni svet okoli sebe, v neposredni okolici, na slikah itd. (govorno sporočanje in sporazumevanje), 4. se sporazumeva po vzorcih (govorno sporočanje in sporazumevanje), 5. razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti v govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor (poslušanje in slušno razumevanje), 6. razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (branje in bralno razumevanje), 7. poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja (govorno sporočanje in sporazumevanje), 8. izlušči glavno temo slušnega besedila (poslušanje in slušno razumevanje), 9. pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresniči svoje interes (govorno sporočanje in sporazumevanje), 10. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih tem (branje in bralno razumevanje). 57 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ Učenci ponekod kljub neusklajenosti z učnim načrtom uporabljajo delovne zvezke za tuji jezik ali pa imajo zvezke polepljene s številnimi učnimi listi, ki ne odslikavajo jezikovnih ciljev, temveč preslikavanje besed, barvanje itd. Na spremljavah pouka je bila opazna zelo majhna uporaba avtentičnih gradiv, lutk, igračk in zanimivih didaktičnih pripomočkov, prevladovale so slikovne kartice iz učbeniških kompletov (t. i. flashcards) in uporaba prezentacij s pomočjo IKT tehnologije. Na spremljavah je bila tudi sicer zaznana premalo kritična in prepogosta uporaba IKT (interaktivne table za namene didaktičnih iger, neustrezni zvočni posnetki (prehitra in slaba izgovorjava), ogledi videoposnetkov …). Marsikdaj je imel ogled risanke vzgojni namen (nagrajevanje) in ni bil neposredno povezan z uresničevanjem jezikovnih ciljev. Predlagamo, da se učitelji pri svojem delu upoštevajoč drugačno paradigmo zgodnjega poučevanja tujih jezikov v največji možni meri potrudijo za didaktično pester in razgiban pouk z minimalno uporabo »papirja in svinčnika«. Pouk naj temelji na igri, gibalnih aktivnostih, konkretnem prikazovanju, petju in ritmiziranju, socialni interakciji v tujem jeziku … Po IKT tehnologiji naj posegajo osmišljeno in naj ne nadomesti konkretnega rokovanja s predmeti, interakcije in »žive učiteljeve besede« v tujem jeziku. Na spremljavah je večinoma prevladovala frontalna oblika pouka, druge oblike dela (skupinsko, v dvojicah) so bile prisotne v največ polovici šolske ure, kar je razumljivo, saj morajo biti otroci v tej starosti deležni še velikega jezikovnega vnosa s strani učitelja kot glavnega jezikovnega modela. Predlagamo, da se kljub temu skupinske oblike dela načrtno razvija, saj ob slabo zasnovanem skupinskem delu učenci prehitro preklopijo v materinščino, ure pa lahko postanejo manj intenzivne in učinkovite. Motivacija je bila na večini opazovanih ur dobro in smiselno vpeta v začetek učne ure – kot uvodna motivacija, žal pa je bila potreba (npr. dolgočasenje otrok zaradi ponavljanja besed) po vmesni motivaciji med samo uro mnogokrat prezrta. Predlagamo, da učitelji pri izbiri vsebin izhajajo iz otrok (načelo otrokovega interesnega sveta), skupaj z otroki naj postavljajo namene učenja in definirajo kriterije uspešnosti. Prav tako naj pri načrtovanju pouka izhajajo iz povratne informacije, ki jo pridobijo od učencev. Pomembno je tudi, da motivacija ni prisotna samo ob začetku ure, temveč, da jo učitelj ustrezno uporablja med samo uro glede na odzive otrok (glede na njihovo odzivnost, utrujenost itd.). Učitelji so kompetentno uporabljali tuji jezik v interakciji z učenci. Prevajanja v slovenščino je bilo vsako leto manj, uporaba slovenščine je bila vedno bolj osmišljena. Ponekod pa je bil žal edini besedni odziv otrok v tujem jeziku le v obliki skupinskega ponavljanja oz. odmeva, v t. i. »zboru«, zato učitelji niso mogli ustrezno zaznati in se odzvati na jezikovne napake učencev (npr. napačno izgovarjanje določenih glasov). Nekateri učitelji so že od drugega razreda učence spodbujali k interakciji v tujem jeziku – prav v teh razredih je bila še posebej v tretjem razredu opazna velika razlika v primerjavi z razredi, kjer so učitelji še v tretjem razredu dopuščali odzive v slovenščini ali celo na neverbalen način. Predlagamo, da ure tujega jezika potekajo v čimbolj intenzivni tujejezikovni kopeli in obojestranski interakciji v tujem jeziku. S tem namenom je dobro učence spodbujati k odzivu v tujem jeziku že od samega začetka vendar ob zavedanju, da ne prihaja do nepotrebnih stisk ali pretežkih jezikovnih zahtev, kar lahko dolgoročno vodi v odpor do učenja tujega jezika pri otrocih. Med poukom izstopa pomanjkanje pristopov za spodbujanje višjih ravni mišljenja in pristopov, ki ne bi temeljili samo na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Zagotovo v tej starosti otroci potrebujejo določeno mero reproduktivnih aktivnosti (npr. ponavljanje) in veliko jezikovnega vnosa (učitelj kot glavni jezikovni 58 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ model), vendar predlagamo aktivnosti, ki lahko že zelo zgodaj začnejo tuji jezik graditi tudi v funkciji razmišljanja. Opazovane dejavnosti, ki smo jih videli na spremljavah pouka, so bile sicer raznolike, zanimive, žal pa niso bile vedno zasnovane v skladu s cilji sistematičnega izgrajevanja tujega jezika (npr. fonološko uzaveščanje). Predlagamo, da učitelji posvetijo več poudarka fonološkemu uzaveščanju (izgovorjavi, ritmu in intonaciji …) in ustreznem spremljanju učenčevega napredka skladno z elementi formativnega spremljanja. Učitelji se ne čutijo dovolj kompetentne za upoštevanje specifik posameznih otrok, ki jih poučujejo (npr. učne težave, socialno-vedenjski problemi, učenci z odločbami) in za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri pouku. Predlagamo dodatna usposabljanja za učitelje z vidika podpore pridobivanja potrebnih specialno-pedagoških znanj, ki jih potrebujejo pri svojem poučevanju. Prepričani smo, da ob nadaljevanju zastavljenega koncepta uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu ter upoštevajoč Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014) Zavod Republike Slovenije za šolstvo s svojimi svetovalci uspešno zaznava največje primanjkljaje zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov in v skladu s temi opažanji ter nudi zadostno strokovno podporo za učitelje tujih jezikov po slovenskih osnovnih šolah v obliki usposabljanj, spremljav pouka ter svetovalnih storitev. 59 Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, ZRSŠ 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH Poročilo o porabljenih finančnih sredstvih za obdobje trajanja naloge – od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2018 Konto Naziv konta š. l. 2014/15 š. l. 2015/16 š. l. 2016/17 Š. l. 2017/18 skupaj 133,90 19,53 0 0 460000 Pisarniški material in storitve 153,43 247,43 108,00 9,00 13,50 377,93 461009 Izdatki za reprezentanco Hrana, storitve menz in 572,91 594,34 74,00 0 1241,25 461010 restavracij 912,60 793,34 219,60 97,60 2023,14 461012 Druge storitve 3.622,46 176,8 11,88 4,59 3.815,73 461013 Stroški fotokopiranja Dnevnice za službena potovanja v 379,23 434,456 813,686 461400 državi 3.139,90 2.391,19 8.076,45 5.893,31 19.500,85 461402 Stroški prevoza v državi 1.042,69 2.316,15 2.661,92 0 6.020,76 461801 Plačila avtorskih honorarjev 5.521,57 0 0 0 5.521,57 461802 Plačila po podjemnih pogodbah 0 0 868,15 640,99 1.509,14 461803 Stroški študentskega servisa Stroški konferenc, seminarjev in 197,47 3.399,37 0 0 3.596,84 461900 simpozijev Hotelske in restavracijske storitve 0 2.145,21 0 0 2.145,21 461401 v državi Najemnine in zakupnine za druge 658,80 0 0 0 658,80 461603 objekte 0 2.461,43 961,64 2.011,82 5.434,89 4664003 Povečan obseg dela Prispevek za pokojninsko in 0 217,83 0 0 217,83 464101 invalidsko zavarovanje Prispevek za obvezno zdravstveno 0 161,47 0 0 161,47 464102 zavarovanje Prispevek za poškodbe pri delu in 0 13,5 0 0 13,50 464103 poklicne bolezni 0 1,48 0 0 1,48 464104 Prispevek za zaposlovanje 0 2,45 0 0 2,45 464105 Prispevek za porodniško varstvo Skupaj 21.365,51 18.738,67 7.946,09 5.159,69 53.209,96 60