Leto V.
V Gelji, dne 25. decembra 1895. L
Štev. 36.
Izhaja 6., 16. in 26. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvi: in sicer frankirano. — KoJcopial ae ne vračajo. — b inserate se plačuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr. HaroSnina naj M poSilja: Upravništru »Domovine" v Celji.
Vabilo na naročbo.
Slovenski Štajer je v&ekako mnogo pripomogel za duševni in politični preporod slovenskega naroda. Nekdaj se je zlasti v Mariboru osre-dotočevalo duševno življenje štajerskih Slovencev. Ondu se je osnoval „Slovenski Narod" in zbiral okrog sebe najboljše slovenske može tedanjega časa. Ko se je „Slovenski Narod" preselil v Ljubljano, je Maribor dobil drug slovenski politični list. Vzlic temu pa moramo priznati, da je Maribor dokaj stesnil pomen za štajersko Slovenstvo. Ondu ni več nekdanjega živahnega narodnega življenja, kot je bilo nekdaj, reč je nekako otrpnila.
Duševno središče štajerskih Slovencev je prešlo od Drave v Celje ob Savinji. Tukaj imata tudi prva južnoštajerska denarna zavoda svoj BBi\«'i; 'MUlijTčafTdeluje tudi več narodnih društev in tu je zbran*, precej odličnega narodnega raž-- -Jsnaafff'Uaijredek ,Slp,vea.°tya v fVji. najbolje dokazuje jasen strah naših nahrbtnikov, da to mesto zgubi mejcarodni značaj. Celje je tudi že zaradi tega nekako središč^ slovenskega Štajerja, ker se ondu nahaja okrožno sodišče in notarska zbornica za ta del dežele.
Da tako, za slovenski razvoj važno mesto, več ni moglo ostati brez vsacega slovenskega lista, je naravno in zategadel seje osnovala ^Domovina". V to je bilo treba mnogo žrtev, a tega se ni ustrašilo niti uredništvo, ne založništvo. Z odločnostjo in požrtvovalnostjo se je poprijelo dela in list je napredoval. Postajal je vedno raznovrstneji po veljavi in večji po svojem okrogu. Sprva je izhajal le dvakrat v mesecu, zadnja leta pa trikrat mesečno.
LISTEK. =
Popotni spomini.
Govorila pri zborovanju »Učiteljskega društva za celjski in laški okraj" dne 14. julija 1895, Melanija Sittig, učiteljica v Trbovljah.
-i- ■■
Prečastiti tovariši in tovarišice.
Čitali ste morda v oni znani stalni rubriki naših pedagogiških listov, da mi je-bila podeljena za preteklo šolsko leto služba na avstr. ogr. šoli v Carigradu. Druzega septembra leta 1893. zapustila sem Trst, ter stopila na krov parobroda »Minerva". Vožnje, ki je bila jako prijetna, kajti imeli smo večinoma krasno jesensko vreme, vam žalibog ne morem popisati natančno; obširna ta tvarina se pač ne da spraviti v ozki okvir, kratkega, komaj polurnega predavanja. S posebnim veseljem se spominjam še vedno one krasne, pristno italijanske noči — in o krasoti južnih noči prebivalci meglenega severa pač nimamo nikacega pojma — ko se je a Minerva" usidrala pred luko mesta Brindisi. Prebivalci so obhajali očividno kako morsko veselico in sijajno ia,zsvetljeno pristanišče iz katerega je izkipelo vsak trenutek neštevilno razno-bojnih, iskrečih raket, nudilo je nam strmečim j popotnikom v istini nenavaden pogled nepopisne, j čarobne krasote. — Radi kvarantene (v severnih '
Slišale so se želje od raznih krajev, da bi se list premenil v tednik, kajti potem bi našemu ljudstvu prinašal berila za "VSaKo nedeljo. Mi bi bili gotovo radi izpolnili želje svojih naročnikov, a to je združeno z raznimi težavami. List, ki bi izhajal vsak teden, mora biti kolekovan, kar stane za vsacega naročnika 52 kr. na leto, poleg tega se pa povečavajo še stroški za uredništvo, tisk, razpošiljanje in poštnino. Vendar smo se odločili letos poskusiti, s tednikom. „Domovina" bode od novega leta naprej izhajala vsaki petek, tako, da jo bodo imeli vsi naročniki do nedelje v rokah.
Seveda moramo nekoliko povišati ceno listu in bode odslej veljal za' celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Povišanje cene ne bode znatno, a zato bode pa list prinašal tudi vafLin muogovrstnejšega berila.
novih pridobe. 5». vsttfr naroV. ik Drjdobi le jed-nega se 'šteVilo naročnikov podvoji in mogoče
bode nam kaj več storiti za list.
Ker bode list potreboval več gradiva, obračamo se do svojih dosedanjih g. sodelavcev in prijateljev, da nam v bodoče ne odreko podpore. Posebno naj nam hitro sporočajo, kar po dopisnicah, katere pošljemo vsim onim, ki žele poročati, kaj je novega po naši domovini. List je le potem zanimiv, če prinaša hitro in mnogo, mnogo novic. Zato so uredniku potrebni dopisovalci iz vseh krajev. Stroške za dopisovanje bodemo radi gospodom dopisnikom povrnili.
Potreba povekšanja slovenskega lista v Celji je pa zlasti v sedanjem času velika. Naša narodnost na Štajerskem še davno ni povse utr-
provincijah našega cesarstva je razsajala baje kolera) nam je bilo prepovedano stopiti iz ladje. Nikjer nisem obžalovala te pfepovedi tako zelo, ko v slavnoznani luki Pirej. Pirej je dandanes veliko, jako živahno mesto z lepimi, elegantnimi poslopji in z velikanskim prometom. Atiška ravan je popolnoma gola — pravo kamenito morje, ki pogreša vsakterega rastlinskega kinča — in vendar preseneti človeka prirodna lepota teh zgodovinsko tako važnih pokrajin. V ozadji se vzdiguje v jako slikovitem položaji mesto Atene in pa staroslavna Akropola, stožcu podoben popolnoma gol grič, na katerem se z daljnogledom razločujejo prav dobro ostanki nekdanje grške slave in umetnosti. — A vse prirodne lepote, ki jih je zrl, vsi zanimivi dogodki zginejo človeku iz spomina, ko se bliža luki carigradski. Prihod v Carigrad je v istini nepopisne lepote in ni ga morda človeškega srca, tako okamnelga, da bi ga ne očarala ta divna krasota. Popotniki-pisa-telji vseh narodov opisujejo z živimi, z gorečimi besedami neizrečno lepo lego stolice turške. Fracoski pisatelj Chatanbriand trdi, da je pogled na Carigrad sploh najlepši, kar se jih človeku ponuja na svetu in prav tiste misli je Lord By-ron, ki je obhodil vso Evropo in najlepše dežele azijske. Glejte, gospoda moja, jaz sem to, kar imenuje Nemec „eine Naturschwarmerin"; vže pred svojim izletom v Carigrad so mi bile znane
j jena. Nasprotniki slovenskega nar.oda še nikdar niso bili tako nestrpni, kakor so sedaj. Osnova dvojezične gimnazije v Celji jih je grozno razburila. Zbirajo sedaj vse svoje moči proti nam. Ne le južnoštajerski Nemci in nemškutarji, temveč tudi gornještajerski Nemci z vsemi silami delujejo proti nam. Zato pa moramo mi vedno buditi slovenski narod na odpor, razširjati narodno zavest do zadnje slovenske vasi. Važno nalogo pri tem pa ima baš časopisje.
Slovenski deželni poslanci nastopili so prisiljeni po izzivanju štajerskih Nemcev, pot vzdržne politike. Ne ve se, kdaj bode mogoče jim zopet povrniti se v deželni zbor v Gradec. Ker torej nimamo zastopnikov v deželnem zboru, ki bi našim nasprotnikom s svojimi govori klicali v zbornici naše težnje in zalezovali njih kri-vičnost, je to dolžno storiti časopisje, da svet igffi kiito„lrrir;riP ji? na™ na Štajerskem gode.
Prihodnje tttrj b ida za 'Si) vence velicega pomena.. Dvomiti u,. !'J' bode vlada skušala Slovence spraviti v deželni zbor. To bode pa mcK goče samo, ako nam Slovencem <M kako jamstvo, da se nas ne bode tako žalilo, kakor se je do sedaj v deželnem zboru, in se nam omogoči na rodni razvoj, tako, da ne bodemo v vsem odvisni od Nemcev. Ker pa več ljudij več vidi in več ve, je dobro, da se že poprej dobro prevdari, pod kakimi pogoji bi Slovenci šli v deželni zbor. Zato je pa potrebno, da se poprej stvar vsestransko razpravlja in za to pa lahko služi časopisje, kjer se vsa stvar poprej lahko vsestransko obdeluje, da bodo naši narodni zastopniki imeli navod, kako jim je postopati.
Češkonemška sprava se je bila popolnoma ponesrečila, mnogo je tem bilo kri'rs to, da še je
natančno ali površno malone vse avstrijske pro-vincije; videla sem torej že obilo krasnih prirod-nih prizorov, a še vselej sem našla besedo, da sem primerno izrazila svoja čuvstva, svoje veselje ali strmenje. A v pričo staroslavnega Bizanca pošla mi je beseda in molče sem zrla v ta velikanski svetozor, ki spominja človeka po svojej čarobnej lepoti domišljenih pravljic iz „ Tisoč in jedna noč". Ko bi me bil kak hudomušen sopotnik vprašal v tistem trenotku, „ Gospica, kaj pa gledate prav za prav?" gotovo bi bila odgovorila odkritosrčno:' „Ne vem!" Človek le čuti naravni nagon, da je, rekla bi po kaki čarodejni sili prestavljen v nov, popolnoma drugačen in neznan svet in dvomno se vpraša: „Je-li istina ta prečudna krasota, ki te obdaja, ali so to le sanje razgrete domišlije, sanje, ti že prihodnji trenotek razpadejo v nič?"
Besede, s katerimi smo navajeni opisovati naša večinoma tako dolgočasna moderna mesta pač ne zadostujejo, da bi vam ž njimi slikala podobo, ki še nuja zavidanja vrednemu zemljanu; kateri se stoječ' na krovu svojega parobroda, bliža toliko opevanej stolici turški, a vendar hočem podpirati domišlijo vašo s kratkim popisom divne te lege. Predstavite si tedaj Bospor, ono morsko ožino, široko k večjemu kaka dva km., ki veže Marmarško in Črno morje in ki loči Evropo od Azije. Priaedši iz Marmarskega morja
v prihodnje več plačevati, ko so do sedaj plačevali k skupnim državnim potrebam. Kajti Ogri so v dobi dualizma obogateli, drugo cesarstvo je obožalo. Ogri laže in boljše svoje pridelke prodajajo, ko mi. Naše vino, naše zrnje, naše svinje in živina ne gredo v denar, ker nam škoduje na dobro Ogrom večinoma skoz Reko dovažano italijansko vino, ogrsko žito in ogrska živina.
Glede razmerja slovenskih državnih poslancev med seboj je bila sprejeta od g. dr. Rosina iz Ljutomera nasvetovana resolucija, da naj vsi slovenski državni polanci postopajo skupno za koristi našega naroda in naj porabijo svoj upliv v to, da bodo poslovali državni uradi, posebno tudi politične oblasti (okrajna glavarstva) tako, da jim bode mogoče zaupati.
G. profesor in državni poslanec Robič je poročal, da iznaša društven imetek 56 gld. 28 kr. Ta se je s pobiranjem udnine med zborovanjem pomnožil za 41 gl. in iznašal torej potem 96 gl. 28 kr.
Sklenilo se je pobirati udnino po poverjenikih in poštnohranilničnih položnicah, kakor so priporočali gg. D. Hribar dr. Pipuš ter dr. J. Dečko.
Za glasila društvu so se določili časopisi, »Slovenski Gospodar" in »Siidsteierische Post" v Mariboru ter ^smovina" v Celju.
Novi odbor društvu se je izvolil tako-le: predsednik, preč. g. dr. Gregorec, državni poslanec; odborniki: preč. gg. kanonika dr. Križanič in dr. Mlakar, potem gg. dr. Radey, prof. Robič, dr. Glančnik, vsi v Mariboru, dr. Jurtela v Šmarji pri Jelšah, dr. Sernec, dr. Dečko in Dragotin Hribar v Celji; namestniki: gg. F. Korošec in dr. J. Glaser v Mariboru, notar L. Baš v Celji.
Pri konstituiranji odbora je bil izbran podpredsednikom g. dr. Radey, blagajnikom g. prof. in poslanec Robič, tajnikom pa Dragotin Hribar v Celji.
Po nasvetu g. dra. Jurtela izrekla se je zahvala slovenskim časnikom za branitev naših pravic. Gg. L. Baš in dr. Pipuš sta prosila dru-
štvenike, naj se vsak v svojem delokrogu poteguje za dejansko izvrševanje ravnopravnosti pri uradih, da se odpravi postopanje nekaterih državnih uradnikov, 3^ "ne "smatrajo pripadnosti k slovenski političnonarodni stranki ravno tako upravičene kakor glede nemške stranke.
Proti koncu je preč. g. kanonik dr. Mlakar naglaševal, da se je pri zborovanju in političnem delovanju Slovencev na Štajerskem doseglo in vzdigavalo sporazumljenje na vse strani, torej bodimo tudi zanaprej složni proti vladi, složni med seboj. Živahna pohvala je sledila lepemu govoru.
Potem je g. kanonik in poslanec dr. Gregorec zaključil zborovanje in društvo je na njegov poziv presvetlemu cesarju zaklicalo navdušeno trikrat „živio!" v zahvalo za odobrenje zakonov, ki Slovencem dovoljujejo politično delovanje v svoj prospeh in blagostan.
Nov poselski red za Štajersko.
List za aro (likuf).
Ni je menda naprave na svetu, ki ne bi imela kake pomanjkljivosti. V največjej meri pa moremo to trditi b zakonih, kateri četudi vsestranski premišljeno skovani, vender v obče svojega namena ne dosežejo. Tu se najbolj kaže, kolika razlika je med načrtom in njega izvršen-jem, med pisanim zakonom in njega upljivom v javnem življenju.
V mislih imam lani v deželnem zboru skovani zakon, kot nekak dodatek družinskega zakona, (oziroma poselskemu redu od 17. svečana 1885.), namreč naprava, da mora posel, ki sprejme ponudbo za službo, ob enem, ko sprejme nada-vek, oddati gospodarju list za aro. Ta zakon ima hvalevreden namen, varovati kmeta in gospodarja pred nezvestimi in spridenimi posli, kar je žalibog dandanes že splošna potreba. Koj z malim vzrokom ti tak posel pretrga pogodbo s kmetom in to še najraje takrat, kadar ga kmet najbolj potrebuje. In ob času najemanja poslov nekateri kar mešetarijo z nadavki ali arami. Temu v okom priti namenil je deželni zbor z imenovano napravo, pa — kakor skušnja kaže, — delo se ni posrečilo.
Vzrok je dejtsvo, da je pri nas sedaj vse premalo delavcev, da se kmetje kar pulijo zanje. Vsled tega so posli postali jako ošabni, da jih je težko pogoditi. Vedno jim treba plačo zvikše-vati, tako, da je ta cena že skrajno napeta, marsikteri kmet ob slabih letinah po pravici lahko toži, da dela in trudi, in skrbi le za — posle, kajti ti če ne zapravljajo, shranijo ob sklepu leta lep denar, med tem ko se je kmet navrh še zadolžil. Zraven obilne plače mora pa kmet še lepo prositi, dostikrat napajati in obdarovati po$la, predno mu obljubi, da je voljan iti k njemu v "službo. Ko že vse to opravi kmet, potem pa po novem zakonu zahteva od posla nadevni list, ali »list za aro". Tega pri nas še polovica poslov neče dati '	• imaJ° zato
važne vzroke. 1. Se poštenem 1 za malo zdi, da se kmet' ne žaiese kakor prej, ua njegovo obljubo, na „mož besedo", temuč hoče kakor gospoda imeti vse »črno na-belem". Tega ponosa bi mu ne zamerili, da bi ostalo samo pri tem. Ali za tem izgovorom tiči mnogo goljufije, v katere je takšne »bistre glavice" napeljal sam imenovani zakon. 2. Če namreč kmet proti temu vse eno da nadavek, ve posel, da mu ga ne more brez lastne škode iztožiti, ker se zakon glasi doslovno: Zadatje brez izročitve nadevnega lista nima veljave ter sta za tak slučaj kazniva gospodar in posel (§ 35.)
Izgubljen je toraj nadavek, čemu še navrh kazen gospodarju? vprašamo kmetje. V vsakem slučaju je na tem božjem svetu kaznovan tisti, kdor je kriv, tedaj pa je izjema na veliko
sklepalo le mej malobrojnimi osebami pri tajnih posvetovanjih in sijajnih banketih. Pozabilo se je bilo, da ima narod češki tudi pri tem nekaj besede. Ko je stvar prišla v javnost, se je pa uprl narod in vse delo se je razdrlo. Ko bi se pa bila stvar poprej v javnosti razpravljala, bi pa sprava, ako bi se bila sklenila, bila imela trajno podlago in bi ne bila ostala le v zapisnikih. Ravno tako je pa potrebno, da se tudi pogoji, pod katerimi je na Štajerskem mogoče spravo z Nemci, poprej dobro pretresejo in se sliši več mnenj.
Kakor do sedaj bode »Domovina" tudi v bodoče bavila se z različnimi gospodarskimi in političnimi vprašanji, ker narodnogospodarski napredek je v tesni zvezi s političnim. To bode tudi potrebno, kajti pričakovati je, da se bodo naši postavodajni zastopi pečali še letos z različnimi gospodarskimi vprašanji. Da morejo pa narodni zastopniki pri takih prilikah zastopati potrebe in želje prebivalstva, je potrebno, da jih poznajo. Časopisje pa je najbolje sredstvo, da se v njem razkrivajo razumenja.
Časopisje je velike važnosti za duševno vzgojo in napredek vsacega naroda. Množica ljudstva ne more popolnovati svoje omike iz raznih knjig, v to ji služijo časopisi, ki razna vprašanja pretresavajo v času primerni obliki. Vidno je, da je naloga časopisja raznovrstna in »Domovina" si bode prizadevala, da v novem letu popolnoma zadosti tej svojej nalogi.
Skupno delovanje omogočilo nam bode spol-niti vse dane obljube; zato pa se obračamo še jedenkrat do vsih naših podpirateljev s prošnjo, da nas tudi v prihodnje podpirajo in do vsih naročnikov, da razširjajo list, želeč vsim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Uredništvo in upravništvo »Domovine".
Občni zbor „Slovenskega političnega društva".
»Slovensko politično društvo" je imelo v Mariboru dne 22. t. m. v čitalnični dvo-v rani svoj obSai zbor, h kateremu je prišlo precejšnje število udov iz raznih krajev slovenskega Štajerja, med njimi vsi gg. državni in deželni poslanci, preč. gg. kanonika dr. Križanič in dr. Mlakar i. dr. Predsedoval je preč. g. kanonik in državni poslanec dr. Gregorec, ki je društvu naznanil enoglasni sklep slovensko-štajer-skih deželnih poslancev, da ne grejo nazaj v štajerski deželni zbor, ki se snide 28. t. m. Društvo je z burnimi klici »živili!" pozdravljalo ta sklep, ki pač ne morebiti drugačen, dokler nam Nemci v Gradcu ne priznavajo nobenih narodnih pravic.
O političnem stanju je govoril g. dr. Gregorec in razložil položaj naš v bodoči nagodbi z Ogersko kraljevino ter naglašal, da morajo Ogri I
imate na desno roko azijsko, na levo evropejsko obrežje. Komaj je priplula vaša ladja z Marmar-skega morja v Bospor, že se vam odpre na levi strani reki podoben morski zaliv ali rokav, ki seče Bospor malone pravokotno in sega kakih 7 km. daleč v evropejsko celino svetoznani Zlati rog. Na onem poluotoku, ali recimo na onem trikotniku evropejske kopnine, katerega omejujete Zlati rog in Marm. morje, se razprostira na sedmih gričih sedanji turški Stambul, nekdanji grški Bizanc, »Roma nova" cesarja Kostantina. Vrh tega trikotnika — o stanimo pri tem primeru — je porasel s temnimi, visoko v nebo strmečimi cipresami, iz katerih kipi tu in tam marmornato-belo zidovje palač in džamij, ter se imenuje turški »Serai-burnu", nemški »Serai-spitze" po takozvanem starem Seraju itd. nek" danjem bivališču turških sultanov. V trenotku ko je priplul parobrod do tega kraja, razvija se pred vami mahoma nepopisna panorama turške stolice v vsej svojej divnej krasoti. Pred vami se leskeče v jutranjem svitu Zlati rog, na severnem bregu Zlatega roga in spodnjega Bospora, torej turškemu Stambulu ravno nasproti se vzdi-guje amfiteatralno Pophane, Galata, Pera in druga, večinoma od Evropejcev zasedena predmestja; za vami, ustju Zlatega roga nasproti, se vzpenja od morskega obrežja do pobočja gore Bulgurlu turško mesto Skutari, čegar mnogo-
brojna poslopja so živo odlikujejo od temnozele-nega, nedoglednega cipresnega gaja v ozadji. Ravno pred mestom stoji na trdnej skali sredi kipečega valo/ja svetilnik, snežnobel, kakih 50 m. visok stolp, pri Frankih takozvani »Leandrov stolp."
Trenutki tedaj, ko plove parobrod počasi okolo že imenovanega »Serai-Burnu", so tisti, o katerih pravi laški pisatelj De Anicis: »Kralji in knezi, mogotci in bogataši v tem trenotku vas obmilujem; ta moj prostor na parobrodu velja več, ko vsi vaši zakladi in niti jednega pogleda bi ne prodal za celo cesarstvo". — Komaj seje usidrala »Minerva" že je bilo okoli nje vse polno čolnov in čolničkov — bark in kajikov, kakor pravijo tam. Rekla bi, z mačjo spretnostjo splezajo veslači, barkadži in kajikči — na krov ter se skušajo polastiti glasno kričeč popotnikov in njih prtljage. Mene je čakal s pripravno barko tovariš iz avstr. šole. Peljala sva se v turško duano, jako umazano poslopje ob morski obali, kjer se je vršil še precej hitro pregled moje prtljage. Ko stopiva iz duane naju obsuje cela jata hamalov v živobojnih, slikovitih oblekah. Hamali, po naše rečeno postreščki, so večinoma Armenci majhne a čokaste postave in po naših mislih kar neverjetno močni.
Po ozkih, strmih ulicah galatskih se po-penjamo zdaj gori v Pero. Prva stvar, ki je zbudila mojo posebno pozornost, bili so — ne po-
smehujte se mi — svetoznani carigradski psi. Navadna evropejska domišlija si pač ne more predstavljati niti približno tako grdih, ostudnih živali. Zdaj pa poglejmo nekoliko po ulicah! Večinoma so ozke, strme, jako slabo tlakovane ter tvorijo nepretrgano vrsto umazanih, nizkih pro-dajalnic, delavnic in kavarn, ki so na ulico popolnoma odprte, t. j. sprednje stene sploh nimajo. Neštevilna, uprav mejnarodna množica ljudij premika se neprenehoma po teh vlažnih, somračnih ulicah, katerih nepopisna nesnaga presega vse navadne avropejske pojme. Kričeči prodajalci z velikimi krožniki na glavi, na katerih imajo svoje blago, prerivajo tu in tam gosto gnječo; dečki, ki upijejo, kakor za stavo, nujajo mimogredočim razne časopise, gonjači konj in oslov, ki prenašajo na svojih živalih zelenjavo, drva, kamenje, meso itd., vas svarijo na vse grlo s svojim glasnodonečim krikom: »Vanda!" (gu-arda —pazi;) škornječedci, takozvani »lustrodži", čepe ob hišah ter trkajo neprenehoma s krtačo na svoje skrinjice; menjalci denarja opozarjajo tujce na svoje lire in franke; s kratka: tujec se čudi, da po poluurnem sprehodu še ni oglušil popolnoma. Da v takih ulicah ne diši ravno po »eau de Cologne" je pač umevno; mestoma pri-kipi smrad do takega vrhunca, da se z zmernimi evropejskimi živci obdarjen človek kar boji za — svoj želodec. —
škodo kmetu. Prvič se naj pomisli, da je pri sedanjih razmerah veliko bolj prost posel, kadar se pogodbe sklepajo, nego gospodar, kateri brez posla ne more biti. Ni mu toraj nakrat mogoče skleniti s poslom pametno pogodbo, da mu je z namenom potem ni treba trgati? Drugič moramo obžalovati velik pogrešek v zakonu, ker ne daje kmetu nobenega sredstva posla prisiliti k izdaji nadavnega lista. Sredstva torej ne, kazen pač, za nemogoč pregrešek. In da je mera polna, dostavimo da dvojna kazen se na ta način nalaga kmetu, ker imenovani zakon dostavlja: „ Enako je tudi kazniv gospodar, kateri pusti po izvršenem zadatji nadevni list v poslo-vih rokah in podpira na ta način ponovitev zadatja".
Ali niso na ta način na stežaj odprta vrata poslom za goljufijo? Vsak bedak, misli si, kdor izda gospodarju nadevni list, vsaj brez tega lahko se dobi še mnogi nadavek. Vrh tega imajo škodo in kazen večinoma le gospodarji, nam se skoraj nič ne more zgoditi. Da se vse prav razume, treba dostaviti, da takšnim izprijenim poslom kazen kaj malo more do živega. „Kaj zato če me kak dan zaprejo, vsaj druzega mi ne morejo nič", de prefrigan lahkoživeč. Nasproti se pa navadno od gospodarjev zahteva kazen v denarjih in kako mu je to občutljivo, ve dandanes le sam — ubogi kmet!
Še le par mesecev je, da je stopil imenovan zakon v veljavo in porabo, pa kakšen učinek. Kmet ne zaupa poslom, ker je žalibog prepričan, kako lahko ga opeharijo po novem zakonu. Posli pa lahkomišljeno jemljejo nadavek, meneč: „denar je dober, služiti pa grem ali rad, vsaj nisem izročil nadavnega lista". Pošten še je ta, ki brez volje služiti po storjeni pogodbi, vsaj nadavek vrne. Včasih ga je v tem slučaju moral podvojiti, tudi tega je sedaj rešen. Toraj prosta pot na vsako stran.
Pa se poreče: Vsaj so poslu tudi zažugane "nkonu. Če vzame več nadavkov, ' M*no blagajno, vso To se sicer lepo ^o daleč je od obljube s mu Sarttbiti plačila, da si / tthošao blagajno navadno v tem -A kaj dati. ker — nimaš mu kaj vzeti. Iz žepa vzeti mu še sodnija ne more, druzega pa tak izprijen posel navadno nima odveč. Toraj. ostane le še zapor, od katerega pa poškodovanec ne more biti sit; morda mu kot davkoplačevalcu ostane le še spomin obilna doklada za „arestante", seveda k drugim stroškom.
Iz vsega tega je menda razvidno, kako neugodno in škodljivo vpljiva novi zakon v javnem življenju, zlasti na kmetih. Ako je namen njegov, kakor se je čitalo, kmetu pomagati, morajo se mu dati pravice, ne pa še stare odtrgati. Pred vsem priporočamo, naj se spremeni do-
ločba ako posel noče dati „nadavni list0 po opominu gospodarja, da je on sam odgovoren za to, kadar se vrši stvar pred županom ali sodnijo. Dalje se razume samo ob sebi, da nadavek gre z globo vred nazaj, sicer ne more kmet imeti zaupanja dati denar iz rok. Sploh pa prosimo, naj se pri kovanju novih zakonov ali prenare-janju starih obstoječih jemlje vedno obzir na dejanske razmere na kmetih, le tako se utegne kaj posebnega za javno življenje in koristnega za kmeta skleniti. V to delajte gospoda in pomozi Bog!	_
Celjske novice.
(Posvetovalnega shoda) vdeležili so se vsi slovenski državni in deželni poslanci štajerski; le dr. J. Lipold se je oprostil, ker je bil službeno zadržan, Sklenili so jednoglasno ne iti v deželni zbor v Gradec. Kasneje bil je razgovor v drugih točkah zadevajočih-^politične taktike v prihodnje in narodno-gospodarskih zadev. Posvetovanje trajalo je dve uri.
(Celjsko pevsko društvo) si je zbralo pri občnem zboru dne 15. t. m. naslednje gospode v odbor: Presednik dr. Konrad Janežič, odvetniški kandidat, podpredsednik dr. Franjo Tomin-šek, odvetniški kandidat, tajnjfc Josip Cilenšek, notarski uradnik, blagajnik Franjo Jošt, knjigovodja posojilnice, odbornika Ivan Rebek, klju-čarski mojster in posestnik in Alojzij Trček, poslovodja knjigoveznice; namestnika, Ivan Nep. Gosar, akademični slikar in Jakob Križman, strugarski mojster; pevovodja, Dragotin Brvar, mestni organist.
(Veselica na Silvestrov večer), ktero priredi celjska čitalnica v čitalniških prostorih obeta biti prav dobro obiskana, ker je postavil kakor čujemo, pomnoženi veselični odsek prav zanimive točke na program. Med drugimi prednašal bode nam že precej znani zbor „Celjskega pevskega društva" nekaj točk petja a glavna in najbolj zanimiva točka utegne biti burka: „Gluh mora _biti", ktero bodo igrali tudi diletanti „Celjskega pevskega dna&Ua". Vidi se, da se to mlado društvo pod sedanjim vodstvom vrlo lepo razvija ter dobro naprečraje, zaradi tega pa se tudi nadejamo, da ob novem letu niti eden celjski Slovenec ne bode zamudil, če še tega do sedaj ni storil, pristopiti temu društvu ali kot izvršujoč ali kot podporni član.
(Matrične knjige in „vahtarica"). Celjski obskurni listič se v jedni zadnjih številk kaj hudo usaja nad slovenskimi duhovniki, češ, ti so še le vstvarili slovenski narod, ker poslove-nujejo v maticah vsa nemška imena. Grdo je uredniku tega nemškega lističa zavrela tevton-ska kri, ko je nekje čital ime „Dolnikar". Slaba vest mu je takoj povedala, da to utegne biti poslovenjeni „Tullinger". No, gospod „Tullinger", nič si toliko ne domišljujte, za vas ali za vaše
ime mi Slovenci toliko damo, ko za lanski sneg. Ali ste „Tullinger" ali „Dolnikar" nam je popolnoma jednostavno; to zaradi tega, ker vemo od kod da ste. —
(Nemško gledališče). »Celjski nemški listič" se silno huduje nad političnim komisarjem, ki se je osmelil, prepovedati igralcem nastop z nemško frankfurterico. Takošnih prepovedi ni trpeti, ker žalijo nemški čut poslušalcev. Prismoda! Koliko pa vas je nemških poslušalcev? Veselo ga je videti urednika, kako kliče na pomoč proti političnemu uradniku, pa ne ve, kaj in kako bi svetoval. Nazadnje izreče upanje, da bo morda najpametnejše, ako „nemško politično društvo" vzame celo stvar v roke. No le, naj se dr. For-reger zopet enkrat opeče in blamira.
(Nemška nestrpnost v Celji) presega vse meje. Ker so Slovenci parkrat v salonu „pri zamorcu" priredili svoje veselice, zabavlja „celjski nemški listič" proti temu in namigne s kolom oštirju, da to nemškutarjem celjskim ni prav. Oštir, g. Skoberne bode pač vedel, koliko ima on od nemcurjev in koliko od Slovencev in se tudi vedel ravnati. Sicer pa bi želeli, da bi par tacih mož, katerim nemčurji vedno žugajo, prišlo do spoznanja in jim obrnilo hrbet ter ker so Slovenci po rodu, potegnili z nami. To bi precej vzelo slavo tem napihnežem in gospodarstvo mesta bi vsaj deloma prišlo v slovenske roke, kar bi gotovo bilo v veliko korist prebivalcev mesta celjskega.
(Tatvine vrše) se v Celji druga za drugo. V teku jednega meseca zgodilo se je v mestu in najbližji okolici več ko deset tatvin. Tatje so tako predrzni da koj v večernih urah med 7. in 10. uro počenjajo svoje rokovnjaško delo. Pri mesarju J. Straussu pokradli so dvakrat zaporedoma, obiskali so trgovca A. Kolenca, sušilca mesa S. Payer-ja itd. V noči od 19. do 20. t. m. pa so vlomili v prvo nadstropje v opatiji in mil. g. opatu odnesli cerkveni prstan, ki je spomin ranjega opata Vodušeka in nekaj zlatov. Sreča, da gospod opat ni imel drugih cerkvenih vrednosti v dotični sobi. Lopov imel je s sabo tudi velik železni črtalnik, kateri je bil bržkone namenjen, da bi pobil p reč. g. opa\", ko bi se bil ta približal zlodejcu. — Radovedni smo res, kdaj pridejo tem uzmovičem na sled?
(„V Gradcu se vidimo!"). S temi besedami konča glasilo celjskih nemčurjev svoje poročilo o zadnji skupščini okrajnega zastopa celjskega. Ker jim večina okrajnega zastopa ni dovolila razširitve področja celjskega mesta, se hočejo sedaj maščevati v deželnem zboru s pomočjo nemške večine. Mi se te napovedi prav nič ne bojimo, nasprotno, veselimo se je, ker zgorenje besede pomenijo za nas napredek. V prejšnjih časih so se nam, če smo jim kakšno namero skazali, čisto drugače grozili. Napovedovali so nam na katerem drugem polju — boj. Zdaj pa
Glavna prometna žila je najširša ulica Ga- | latska „Grande Rue de Galata", po katerej vodi železna proga za konjske železnice. Tak cari-gradski tramvajski voz vam je pač pravi „mon-strum" in jako značilen radi svoje neiz-rečne neukretnosti in nesnage. Navadno so vozovi dosti višji, nego n. pr. dunajski ali graški in vrhu tega sede ljudje še često na strehi! Človek bi mislil, da se je kar sloveča Noetova ladja zmotila v Carigrad — le nekoliko ^prenovljena" Iz „Grande Rue de Galata" smo prišli mimo krasnega vodnjaka, ki pa še ni niti največji niti najlepši v Carigradu v ulico BJenidžarši", ki spada še k predmestju Tophane in kjer mi je bila gospa voditeljica še pred mojim prihodom jako ljubeznjivo najela začasno stanovanje.
Toliko da se malo odpočijem, in že se napotim v avstr. šolo, ki je v najlepšem predmestji carigradskem, ležečim kakih 100 metrov nad morsko gladino, v Peri. Pera ne dela ravno iztočnega vtisa, ampak podobna je bolj laškemu mestu. Hiše so deloma lesene, deloma zidane. Navadno imajo po tri ali štiri nadstropja, od katerih obsega vsako le po 2 ali 3, včasih še celo samo jedno sobo, ker so namenjene v obče le jedni sami rodovini, ali bolje rečeno, družini. V glavni ulici — Grande Rue de Pera, — ki kaže v zgornjem delu evropejsko ličnost, se nahajajo deloma prav veličastne palače evro-
pejskih poslaništev in konzulatov. Avstr. šola se nahaja v ulici „Tom-Tom" ter obsega tri mešane, dva deška in jeden dekliški razred. Meni se je izročil na mojo izrečno željo prvi razred, a poučevala sem vrhu tega ženska ročna dela po vseh in telovadbo v 5. in 4. dekliš. razredu, skupaj, mislim, kakih 27 ur na teden. V svojem razredu imela sem 26 učencev, od katerih so govorili le štirje nemščino kot domači jezik — materinski se pač tam nemore reči, — ostali so bili Grki, Italijani, Francozi, Srbo-Hrvati in Rusi. Poučni jezik je nemški po vseh razredih; a prisiljena sem bila, govoriti večinoma laški; včasih sem si pomagala s francoščino in še celo naša skromna slovenščina mi je večkrat dobro služila. Obče-valni jezik učencev med seboj je grščina, akoravno je takozvano „ Griechischschwatzen" strogo prepovedano. Poučevanje v avstr. šoli res ni posebno veselje, kajti levantinski otroci so vam pravi — „vragi" — nemirni, jezični, govorljivi in lažnjivi kar „par excellence". Nadarjeni so pač ti mali Levantinci; tak osemletni paglavec je že kar — učen filolog, saj govori, ali vsaj razume grški, turški, francoski, laški, nemški in morda še kak slovanski jezik. In vse te jezike govori z isto spretnostjo, in rekla bi, z istim pogumom; da se mu primerjajo včasih nekoliko nesrečni stavki, no, to ga nič kaj ne moti. „Das Mann hat sie eine Cylinder auf das Kopf!" in
slični slovnični krasotvori mi done še zdaj po všesih. Posebno priljubljen je ženski zaimek „sie" in sploh vse ženske oblike; imela sem celo trdega Grka, ki si nikakor ni mogel za pomniti zaimka „ich" in torej je revček govoril o sebi vedno v — tretji osebi. Posebno priljubljen je v tistem poliglotnem mestu včasih tolikanj usodepolni glagol „machen". Šolarji ga rabijo seveda kjer in kedar je le količkaj mogoče. Nihče n. pr. ne reče: „Ich lerne italienisch", ampak: „Ich mache italienisch", ravno tako „Ich mache slavisch" in tudi „Wir machen Turnen" itd. — Na avstr. šoli poučujejo razven vodje, trije učitelji, dve učiteljici, jedna pomočna učiteljica, dve otroški vrtnarici in več suplentov za veronauk in neobvezne jezike. Tovariši in to-varišice sprejeli so me z izvanredno ljubeznji-vostjo, in rada priznavam, da sem preživela med njimi marsikatero veselo, nepozabno mi urico. Rada bi vam pravila še marsikaj o avstr.-ogerski in drugih šolah carigradskih — poučevala sem namreč po šolah malone vseh v Carigradu bi-vajočih narodov — a čas mi tega žal ne dopušča. — Ravno tako vam iz istega vzroka ne utegnem popisati vseh narodnopisnih in zgodovinskih znamenitosti carigradskih. Ne utegnem vas peljati na slavni Galatski most, ki veže čez Zlati rog Galato z nasprotnim Stambulom in | katerega imenuje Aškerc po pravici „Narodopi-
nam celjski nemčurčki nikjer več nimajo napovedovati boja. Proti Celjanom stojimo že na svojih nogah, v narodnem in gospodarskem oziru smo od njih popolnoma neodvisni. Oni sami nam niso več kos; onemogli so. Če nam hočejo kaj zabraniti ali pokvariti, niso več sami dosti močni; iskati morajo pomoči Bog ve kje. Zato kričijo sedaj na jvsa usta, kako slabo se jim godi tu doli med Slovenci: Sami si ne moremo pomagati, pomagajte nam vi Gornještajerci in maščujte nas ter izkoristite svojo večino v deželnem zboru. Če bi mi rekli, da tako početje ni plemenito, bi morda kedo mislil, da nas je strah navdal in da hočemo zdaj vplivati na boljša čutila nemške večine deželnozborske. Kaj še! Plemenitosti niti pri Celjanih niti pri nemški de-želnozborski večini ni najti. Proti taki vrsti ljudij je treba drugega stališča. Niti za las ne smemo odjenjati od svojih pravic in teženj. Takih groženj kakor: „V Gradcu se vidimo!" se nam prav nič ni bati; pokažimo jim, da zastopamo bogatejši in za vso deželo važnejši del Štajerske kronovine, ki v primeroma višji meri tako v denarnem, kakor v krvnem davku prinaša k skupnim deželnim potrebščinam. To stališče nam je tudi nasproti vladi zavzemati. Ne strah, nego ponos in odločnost nas mora navdajati in v »Gradcu se ne vidimo" mora biti tako dolgo naše geslo, dokler se ošabnost in nestrpnost nemško-liberalne večine v deželnem zboru ne ukroti in potisne v primerne meje. Torej v Gradcu se ne vidimo!
(Previdni bodimo!) V celej svojej nemčur-ski nestrpnosti pokazalo se je nedavno ravnateljstvo hranilnice mestne občine radgonske, ko je vposlala »Južno štajerska hranilnica v Celji" ondotnemu zavodu hranilno knjigo, da naj se ji izplača, ter razumevno dopisala slovensko. Ravnateljstvo radgonske hranilnice odgovorilo pa je naslednje:
»Lobl. Sudsteirische Sparcasse"
Cilli.
Nachdem bei uns die Amtssprache die deutsche ist, senden wir Ihnen Ihre Zuschrift in slovenischer Schriftsprache nebst dem ingelegenen Einlagebiichl unserer Sparkasse mit dem Bemerken zuriick uns Ihren Wunsch in deutschen Worten mittheilen zu wollen.
Achtungsvoll fiir die Direktion der Sparkasse in Radkersburg
Antauer m. p. Takega postopanja pač ni nikdo vajen od ravnateljstva denarnega zavoda, tem manj, ker je vendar le pričakovati, da so pri hranilnici mestne občine radgonske možje, od katerih se najmanj sme zahtevati spodobno vedenje, običajno v devetnajstem stoletji in vsaj malo omike, da ne govorimo od družabnega postopanja do sestrinega zavoda. S tem činom dokazalo pa je ravnatelj-
sno razstavo", — saj srečate na tem mostu v istini zastopnike malone vseh narodnosti in ve-roizpovedanj. Tu stopicajo za vami Levantinci in Levantinke oblečeni s pretirano nakičenostjo po najnovejšem pariškem kroju; tam koraka počasi in mogočno pravoslavni pop, zahaljen v dolgo črno suknjo z visokim, železnemu loncu podobnim pokrivalom, ali pa turški hodža, dol-gobradat starec častitljive postave z zeleno ovitim fezom na glavi, zdaj hiti mimo vas Albanec v čedni, rekla bi, koketni opravi, zdaj vas pozdravi morda Hrvat v bogatej, z zlatom prešitej obleki s prijazno domačo besedo; potem gledate radovedno za Mulatinjo v živobojnej, slikovitej obleki, zdaj pa za turškimi damami, zahaljenim-v dolge svilnate plašče; potem vzbuja vašo pozornost zamorec v snežnobeli obleki ali pa Be-duin s svojim krasnim, kakor iz brona vlitim obrazom. —
Ne utegnem vas voditi po skrivnostno-samotnih ulicah stambulskih, kjer vlada grobna tišina in mrtvaški mir, katerega moti le redkokedaj poluglasni ženski smeh izza zamreženih oken na pol razpalih lesenih hiš, ali pa veseli glasovi Straussovega valčka, ki ga svira turška igralka na ličnem evropejskem glaso-viru. Posebno pa obžalujem, da vam ne morem razkazati one največje znamenitosti carigradske, stambulskega bazarja. To vam je pravi vshodni
stvo, da poseduje vsega več, kakor potrebne prijaznosti. Oglejmo si malo natančneje zavod, kateremu je »čast" se ponašati s takim vodstvom, da vidimo, od koga dobiva vloge in kam razpe-čava svojo gotovino v plodonosno nalaganje? Nedvomno sta delokrog Radgona in Gornja Radgona, ker sta jej najbližje. Kako pa je razmerje prebivalcev? Po mržnji ravnateljstva do vsega slovenskega sodeč, morali bi biti stanovniki teh okrajev sami Germani! Toda je pa statistično takole: Okraja štejeta Slovencev 13.640 in Nemcev pristnih in nepravih le 13.359. Tedaj Slovencev nad 50 odstotkov. Uložnega stanja hranilnih vlog skazala je hranilnica z dnem 31. grudna 1894 2,348.051 gld. 92 kr. in posojenega imela je pa isti dan 1,837.569 glo. 65 kr., rezervnih zaklad pa skupaj 323.046 gld. 23 kr. Primerjaje te številke z razmerjem prebivalcev uvidimo, da pripada tedaj na hranilne vloge1 od" katerih se smelo trdi, da je narodni slovenski denar, okrogli znesek po 1,175.000 gld., posojil danih je slovenskemu kmetu najmanj okoli jednega milijona in rezervnega zaklada pomagal je prislužiti prezirani Slovenec znatno svoto nad 160.000 gld. zato menda, da se sedaj njegov jezik tako preziravno zaničuje. Slovenci okrajev radgonskih; bodite previdni, kadar imate opravkov pri hranilnici mesta Radgone, kajti ako ne bodete zatajili svojega jezika, pripeti se vam lahko, da se vam niti vaš lastni vloženi denar ne bode hotel izplačati, kadar ga potrebujete, ali pa celo, da vas pobalinski nažene kaki Antauer ali kdo drugi ravnateljev. Kako vendar zamorete zaupati vašim sovražnikom vse svoje premoženje? Mar vender ne menite, da ste Slovenci primorani rediti z vlogami zavode, katerim je strankarstvo in zaničevanje nas, prva in glavna naloga. Odtegnite jim svojo pomoč, vsaj imamo svojih denarnih zavodov na izobilje, kateri so zaupanja v popol-nej meri vredni in od katerih tudi vemo da so naši.
(Božična veselica) „Katoi. podpornega društva" v Celji, vršila se je 22. in 23. t. m. prav sijajno in v občo sadovoljnost. Igra »Kjer je največja sila, je roka božja najbolj mila" igrali so otroci pod vodstvom šolskih sester tako ljubko, da so silile marsikom solze v oči. Tudi živa podoba: »Uboga družina pri jaslicah" napravila je posebno dober utis na vse gledalce. — Častite šolske sestre pokazale so opetovano že, kaj zmore prava vzgoja in pouk pri otrocih in tudi tokrat se jim prav toplo zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost pri vprizorenji tako lepe božične veselice. Tudi v imenu uboge mladine, za katero je čisti dobiček namenjen, jim izrekamo najtoplejo zahvalo.
(Slavnost »Celjskega Sokola") obnesla se je sijajneje, kakor pričakovano. Cela dvorana „pri zamorcu" bila je do zadnjega kota napolnjena.
Saj je pa tudi šlo za izredno odlikovanje, katero je imel »Sokol" izkazati svojima zaslužnima ustanoviteljema. Prisrčni nagovor dr. Brenčiča in ginjena zahvala gosp. dr. Vrečka ter burno pritrjevanje vsega občinstva so nam dokaz, da so vsi vdeleženci smatrali to slavnost za potrebno. Zasluge staroste g. dr. Vrečka so pa tudi take, da jih »Sokol" skoro ne more plačati. Ta zavest je tudi navdajala ves odbor in bil je slednji v veliki zadregi, kako priredit svojemu bivšemu ljubljenemu starosti primerno zahvalo. Mi priznavamo, da so priprave bile težke, a tudi to moramo potrditi, da je vspeh bil izredno sijajen. Vse celjsko Slovenstvo bilo je zbrano pri tem večeru in jednoglasno se je slišalo priznanje, da je, »Celjski Sokol" vedno še središče narodnega gibanja v Celji. Da bi to tudi v prihodnje ostal, želimo tudi mi in kličemo njemu in obema ■ c®iko,vancema prisrčen »Na zdar!"
(Imenovanja) G. Schmorantzer Jos., nadučitelj v Velikih Laščah imenovan je za učitelja na okoliško šolo v Celji: g. Zorn Jos., učitelj v Vipolžah pri Gorici za def. podučitelja v Dramlje; g. Tratar Jos., (roj. v Mokronogu, ljubljanski učit. kandidat, pa za pomožnega podučitelja za okr. glavarstvo celjsko, gdč. Eppich Olga, (ljublj. učit. kand.) za suplentinjo v Vojniku. Gdč. M. Strecker, poduč. v Hrastniku premeščena je v Št. Peter v S. d., gdč. A'. Thienel pa iz Št. Petra v Hrastnik.
Spodnje-štajerske novice.
(Premembe pri č. duhovščini). Č. g. Al.
Šuta, kaplan v Šmarjeti pod Ptujem, gre za provizorja v Sevnico. Provizor v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, č. g. V. Vogrinec, gre za kaplana na njegovo mesto. -- Umrl je č. g. Fr Pintar, župnik v Št. Jarneji pri Konjicah, 71 let star.
(Železnica Velenje-Spodnji Dravberg), K^
kor se poroča iz zanesljive^-poslane" Mih '-
vfno , s '->00v«!i _
skega ministerstva ^ ...	v
lenje-Spodnji Dravberg in remo pričakovati, da ae prične p., danjem te proge, kakor tudi proge Voišberk. Obed ve	~ a	' 1897. —.
Dal Bog, da se novica vresniči in izpolni dolgotrajna želja onih mnogoštevilnih krogov, k' že toliko časa pričakujejo zvezo Zeltweg-Spodnji Dravberg Celje.
(Vabilo). K občnemu zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda na Vranskem, na dan 29. decembra 1895, v Šentakovej gostilni ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo zapisnikarja o društvenem stanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Vplačevanje letnine in vpisovanje novih udov. 6. Prosta zabava. — Vse ude in prijatelje te
čudež — velikanski, vedno skrivnostnotemno blodišče obstoječe iz nebrojnih pokritih, obokanih ulic, kjer so na prodaj prirodni in umetni pridelki vsega ozemlja — dragoceni sibirski her-melin poleg pristno kitajske svile, pozlačena ste klenica perzijskega rožnega olja, poleg škatljice žveplenk iz Pojazzijeve tovarne na Štajerskem. — Ne utegnem vas spremiti pod gorostasno zi-dovje sloveče Agije Sofije z njenimi mogočnimi, veličastno v nebo molečimi minareti, ne pred zalo Ahmedovo džamijo s šesterimi vitkimi, krasnimi minareti, jedino džamijo vsega moha-medanstva s šesterimi minareti; ne na sedanji turški Al-mejdan, ki se razteza pred njo, nekdanji sloveči »Hippodrom" bizantinskih časov kjer se je razvijal ves blišč in sijaj bizantinskega cesarstva. — Še rajši pa bi vas opozorila na nekdanjo jetnišnico carigradsko, na slikoviti grad »sedmerih stolpov", čegar še dobro ohranjene razvaline se dvigajo v predmestju Jedikule. Dandanes stoje le še štirje stolpovi, raz katere uživa potovalec rajsko lep razgled čez Carigrad, čez Zlati rog, Bospor in Marmarsko morje. Razcapani derviši stražijo vhod v grad, ter terjajo od tujca malo vstopnino. Derviš s svetilnico v roki vodi potem obiskovalca po ozkih, popolnoma temnih stopnicah, hodnikih in ječah, ki so tako strašne, da človeka kar groza obide še sedaj, ko je vender minilo že sto let, kar je bil zadnji nesrečni
jetnik tukaj umorjen. Povabila bi vas potem na izprehod ob starodavnem mestnem ozidji, deloma razrušenem pri oblegi carigradskega mesta leta 1453. Nedogledno se razteza to osivelo zidovje v veličastni jednoličnosti od Marmarskega morja do predmestja Aivan-Serai ob Zlatem rogu. — Da, ko bi utegnili, gospoda moja, občudovali bi z menoj tudi podzemske čudeže carigradske, one velikanske vodnjake večinoma bizantinskega izvora, med katerimi je največji in najlepši vodnjak Bin-bir-direk t. j. vodnjak tisoč in jednega stebra. Vode dandanes ni v njem in praktičnega pomena sedaj nima; sviloprejcem služi za delavnico in zijalastim turistom v zabavo.
Deset mesecev — celo šolsko leto — mudila sem se v Carigradu, a kako hitro so minili! Neznano tesno mi je bilo pri srci, ko sem stopila dne 4. julija 1894. na krov Lloydovega pa-robroda »Medea". Izvolila sem si bila nastopno pot: Čez Bospor in Črno morje v Odeso, od tod v Galac in po Donavi navzgor do Budimpešte, potem po železnici naprej v domovino.
Spominapolna pot zares! In se je tako zgodilo tudi meni. — Na pol nezavestno sem zrla v neskončno lepi svet; jedina jasna misel mi je bila iskrena želja: »Da bi te videla še kedaj, ti rajskolepi kraj!" Veličastno in ponosno reže
prevažne družbe vabi k obilnej vdeležbi naj-,; prijazneje	odbor.
(V Grižah) ima bralno društvo v nedeljo 29. t. m. popoldne ob treh svoj letni občni zbor s poukom o živinorejstvu in osušenju močvirnatih travnikov.
(Šaleška čitalnica v Soštanji) imela bode redni občni zbor dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v svojih prostorih, z navadnim dnevnim redom, potem prosta zabava h kateri vljudno vabi	odbor.
(Davkarja), g. K. Knopf v Brežicah in g. Leeb sta menjala s službama.
(Posojilnica v Trbovljah) je imela od 1. majnika do 31. novembra 1.1. 106.791 gld. 82 kr. prometa.
(V Studenicah pri Polčanah) vstanovili so bralno društvo. Dne 26. t. m. to je, na sv. Štefana dan bode vstanovno zborovanje v gostilni g. J. Koropec-a. Otvorni govor bode govoril gosp. Dragotin Hribar iz Celja. Vabijo se vsi okoličani k obilni vdeležbi in mnogobrojnemu pristopu.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda na Rečici) priredi v nedeljo 29. decembra ob 6. uri zabavni večer s tamburanjem in petjem v prostorih g. Stiglica. — Tukajšnji tamburaški zbor je žel pohvalo in priznanje že 5. septembra pri občnem zboru podružnice, ko je nastopil prvič. Tamburaši pa so se po tem času pod spretnim vodstvom gospoda kaplana Piveca še pridno urili, zato se je nadejati prav zanimivega in prijetnega večera.
(V Slov. Bistrici) snujejo godbeno in pevsko društvo. Pri volitvah v okrajni zastop so slovenci le z velikim trudom zmagali; pri velikem posestvu imajo le polovico glasov.
(Slovenska zmaga). Dasi so slovenjebistriški veliki Nemci na vse kriplje agitovali, so vendar pri volitvah veleposestnikov v okrajni zastop slovenjebistriški zmagali Slovenci. S tem jim je spet zagotovljena večina v tem zastopu. Slava narodnim volilcem!
(Okrajnošolski s^et v Konjicah) jaJzrekel pohvalno priznanje učiteljem, ki so letošnje iz-dbika kenferenčne izdelali vsestranski temeljito. Rečeno pohvalo so zaslužili gg. Brin ar Franc, učitelj-voditelj v Črešnjicah, Cidrih Pavla, učiteljica. vaLočeb/di^idi^if^AiojzSj, 'nadučitelj v Konjicah, T r i b n i k Ludovik, nadučitelj v Zrečah.
i (Novo pošto) dobili so pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. Ta bode v zvezi s Cmurekom. Tudi v Solčavi bodo pošto odprli za nedolgo. Tako bodo od Celja do Solčave ob Savinji imele svojo pošto brez malega vse župnije. (Žalec celo dve).
(Bralno društvo pri sv. Marku niže Ptuja)
ima na Štefanov dan t, j. dne 26. t. m. v gostilni g. Martina Čeh-a svoj občni zbor sfe sledečim vsporedom: 1. Poročilo odstopivšega odbora. 2. Govor o pomenu in namenu bralnih društev,
govori deželni poslanec g. dr. Jurtela. 3. Vpisovanje udov. 4. Prosta zabava, pri katerej pojo ptujski pevci in svirajo ptujski tamburaši. Začetek takoj po popoldanski službi božji (večerni-cah). — K prav mnogoštevilnemu obisku vabi uljudno	odbor.
(Akad. tehn. društvo »Triglav" v Gradci) priredi 22. jan. 1896 v »Anskih dvoranah" svojo običajno predpustno veselico, pri kateri svira vojaška godba 7. pešpolka. Vse natančneje do-nesejo vabila, katera se bodo kmalu razpošiljala. Ker odbor ad hoc že sedaj neumorno deluje, bo gotovo i ta veselica, kakor je po obči kritiki letošnja, zadovoljila vse razumništvo.
(Prusijanstvo in germanstvo) se med štajerskimi Nemci in nemškutarji vedno bolj širi. V nemški državi nabirajo darila, da jih za bo-žičnico darujejo pri nas lačnim slovenskim otrokom, katere so privabili v naše posilinemške šole. V Gradci pa je prusijanstvo postalo že kar ^čit „kaltus". Povsodi se prodaja mesto našega cesarja nemški cesar z rodbino in Bismarck; še cel<5 slanikom in klobasam dajejo ime Bismarck. To vam je »zvesti" Gradec! Prav imajo slovenski poslanci, da so mu obrnili hrbet.
Druge slovenske novice.
(Deželni glavar kranjski). Cesar je imenoval deželnega poslanca Otona Detelo, deželnim glavarjem in grofa Leona Auersperga, njegovim namestnikom. G. Detela je bil že do zdaj deželni glavar; grof Leon Auersperg, graščak na Turjaku in Igu, je pa kot njegov namestnik v zbornici na novo imenovan.
(Iz Ljubljane). Vsled potresnih nasledkov in neugodnih političnih razmer ima Ljubljana seveda še vedno tužno lice. Največ prijetnosti daje še ljubljanskim Slovencem gledališče, ki je pač prav dobro. S časoma se bodo začeli zbirati Slovenci tudi v »Narodnem domu", kjer se dela še zdaj po zimi nadaljujejo, ker se namerava morda prihodnje leto vse dovršiti in naš »dom" slovesno odpreti.1'' Bo Ljubljani se po potresu poškodovane hiše še vedno podirajo, osobito v Špi-talskih ulicah. — Meseca novembra je bil dokaj močan potres. — Za spremembo je bila enkrat pa ne na dan potresa — plinova svečava popolnoma ugasnila po celem mestu, tako, da je bilo kakor v peklu za tisto noč po •— »črni" Ljubljani. — Dne 28. t. m. zboruje »Slovensko učiteljsko društvo". — Po mestu je precej bolezni, davica, osepnice, posebno pri otrocih. — V groznem stanu so tudi ceste. Blata je toliko, da komaj pregomaziš na drugo stran. V tem bi pač mogli malo bolj gledat poklicani faktorji, da bi človlek ne bil v vedni nevarnosti zgubiti obuvala.
(»Gorenjski Sokol"). Iz Kranja poročajo: Z veseljem beležimo vest, ki se je te dni raznesla po našem mestu, da se namreč namer uje
ustanoviti že davno zaželjeno telovadno društvo »Gorenjski Sokol" s sedežem v Kranju. Še veča radost pa nas je navdala, ker se je v malem našem mestu oglasilo že nad 40 izvršujočih udov.
(V Mošnjah) na Gorenjskem posluje nova posojilnica.
(Pokojni šentjernejski župnik Janez Vovk)
na Dolenjskem je volil ubožnemu zakladu v Št. Jerneju 200 gld., v Lesko vcu 146, v Križe vem pri Kostanjevici 146, v Čatežu 76, na Dovjem 75, v Šmihelu pri Novemmestu 69, za župnijsko cerkev v Št. Jerneju 400, za novo šolo ravno tam 100 in za šolske potrebščine 100 gld. itd.
(Okolo 200 prešičev) je bilo prodanih od strani c. kr. okr. glavarstva v Novemmestu. Te so hoteli vtihopati; bih so prešiči s Hrvatskega, od koder ne smejo k nam radi kuge; a preku-povalci so jih izdali za kranjske prešiče; pri tem so jim baje pomagali s svedočbami celč občinski predstojniki. Vgrabljenih in od gosposke prodanih je bilo tudi veliko prešičev v Metliki in Št. Jarneju.
(Usmiljenih bratov v Novemmestu) pred-sedništvo prosi blagohotne podpore, ker je v tekočem letu imelo uže 100 bolnikov več v oskrbi, in sicer večina bolnikov je bila iz Dolenjske. Letošnji dohodki pa so vsled nezgod, ki so zadele kranjsko deželo veliko manjši, kot lansko leto. Vsled potresa niso mogli pobirati miloda-rov v Ljubljani in po Gorenjskem. Pa tudi po Dolenjskem niso toliko pobirali kot po-pred, ker slaba letina tudi tukaj letos stiska kmetovalca.
(Čitalnica v Krškem) je volila v odbor gg. J. Adlešič, A. Gregorinc, dr. J. Pučko, A. Križ-man in dr. T. Romih.
(Kmetijska podružnica v Krškem) je imela 15. t. m. mnogobrojno obiskan občni zbor. Tajnik g. dr. Romih je obširno razlagal o njenem minulem in nameravanem bodočem delovanji, kar se je pohvalno na znanje vzelo; blagajnik gosp. Lapajne je poročal o blagajniškem stanji; dohodkov je bilo 1628 gld. 72 kr., izdatkov 1627 gld. 69 kr. V odbor so bili izvoljeni gg. J. Knavs, dr. Romih, Lapajne, A. Lavrinšek, Fr. Gregorčič, J. Geraldi. — Društvo namerava svoje delovanje razširiti še na kostanjeviški okraj, najet si svojo sobo, pospeševati živinorejo, izobraženost itd.
(V Veliki Dolini) najjužnejši kranjski fari na meji štajersko-hrvatski, je od 79 na davici zbolelih otrok 26 umrlo. Huda morilka ta davica.
(Na Koroškem) je stal pred celovškimi porotniki bivši podpredsednik nemčurskega »Bau-ernbunda" in »vodja" Morotove tovarne v Ve-trinjah Jan. Kušej, obtožen goljufije in zadolžene kride. Iz zatožnice, ki navaja mnogo goljufivih dejanj obtoženega, povzamemo, da je napravil okrog 30.000 gld. dolga, pokritih pa je le 17.000 gld. Obsojen pa je bil na osem mesecev v ječo.
»Medea" morske valove; zdaj se mi zapre ustje Zlatega roga; počasi izginja Skutari in tisti krasni, nedogledni cipresni gaj, kjer se v ne-predorni temoti dvigajo vitki nagrobni spomeniki prošlih rodov. Že se leskeče v svitu jutranjega solnca na evropskem bregu »Dolma-bagče", sijajna cesarska palača, ki se, bela ko čisti sneg, zrcali v temno modrih morskih valovih. Proti Bosporu obrujeno pročelje — 650 m. dolgo — je kar preobloženo z bogatimi stavbinskimi okraski. Snežnobela, bogatopozlačena ograja ob morski obali z velikim vhodom v sredi, izdelana je tako lično in nežno, da je podobna tenki, prozorni čipkasti zavesi. — Ob azijskem bregu kipi iz krasnih vrtnih nasadov prava okamnela pravljica — cesarski grad »Bejler-bej"; njemu nasproti nas pozdravlja najlepša sultanova palača — mramornati »Čeragan". Resnobno, rekla bi dostojanstveno, se vzdiga velikanska ta zdradba na evropskem bregu sinjega Bospora; dozdeva se gledalcu, da je legla neka tajna, mrtvaška tišina na to prekrasno poslopje; sopotnik — Carigradčan pa mi šepne skrivnostno tiho na uho, da zdihuje za temi vitkimi stebri, za temi vedno zastrtimi okni v dosmrtnem zaporu nesrečni Murat — odstavljeni brat sedanjega vladarja.
»Rumili-Hisar!" zakliče nekdo. Da, Rumili-Hisar, ti, lepega Bospora najlepši kraj! Slikovito
se vzpenja po hribovitem obrežji e/ropskem v mnogoterih ovinkih raztezno^ zobčasto zidovje; tu in tam kipe iz bujnega zelenja mogočni okrogli stolpovi z zobčastimi nadzidki; na pol razpale turške hišice se skrivajo pod starodavno, a še vedno varno zidovje, katero so rastline plezalke mestoma že popolno prepregle. V ozadju pa se dviga prav lepa novodobna zgradba — amerikanska visoka šola »Robert College". Pravijo da ima »Robert College" najlepši razgled izmed vseh šol na svetu. Verjamem! — Na nasprotnem azijskem bregu — Bospor je tukaj širok le kakega pol km. — se nahaja podobna a manjša razvalina; obe ste še vedno veličastni ostanki trdnjav, ki jih je dal sezidati sultan Mohamed, premagalec tisto leto pred osvojitvijo Carigrada.
»Medea" napreduje; kakor v sanjah zagledam tu širokovejnato pinjo, tam vitko cipreso; letovišča levantinskih bogatašev, slikovita turška selišča, poletne, bivališča evropskih poslancev — mični prizori se vrste v nepretrgani vrsti. A zdaj se Bospor razširja polagoma; na obeh obrežjih pretiš podzemske trdnjave, in nekaj minut pozneje pluje »Medea" ponosno po sivkasto-zelenih valovih Črnega morja.
Nekaj dni pozneje usidrali smo se v velikanski luki odeški. Odesa je lepo, čisto in jako prijazno in vseskozi novodobno mesto, ki ima
pa vender svoj poseben značaj. V celem tem mestu vam ni nijedne ozke ulice; povsodi vidite le široke, medseboj vsporedne ali pravokotno se križajoče, z drevoredi poraščene ceste. Trgi so veliki, prostorni, deloma krasni in okinčani z spomenskimi poslopji. »Medea" ležala je poldrugi dan v luki in tako sem si lahko ogledala malone vse znamenitosti. Občevala sem z Rusi deloma slovenski (posebno gladko pač ni šlo!), deloma francoski — zadnje seveda le z omikanci. Sploh pa smem reči, da mi je bil prvi moj korak v slavno Rusijo jako po godu. — V Galacu — dolgočasno, na pol evropsko, na pol vshodno mesto — zapustila sem Lloydski parobrod, ter prestopila na donavski parobrod »Josef-Kari". Po Donavi smo šli lepo počasi navzgor — bila je v obče zanimiva, mestoma pa tudi prav dolgočasna vožnja. Med potjo sem si ogledala različne kraje, n. pr. Ruščuk i. dr. Za dalj časa pa sem bivala v Oršovi, od koder sem napravila kratek izlet v Herkulove Vare (Herkulesbad). Znano vam je gotovo, da so Herkulove Vare jako priljubljeno kopališče, ki slovi po svoji mič-nosti in po krasnej legi. Smem pač reči, da zasluži slikoviti ta kraj, ki leži v krasnej soteski, po katerej buči deroča Črna, popolnoma sloveče svoje ime. Razven prirodnih lepot zanimala me je posebno sijajna zdravilska dvorana 1 — krasna, velikanska, ukusno okrašena dvo-
(V Kobaridu na Goriškem) začne z novim letom poslovati letošnje poletje osnovana posojilnica.
(Isterske razmere) so za Slovence še vedno žalostne, Hrvate po na pol poitaljančenih mestih še vedno napadajo, gosposke jih pa ne branijo dovolj. — Nedavno je bilo na Dunaji pri novih ministrih laško odposlanstvo, ki se je pritoževalo zoper dvojezične napise na cesarskih uradih. — Za deželnega glavarja bode skoro gotovo imenovan prejšnji glavar, ki sovraži slovanščino, da je groza. Ako bi novo ministerstvo drugače ukrenilo gotovo bi mu bili isterski Slovani hvaležni.
(Da bi se Reka) tudi v cerkvenem obziru ločila od druge Hrvatske, od senjske škofije, to žele zdaj Madžari in mestni očetje na Reki, kateri v njih rog trobijo. Žele si dobiti celo svojo škofijo.
(Za goriškega deželnega glavarja) je imenovan zopet grof Fran Coronini, za njegovega namestnika slovenski poslanec dr. G r e g o r č i č.
(Lahi v Gorici) so začeli smrtni boj proti Slovencem. Dokaz laške nestrpnosti proti Slovencem v Gorici je trdovratno odrekanje slovenskih šol v Gorici. Koliko let že traja boj! A zdi se, da ga je še-le začetek. Najviše sodišče je razsodilo ugodno za Slovence; mesto je ugovarjalo, se kujalo, odlašalo. »Sloga" je vstavila pouk na svojih šolskih zavodih. Vlada je dala podporo in pritisnila na mesto, da oskrbi Slovencem šolo, a mesto kaže zopet svojo zagrizenost in nestrpnost. Konec Gorice, pod Turnom, prireja za šolo bivšo mrzlo vojašnico, da oteži slovenskim otrokom obiskovanje šole. Glede klopi je sklenilo mestno Slovencem neprijazno starašinstvo, dati Slovencem stare, obrabljene klopi, laškim šolam narediti nove. Slovencem najslabše, najneugodnejše, Lahom najboljše, najugodnejše. Nestrpnosti kažejo tudi v cerkvenih zadevah.
Druge avstrijske novice.
(Deželnozborske seje) se bodo začele na Češkem, v Galiciji, na obeh Avstrijskih, na Štajerskem, Kranjskem, Moravskem, v Šleziji in na Goriškem 28. t. m., na Tirolskem 2. januvarja, na Salcburškem 7, v Istri, na Predarelskem in v Trstu 8, v Bukovini 10. in v Dalmaciji 11. jan. 1896. leta.
(Državni zbor) je še precej hitro delal do 21. t. m, ko je šel na božične počitnice, katere bodo menda do Svečnice trajale, ker bodo januvarja zborovali deželni zbori. Dovolil je začasni proračun, pa tudi razpravljal o stalnem proračun u v splošnem razgovoru in že o ministerstvu notranjih reči. Veliko poslancev se je krepko oglašalo, posebno dr. Lueger o priliki, ko je že bilo nekoliko razgovora o doneskih za skupne avstro-ogerske zadeve. On je velik nasprotnik sedaj obstoječe pogodbe z Ogersko, kakor mora biti vsak dober Avstrijanec. Od Slovencev se je mi-
noli teden bil oglasil edini V. Pfeifer, ta pa s prav dobrim govorom, v katerem je bičal nemško uradovanje političnih gosposk po Slovenskem, posebno po Koroškem in Štajerskem. Prav je storil, da je odločno zopet dregnil v to nem-ško-birokratiško gnezdo, katero mu bode gotovo očitalo, da je njegov govor le »pogreta reč". Mi Slovenci pa rečemo, da je bil na pravem mestu in o pravem času njegov resnični govor.
(Trgovinski minister) je predložil poslanski zbornici načrt obrtne preosnove. Načrt odklanja sledeče zahteve, naj se uvede strokovne pre-skušnje pomočnikov in mojstrov, naj morajo trgovci dokazati svojo osposobljenost in naj se konfekcijonarjem prepove delati obleko po vzeti meri; pač pa poostruje načrt vse določbe glede dokaza osposobljenosti za obrtnike in razširja pravice zadrug. — O tej postavi govorili bodemo obširneje, ker nasprotuje popolno želji malih obrtnikov, za katere bi prav za pravmorala biti. — Kmetijski minister pa je umaknil predložen načrt, da bi se osnovale kmetijske zadruge.
(Politični položaj) je še vedno nejasen, ker vlada ne pokaže prave barve. Badeni se na vse strani lepega dela, pa dolgo mu to ne bo veljalo; kedar pride kako bistveno vprašanje na vrsto, se liberalci^ konservativci, Poljaki in Čehi ne bodo dali pod en klobuk spraviti, in vlada bo morala pokazati, kaj hoče in kaj premore. Za proračun (davke) se bo dobila večina, ker stranke ne poznajo vladnih namenov in vsaka od Badenija kaj za sebe pričakuje; kedar bo pa Badeni predložil svojo volilno postavo, takrat se bodo duhovi ločili na desno in na levo, vlada pa naj tedaj gleda, kje bo dobila svojo večino. Ugiblje se, da utegne cesar imenovati 3 nove ministre, enega za Poljsko, drugega za Češko in tretjega, baje visokega generala, samo za železniške zadeve. — Čehom še vlada ni menda nič obljubila, dasi se grof Badeni zasebno razgo-varja z mladočeškimi poslanci, kateri pa se potegujejo za vse češke dežele. Do zda i g'
rana, kakoršnih človek gotovo ne nahaja pre-mnogokrat.
O slovečej »Klisuri" in o »Železni por ti" vam ne črhnem besedice; sezite v knjižnico svojo, ter poiščite si kak popotni popis teh ve-lezanimivih krajev, dostavite pa še iz svoje domišljije vse, kar veste krasnega in veličastnega — potem imate morda slabo sliko teh pri nas žalibog tako malo znanih krajev. — Druga postaja je bila stolica ogrska; kaj naj vam pravim o tem velemestu? Krasne ulice, palača pri palači, živahen promet, navadna in električna železnica, skrajna ličnost, kamor zre te — vse je mično, prijazno, vabljivo, ko bi le ne bilo tistega pretiranega madžarskega napuha s svojimi izključno ogerskimi pouličnimi napisi, ki so pravo strašilo za tujca. Kakor mrzlica obide človeka ta naša tesnosrčnost, ko pride v političnem in vsakem oziru iz tako prostomišlečega Carigada.
Pot iz Budimpešte preko Štajerske na Kranjsko vam je morda večinoma znana. — Z nepopisno radostjo sem pozdravila ob ogrski meji bujno-zelene štajerske griče. Z nekakimi hvaležnimi občutki domislila sem se pesnikovih besed:
Ko bi v izbero dal mi Bog, Naj dom poiščem si okrog, Nedvomila bi, rekla koj: „Ti Avstrija, ti olom si moj!"
poslanci še vedno zoper vlado, če tudi nervei tako ostro. Navadno tudi glasujejo zoper njo.
(Malorusko odposlanstvo) je bilo došlo zel(5 mnogobrojno na Dunaj k cesarju, pritoževat se o krivičnih deželnozborskih volitvah, katere so vodili Poljaki, na čelu jim možje sedanje vlade. Do zdaj niso nič opravili, ti ubogi Rusini, katerim se nekako tako godi, kakor Slovanom v Istri, Slovencem na Koroškem, Štajerskem itd.
(Nemški »Schulverein") hira. S posebno okrožnico je ne davno prosil svoje podružnice denarne podpore.
(V Innsbruku) bode mejnarodna razstava za telesno vzgojo, negovanje zdravja in šport, ter v to spadajočih industrijskih in obrtnih strok, od maja do oktobra 1896.
(Na Ogrskem) so imeli v Štamfenu strašno krivično volitev. Protivladnim volilcem niso vojaki niti pustili k volitvi. — Ker so volilci in te stražeči vojaki morali biti pod milim nebom, v slabem vremenu 36 ur, zbolelo je 62 vojakov in 70 volilcev. _
Ogled po širnem svetu.
(Iz bolgarskega parlamenta.) Nekega čas-niškega dopisnika so odstranili od poročevanja v bolgarskem sobranji, ker je poročal stvari, ki Bolgarom niso ugajale. Tako je mej drugim poročal, da so se poslanci nekega dne v prostorih sobranja pošteno pretepali s palicami. In to je menda res bilo.
(V Belegrad) je došla bivša kraljica Natalija, ktero so lepo sprejeli.
(Viharji so v južni Rusiji) napravili kacih 40 milijonov rubljev škode. Mnogo pristaniških mest je poplavilo razburjeno morje. Nad 80 ljudij je zgubilo življenje.
(Svetovni položaj v Evropi) je posebno radi Turčije, kjer povsodi vre, kar so ustaje zdaj tu, zdaj tam, ker ni denarja ne vojakov — jako ozbiljen. Anglija je menda začela mešati, Rusija pa utegne udariti po Turčiji. Zato je Rus nekam silno prijazen zdaj z Nemcem.
(Iz Londona) poročajo, da je mej Zjedinje-nimi državami in Angleško nastal razpor radi neke meje v Južni Ameriki.
(Havana na otoku Kuba.) General Canella je s 1000 možmi popolno premagal vstaško četo,
ki je štela 3000 mož. 40 vstašev jo ubitih in 90 ranjenih. Španjci so izgubili 70 mož.
(Iz Rima.) Vlada ima velike skrbi z Masavo v Afriki, kjer se laškim vojakom prav slaba godi. Oni dan je tja odplula iz Neapolja vojna ladja s 1463 možmi. Veliko, veliko novcev bode stala revno državo ta vojska v Afriki in vspehi bodo malo vredni.
(Slovani v Afriki,) namreč Hrvati in Slovenci v Aleksandriji snujejo svoje slovansko društvo in izdali so poziv v to svrho v slovanskem jeziku. Živeli!
Dopisi.
Iz Starega grada. Tako je, gospod ured nik! Dolgo me ni bilo med svet. Zbal sem se, veste, ker, kar sem dregnil v sršenovo gnezdo, rasli so puščavniki, kakor gobe iz tal. Mislil sem si: tudi piščancev, lepo ocvrtih, se naveličaš in ti ne dražijo več grla, če jih imaš vsak dan. Zato pa sem se potegnil lepo v brlog, pa čakal, da se mladi svet krog in krog razrepenči in razljuti, ker — stara kost je potrpežljiva in lahko čaka.
No, mladi puščavniki — čeravno so hteli biti vsi sivi in gubasti — so lepo utihnili; „re-špetlini" so se jim naleteli z meglo, da ne vidijo niti v Celje, kodar se zadnji čas gode reči, da bi jih pravi puščavnik videl kar s prostimi očmi; gorjače so se jim zlomile, da jih več ne sučejo nad zlodejstvi nemškutarjev in takih tičev; tudi peres in črnila nimajo, da bi si zapisali in zapomnili ta dejstva za prihodnje čase; zato pa že moram jaz zopet na dan, ker drugače, gospod urednik, gotovo odpoveste prijateljstvo vsem puščavnikom.
Mnogo se je nabralo v mojih možganih od časa, ko Vam nisem poročal in le vlekel tobak pod nos ali pa ga puhal iz malega vivčeka pod nebo. Pa je že tako. Pravijo, da je molčati zlato govoriti pa le srebro. No jaz pa, ki nečem zlata >dem pa kar pisal. Zadnjič ob trgatvi bil is,rti trdi j? na Miklavževem hribu. Tai.. blizu veste, kodar ima Lojzek svoj vinograd. Lfetos je bil zadovoljen. Pripeljal je s.ibo tujega moža, ki ga. še faz a?, pozam. Bil ni posebno kosmat, bolj dol akor Lojzek oel, pa precej rav ub nog. Mf»r Loj-zeka zdeloval, kakor Rusi Francoze, k<§ jih je Napoleon I. zapeljal v zimo in led na Rusko. Pa Lojzek je zvit, če tudi bi ne mogel napraviti iz sebe kolobarja, kakor jež, kadar ga dregnež. Moško se je zasukal pri očitanji — da to ni lepo, da pravi, da je Nemec, ki nemško niti prav ne zna — in rekel: Veš, saj včasih se tudi meni vidi, da ni prav in lepo kaj tacega, pa si mislim, vendar boljše v peklu gospodariti, kakor v nebesih služiti. Ti taca medvedova, kam človek lahko pride, če ni soldat in vendar tako hodi, kakor bi pri konjikih služil in je nemškutar, kakor Lojzek. Pa kaj čemo? Tudi jaz sem podil Lahe in bil napihnen, pa vendar zdaj na Starem gradu premišljujem: kaj je začetek koncu?
Letošnja trgatev je imela res mnogo zanimivega in žal mi je, gospod urednik! da me niste nič obiskali. Tu bi slišali, kaj celjski nemški purgarji vse nameravajo. Tu so govorili čisto odkrito, ker jim je vino klobuke raz glav sililo. Tudi sem nekaj vjel od onih gospodov, ki jim kmetje pravijo »peomtarji". Zapisal sem, menda bode še kedaj prav prišle. 0 Julčeku Rakušovem se tudi že dolgo nisva pomenila, kakor tudi o Kovačičevem Jožeku ne. Pa kar je dunajski list »N. f. P." pisal, da je dr. Janez Stepischneg dal za »Studentenheim" v Celji 20.000 gld. in da bode Hans Windbichler, ravnatelj temu zavodu, se jaz rad odtegnem od te pisave, ki ji pravijo, da je smešna, ker kaj tacega bi niti jaz ne pogruntal, če prav z dr. Janez Stepischneg-om še nisem imel nič opraviti.
Je že tako. Vsako reč ob svojem času. Tudi jaz se bodem po novem letu oglasil večkrat pri Vas, če bodem dobro vsprejet, da obdelava, kar sem pripravil za Vas — dobre pa želim Vam in vsem cenjenimVašim naročnikom, vesele božične praznike in srečno novo leto! Star puščavnik.
Iz Grornj egagrada. Glavne skupščine okrajnega zastopa g^rnjegrajskega dne 16. t. m. udeležilo se je mnogo zastopnikov. Prišel pa je k tej skupčšini tudi okrajni glavar g. dr. Pavi
Wagner sam, — redka prikazen, ker on k tem skupSCinam sam sploh ne prihaja. Že to je vzbudilo v zastopnikih sum, da mu gre le za okr. hranilnico. Mož pa je to i sam potrdil.
Čakal je lepo mirno na točko o »okrajni hranilnici", in ko pride na vrsto ter predsednik predlog prečita, se oglasi k besedi g. Anton Go-ričar, kateri dokaže, da je okrajna hranilnica za naš okraj popolnoma nepotrebna, da cel<5 v veliko škodo itd., zato predlaga in nasvetuje, da se predlog odkloni.
Na to predsednik da ta predlog na glasovanje s tem, da oni, ki se strinjajo z nasvetom A. Goričarja, naj vzdignejo roke, — in trenutkoma so bile vseh roke kvišku in tako predlog odklonjen. To pa je okr. glavarja tako drnilo, da je bliskoma skočil raz sedeža, pograbil svoj klobuk, ter jo popihal iz dvorane.
In tako je tudi ta gospod očito pričal, da je zadnji članek v »Domovini" resničen in da je namen okr. hranilnice res ta, »Južno-štajersko hranilnico v Celji" oslabeti ali onemogočiti, — kar pa se ni posrečilo.
Tako delajo naši »prijatelji". Zato nam je treba biti opreznim, posebno kadar se vmešavajo v naše zadeve c. kr. uradniki, ki so sami nasprotniki teženj slovenskega naroda.
Iz slovenskih goric. V zadnji številki Vašega lista je bil dopis iz Majšperga, v kterem se nek gospod pritožuje o slabem stanju tamoš-nje občinske ceste iz Šikol skoz Sesterže v Mo-stečno, da je okrajni odbor neče sprejeti med okrajne ceste II. vrste, česar so že večkrat prosile ondotne občine, in da je za popravo te ceste dovolil borih 50 gld. letne podpore. Sploh pred-baciva sedanjemu okrajnemu odboru nekako pri-stranost za prebivalce na levem bregu Drave.
Če bi bilo na tem tudi nekoliko resnice bi se s tem le popravila velika krivica, ki se nam od nekdaj godi.
Občine na levem bregu Drave plačujejo nloma^ V-0^ "T"^"" dače celega f^j«**
okraja, občine na desnen^ bregu pa 54% in v
tej razmeri torej tudi okrajne naloge. Za navadno vzdrževanje okrajnih7cest potrebuje se ija leto' poprek 25 O0O gld., in siccr za ceste na levem bregu 33—35% te vsote, za ceste na desnem bregu p: '6£,--.C7%7- 'ako, ' da plačujen^? prebivalci desnega brega za ceste na levem bregu na leto poprečno 2500 gld.
A to še ni vse. Od kar so bili uvedeni okrajni zastopi, se na levem bregu ni nobena občinska cesta sprejela med okrajne ceste, ako-ravno se je vložilo več takih prošenj, ki so bile prav opravičene; tudi ni bilo na tej strani drugih izdatkov za okrajne ceste, n. pr. da bi se ktera preložila itd.
Nasproti pa se je izdalo v zadnjih 10 letih za nove qeste ali za preložitev prejšnjih okr. cest na desnem bregu Drave mnogo denarja.
Ako ne štejemo ogromnih stroškov za borl-ski most, ki se je bil postavil skoro izključno v prid prebivalcev na desnem bregu Drave in nekterih manjših vsot za kolarsko in zavrčko cesto, se je izdalo za cesto od-Sv. Vida čez Lesko vec do hrvaške meje pri C^etlinu 28.754 gld in za preložitev ceste na majšperskem bregu 12.343 gld., tedaj skupaj okroglo 41.000 gld. h kterim stroškom smo prebivalci na levem bregu morali plačati nad 18.000 gld.
Ako bi se tedaj sedanji okr. odbor ptujski nekoliko bolje oziral tudi na korist prebivalcev na levem bregu, bi to pač bilo opravičeno, in ne smela bi se mu predbacivati pristranost.
Mi sicer nismo proti temu, da se naši denarji, če je treba, porabijo tudi za okrajne ceste na desnem bregu Drave, nikakor pa ne bodemo dopuščali, da bi se z našimi denarji napravljale nove okr. ceste na desnem bregu, kjer tega ni neobhodno potrebno. Tudi mi bi imeli marsiktero željo, ki bi bila gotovo opravičena, a ker vemo, da se brez zdatnega povišanja nalog ne bi dala uresničiti, je niti ne javimo, dokler se stanje okrajne blagajne ne poboljša.
Z Dunaja. Podporno društvo za slovenske vhokošolce na Dunaji je meseca decembra t. 1. prejelo razna darila od slovenskih rodoljubov na Dunaju in raznih krajev slovenske domovine. Da rovali so na Dunaju: Vč. gd. Alojzij Polak, pro-vincijal in župnik vč. gg. oo. minoritov 3 gld.;
Jernej Andrejka, c. kr. ritmojster pri Nj; Veli-čaetvu arsijerski tel. gardi 5 gld.; gd. M. Žunko-vič, c. in kr. nadporočnik in adjutant pešpolka št. 3, 3 gl.; gd. Alojzij Karba, c. kr. poštni uradnik 3 gl.; dr. Jož. Kump, odv. kand. 3 gl.; Jos. Šavnik, c. kr. poštni uradnik 1 gl.; vč. gd. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Av-guštineju 3 gl.; J. A. Kment, posestnik in tovarnar 5 gl.; gd. Jos. Bahovec, uradnik pri avstr. ogerski družbi drž. železnic 3 gl.; gd. dr. Jos. Jelene, vzgojevatelj 5 gl.; Nevesekdo, 5 gl.; gd. Jos. Ciperle, c. kr. nadporočnik nev. itd. 5 gl.; dr. Jos. vitez Sawinscheg, veleposestnik itd. 3 gld.; gd. dr. Fr. Ploj, tajnik v c. kr. finančnem mini-sterstvu, borznega komisarja I. namestnik 6 gl.; gd. dr. Ant. Primožič, c. kr. profesor 6 gl.; gd. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik 7 gl.; gd. Fr. Svetič, vzgojevatelj 3 gl.; gd. J. P. 8 gl.; gd. Jos. Božič, c. kr..min. uradnik nabral v veseli družbi 3 gl. 60 kr.; gd. Jos. Šolar, mag. uradnik, poslal mesečni prispevek slovenskih uradnikov v V. okr. dunajskem 3 gl. 50 kr. Dalje so darovali: Gd. Jos. Paulin, potovalni pod-vzetnik v Ljubljani 5 gl.; gd. Anton Lanjšič, kaplan v Poličanah 1 gl.; gd. dr. Fr. Jurtela, odvetnik, dež. poslanec itd. v_,Jimarji pri Celju 5 gl.; gd. France Tomšič, dež. nadinžener v Pragi 5 gl.; gd. Alojzij Kremžar, mag. svetnik na Dunaju 5 gld.; gd. Jakob Urbanija, c. kr. poštni blagajničar na Dunaju 3 gl.; gd. dr. Mat. Velca, c. kr. nadkomisar pri ravnateljstvu poštne hranilnice na Dunaju 3 gl. Iskrena bodi hvala vsem gore imenovanim požrtvovalnim rodoljubom. Odbor prosi uljudno za daljna darila. Beda slovenskih velikošolcev je letos uprav nepopisljiva. Meseca oktobra bilo je 28, novembra 44, decembra 40 prosilcev. V teh treh mesecih je društvo razdelilo 446 gl. 50 kr. Vsem prosilcem pa niti vstreči ni moglo! — Darila za to prepotrebno društvo je pošiljati vč. g. dr. Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgušti-a4n, Dunaj,-4 Augustinerstraaae 7.
Narodno-gospodarje novice.
Glavna seja okrajnega zastopa celjskega.
Okrajnizastopceljski imel jesvojo skupščino dne 18. grudna t. 1. v porotniški dvorani c. kr. okrožnega sodišča v Celji. Navzočih je bilo 21 narodnih in 11 nemških okrajnih zastopnikov; kot vladni komisar prišel je c. kr. okrajni komisar Zoff. Glavna točka dnevnega reda bila je sestava proračuna za leto 1896, kteri se je enoglasno sprejel. Iz tega proračuna je razvidno, da bode imela okrajna blagajna drugo leto prejemkov 4187 gld. 50 kr. izdatkov pa 42186 gld. 12 kr. tako, da bode primanjkovalo 37.998 gld. 62 kr., kateri primanjkljaj se bode pokril s 25% I priklado na direktne davke.
Ta pri klada znaša pri predpisanih davkih v celjskem okraju po 152 466 gld. 38.116 gld. 50 kr. tako, da bi še ostajalo 117 gld. 88 kr. Okraj bode izhajal tudi prihodnje l^to s 25% doklado, akoravno še ima za železnico Celje-Velenje plačati 4000 gld. in urejevanje Savinje 3000 gld. Pregledovalcem letnega računa za potekajoče leto 1895. izvolili so se zopet gg. Kari Traun, Franjo Roblek in Matija Kaučič.
> K točki dnevnega reda dovolilo se je sledečim občinam pobiranje več kot 20% občinskih doklad na direktni davek: Vojnik 60, Kalobje 60, Žalec 50, Št. Lorenc pod Prožinom 46, Šmartno 45, Griže 45, Višnjavas 40, Gotovlje 40, Vel. Pi-rešica 35, Št. Pavi 35, Št. Jurij 32, Št. Peter 30, Dramlje 25, Okolica Celje 25, in Škofjavas 22%.
Pobiranje nižjih občinskih doklad vzelo se je na znanje pri sledečih občinah:
Petrovče 20, Svetina 20, Frankolovo 20, Novacerkev 20, Dobrna 18, in Teharje 17%.
Pri prošnji občine Griže, da se odobri sklep zadevajoč opustitev občinske ceste Megojnica-Zabukovca izrekel se je okrajni zastop nepristojnim in vrnil vsa dotična pisma deželnemu odboru.
Poročilo, da se je Ljubljančanom vsled potresa poslala podpora po 100 gld. se je vkljub ugovoru g. Friderika Mathesa odobril.
Poročilo načelnika g. dr. J. Sernec-a, da je okraj pridobil letos 17 bikov, za ktere se je izdalo iz okrajne blagajne samo 370 gld. 24 kr.
se je vzelo na znanje in je okrajni zastop po predlogu gospoda državnega poslanca Mihaela Vošnjak-a izrekel priznanje okrajnemu odboru in g. Frideriku Vrečer-ju v Žalci za spretno nakupovanje teh bikov, kakor tudi slavni kmetijski družbi štajarski, ktera je prepustila te bike okraju za polovico lastnih stroškov.
Prošnja občine Št. Jurij za prevzetev občinske ceste Gangež pri sv. Ahacu se je morala tudi takrat z ozirom na gmotno stanje okrajne blagajne odkloniti, ker bi bilo za nje primerno popravo kot okrajna cesta treba kakih 2000 gld. in ker ta cesta služi več prebivalcem šmar-skega kakor celjskega okraja.
Vsled prošnje posestnikov v Medlogu za napravo okrajne ceste Medlog-Šmartno naročil je okrajni zastop okrajnemu odboru, da pregleda stvar na licu mesta, napravi stroškovnik in predloži potem to zadevo prihodnji skupščini.
Okrajni zastop odobril je nadalje sklepe okrajnega odbora zadevajoče odobrenje sprejema posojila po 5000 gld. terški občini vojniški, po-sadnega pisma zastran šolskega vrta v Št. Jurju, kupne pogodbe zastran sejmišča na Teharjih in izjave občine Št. Pavi zastran vzdrževanja farne cerkve.
Občini v Višnjivasi dovolil je okr. zastop 100 gld. podpore za napravo Ivenškega mosta.
V zadevi prošnje Vitanjčanov za napravo okrajnega sodišča v Vitanju, sklenil je okrajni zastop izreči se proti ustanovitvi sodišča v Vitanji.
Sklep okrajnega odbora, s kterim se je potrdil sklep občinskega odbora celjske okolice v zadevi posadnega pisma zastran šolskega poslopja v celjskem mestu, se je vkljub temu, da so glasovali proti temu vsi nemški okrajni zastopniki in se pridružil [njim tudi g. dr. L. Filipič, z veliko večino glasov odobril.
Slednjič je sklenil okrajni zastop vsled zah-tevanja dež. odbora v zadevi priklopljenja cestnih parcel in Štrausove hiše v Sovodni k celjskemu mestu, da se izreče proti temu priklop-Ijenju. Pri tej točki napeli so nemški zastopniki vse svoje sile, da bi povzročili ugodno izjavo okrajnega zastopa v tej zadevi; in kc ao videli, da že vse drugo nič ne pomaga, začeli so celo lepo prositi in pokazali s tem, da tudi to znajo pa zavednim našim narodnim zastopnikom gre v tem vsa hvala za njihovo možko postopanje, da se niso dali premotiti niti z žuganjem niti s prošnjami.
Po postavi in zadnji, take reči zadevajoči razsodbi upravnega sodišča na Dunaji ne smejo se prestavljati meje sosednih si občin drugače, kakor če ste obe prizadeti občini zadovoljni. Občina celjske okolice pa se je izrekla, da ne pusti jemati si svojega sveta, kar je čisto naravno. Mesto in okolica torej nista enih misli in zahtev v tej zadevi. Zato se že po postavi ne sme cepiti obseg okoliške občine. Ako bi bil okrajni odbor nasvetoval, da se ustreže mestu in okolica zopet skrči, kakor se je zgodilo glede dela Lisec in Šmiklavškega hriba, — postavil bi se bil med sovražnike okoličanov, ob enem pa naravnost proti postavara. .Zakaj, bi sicer morala se okolica vedno dati obrezavati in škodo trpeti na korist bogatemu mestu. S Štrausovo hišo v Sovodni izgubila bi okolica po besedah g. Raku-scha samega kakih 30 gl. doklad na leto, kadar bode hiša obdačena. In da bi se okolici taki dohodki kar meni nič tebi nič jemali, to vendar ne gre. Naj mesto okolici na drug način povrne škodo, ki bi okolico zadela, ako odstopijo Štrausovo hišo. Mestni mogočni gospodje bodo pač morah ponižati se in v dogovor stopiti z okolico, ki je tako jim roko ponudila, ker je sklenila, da hoče pogajati se z mestom zavoljo vžitninskih doklad in plače živinooglednika, ako se v omenjeni Štrausovi hiši blizo nekdajnega Zimovega mlina napravi klavnica. Brez namestovanja izgube pa okolica ne bo dala več svojega sveta iz rok.
(Za dijaško kuhinjo v Celji) so nadalje darovali: gosp. dr. Janez Klasinc, odvetnik v Gradcu, zopet med slov. keglalči nabrano svoto 10 gld., gosp. Pirnat v Konjicah 8 gld., vesela družba na Ponikvi 10 gld., gosp. Matija Bubnar v Lahovcah 30 kr., gosp. Anton Svetina,
c. kr. notar v Gornjemgradu 10 gld., gosp. V. Wanous v Radgoni 3 gld. g. Franc Gerec, posestnik in trgovec v Pišecah 5 gld., g. Franc Maršič v Slovenjemgradcu 5q kr.
C. g. Mehhart, kaplan v Ormoži 2 gld., C. g. Fran Ser. Klepač, župnik v Razboru 2 gld. 50 kr., C. gosp. Jožef Collner v Destincih 1 gld., C. g. Jožef Zehelj, župnik v Mozirji 2 gld., g. Franc Praprotnik, nadučitelj v Moziiji 2 gld., č. gosp. Ivan Medvešek, kaplan v Moziiji 2 gld.

i;.
g. dr. J. Kolšek, Odvetnik v Laškem trgu 2 gld., č. gosp. Valentin Mikuš, kaplan v Št. Jurji pri juž. žel. 7 gld., in č. g. P. Rihard Selenšek, dekan v Marija-Zell.
Vsem blagim darovateljem v imenu ubogih dijakov srčna hvala in Bog plati!
Zvedli smo, da se raznaša med svet vest, da se dijakom v petkih in zapovedanih postnih dneh ne dajejo postna jedila. S tem naj bode resnici na ljubo povedano, da je ta vest povsem neosnovana in nesramna laž.
Odbor »Dijaške kuhinje" je takoj pri oddaji hrane strogo zaukazal, da se ima dijakom v petkih in zapovedanih postnih dneh dajati postna hrana in se je tudi večkrat po svojih organih prepričal, da se to tudi spolnuje.
Dr. Franjo Rosina,
odvetnik v Ljutomeru,
naznanja, da bode imel pisarno od novega leta 1895 naprej v hiši	(233) 1
g. Podstružnik-a, I. nadstropje.
Ker je letošnji »Dolenjec" kot najzdravejše kislasto
namizno vino
(Mahrwein) izvrstne letine; priporočam lastni pridelek, rumene ali rudečkaste barve po gl. 26., lansko po gl. 24. in Primorsko po gl. 21., laglje po gl. 17 hehtoliter, ter v posodah nad 500 litrov, po pol goldinarja ceneje.
(237) 5—1 »Kranjska vinarna v Ljubljani"

Povodom mojega premeščenja
_	iz Št. Petra v
krasni Savinjski dolini, priredili so mi mili prijatelji iz Žalca sijajno odhodnico.
Ginjenim srcem izrekam toraj tem potom vsem vdeležencem iskreno zahvalo za ta častni večer, ter prosim vse prijatelje in znance, da me v prijaznem spominu ohraniti blagovolijo.
V Divači, dne 22. decembra 1895.
(235) 1
Josip Sandermann,
železniški uradnik.

sprejme se s 15. Hrastniku. Pismene Majcen, trgovec govoru; prednost i: tudi v trgovini.
Razpi
iti na Dolu pri	!
iljajo na g. Fr.	j
. Plača po do-	j
ki bi imele vedo	'
(236) 2—1
agrad.
Vedno glasneje	času po javnih
glasilih in v literarhi$ krogjjktj^ftža želja, naj bi Matica močneje gojila v simiilftTOjiSŽvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže tBl-pfcpeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor »Slovenske Matice" po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih p61, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi.
Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejm6 vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice".
do 1. julija 1896. leta.
Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom.
Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki, ki so se doslej ogibali »Slovenske Matice" — primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1895.
Fr. Leveč, predsednik.
E. Lal\, tajnik.
Zahvala.
Leta 1893. dal sem se pri slavnej domačej c. kr. priv. avstrijskej zavarovalnej družbi »Dunav" po gosp. zastopniku Antonu Ellender v Mozirji, zavarovati.
V kratkem potem sem pogorel in odškodnina bila mi je tako povoljno izplačana, da sem sklenil, precej ko poslopje v novo postavim, to zopet pri tej tako poštenej družbi zavarovati.
Že po preteku dveh let, t. j. 9. listopada 1895. 1. me je požarna nesreča zopet zadela in sem od slavne imenovane domače zavarovalne družbe zavarovalno svoto v drugič tudi tako pošteno izplačano dobil, da si štejem v dolžnost javno najpopred
c. kr. priv. avstrijskej zavarovalnej družbi
„Dunav"
potem gospodu zastopniku Antonu Ellenderju v Mozirji, kakor tudi gospodn komisarju Antonu Kuharji iz Celja
za izplačilo mojo prisrčno hvalo izreči, ter to pošteno domačo zavarovalnico vsim posestnikom najtopleje priporočati.
Loke pri Mozirji, dne 15. grudna 1895. Franc Pacher 1. r.,	Matija Zager,
priča.	po meni Leopold Goričan 1. r.,
(238) 1	podpisatelj in priča.
Služba organista y Trbovljah.
Služba organista v Trbovljah bo dne 31. grudna tekočega leta izpraznjena. Prošniki za to službo naj vložijo svoje prošnje do dne 24. grudna. (228) 2—2 Cerkveno predstojništvo v Trbovljah, 10. grudna I895
Naznanilo.
Dovoljujem si visokočastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznaniti, da se dobijo pri meni prave iz čistega voska lite
sveče in voščenice
po prvotnih cenah za cerkveno in navadno rabo.
Priporočam tudi svojo bogato zalogo špecerijskega blaga in deželnih pridelkov po nizkih cenah in zagotavljam točno in solidno postrežbo.
Z velespoštovanjem
A P. Kolenc, (239) 3—1	' Celje, Ljubljanska cesta št. 10.
SItjlžTdsl
občinskega redarja
na ^Vranskem, je razpisana. Letni dohodki nad 300 gld., prosta službena obleka, stanovanje in drva. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje z navedbo starorosti, stanu, šolske omike in dosedajnega opravila vložiti je do 15. prosinca 1896, pri županstvu na Vranskem.
IK. Scli-w-ei3.trj.er, 1. r..
(234) 2-1	-	župan
narejene in za izrezati; barvani papir po eni in po obeh straneh, svilnati papir v vseh barvah; zlato peno, kot vse druge božične predmete
priporoča
trgovina Dragotin Hribar-ja y Celji.
lEta-vno dotiskan. I
Jlastrovani narodni koledar"
za prestopno leto 1896
je dobiti elegantno vezan po 1 gld., broširan po 70 kr., pri
Drag. Hrib ar-ju v Celji.
-45


Ivan Nep. Gosar
akaderr\ični slikar
si usoja uljudno naznaniti preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, da sem se preselil v Celje.
Priporočam se najuljudneje za napravo oltarr\it\ slik, slik na presno, oljx\atit\ slik, križevib potov itd. itd.
Zagotavljam vedno fino izvršbo, solidno delo in primerne cene.	(222) 3—3
v»r; V$sr; v»r; viw;
v w: vmr:
VIHTi
v w: vi*r: v w; var; v ff\ vnr;
V W i
v *r; v w:
Matevž Sinkovič
umetni in portalni mizar
v Celji, Gosposka ulica, št. 25 priporoča se za izvršitev vsakovrstnih umetnih mizarskih del, po (187) zmernih cenah. 8—8 Delo solidno, ukusno ter trajno. = ,Svoji ic svojim!' =
tac; v w; vnr: v ffl viw;
VIKTE V
v»r: vw: v»r; v»r i v»r; v*r; v w; v$*r; vssr; v;w: v; w:

5
JOSIP HOČEVAR
v Celji, Graška ulica 19
priporoča čast. duhovništvu in slav. občinstvu
svojo veliko zalogo
storjenih oblek za gospode in dečke
ter najfinejše štofe od angleških in brnskih tvrdk i. t. d. za jesenski in zimski čas. Vsako naročilo zgotovi se solidno in takoj!
Vse po najnižjej ceni. (173) 10—6
Pratika za leto 1896
na drobno in debelo
se dobi pri
Dragotin Hribar-ju v Celji.		
m		m*
S	Med doktor Hinko Šuklje,	Ijt
i i Ž1	večletni asistent dr. Valente, profesorja porodništva in primarija kirurgije dr. E. Schleimer-ja, ordinira v Celji, Graška cesta (Grazer-Strasse) št. 15, I. nadstropje, vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in pa od 3.-4. ure popolu-toe. (154) io_9	m s ss: C M* 1» i Ž
m		«5
*
Josip Koženy
• v
narodni krznar v Celj i
Graška ulica (Grazer-Strasse) št. 4
priporoča se slavnemu narodnemu občinstvu na deželi in velečastiti duhovščini i. t. d., za napravo vsih krznarskih del, kakor: kožuho-vine, raznih čepic, mulov i. t. d. po najnižjih cenah. Tudi vsa popravila zvršim točno, solidno in ceno.
(Opomba uredništva.) Ker so naši nasprotniki razglasili drugega krznarja za svojega in ga kot tacega priporočajo, je naša posebna dolžnost podpirati tega, ker ga hočejo uničiti oni. Poskusimo se, kdo bode zmagal!
(183) 9-9
.' .'	-a?©- -aE?©-
Najlepše darilo
za
godovne in svečane prilike,
Oljnati portret 85 X 75 cm.
)\ntona JVlartina 3omšeka,
r ;ffriTffc po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini
D. Hribarja v Celji.
Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najbolje in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče "t" J pesni. On bil je najodličnejši buditelj naroda, Si in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev.

Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča
po pošti.
Redilna živinska štupa
za konje, rogato živino ii\ ovce i. t. d.
Skoro že 40 let z najboljšim vspehom ma-lodane po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., 5 za-motkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Konjski cvet
rabi za drgnenje v krepilo konjskih udov; lajša otrpnelost konjskih udov krepilo pred
in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem tru-dapolnem delu. Steklenica z rabilnim navodom velja samo 1 gld., pet steklenic z rabilnim navodom samo
4 gld. (138) 10-f
* _ _
Ubald pl. Trnk6czy, lekarnar,
Ljubljana, Kranjsko.
3K