UPOKOJENEC St. 7. ORGANO DELL’ASSOCIAZIONE DEI PENSIONATI ST AT ALI E PARASTATALI A LUBIANA GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV V LJUBLJANI Ljubljana, dne 17. julija «942./XX. Leto VII. Uredništvo in uprava: Wol>ova ulica St. 10. Tel. 4553. Društveni čekovni račun PoStte hranilnice St. 12-131, društvenega Posmrtnega sklada pa St. 17-678. Ichaja enkrat mesečno. Sistemizacija državnih upokojencev V 'zadnjih treh številkah Upokojenca, z dine 27. aprila, 26. maja 'in! 10. junija t. 1. so billa objavljena izčrpna pojasnila za pravilno izpolnitev prijavnega Obrazca, ki ga bodo razposlale blagajne (direkcije) vsem upokojencem in upokojenkam. Vzlic temu vladajo med našimi člani nekatere neijasnosti oziroma pravilnejše povedano: nesigunrosti zaradi pravilne izpolnitve vseh vprašanj v obrazcu. Objavljamo torej nekaj nadaljnjih navodil k pojasnilom v junijski številki Upokojenca: 1. Finančna direkcija rabi poleg štirih v obrazcu navedenih listin tudi sodno overjeni prepiis pokojninskega odloka (dekreta), a le pri nekaterih staroupokojen-cih, upokojenih s prejemki pred: oktobrom 1923. leta. Pokojninski odlok bo torej treba predložiti samo staroupokojencem in tudi tem le v primerih, kjer bo to s strojem pripisano na prvi strani obrazca, zgoraj kot točka 5. Vdove staroupokojencev, ki imajo pokojninske odloke, izstavljene po oktobru 1923, torej rodbinske upokojenke, ne pridejo tu v poštev. Zaradi dejstva, da se rabijo ob raznih prilikah, predvsem v smrtnih primerih, sodno overjeni prepisi važnih listin, med katere spadajo brez dvoma ravno pokojninski odloki, svetujemo ne samo staroupokojencem, temveč vsem svojim članom, da si pravočasno preskrbijo overjene prepise svojih listin. Overitev prepisov listin, ki se rabijo ali se bodo rabili za kakršno koli ureditev pokojninskih prejemkov, — je pri sodišču po točki 9., čl. 6. zakona o taksah in pristojbinah oproščena vseh taks. 2. V objavi besedila obrazca, na prvi strani pod: 1. Upokojenec, spodaj se naj izpopolni zadnji stavek: „vzrok pristojnosti, to je: ali zaradi bivanja čez 10 let itd. tudi z besedicami: zaradi rojstva, kar je itak tudi že v majnikovi številki Upokojenca na drugi strani spodaj v članku: »Preskrba domovnic** dovelj jasno povedano. (Tiskovna pomota). 3. Zaradi besedila v obrazcu pod 3: „Mati upokojenca4* kjer je treba navesti iste podatke kaikor za očeta, so nekateri mnenja, da je treba priložiti tudi materin rojstni list. Materin rojstni list se predloži samo v primerih, v katerih je oče nepoznan (torej pri nezakonskih), sicer ne! 4. Navedba države. V vseh stolpcih Obrazca, kjer se mora imenovati državo pod točkami 2., 3., 4., 7. in 8., se zapiše ime države, v kateri so bili kraji rojstva, pristojnosti ali bivanja na dan 6. aprila 1941. (V »Pojasnilih k obrazcu (prijavi) na prvi strani spodaj v junijski številki Upokojenca je pomotoma navedeno: na dan 1. aprila 1941, katera tiskovna pomota je pa brezpomembna). Vzlic nad vse jasnemu pojasnilu so nekateri mnenja, da se navede ime države, v kateri je bil kraj rojstva ob času rojstva upokojenca, očeta, matere ali zakonskega druga. To naziranje je pomiotno. Ponavljamo: Upokojenci, ki so rojeni, so pristojni ali bivajo v ikrajih bivše kraljevine Jugoslavije, zapišejo pod Označbo država: »Bivša Jugoslavija*1, sicer pa državo, v kateri so bili kraji rojstva, pristojnosti ali bivanja upokojenca, ali očeta ali matere ali zakonskega druga na dan 6. aprila 1941! Naš društveni posmrtni sklad V marčni številki našega društvenega glasila je bilo objavljeno obširneje poročilo o početku in ugodnem razvoju našega Posmrtnega sklada. Objavili smo tudi važnejša določila Pravilnika P. S., v majnikovi številki pa »Pregled rednih in izrednih članov P. S.“ po letih rojstva na dan 31. decembra 1941. Danes sledi »Poročilo o delovanju P. S.“ in o izplačanih ter o vplačanih zneskih posmrtnin v pretečenem poslovnem letu. Poslovanje društvenega posmrtnega sklada v 1. 1941. Bilanca na dan 31. decembra 1941. Aktiva. Pasiva. Lir e Lir C Lir ! c Lir c | 1. Gotovina v blagajni . . 2. V poštni hranilnici na čekovni račun 464 15 i 1 990 15 1. Upniki (preplačila članar. za leto 1941 2. Prenos iz leta 1940 . . 29.416 74 00 o 80 3. Vloga v Mestni hranilnici 33.91246 35 366 76 3. Pribitek * 6.083 22 35 499 96 4. Dolžniki (vpisnina, članarina zsi leto 1941.' . . . 342 __ | 35.708 76 1 35.70876 1 1 1 1 1 Izguba. Račun Izgube in dobička na dan 31. decembra 1941. Dobiček. Lir c Lir c Lir c Lir C 1. Posmrtnina 6.655 _ 1. Vpisnina 991 41 2. Vrnjeni zneski .... 2. Članarina 13 364 54 a) vpisnine 24 60 3. Režija 114 73 b) članarine . . . 100 — 4. Obrcati 965 73 3. Upravni stroški .... 2.508 — 5. Razlika med upniki in 4. Režija 298 79 9.486 39 dolžniki. 133 20 6.083 22 15.569 61 15 569]61 1 1 1 I 1 Ljubljana, dne 31. decembra 1911. Gibanje članstva: Članov (-ic) rednih izrednih Skupaj Koncem leta 1940 . . . 298 51 349 pristopilo 44 10 54 izstopilo radi izselitve . 2 — 2 izključeno radi neplače- vanja 3 1 4 umrlo 16 1 17 Ostane 321 59 380 Sestavil: Rosina. Proračun za leto 1942 Od teh se nahaja v Ljubljanski pokrajini 240 članov (-ic) Pravilnost ugotovljena na osnovi knjigovodstva. Ljubljana, 17. junija 1942. Janko Jan L r. Dohodki Izdatki Lir C Lir c Članarina 15 000 Vpisnina 820 Režija 210 680 — Obresti 980 Posmrtnina 9 570 Upravni stroški .... 3.600 _ Razno 190 — 400 Prebitek 2 950 — Skupaj 17.200 - 17.200 Joža Bekš 1. r. Izplačane posmrtnine in vplačani zneski: Plačal vrega izplačano posmrtnina Lir c Lir c 1. Fischer Ivan .... 145 16 475 — 2. Mahnič Ana .... 152 76 475 — 8. Movrin Jože .... 126 16 475 — 4. Piki Klementina . . 80 50 380 — 5. Pelan Josip .... 149 34 475 — 6. Belovsky Klement. . 156 56 475 — 7. Jebačin Andrej . . . 164 16 570 — 8. Krašovec Evzebij . . 72 96 190 - 9. Kurent Ana .... 72 96 190 — 10. Rožič Ana .... 186 96 570 — 11. Juh Josip 118 56 475 — 12. Wigele Ferdo . . . 129 96 475 — 13. Grebenc Karol . . . 129 96 475 — 14. Modic Martin . . . 84 36 380 — 15. Zupančič Marija 161 j 36 475 - Skupaj 1931 72 6555 — Do posmrtnine niso imeli pravice nasledniki umrlega rednega člana Sketelj Franceta, za Bona Ivana pa še ni predložila naslednica mrliškega lista. Sestavil: Rosina. Društvo intervenira za vsakega člana brezplačno v vseh osebnih zadevah pri vseh centralnih oblastvih. Vazni ukrepi in uredbe Ureditev prejemkov osebju, ki je odsotno s službe brez opravičenega vzroka ali zaradi policijskega ukrepa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: Člen 1. Ustavlja se izplačevanje prejemnikov uradnikom, uslužbencem in upokojencem države ter javnih ali kakor koli: pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, ki so več 'ko deset dni odsotni iz silužbe brez opravičenega vzroka, ali ki so kon-findranii, policijsko internirani ali zoper katere je uveden kazenski postopek kot obdolžene političnega zločinstva. Visoki komisar lahko v vsakem primeru posebej odredi uporabo enakega ukrepa zoper osebe, ki SO' bile priprte in so priprte že več kot trideset dni. Člen 2. Ženi, če je ni, pa nedoletnilm otrokom uradnikov, uslužbencev in upokojencev iz prvega odstavka prednjega člena se smejo po odobritvi Visokega komisarja izplačevati mesečni prejemki, ki ne presegajo polovice prejemkov, 'kolikršni bi šli rodbinskemu poglavarju. Vselej pa gredo ti prejemki ženi, če je ni, pa nedoletniim otrokom uradnikov, uslužbencev in upokojencev, priprtih več ko trideset dni in zoper katere je bila odrejena ustavitev prejemkov po drugem odstavku člena 1. Člen 3. Uradniki in uslužbenci države ter javnih ali 'kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov, ki so bili odpuščeni ali odstavljeni iz političnih vzrokov, sc sunejo z brezprizdvnim odlokom Visokega komisarja izključiti od vsakršne pravice d'o pokojnine in od povračila v pokojninski sklad za državne uradnike vplačanih prispevkov. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 24. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Uvedba obvezne civilne službe Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na člen 1. kr. 'ulkaza z dne 7. junija 1941-XIX št. 454 v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 in s členom 6. Ducejc-vega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na Ducejeva razglasa z dne 3. oktobra 1941-XIX in 24. oktobra 1941 -XIX in smatrajoč za umestno, da se za trajanja vojnega stanja ustanovi v določenih primerih in okolnostih obvdznost civilne službe, odreja : Čl. 1. V Ljubljanski pokrajini se uvaja obvezna civilna služba. Obvezna civilna služba je v tem, da opravljajo za to sposobne osebe v času vojne pri javnih oblastvih ali: v javni silužbi ter pri podjetjih in ustanovah, kakor koli potrebnih za življenje, obrambo in gospodarstvo državnega 'občestva, svoje umsko ali ročnoi delo, da bi se zagotovila red in večji donos v vsem področju njih delavnosti. Čl. 2. Pri javnih oblastvih, v javni službi in pri podjetjih ali ustanovah iz predli jena člena je obveznost civilne službe za vsakogar omejena po njegovi starosti, njegovih telesnih lastnostih ali rodbinskih razmerah in njegovih strokovnih ali poklicnih sposobnostih; 1. pri moških od devetnajstega do šestdesetega leta starosti, 2. pri ženskah od devetnajstega do petdesetega leta starosti. V teh mejah se štejejo, da so v obvezni civilni službi tiste osebe, ki jih pozove Visoki komisar z ukazom na umsko in ročno delo pri ustanovah iz člena 1. ali pri katerih je nastopil ah' nastopi pogoj iz člena 8. Čl. 3. Tiste osebe v obvezni civilni službi po členih 2. in 9., ki mislijo, da iz rodbinskih ali zdravstvenih ozirov niso sposobne za službo, za katero so določene, smejo zaprositi, da se glede njih opravijo potrebne ovedibe, da bi bile oproščene ali morda prevedene v drugo, njim 'bolj prikladno službo. Čl. 4. Visoki komisar določi s splošnim pravilnikom pogoje uporabe in dela in gospodarskega ravnanja z raznimi skupinami v obvezni civilni službi. Čl. 5. Organi, ki jih postavi Visoki komisar na čelo obvezni civilni službi, so ob vsakem času upravičeni odrediti posebne vpoklice zaradi nadzorstva. čl. 6. Vpoklic oseb iz člena 2. v obvezno civilno službo se lahko opravi z razglasom ali z osebno pozivnico. Čl. 7. Visoki komisar izreče z odločbo, da spadajo pod obveznost civilne službe kakor koli ustrojene ustanove in zavodi, ki so spoznani potrebni življenju, obrambi in gospodarstvu državnega občestva med vojno. Čl. 8. Vsaka oseba v starostnih mejah iz člena 2., ki pripada ali se pozneje določi v ustanovo ali zavod, odrejen za obvezno civilno službo, pridobi že s tem to svoj-stvo in se ji ne more odtegniti brez posebne pismene privolitve. Čl. 9. Odločba, da se postavlja ustanova v obvezno civilno službo, se priobči tam zaposlenemu osebju tako, da se nabije ta ukaz o službi v poslovnih ali delovnih prostorih ali pa z neposrednim pis m c n im p r i obč ilom. čl. 10. Da je za ustanovo iz čl. 8. prenehala obveznost civilne službe, se odredi z odločbo Visokega komisarja. S tem da preneha obveznost civilne službe za ustai-novo, preneha ta obveznost tudi za njeno osebje. Čl. 11. Osebje, potrebno ustanovam, odrejenim v obvezno civilno službo, da bi se zadovoljile nove potrebe, se vzame: 1. Izmed prostovoljcev obojega spola, ki imajo potrebne pogoje za to, 2. če bi ne bilo dovolj prostovoljcev, izmed oseb iz člena 2. Čl. 12. Uporabljanje civilnih mobilizirancev nadzorujejo organi iZ člena 5. Čl. 13. Kdor se izmika dolžnostim iz člena 2. ali kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. in se oddalji iz ustanove ali zavoda, brez pismene dovolitve za več ko pet dni ali če je pravilno odsoten, pa se brez opravičenega vzroka v petih dneh po določenem mu dnevu ne vrne v službo, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev. Čl. 14. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7., pa bi odrekel poslušnost po strokovnem ali upravnem sta- rešinstvu višjemu, se kaznuje z ječo do 8 mesecev. Kdor zagrozi s protipravno škodo ali, žali čast ali ugled višjega vpričo njega, se kaznuje od 6 mesecev do 3 let. Kazen :se zmanjša za polovico do-dveh tretjin v vseh primerih, ko* je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Čl. 15. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda i!z člena 7. in uporabi silo proti višjemu iz strokovnega ali upravnega starešinstva, se kaznuje z ječo od 2 do 5 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin, če je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Čl. 16. Kdor pripada osebju ustanove aili zavoda i zčlena 7. in uporabi silo proti nižjemu iz strokovnega ali upravnega starešinstva ali mu zagrozi s protipravno škodo, se kaznuje z ječo od 6 mesecev do 2 let. Kazen se zmnajša 'za polovico do dveh tretjin, če je krivec tako nastopil v jezi, izzvani po protipravnem1 ravnanju nižjega. Čl. 17. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7. in namerno ovira potek dela ali opravlja delo nedostatno ali kvari njemu zaupani delovni material, se kaznuje z ječo ne manj ko 8 let. Čl. 18. Z ječo od 3 mesecev do 5 let se kaznuje vodja ali predstojnik ustanove ali zavoda, odrejenega v Obvezno civilno službo, če: a) odlaša ali opusti sporočiti pristojnim organom zahtevana obvestila ■in podatke o delovanju ustanove ali zavoda, ali če jih sporoči netočno ali nepopolno, b) zahteva, naj se mu dodelijo surovih e ali industrijski proizvodi v večji množini nego je potrebno in zadostno, c) odsvoji surovine ali industrijske proizvode, ki mu jih dodeli pristojno oblastvo, ali če jih ukortsti za drugo proizvodnjo ali druge namene nego so bili dovoljeni, d) opusti ali zanemari vzdrževanje naprav zavoda in povzroči s tem upadek proizvajalne zmogljivosti, e) brez dovolitve Visokega komisarja spremeni način ali vrsto dela ali preloži zavode ali oddelke zavoda ali popolnoma ali delno odsvoji zavode ali strojne naprave, nameščene v njih. Čl. 19. Za kršitve predpisov določb splošnega ali posebnega značaja, ki jih izda, more izreči Visoki komisar naslednje disciplinske kazni: a) ukor, b) odstranitev iz urada ali službe za določen čas, c) zamenjavo v uradu ali službi z odstranitvijo iz ustanove, podjetja ali zavoda. Čl. 20. Za hujša kazniva dejanja, ki niso navedena v tej naredbi in jih Obsegajo členi 8., 10., 11., 12. in 13. Ducejevega razglasa z dne 3. oktobra 1941-X1X objavljenega v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno“ z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 237 (Službeni list za ljubljansko pokrajino z dne 11. oktobra 1941-XIX št. 82) in člen 8. Ducejevega razglasa z dne 24. oktobra 1941-XIX, objavljenega v uradnem lestu »GaZzetta Ufficiale del Regno“ z dne 28. oktobra 1941-XIX št. 255 (Službeni list za Ljubljansko I pokrajino z dne 8. novembra 194l-XX št. 90), veljajo predpisi v navedenih členih razglasov. čl. 21. Kazniva dejanja iz te naredbe sodijo krajevno pristojna vojaška vojna sodišča. čl. 22. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 5. junija 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli. Pazite na živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. Če kdo živilsko nakaznico’ izgubi ali mu je bila ukradena, ne more na podstavi določil člena 3, naredbe Visokega komisariata štev 78 z dne 23. aprila t. 1. v nobenem primeru dobiti duplikata 'in so vse tozadevne prošnje na Prevod ali na mestni preskrbovalni urad odveč, oziroma bodo rešene negativno. Duplikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeru, ko je nedvomno in z verodostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničena po višji sili (požar, povodenj in podobno) in da še ni bila izrabljena. Uvedba mednarodne poštne nakaznice S 16. julijem bo uvedena v Ljubljanski pokrajini služba mednarodne poštne nakaznice. Nadaljna obvestila o modalitetah in pogojih, s katerimi so združene zadevne operacije, lahko dobe zanimanci pri poštnih nadih. V Ljubljani je za opravljanje te Službe pooblaščen samo poštni urad glavne pošte. Opozarjamo, da na mednarodnih poštnih nakaznicah niso dopustna pismena sporočila. Brezplačna zdravniška služba zdravstvene avtokolone Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avto-kolona vršila brezplačno zdravniško službo v mešecu juliju v zavodu Lichtenturn na Ambrožovom trgu. Kakor je znano, ima zdravstvena kolona zobozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za boleizni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mlesecu juliju — izvzemši ob nedeljah —- od 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.30. Pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim internirancem Po dogovoru med pristojnimi oblastmi je pošiljanje poštnih paketov vojnim ujetnikom m civilnim vojnim internirancem v taboriščih (konfimiranci in osebe v sodnih zaporih so izvzete) od 1. julija dalje poverjeno Italijanskemu Rdečemu križu, avtonomni isekciji v Ljubljani, in urejeno kot sledi: Vsi zgoraj omenjeni paketi se1 smejo pošiljati samio po avtonomni sekciji IRK v Ljubljani. Vsalk vojni ujetnik ali civilni vojni interniranec sme prejeti mesečno po en paket do največ 5 kg b rut to teže. Za paket naj se uporablja trpežen ovoj, ra'zen škatlje še močan ovojni papir ali vrečevina in močna vrvica, predati pa se mora paket odprt. Na ovoju mora biti razločno napisano: ime, priimek in naslov prejemnika in isti podatki o pošiljatelju. Ob predaji mora pošiljatelj predložiti posebno izjavo z navedbo vsebine paketa in s podpisom. Lahko pokvarljiva živila se me smejo pošiljati. Izrecno pa je prepovedano prilagati tobak in vse tobačne izdelke, knjige, časopise, pisma, nože, vilice, žepne nože, britve, vnetljive snovi •in podobno. Paketi s tako vsebino se bodo zavrnili ali zaplenili, pošiljatelji pa se bodo ob ugotovitvi kaznivega dejanja ovadili vojaškemu vojnemu sodišču. Paketom, ki niso namenjeni za P. M. 3200, se morata priložiti dve carinski deklaraciji. Za vsak paket pobira IRK pristojbino 10 lir (deset lir). Paketi: se sprejemajo v poizvedovalnem oddelku IRK, Puharjeva ulica 2/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Pošiljatelji izven Ljubljane lahko pošljejo paket po pošti IRK avtonomni sekciji v Ljubljani, če upoštevajo ostala zgornja določila. Pošiljki naj priložijo prejemnico poštne nakaznice kot dokaz, da so vplačali pristojbino1 10 lir. Ta znesek se 'lahko vplača tudi na ček. rač. št. 15-384 — Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani — priznanieo pa priložijo pošiljki. 19. Blumauer Ivan, žel. uradnik v p. v Ljubljani, 20. Bajuk Anastazija, poštna uradnica v p. v Ljubljani, 21. Brolih Marija, učiteljica v p. v Ljubljani, 22. Bombač Ivan, žel. zvaničnik v p: na Rakeku, 23. Bregant Anton, orož. narednik v p. v Gor. Karteljevem, 24. Božič Leopold, poštni zvaničnik v p. v Rudniku, 25. Baylner Ivana, vdova po železu, na Rakeku, 26. Bratok Ivan, žel. sprevodnik v p. v Ljubljani, 27. Boštjančič Ana, vdova po žel. uradniku v Ljubljani, 28. Bergant Kati, vdova po pošt. zva-ničniku v Ljubljani, 29. Cesar Jernej, žel. uradnik v p. v Ljubljani, 30. Cankar Farnčiška, vdova po strojevodji v Dol. Logatcu, 31. Cuznar Jožefa, vdova po žel. stroje-j e vodji v Ljubljani, 32. Čopič Josip, profesor v p. v Ljubljani, 33. Čuk Anton, žel. sprevodnik v p. v Ljubljani, 34. Čerček Jakob, žel. uradnik v p. v Ljubljani, 35. Černe Franc, veter, inšpektor v p. v Ljubljani, 36. Dr. Demšar Jožef, profesor v p. v Ljubljani, 37. Dobovičnik Martin, podpreglednik fin. kontr. v p. na Vrhniki, 38. Dobrovoljc Marija, vdova po žel. uradniku v Ljubljani:, 39. Dougan Olga, vdova po viš. sod n. svetniku v Ljubljani, 40. Dolenc Alojzij, žel. sprevodnik v p. v Sp. Blatu, 41. Domieelj Lcopoldina, vdova po okr. glavarju v Ljubljani, (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Društvena pisarna je v Wolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53. Društveni čekovni račun poštne hranilnice št. 12-131, društvenega posmrtnega sklada pa št. 17-678. Uradne ure v društveni pisarni ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne; če je pisarna popoldne odprta, se morejo tudi popoldne dobiti informacije. Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamke za eno liro. Glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik Fr. Kralj. — Vsi v Ljubljani. Društvena obvestila - informacije Društvenim članov v vednost. Na razna vprašanja obveščamo svoje člane, da je društvo podvzelo na pristojnih mestih vse potrebne in dopustne korake za zvišanje pokojninskih prejemkov. * Popust za društvene člane v kopališču na Ljubljanici. Uprava kopališča na Ljubljanici (Ižanska cesta - Livada) je priznala našim društvenim članom popust. Rezervirana je posebna kabina št. 150, prostorna za 5 do 6 oseb. Vsak kopalec plača za vporabo kabine eno liro. Perilo mora vsak sam prinesti. Ta kabina je pa rezervirana samo do 2. ure pop. Kdor pride pozneje, plača običajno takso. Ako bo več kopalcev našilh članov in če so kabine proste, znaša pristojbina za vporabo drugih kabin 2 liri za osebo. Legitimiranje: Društvena članska izkaznica, * Železničarska nabavljalna zadruga je podala svoj obračun. V nedeljo1, dne 20. junija je bil občni zbor ene najmočnejših zadrug v Ljubljanski ipokraljiiniii Železničarske nabavljali n e zadruge. Zbora so se udeležili številni delegati, navzočnih pa je bilo mnogo članov, ki jiih ima zadruga okoli 5400. Lani je dobavila zadružnikom ogromne količine živil in življenjskih potrebščin. P31aga je razdelila za nad 3 milijone lir. Na občnem zboru: je bil med drugimi važnimi sklepi sprejet- tudi predlog, da zadruga od 1. avgusta naprej špecerijskega blaga ne bo dajala več na kredit. Za odbornike 'So bili ponovno izvoljeni gg. Emil Klebel, R. Ogrin in P. Mašič, v nadzorni odbor pa J. Lavrič in S. Tekavec. Ta največja nabavljalna zadruga javnih nameščencev v Ljubljanski pokrajini je bila ustanovljena na ustanovnem obč- nem zboru dne 27. novembra 1921, deluje torej že nad 20 let. V eni prihodnjih številk bomo o njenem dvajsetletnem nad vse uspešnem delovanju obširneje poročali. V prvem četrtletju 1942 so pristopili naslednji novi člani (Pristopilo je 284 novih članov). 1. Aubel Marija, hči pokoj. žel. kretni-ka v Stožicah, 2. Adamič Franc, vodja zemilj. knjige v p. v Novem mestu, 3. Ahčan Andrej, žel. strojevodja v p. v Dražici, 4. Akički Martin, žel. uradnik v p. v Ljubljani, 5. Anderlič Franc, polic, stražnik v p. v Ljubljani, 6. Belič Pavel, žel. zvaničnik v p. v Ljubljani, 7. Berlan L judo vit, žel. zvaničnik v p. v Ljubljani, 8. Brinovec Franc, žel. uradnik v p: v Ljubljani, 9. Bajt Franjo, žel. prometnik v p. v Ljubljani, 10. Barič Alojzij, viš. polic, stražnik v p. v Ljubljani, 11. Benčina Karol, kazil, zvaničnik v p. v Ljubljani, 12. Bezjak Martin, pošt. zvaničnik v p. v Ljubljani, 13. Benulič Jožko, žel. zvaničnik v p. v Ljubljani, 14. Bervar Anton, žel. nadsprevodnik v p. v Ljubljani, 15. Bizjan Franc, žel. zvaničnik v p. v Ljubljani, 16. Bedžuh Franja, vdova po žel. zva-ničniku v Ljubljani, 17. Bajc Franc, žel. čuvaj v p. v Dol. Logatcu, 18. Blažič Lovro, žel. prog. čuvaj v p. v Dol. Logatcu,