LETO LIH, št. 4 PTUJ, 27. JANUAR 2000 CENA 130 tolarjev ^- »Zdravstveni dom le in ga ni Zaposleni v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj s pomočjo I sindikata bijejo plat zvona. Čeprav se na zunaj zdi, da gre zgolj za ohranjanje njihove socialne varnosti in s tem zaposlitve, še zda- leč ni tako. Ob tem je njihov cilj tudi, da se doseže enako vredno- tenje dela vseh delavcev v zdravstvu, ne glede na to, ali delajo kot zasebniki ali v javnem zdravstvu. V tej bitki ne pozabljajo tudi na uporabnika, ker je zdravstveni dom, ki naj bi še naprej ostal, tudi v svetovnem merilu primer uspešnega vzorca izvajanja zdravstve- ne dejavTWSti in organizacijske povezanosti vseh izajalcev javne zdravstvene službe na primarni ravni. To bi morali pri izdajanju koncesij še kako upoštevati tudi kon- cidenti, da z nenadzorovanim izdajanjem koncesij ne bi ogrozili njegovega obstoja. V primeru ptujskega zdravstvenega doma se je to zgodilo, čeprav niti ustanovitelj in lastnik - torej mestna občina Ptuj - niti vodstvo javnega zavoda tega ne priznavata. Se več: nastale razmere naj bi bile posledice neurejene zakonodaje, to pa je le jalov izgovor, ker drugje po državi do takšnih vpijočih razmer zadev niso prignali in tudi koncesij niso delili vsevprek. Prav tako so lahko jalovi tudi izgovori, da ker ni nacionalnega programa zdravstvenega varstva, ni strategije na bkalni ravni, čeprav so prav po zaslugi ptujske seje odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri državnem zboru v začetku novembra 1998 razjasnili do takrat marsikatero odprto vprašanje med zdravstveni- mi domovi in koncesionarji. Občine pa so od ministra za zdravstvo aprila lani dobile tudi nalogo, da v okviru svojih pristojnosti pri urejanju zdravstvenega varstva na primarni ravni sprejmejo stra- teške usmeritve razvoja, v katerih morajo opredeliti vsebino in ob- seg dela, ki se bo izvajal v javnih zavodih in v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti. Ptujski mestni svet tega ni bil sposoben sprejeti niti v letu 1998 niti v lanskem letu. Po razpravi na 38. seji mestnega sveta februarja 1998 v prejšnjem mandatu je sicer kazalo, da bo do oblikovanja in sprejema strategije glede na močno zavedanje problematike, ki jo je prinesla nedorečena privatizacija v zdravstvu, prišlo. V tej razpravi je bih tudi odločno poudarjeno, da nihče privatizaciji sicer ne nasprotuje, da pa je potrebno nare- diti vse, da se dejavnosti, ki jih bo zdravstveni dom še naprej op- ravljal, ker se zanje zasebniki zaradi visokih zahtev po vlaganjih v opremo in kadre ne bodo odločali, po nepotrebnem ne drobijo, ker sicer pričakovane kvalitete ne bo. To pa so predvsem zdravstveno in zobozdravstveno varstvo otrok, zdravstveno varstvo žensk, dis- panzer za mentalno zdravje in patronažna služba. Podeljevanje koncesij pa je šlo mimo tega, na Ptujskem je bilo tudi več zani- manja za zasebno delo kot drugje. Nekaj koncesij pa je bilo podel- jenih tudi zato, ker so bili nekateri bodoči zasebniki pripravljeni investirati v ureditev primernejših prostorov za dejavnost, za kar v občini ni bilo posluha ali ni bih denarja. Predvsem pa ni bih pripravljenosti, da se z ustreznimi rešitvami zmanjša pritisk na od- hod v zasebništvo, zlasti na področju preventivno usmerjenih strok. Napačno bi bilo torej sedaj udrihati po zasebnikih, če je tisti, ki je odgovoren za politiko v nekem okolju, odpovedal in ni pravi čas zaznal vseh posledic anarhičnega podeljevanja koncesij, pri tem pa ceh "pozabljal', kaj piše v devetem členu zakorm o zdravstveni dejavnosti oziroma kakšne ekipe mora imeti zdravstveni dom, da bo lahko še naprej izvajalec celovite osnovne zdravstvene de- javnosti. Ali pa to sphh ni več pomembno, ker je v ozadju črni scenarij, ki med ptujskimi zdravstvenimi delavci kljub nekaterim zagotovilom, da se to ne bo zgodih, še zmeraj straši. V teh igricah pa skoraj nikogar več ne zani- ma, da je vse bolj ogrožena f i (O i tudi dostopnost občanov do C^C^ ^^^^ zdravstvenih storitev. M PTUJ / PRIPRAVE NA KURENTOVANJE 2000 V POLNEM TEKU Letos kar tri povorke Organizatorji kurentovanja 2000 napovedujejo, da bo jubile- jna, 40. prireditev takšna, kot je še ni bilo. Od 26. februarja do 7. marca se bodo zvrstile kar tri povorke: prva bo 26. februarja, ko se bodo že tretjič srečali slovenski pustni liki in maske; 27. februarja si bomo prvič v 20-letni zgodovini e\Topskega združenja karnevalskih mest lahko ogledali mednarodni FECC festival kurentu podobnih likov Evrope, tretja povorka pa bo na pustno nedeljo, ko se bodo po ptujskih ulicah in trgih že 40. zvrstili pustni liki in maske iz Slovenije in tujine. Od 26. februarja do 7. marca bo vsak dan živahno tudi v karneval- ski dvorani na Bregu, kjer bodo potekale prireditve od jutra do ve- čera. Nastopile bodo številne pu- stne in glasbene skupine. Organi- zatorji pričakujejo okrog sto tisoč obiskovalcev, kurentovanje pa bo stalo okrog 50 milijonov tolarjev. Iz delne pozabe želijo letos orga- nizatorji potegniti tudi gala pust- ni ples, zagotovo pa bodo izvedli pustni ples članov lions kluba. Veliki pustni ples bo 4. marca, otroška maškarada 6. marca, pust- no veseljačenje vrtcev in otrok s pokopom pusta pa 7. marca. Prvič se bo na letošnjem karnevalu pres- tavil princ karnevala Gašper prvi. Ptuj je namreč kot prvo mesto v Sloveniji prevzel to evropsko tra- dicijo karnevalskih mest. V sodelovanju z Bistro bo ob 40. kurentovanju izšla knjiga Kuren- tovanje in karneval na Ptuju; nje- na javna prestavitev bo 18. febru- arja. Od 24. do 27. februarja pa bo prav tako v sodelovanju z Bistro potekal mednarodni znanstveni simpozij "Kultura mask in maski- ranje na Slovenskem in v za- mejstvu". Za srečanje kurentu podobnih skupin Evrope so se doslej prijavi- le že skupine iz šestih držav: Bol- garije, Hrvaške, Avstrije, Make- donije, Madžarske in Romunije. Vršilec dolžnosti direktorja GIZ Peotovio vivat in direktor ptujskega kurentovanja Branko Brumen pa v času 40 pustnih dni v Ptuju napoveduje še en pomem- ben dogodek: v Mestni hiši bodo v sodelovanju s ptujskim filatelis- tičnim društvom odprli razstavo znamk in ovojnic, vezanih na ku- rentovanje in kurenta v Sloveniji, kot tudi pustov in karnevalov v evropskem in svetovnem prosto- ru. Gre za zbirko evropskega združenja karnevalskih mest. Na voljo bo tudi filatelistični žig prvega dne, ki ga filatelisti pripravljajo skupaj s Pošto Slove- nije. Da bo staro mestno jedro vsaj ob pustnih večerih zaživelo, bodo poskrbeli z organiziranimi nastopi kurentov in pustnih li- kov. Ker so se priprave na 40. kuren- tovanje pričele že zelo hitro, so nekateri povabilo za sodelovanje prejeli že lanskega junija. To velja predvsem za šole, javne zavode in društva, zato letos zadreg v nedeljski osrednji povorki, vsaj kar zadeva mlade, ne bi smelo biti. Spodbuda naj bi bile tudi privlačne nagrade tako za šole kot druge skupine. Podobno kot v prejšnjih letih pa bodo organiza- torji nagradili tudi najlepše pustno okrašene hiše. Cena za karnevalsko propustni- co, ki bo omogočila vstop v karne- valsko dvorano, bo znana te dni, ve pa se, da bodo cene ostale na lanskoletni ravni. MG Za tekmovanje vrteških otrok je bil dovolj strm tudi ptujski grajski hrib ... Foto: Tcitjana Mohorico 2 AKTUALNO Četrtek, 20. januar 2000 - TEDNIK PTUJ / SINDIKALISTI O USODI ZDRAVSTVENEGA DO^M Mfhumt sprenevedania Na petkovem popoldanskem problemskem sestanku članov sindikata zdravstva in socialnega varstva v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj so v glavnem govorili o nadaljnjem ob- stoju oziroma usodi ptujskega zdravstvenega doma, ki ga je v negotov položaj pripeljalo veliko število podeljenih koncesij za zdravstveno službo, ne da bi v mestni občini Ptuj kot usta- noviteljici in lastnici zdravstvenega doma upoštevali pogoje iz 9. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki natančno govori o tem, katere dejavnosti mora ta opravljati, če lahko obstaja. Po črki zakona ptujski zdravstveni dom nima več formalno-prav- nih pogojev za obstoj, ker v svoji sestavi od lanskega prvega ju- lija nima več pediatrične dejavnosti, saj jo v celoti opravljajo koncesionaiji. Kljub temu pa v mestni občini Ptuj pravijo, da ni nobene bojaz- ni, da zdravstveni dom tudi v bodoče ne bi obstajal. Podobno meni tudi vodstvo Zdravstvenega doma. Kot je prepričana Neven- ka Lekše, predsednica repu- bliškega odbora sindikata delav- cev zdravstva in socialnega varst- va Slovenije, gre pri tem tudi za precej besedne igre, kako si kdo razlaga zakon. "Mi želimo citati zakon tako, kot se čita, in tako, kot naj bi nekatere stvari v pravni državi veljale. Zakon o javnih za- vodih govori o tem, kaj je javni zavod, zakon o zdravstveni dejav- nosti govori, kaj je funkcija zdravstvenega doma. Če tako čitamo 9. člen, pomeni, da v tem trenutku z odhodom pediatrov v zasebno delo ptujski Zdravstveni dom te dejavnosti več nima. Drži sicer, da je to javna mreža, ampak javni zdravstveni dom ni samo hiša, objekt s štirimi stenami in streho; JZ je vendarle ustanova (zavod), ki ga je država oziroma lokalna skupnost ustanovila zato, da izvaja svoja pooblastila in zdravstveno varstvo za vse prebi- valce glede na zagotovljeni pro- gram, koncesionarii pa vstopajo v javno mrežo. Mislim, da moramo ločiti, kaj je javna mreža, kaj je javna služba in kaj javni zavod." Pričakovati je torej, da bodo od- govorni za nastali položaj le sle- dili pobudi sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva ter za njegovo delovanje znova vzpostavili zakonske okvire in razpisali delovno mesto pediatra ter s tem ponovno vzpostavili for- malno-pravne pogoje za njegov obstoj. Ker delavci do petkovega sestanka, ki so ga vzpodbudili sindikalisti (prav tako pa do prve- ga lanskega v oktobru, ko so spre- jeli prve zahteve in stališča po ja- snih odgovorih glede bodočega dela zdravstvenega doma), niso imeli vseh informacij, je bil nji- hov strah za delovna mesta in s tem za socialno varnost toliko bolj upravičen in tudi pp petko- vem sestanku ni izginil. Se vedno namreč kroži črni scenarij, po ka- terem bo delovna mesta izgubilo med 50 in 70 zaposlenih od zdajšnjih 200, če se bo zdravstve- ni dom v celoti sprivatiziral. Predlagali so tu, da dokler se za- deve ne razčistijo, župan ne pode- li novih koncesij. Vse to slabo vpliva na medsebojne odnose, ob bojazni za izgubo delovnega mes- ta večina sindikalnih delavcev v petek tudi ni želela osebno govo- riti, temveč so za izpostavljanje problemov pooblastili predsedni- co 10 sindikata delavcev zdravst- va in socialnega varstva Anko Moro, ki je ob Nevenki Lekše vo- dila sestanek. BREZ STRATEGIJE NOBENE KONCESUE VEČ če je verjeti zagotovilom ptuj- skega župana Miroslava Lucija, naj bi bila nadaljnja privatizacija dejavnosti ptujskega zdravstve- nega doma načrtovana, dokler pa ne bo sprejete strategije razvoja zdravstva na Ptujskem (poleg mestne občine jo morajo sprejeti tudi vse druge občine, ki so nasta- le iz bivše občine Ptuj), pa tudi ne bodo podeljevali novih koncesij. Do aprila naj bi bil sprejet nacio- nalni program zdravstvenega varstva, ki bo omogočil sprejem strategije na lokalni ravni. Poleg tega se je zavzel za razpis koncesij in da bi tudi ministrstvo za zdravstvo prevzelo svoj del ob- veznosti, 50 odstotkov koncesij na Ptujskem je namreč "njego- vih", nedorečena pa je tudi zdravstvena zakonodaja. Samo le- tos je za koncesije zaprosilo 16 zdravnikov, lani so jih podelili deset. Za zasebno delo oziroma odhod so se odločili zaradi boljšega gmotnega položaja. Če bi jim plačo povišali za 30 odstot- kov, bi se zasebništvu odrekli, je bilo slišati, predsednica Nevenka Lekše pa je takšno stališče odločno zavrnila, saj se bodo že kmalu zdravniške plače ponovno občutno popravile, in menila, da zdravniške plače niso tako slabe. Čeprav mestna občina tudi lan- sko leto še ni imela strategije raz- voja zdravstva, je koncesije pode- lila, letos pa bodočim koncesio- narjem vloge zavračajo tudi z obrazložitvijo, da še ni sprejete tako strategije na lokalni kot na nacionalni ravni oziroma nacio- nalnega programa zdravstvenega varstva. V dokimientu Zdravje za vse do leta 2004 naj bi bilo opre- deljeno tudi razmerje med jav- nim in zasebnim zdravstvom. Ptujski župan je tudi prepričan, da z dosedanjim podeljevanjem koncesij, ki naj bi bilo v celoti us- klajeno z zdravstvenim domom (temu v zdravstvenem domu opo- rekajo), nihče ni izgubil dela ozi- roma postal brezposeln. Tudi v bodoče naj ne bi bilo presežkov, glede na to da se bo zdravstvena mreža predvidoma za to območje še širila. Presežke lahko ustvari le napovedana racionalizacija v zdravstvu, ki jo zahteva zavaro- valnica. Dejstvo pa je tudi, da še nobenemu zasebniku na Ptuj- skem niso vzeli koncesije, čeprav je bilo jasno in glasno povedano, da se koncesijske pogodbe ne lu-e- sničijo. Maja Erjavec iz mestne občine Ptuj pa je zagotovila, da se v celoti izpolnjujejo, kar je začudilo tudi direktorja zdravst- venega doma Ptuj Henrika Žleb- nika, ki je odločno zatrdil, da to ni res, saj samo eden od koncesio- narjev dolguje zdravstvenemu domu več kot štiri milijone tolar- jev. Poleg tega so sindikalisti opozorili na nekatere nepravil- nosti, ki se pojavljajo v zasebnih ambulantah, predvsem pa, da za- sebniki namesto medicinskih ses- ter zaposlujejo gimnazijske matu- rante in druge profile nezdravst- venega kadra, kar brez dvoma ogroža izvajanje zdravstvenega varstva. Poleg tega pa se privatizi- rajo samo dejavnosti, ki prinašajo zaslužek, materialno nezanimive pa ostajajo v zdravstvenem domu, kar še dodatno ogroža socialni položaj preostalih zaposlenih v Zdravstvenem domu Ptuj; še leta 1992 jih je bilo čez 300, sedaj jih je 199. Zupan pa je v tem delu razprave dodal le, da je tako Maji Erjavec kot podžupanu Mitji Mrgoletu naročil, da dosledno pregledata uresničevanje konce- sijskih pogodb. Petkov sestanek so sindikalisti ocenili kot bitko ne samo za ptuj- skega, temveč za vse zdravstvene domove v Sloveniji. "Prepričana sem, da mi bo marsikdo očital prenapetost, ampak resnica je ta, da z bitko za Zdravstveni dom Ptuj bijemo bitko za vse zdravst- vene domove v Sloveniji. Zdravstveni dom Ptuj je šte- vilčno velik in pokriva tudi velik teritorij, nanj gravitira skoraj sto tisoč prebivalcev, in če bi se mo- del zdravniške zadruge ali združbe zasebnikov (koncesio- narjev) uveljavil, bo to koncept, ki bo kot primer služil za Slove- nijo. To pa je koncept, ki ga zago- varja zdravniška zbornica," je še povedala Nevenka Lekše. Podobno kot že 13. oktobra lani so sindikalisti tudi na petkovem sestanku sprejeli nekatera stališča in sklepe, na katere zahtevajo od- govore od direktorja zdravstvene- ga doma in ptujskega župana. Ob svetu javnega zavoda naj bi se z njegovo problematiko nemudo- ma seznanil ptujski mestni svet predvsem kot lastnik in ustanovi- telj, prav tako je potrebno z omenjenimi stališči seznaniti druge svete občin na območju bivše občine Ptuj, ki naj prav tako skladno z interesi obstoja zdravstvenega doma obravnavajo nastalo problematiko. Predstav- niki sindikata iz Zdravstvenega doma Ptuj naj bi se tudi udeležili razprav na posameznih svetih občin. Za tisto, kar je mogoče rešiti v okviru občine, naj bi na odgovore počakali v enem mese- cu, kar pa je vezano na nacionalni program zdravstvenega varstva, pa bo odgovore potrebno počaka- ti do njegovega sprejema. Kot je Anka Moro, morajo biti z odgo- vori župana Lucija, ki predstavlja lastnika in ustanovitelja Zdravst- venega doma Ptuj, v bistvu zadc voljni, saj je zagotovil, da ne bo podeljeval koncesij do sprejema nacionalnega programa zdravst- venega varstva oziroma strategije razvoja zdravstva na Ptujskem, in ker si bo prizadeval za normalen obstoj zdravstvenega doma ter s tem povezano socialno varnost delavcev in sodelavcev. Vseh odgovorov sicer niso dobi- li, dosežen pa naj bi bil vsaj mini- malen konsenz o tem, na kakšen način naj bi se pristopilo k raz- reševanju problemov, ki so jih opredelili že oktobra lani. Zaradi pomanjkanja volje ali časa pa jim do petkovega sestanka nihče ni posvečal pozornosti, in to kljub zahtevam sindikata po opredelit- vi odgovornosti tako ustanovitel- ja in lastnika kot vodstva zdravst- venega doma. Kot kaže, pa neka- teri svojih odg:ovornosti niso vze- li resno: v stališčih in usmeritvah za razvoj osnovnega zdravstvene- ga varstva v Republiki Sloveniji, ki nosijo datum 28. april 1999 in jih je podpisal minister Marjan Jereb, jasno piše, da ZD ostaja tudi v prihodnje osrednji izvaja- lec osnovne zdravstvene dejav- nosti v mreži javne zdravstvene službe, kar naj upoštevajo tudi koncedenti pri izdajanju konce- sij. Osnovna naloga zdravstvenih domov je ohranjanje prostorske in organizacijske celovitosti delo- vanja in vzpostavljanja konkret- nih in trdnih vezi delovanja vseh izvajalcev osnovnega zdravstvne- ga varstva, tako državnih kot za- sebnih. Zdravstveni domovi ohranijo vsebino dela, ki jim jo nalaga zakon o zdravstveni dejav- nosti v 9. členu, ki omogoča uspešno poslovanje. Občine kot ustanovitelji ZD se morajo zave- dati, da s podeljevanjem koncesij ne smejo ogroziti obstoja ZD, kot je ta definiran v 7. členu zakona, v katerem je opisan obseg osnov- ne zdravstvene dejavnosti. Glede na vse je še kako upravičena zahteva sindikata zdravstva in so- cialnega varstva, da se ugotovi odgovornost za nastale razmere, predvsem pa, da mestna občina Ptuj kot lastnik in ustanovitelj opredeli svoj odnos in odgovoi- nost za obstoj in nadaljnji razvoj JZ ZD Ptuj, dokler so rešitve še možne. MG V prvem odstavku 9, člena zakona o zdravstveni dejav- nosti piše, da je zdravstveni dom zdravstveni zavod, ki ima organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebi- valcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svo- jem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družin- sko medicino ter preventiv- no in kurativno zobozdravst- vo, medicino dela in fiziote- rapijo, če opravljanje teh dej- avnosti ni drugače urejeno. Zdravstveni dom zagotavlja tudi reševalno službo, če ta služba ni organizirana v bol- nišnici. Ana Moro, predsednica 10 sindikata zdravstva in soci- alnega varstva v JZ Zdravst- veni dom Ptuj Nevenka Lekše, predsedni- ca republiškega odbora sin- dikata delavcev zdravstva In socialnega varstva Slove- nije. Foto. Črtomir Goznik ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA / TEDEN SKI KOMENTAR V najvišji kotaiiji prevladuje bili Na trgu se tečaji najpomembnejših delnic z redkimi popravki še vedno dvigajo. Slovenski borzni indeks se je v preteklem tednu močno približal meji 1900 točk in jo bo ob takem tempu v kratkem presegel. Prav tako kot rast vrednosti delnic zopet razveseljujejo višji prometi, ki so \ osnova trdne in stabilnejše rasti. Slovenski investitorji so pretekli teden največ zanimanja pokazali za delnico Mercatorja. Nje-; na vrednost se je v tednu dni dvignila kar za 6,3 odstotka na 15,473 tolarjev, kar je bistveno višje kot za mnoge pričakovana psihološka meja 15.000 tolarjev. Se višjo rast je dosegla delnica Emone obale Koper. Po nihanju tečaja okoli vrednosti 2.100 tolarjev za delnico se je ta dvignit na 2.300 tolarjev, kolikor je delnica na- zadnje dosegla septembra lani. Seznamu del-J nic z visokimi rastmi se je pridružita tudi delnica SKB Banke. Novica o procesu združevanja banke z drugo največjo slovensko banko NKBM je dvignila tržno ceno SKB Banke preki 2.500 tolarjev. Z zanimanjem so investitorji spremljali tudi novice o poslovnih rezulatih slo- venskih farmacevtskih podjetij. Lek se je na ameriškem trgu soočil z visokim upadom pro-i daje, saj je bil lani obseg nižji za 2,6 milijarde; tolarjev. Absolutni obseg prodaje se je močno znižal tudi na Hrvaškem in v Rusiji, kjer pa se je| tržni delež celo povečal. Zmanjšanje prodaje je podjetje blažilo na domačem trgu, kjer se je prodaja povečala za dobro milijardo tolarjev, na i Poljskem pa se je povečala kar za 18 odstot-l kov. Načrti Leka so v prihodnosti uperjenil predvsem na ponovem prodor v ZDA, trge Ev-j ropske unije, prav tako pa je za podjetje zani-| miv velik trg Kitajske. Ugodnejše novice so pri-l hajale iz Krke. V preteklem letu je podjetje do-1 seglo 4-odstotno rast prodaje, dobiček pa so v| primerjavi z letom poprej, ko je znašal 4,2 mili-j jarde tolarjev, povečali za nekaj sto milijonov.] N^pomembnejši trgi podjetja so še vedno države Cefte, bivše Jugoslavije in Rusije, kjer so sicer beleželi upad prodaje, uspeva pa jim tudi prodor v zahodno Evropo in ZDA. Temu primerno se je odzval tečaj delnice na borzi. Vrednost je porasla za 2,4 odstotka, posli so se sklepali tudi prek 28.000 tolarjev. Med redke delnice uradnega trga. ki so prete- kli teden izgubile, se je vpisala delnica Aerodro- ma. Njena vrednost se je znižala za dober od- stotek na 3.157 tolarjev. Aerodromu se je prete- kli teden pridružila tudi kranjska Sava, katere [X)nudfc>a in povpraševanje še vedno iščeta pra- vi tečaj, trenutno pa se posli gibljejo med 18.000 in 17.500 tolarjev. Manj ugodno kot najvišja borzna kotacija se je pretekli teden gibal trg pooblaščenih investicij- skih družb. Indeks PIX, ki meri njegovo gibanje, je v preteklem tednu izgubit odstotek in pol, kar je povezano tudi z novicami o zapolnjevanju privatizacijske vrzeli. Po zadnjih informacijah bo pooblaščenim investicijskim družbam na dražbi ponujeno tudi premoženje, ki je manj kvalitetno, kot je bilo predvideno. To se nanaša predvsem na podjetja iz elektrogospodarstva, saj bodo na dražbi pidi lahko kupili le elektro- proizvodna podjetja in ne elektrodistribucijskih, kot je bilo zapisano v prvi verziji seznama. Tako so se polni pidi, na katere ima zapolnjevanje najmanjši vpliv, v povprečju znižali za slab od- stotek, najbolj pa so se vrednosti znižale pi- dom, ki imajo med svojim premoženjem manj realnih naložb. Vendar so kljub temu poob- laščene investicijske družbe še vedno pripo- ročljive in dobre naložbe, saj je potencial rasti pri njih največji. Visoka rast tečajev se bo ob tako močnem povpraševanjem po vsej verjetnosti še vedno nadaljevala, mejo, do katere slovenski borzni indeks v kratkem lahko seže, pa je težko določiti. V naslednjem mesecu bo trgovanje še popestril prihod slovenskih pivovarn v uradno borzno kotacijo, dva meseca kasneje pa se bo pivovarjem pridružilo tudi telekomunikacijsko podjetje. Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d. ODTOD INTAM PTUJ m Obini zbor Društva za terebralno paralizo Društvo za cerebralno parali- zo Ptuj - Ormož pripravlja v petek pb 18. uri letni občni zbor. Člani se bodo srečali v sejni sobi Centra za socialno delo Ptuj. MS TRNOVSKA VAS • Sreianje pevcev in godcev v Kultiurnem domu v Trnov- ski vasi bo v soboto, 29. ja- naurja ob 18. uri drugi del srečanja pevcev in godcev z nastopom 18 skupin. Nastopa- jo pevci Vinogradniki KD Vi- dem, Fantje treh vasi, duo FD Lancova vas, pevci z Jurovcev, pevci FD Jože-Anton Štrafela Markovci, pevke FD Markov- ci, muzikantke Vesele Polan- ke, pevci PD Cirkovce, pevke KPD Hajdina, pevci KPD Hajdina, pevke Druge pomladi DU Kidričevo, pevci FD Rožmarin Dolena, pevke KD Skorba, godca KD Videm, pevke TED Liikarji iz Doma- ve, pevci TD Vitomarci, pevke KD Trnovska vas, godci Vese- li Urbančani. ak POJASNILO IH OPRAVIČILO v prejšnji številki Tednika smo v sestavku o združevanju Nove KBM in SKB napačno zapisali priimek predsednice uprave SKB. Predsednica uprave omenjene banke je Cvetka Selšek. Za napako se opravičujemo! JB TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.c, Ptuj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo. Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, ■B 041-669-509. Naslov.- RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj; tf (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvm'. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik S)radio-tednik. si tednik ^mis.net TEDNIK - Četrtek, 27. januar 2000 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 ZDiftVSTVENE KARTICE DO KONCA FEBRUARJA ■JTartice zdravstvenega zavarovanja so začeli pošiljati tudi Imzavarovancem mariborske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Do konca februarja jih bo prejelo vseh 305 tisoč zavrovoncev na tem območju. V Podravju so že tudi namestili 40 samopostrežnih terminalov za potrjevanje karti- ce, prav tako pa so s čitalci opremili domala že vse zdravnike. Zavarovance obenem prosijo, da stare zdravstvenega izkaz- nice ohranijo vsaj do konca letošnjega septembra, ko naj bi kartice zdravstvenega zavarovanja razdelili tudi v Ljubljani. StciO zdravstveno izkaznico bodo namreč potrebovali, če bodo zdravniško pomoč iskali na območju, kjer kartice še ne . uporabljajo. HAJDINSKI SVETNIKI JUTRI O lOKALNI TURISTIČNI ORGANIZACIJI Hajdinski svetniki se bodo v petek, 28. januarja, sestali na dvanajsti seji. V okviru trinajst4h točk dnevnega reda bodo obravnavali tudi osnutek proračuna za letos ter odločali o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Lekarne Ptuj in direktorja Centra interesnih dejavnosti. Na dnevnem redu imajo tudi osnutek odloka o lokalni turistični organiza- ciji (ki ga ptujski mestni sveta tudi na januarski seji kljub za- gotovilom ne bo obravnaval). Skupni prihodki proračuna občine Hajdina v letu 2000 naj bi dosegli skoraj 240 milijo- nov tolarjev. V PONEDELJEK PTUJSKI MESTNI SVET 31. januarja se bodo ptujski mestni svetniki sestali na tri- najsti seji. Razpravljali bodo o nekaterih odlokih, med drugim o zimski službi, za dokončanje oziroma nadaljevanje projekta ptujske trojke pa je pomemben sklep o podpisu spo- razuma o denacionalizacijskem postopku, s katerim naj bi se po odstranitvi zgradbe stare pošte zemljišče oziroma sta- vbišče vrnilo v posest upravičencu - minoritskemu samostanu sv. Petra in Pavla, ter o analizi stanja na področju socialnega varstva v mestni občini Ptuj. KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Četrtek: V filmskem kotičku, ki se bo pričel ob 21. uri, si bomo lahko ogledali risanko "Deček iz džungle". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Iz cikla oddaje Up- ravne enote Ptuj o predpisih na določenem upravnem področju bo tokrat govor o tujcih; Perutnino Ptuj je obiskal predsednik države Milan Kučan in simbolično odprl modern- izirano predelavo mesa; znani slovenski pevci in ansambli se bodo prestavili v Novoletnem videomehu 2000; nasvetom za zdravo življenje bomo lahko prisluhnili v stalni rubriki Kako I biti zdrav in zmagovati; ljubitelji moto športa pa bodo prišli I na račun v prispevku o svetovnem moto športu. [_______________________Pripravila: MG ^WRI SE ... ... DA se osnovno ptujsko zdravstvo samo sebe ni sposobno jutizdraviti. Na terapijo prvega moža bacili razkroja več ne rea- girajo. ... DA je končno znano, zakaj so nekateri Ptujčani in okoličani do strank neprijazni. V prijazni porodnišnici se ljudje rojevajo komaj od konca prejšnjega leta. ... DA v Mezgovcih načrtujejo novo komasacijo zemlj^č. Torej novo združevanje zemlje in razdruževanje ljudi. ... DA se severni in južni sose- dje ukvarjajo s postavljanjem vlade, mi pa z njenim rušenjem. ... DA so se na Ormoškem od- rekli samoprispevku. Ljudje so ugMmili,-'da nimajo veČ od česa prispevati. ... DA se zdravniki borijo za sodniške plače, učitelji za zdravniške in delavci državne uprave za učiteljske. Delavci, ki vse to napajajo, pa zgolj za beraške. ... DA bo novi hrvatski premier preplaval Piranski zaliv. Upa- mo, da se v naših vodah ne bo vanj zagrizel kak slovenski morski pes in povzročil medna- rodnega incidenta. ... DA je lahko problem podlehniških zasneženih in pole- denelih cest resničen samo ta- krat, ko ima župan uradne ure. ... DA slovenske zunanje mi- nistre menjamo po tekočem traku zato, da ne bi s katero od držav navezali prijateljskih stikov. Za- kaj je isto z obrambnimi ministri, pa je "vojna tajna". ... DA bomo letošnje parla- mentarne volitve zagotovo izved- li po večinskem sistemu. Večina volilcev namreč ne bo šla na volišče. ... DA desni strankarski blok gleda v preteklost, levi v pri- hodnost, ljudje pa bi radi preživeli tudi sedanjost. VINTAROVCI / PO SLEDEH GOVORIC Kam /e izgini/ spomenik bratom Reš? o tem, da je izpred stanovanjske hiše destrnišicega župana Franca Pulišiča v Vintarovcili pred časom neznano k&m izgi- nil spomenili bratov Reš, se po destmišldli lu-ajili velilio go- vori. Nel^ateri so nad dejanjem ogorčeni, drugi prepričani, da ga je bilo treba umakniti zaradi del na komunalni infra- strukturi, tretji, zlasti mlajši, so vest o izginotju izvedeli šele od nas. Nekateri občani Destrnika pa so celo mnenja, da je spomenik od- stranil kar župan Pukšič sam, zato smo stopili do hiše, v kateri danes prebiva prvi mož Destrnika. O spomeniku, ki so ga leta 1969 pos- tavil borcem Slovenskogoriške - Lackove čete bratom Reš, v Vinta- rovcih zares ni ne duha ne sluha, še vedno pa je lepo vidna jama, kjer je ta pred časom še stal. Nato smo stopili do občine in iz- vedeli, da v občini že dalj časa načrtujejo ureditev spominskih obeležij ter njihovo premestitev na destrniško pokopališče. Infor- macijo je kasneje potrdil tudi župan Franc Pukšič. Povedal je še, da je bila za ureditev vseh spo- minskih obeležij od 1. svetovne vojne naprej v občini imenovana posebna komisija pod vodstvom svetnika Branka Sirca, sporni spo- menik pa naj bi svoje novo mesto dobil še letos. Destrniški župan je povedal tudi to, da je bil spome- nik bratom Reš že več let poško- dovan ter potreben obnove, dela na kanaliziciji pa naj bi ga po nje- govem mnenju še bolj poškodova- la. Trenutno se menda nahaja v skladišču nekega kamnoseka. Zanimalo nas je tudi to, ali je premeščanje spomenikov brez vednosti pristojnega v tem prime- ru mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, sploh dovoljeno. Prof. Aleš Arih z Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine iz Maribora je takoj pojasnil, da brez njihovega soglasja ni dovoljen no- ben tovrstni poseg ter da doslej z občine Destrnik prošnje za pre- mestitev še niso prejeli. O tem, kako se bo nadalje razp- letal klopčič nejasnosti v zvezi s tem in drugimi spominskimi obe- ležji v destrniški občini, vas bomo seveda sproti obveščali. aic Sporni spomenik bratom Reš je še do nedavnega stal v neposredni bližini stanovanjske hiše destrniškega župana Franca Pukšiča v Vintarovcih Plaketa Štefanu VeJi številnim čestitkam in obis- kom ob 100. rojstnem dnevu Šte- fana Voda so se pridružili tudi predstavniki Republiške zveze DU, podpredsednik Mirko Bernhard, podpredsednik Območne zveze DU Milan Zu- pane in predsednik Območne zveze DESUS Albin Pišek. Po kratkem nagovoru in čestit- kah je slavljenec prejel visoko priznanje - plaketo ZDUS, rože in praktično darilo z željo, da še na- prej ostane čil in zdrav ob vstopu v novo tisočletje. one Slavljenec Štefan Voda (v sredini) s plaketo; levo po- dpredsednik ZDUS Mirko Bernhard in desno po- dpredsednik Območne zveze DU Ptuj Milan Zupane. Foto: Langerholc TEDNI KOVA ANKETA Mladi, kie se družite? Najstniki imamo več proble- mov, kot bi si mislili. Mnogi nam priznajo, da je doba odraščanja najtežja. Zato potrebujemo veliko druženja, čeprav nam očitajo, da se sesta- jamo na nepravih mestih. A kdo nam bo svetoval, kam, kje so za naša srečanja primernejša mes- ta? Upoštevajte, da si imamo ve- liko povedati. Naključne mimoidoče mlade sva zaustavljali na ptujskih ulicah in jih vpraševali, kje se družijo in ali tudi oni iščejo primerne kraje za sestajanja. Jernej Širovnik, 17 let: "Kakšni klubi bi bili primerni. Zdaj hodi- mo na biljard, igramo košarko, včasih se znajdemo tudi v parku." Igor Bračič, 17 let: "S tem se še ne obremenjujem, ne hodim toli- ko ven. Včasih grem le s prijatelji v gostilno ali pa se najdemo pri katerem na domu." Martina Pajnkiher, 17 let: "Med vikendi zahajam v diskote- ke. Klubi mladih bi morali biti, saj bi se tako mladi družili in spoznali. Ker takih klubov ni, smo 'prisiljeni' hoditi v gostilne oz. lokale." Simona Irgolič, Tadeja Štegar, 16 let: "Lahko bi bili kakšni klu- bi. Zdaj se s prijatelji sestajamo na prostem ali pri kakšni prijateljici. Med vikendi pa obiščemo disko- teko." Sabina Muratovič, 24 let: "S prijatelji hodimo na interne žurke in na kavo v bife. Včasih je bilo več prostorov za najstnike, kot na primer klub mladih. Danes nima- mo kam." Od leve: Jernej Sirovnik, Igor Bračič, Martina Pajnkiher, Simona Irgolič, Tadeja Štegar in Sabina Muratovič 4 KULTURA, IZOBRAZeVANJE Četrtek, 27, januar 2000 - TEDNIK PTUJ / SE ENO USPEŠNO LETO LIKOVNE SEKCIJE Slikarii v mestu pogrešajo prostor za ustvarjanje Ptuj se lahko pohvali z mnogimi uspešnimi ustvarjalci, mednje prav gotovo sodijo tudi slikarji in drugi likovni ustvarjalci. Že vrsto let so združeni v likovni sekciji pri DPD Svoboda, ki pa jim na ustvarjalni poti lahko ponudi bore malo, bolje rečeno skoraj nič. Ptujski slikarji, ki prihajajo iz različnih občin na Ptujskem in se mnogi s slikarstvom ukvarjajo ljubiteljsko, nimajo niti enega samega skupnega prostora za ustvarjanje, nobenega »svo- jega« razstavišča, pa vendarle so ustvarjalni celo leto, uspešni organizatorji likovnih kolonij in srečanj slikarjev, dosegajo pa tudi lepe nagrade na ex temporih po Sloveniji. Postali so tudi člani zveze likovnih društev Slovenije, v Ptuju pa so lansko leto ustanovili še društvo likovnih pedagogov. V preteklem letu smo o ptujskih slikarjih veliko pisali, največkrat o posameznikih ob razstavah, ko so se udeleževali humanitarnih akcij, da pa je bilo leto 1999 za likovno sekcijo na Ptuju uspešno, pravi tudi njen predsednik Franc Simonič, prof. likovne umetnosti. Kadar se konča neko obdob- je, radi ocenimo opravljeno delo. Verjetno ste tako storili tudi člani likovne sekcije? i Gospod Franc Simonič, kako , bi po »likovni« plati ocenili ; minulo leto? Franc Simonič: »Pod lanske • dogodke še neke konkretne črte [ v naši sekciji nismo potegnili, to 1 bomo storili na prvem sestanku oziroma na letni konferenci. ! Lahko pa bi rekel, da smo bili v : preteklem letu kar precej ak- ■ tivni, večina naših članov je so- delovala najmanj na eni koloni- ■ ji, so pa med nami tudi taki, ki ^ se ne odzivajo na povabila ali pa * enostavno tega ne zmorejo. \ Vendar nas tolaži dejstvo, da i nas je vsaj polovica takih, ki se ■ udeležujemo likovnih kolonij in ; delavnic. Leto 1999 je bilo ak- i tivno in uspešno za našo likov- ' no sekcijo, nekateri naši člani so j dobili lepe nagrade na ex tem- , porih in kolonijah.« Bi morda spomnili na kak po- > seben dogodek v preteklem ; letu, ki je zaznamoval vaše delo in ga ne želite izpustiti? Franc Simonič: »Takih do- godkov je bilo kar nekaj, bolje rečeno, skoraj vsak dogodek v lanskem letu je vreden omembe, j Eden takih je bil, ko smo se ak- > tivno vključevali v poletne večere na Ptuju in poleg dnevne ; pripravili tudi nočno slikanje. ■ Za nekatere je bila to prava at- = rakcija. Večji dogodek je bilo ^ tudi sodelovanje z blejskimi sli- \ karji, ti so prišli ustvarjat tudi : na Ptuj, vendar pa žal zaradi ne-1 katerih težav dogodka nismo \ mogli izpeljati tako, kot smo si • ga zastavili. Slikanje smo nam- ^ reč hoteli združiti z nastopom ■ priznanega pianista Acija Ber- tonclja, pa bomo to prihranili za' kakšno drugo priložnost. K' temu bi lahko dodal še veliko drugih, čeprav ne tako od-] mevnih dogodkov.« Pravite, da so ptujski slikarji! precej ustvarjali v lanskem letu in se udeleževali mnogih : ex tempor. Ob tem glede nag-j rad niso ostali praznih rok. Ka- tere so to bile in kdo so bili nji-, ho vi dobitniki? \ Franc Simonič: »Eden večjih; ex tempor je mednarodni v Pira-; nu, udeležuje se ga tudi do 300; slikarjev, in priti tam na razsta-1 vo v izbrano društvo, je že kar j lep uspeh. Lansko leto smo bili j zraven tudi ptujski slikarji^ po-' leg mene še Foltin, Gaj št, Sebe-i tičeva, Pišek. Sodelovali smo, tudi na koloniji v Pesnici pri; Mariboru, razstava je bila na; avstrijski strani in nekaj članovi je bilo nagrajenih, med temi stal Gajšt in Foltin prejela odkupni- nagradi. Posamezniki so sodelo-' vali še na raznih ex temporih poj Sloveniji, kot denimo v Ilirski Bistrici, Ajdovščini, tam je Leon Pišek prejel celo prvo nag- rado. Rekel bi še, da smo postali tudi člani Likovnih društev Slo- venije in da smo v okviru tega društva sodelovali tudi na veli- kih razstavah, certifikat za li- kovno delo pa je prejela Rozina Šebetičeva, poleg nje sta razstavljala še Gajšt in Pišek. Omenil bi kolonije v Zgodnji Velki, na Štatenbergu, kjer smo bili sami organizatorji, lotili pa smo se tudi priprave enodnevnih likovnih delavnic, največkrat ob koncih tedna.« Tudi sami veliko ustvarjate. Vam je lansko leto prineslo kaj več, kot ste pričakovali? Franc Simonič: »Lani se ni- sem veliko udeleževal ex tem- por, sem pa zato precej ustvar- jal, in če k temu dodam še dejstvo, da sem postal malo »zrelejši« kot ustvarjalec, potem lahko rečem, da je bilo leto zame uspešno. Spuščam se tudi že na druge tehnike - na grafiko, risbo, labilne risbe, prej sem to bolj zanemarjal in se veliko več posvečal olju. Zanimanje mi vedno bolj vzbuja arhitektura, Ptuj pa v tej smeri nudi na tisoče najrazličnejših možnosti. In če bo šlo vse po sreči, bomo še v začetku tega leta (najverjet- neje v maju) pripravili likovno kolonijo, tematika pa bo staro mesto jedro.« NA PTUJU MALO MOŽNOSTI RAZSTAVLJANJA Kako je s članstvom v likovni sekciji, je dovolj zanimanja za druženje in skupno delo? Franc Simonič: »Po zadnjih podatkih imamo v likovni sekciji 40 članov. Ustvarjajo pravzaprav vsi, niso pa vsi ude- leženci kolonij in delavnic, niso zraven, ko kaj podobnega pripravimo tudi na Ptuju in v okolici. Navsezadnje smo pač prostovoljno društvo, in če kdo zmore, pride. Dobra polovica nas je zmeraj zraven in to me še posebej veseli. Enkrat na leto se zagotovo dobimo, drugače pa ob priložnostih. Če omenim najaktivnejše v li- kovni sekciji, potem so to Bran- ko Gajšt, Cecilija Bernjak, Rozi- na Šebetič, Leon Pišek, Jože Foltin, ki je hkrati tudi naš mentor, Rozalija Hojnik, Bojan Lubej, Olga Zorko, tudi sam sem seveda zraven, pa še koga sem morda izpustil. Rad pa bi poudaril, da je med člani tudi veliko likovnih pedagogov, ok- rog 14 z višjo izobrazbo, in to se- veda doprinese k temu, da lahko ponudimo pomoč začetnikom, da dobijo neko osnovo, se spoznajo s tehnikami, iskanjem motivov.« Od ustvarjanja preidiva k razstavnim prostorom, ki jih ta trenutek lahko ponudi Ptuj. Preštejeva jih lahko na prste ene roke, nobeno od razstavišč ni vaše lastno, Ptuj pa ima tudi nekaj galerij, vendar je vse to premalo. Kako na to gledate v likovni sekciji? Franc Simonič: »To je zares največji problem. Imeti ali vsaj pridobiti razstavni prostor so želje zadnjih let. Zadnja leta se poslužujemo razstavnega pros- tora v razstavišču Mercatorjeve Blagovnice, razstavišča v Mestni hiši, imamo pa tudi ne- kaj dobrih sponzorjev, ki nam omogočajo razstavljati. To sta predvsem gostilna Lužnik in gostilna Ribič in v teh okoljih se iz meseca v mesec zamenjujejo dela naših slikarjev. Težko ponudimo razstavni prostor sli- karjem iz kakega drugega društva, saj ga enostavno nima- mo. Pričakujemo ali pa vsaj obl- jubljeno imamo, da bomo dobili prostore tam, kjer je še zmeraj sedež reševalne postaje (pri Na- rodnem domu), ki naj bi se v prihodnje vendarle preselila na novo lokacijo. Zadovoljstvo bo toliko večje, če bomo uspeli že letos dobiti vsaj en prostor za ustvarjanje, razstavnega pa dru- go leto. Na žalost je tako, da v ptujskih galerijah nimajo prave- ga posluha za domače likovne ustvarjalce. Na Ptuju imamo vsaj zaenkrat dobre galerije, vendar dajejo ve- deti tistim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikarstvom, da naj si ne obetajo kaj dosti. Prav tak pristop ima tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki redkokateremu omogoči razstavljanje v Mihe- ličevem paviljonu, po mojem mnenju pa je ta razstavni pros- tor prej premalo kot preveč iz- koriščen. Lahko bi nam dali vsaj en termin na lato, lahko bi ga ponudili likovnikom iz dru- gih sekcij in pripravili bi kaj skupnega, vendar to žal ni mogoče. To bi bila razstava na nekem nivoju. Razstave so kljub vsemu dokaj dobro obiskane, vi- deti pa je, da imajo ljudje raje realnost kot sodobno abst- raktnost. V novem letu imamo še veliko pričakovanj, načrtov in radi bi uresničili tudi idejo o pripravi lastnega likovnega izobraževan- ja, a ga zaradi prostorskih težav ne moremo izvajati. Če bomo dobili svoj prostor, potem verja- mem, da bo likovna sekcija na Ptuju še bolj zaživela.« Tatjana Mohorko Franc Simonič, predsednik ptujske likovne sekcije. Foto: TM FILMSKI KOTIČEK | Šesff čiff (Sixth Sense) Če želite dobiti kurjo polt vedno, ko se spomnite na določen film, vam priporočam Šesti čut. To je! film, na katerega se boste spomnili, ko bi si to na-! jmanj želeli (na primer, ko se zbudite sredi noči in i ste sami in prestrašeni), hkrati pa vam bo še bolj j priskutil odhod v onostranstvo, ne glede na to, ko- i liko ste se ga že prej bali. Kljub temu pa dober film včasih odtehta še tako neprijetne posledice. Osemletni Cole Sears (Haley Yoel Osment) ima; nadnaravno sposobnost, da vidi mrtve. Toda zara- di svojih videnj je preveč prestrašen, zraven tega ! pa je tudi premlad, da bi jih lahko razumel. Njegov i edini zaupnik postane otroški psiholog dr. Malcom ! Grovve (Bruce VVillis), s katerim skušata razkriti | skrivnost nenavadnih prikazovanj. Toda pot ju vodi do presenetljivega in šokantnega zaključka ... 'Povsod okrog nas so,' pravi Cole.'Prvi znak njiho- ve prisotnosti je hlad, ki te objame Kljub prepričljivemu izrazu na obrazu prestrašenega dečka lahko sklepamo, da potemtakem pride duh na obisk vedno, ko odpremo hladilnik, kaj šele po- zimi!? Takrat morajo ti demoni imeti prava rajanja! Kljub takim prebliskom sem prepričana, da boste na koncu bolj verjeli temu filmu kot pa kakšni solzavi ljubezenski zgodbi ali pa filmu o pobesne- lih morskih psih, čeprav bodo slednji mnogo bolj znanstveno utemeljeni kot pa paranormalni pojavi v Šestem čutu. Scenarij je napisal skoraj neznani indijski avtor, ki je morda prav zaradi svoje kulture znal združiti običajno in paranormalno na način, ki je prese- netljivo realen. Spregovoril je o temi, o kateri v za- hodni družbi najmanj radi razmišljamo, o smrti. Hkrati nas je prisilil, da se vživimo v privide in gro- zo osemletnega dečka, tako da ta groza postane tudi naša. Spet se spomnimo svojih otroških stra- hov, ki pa so v odrasli dobi še strašnejši in bolj ne-1 pozabni. In vi ste se čudili, zakaj je film teko nez-' nanega avtorja postal uspešnica? \ So filmi, ki jih nočete pozabiti, in so taki, ki jih i enostavno ne morete. Tudi če si to še tako želite.] Ali si ne bi raje ogledali kakšne komedije? I Nataša Žuran \ TEDNIKOVA KNJIGARNICA Nova Partljiieva mladinska povest Toneta Partljiča tako ali dru- gače pozna sleherni bralec, saj je avtor številnih del za odrasle in mladino. Mnogim se je prikupil z aktualno in hu- morno dramatiko, čemur se Partljič ne odreka tudi v po- vestih za mlade. V romanu iz leta 1997 Samo roko daj tako opisuje ljubezen med najstni- koma, ki izvirata iz partizanske in v Južno Ameriko prebegle družine. Prijetno spravno noti- co ima tudi najnovejša povest za mlade Maša in Tjaša, ki je izšla v redni letni zbirki Prešer- nove družbe za leto 2000. Zgodba temelji na resničnih temeljih: dedek glavne juna- kinje je poslanec in »literarni li- beralec« iz Maribora in obožuje rojstno Pesnico, vnu- kinja je iz igralsko-režiserske družine, neki pisateljev sosed je v resnici zameril Partljiču članstvo v Liberalni demokra- ciji in je prepovedal stike med pisateljevo sedemletno vnu- kinjo Urško in njegovo hčero. Pisatelja je to tako prizadelo, da je nastala zgodba Maša in Tjaša. Tjaša je debelušna in osamljena četrtošolka, ki so ji knjige veliko veselje. Njen oče, tajnik trde desnice, želi »normalno« deklico, zato jo sili na dvorišče blokovskega na- selja. Tam Tjaša sreča Mašo, vihravo in energije polno prvošolko, ki je zaradi odsot- nosti staršev pri dedku. Dekli- ci sta si na mah zelo všeč in obljubita si večno prijateljstvo, kar pa nikakor ni po volji Tjašinemu očetu. Le-ta prežene Mašo z vljudnostne- ga obiska in deklici sta globo- ko prizadeti. Prav zato sklene- ta, da jo bosta po svoje mah- nili na končni šolski izlet: z vla- kom se odpravita v Pesnico, kjer si bosta zacelili srčne rane. O prelestih Pesnice ju je poučil Mašin dedek, ki je na sploh zelo prijeten možak, saj dopušča vnukinji Maši veliko svobode (npr.: izlet na leta- lišče v nočnih urah, opazovan- je vlakov, ko bi dekletce že davno moralo spati ...). Maša in Tjaša na izletu zabredeta v težave, saj ju ugrabi omejeni brezdelnež, a deklici prema- gata vse ovire in postaneta pravi junakinji. Njunemu iz- ginotju in odkritju avtomobils- kega tatu posvetijo veliko po- zornosti mediji, tako postane- ta znani in priljubljeni. Tjašin oče pa spozna svojo zmoto in srečen objame obe deklici. Prijetna zgodbica, ki ji ne manjka humorja in napetosti, je branje za otroke od četrtega razreda dalje. Morebiti bi očitala pisatelju, daje »politika nekoliko preveč njegova lju- bezen« (njegova odrska uspešnica je Politika, ljubezen moja), saj mladih bralcev go- tovo ne zanimajo slovenske politične zdrahe med levo in desno stranjo. VABILO NA PRAVUlCO Z JOGO Danes, v četrtek, 27. februar- ja, bo ob sedemnajsti uri Pravljična ura z vadbo joge za otroke od četrtega leta dalje. Pravljico Smetiščni muc letošnje Prešernove nagrajen- ke Svetlane Makarovič bo pri- povedovala Liljana Kle- menčič, inštruktorica joge Sonja Trplan pa bo nadaljeva- la z vadbo joge za otroke. Do- bimo se torej v pravljični sobi mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vstopni- ne ni, otroci naj imajo lahna športna oblačila in copate. Pri- jazno vabljeni! Liljana Klemeniii TEDNIK - Četrtek, 27. januar 2000 PO MMSIH KRAJIH 5 ORMOŽ / CENTER STAREJŠIH OBČANOV Center /e priiel e delovanjem v Ormožu potekajo intenzivne priprave na pričetek gradnje stavbe centra starejših občanov, Id je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, poteka pa tudi izbira izvajalca gradbe- nih del; ta se bodo pričela v prvih spomladanskih dneh. Cen- ter naj bi pričel v prvi polovici leta 2001 delovati z vsemi svoji- mi dejavnostmi. Neprofesionalni direktor v času gradnje je magister Bojan Burger. S 1. januarjem letos je center kot sa- mostojna delovna organizacija že pričel delovati. Prevzeli so dosedanjo dejavnost Centra za socialno delo - izvajanje . pomoči starejšim na domu. V občini Ormož so se odločili za gradnjo centra za starejše občane z namenom, rešiti pereč problem občanov v tretjem življenjskem obdobju, ki so bili do sedaj prisil- jeni oditi v domove drugih občin. Na ta način je bil pogosto prekin- jen stik s svojci in domačim kra- jem. Z gradnjo bodo zagotovili 150 mest in drugo dejavnost za ostare- le osebe občine Ormož in širše okolice. 82 mest je predvidenih za aktivne ter 68 za negovane oskrbo- vance, 20 mest pa bo namenjenih za dnevno varstvo starostnikov. Za 40 in več najstarejših, ki so še ved- no doma, pa je predvidena tudi or- ganizirana gospodinjska pomoč na domu. Starostnikom bodo zagotavljali osnovno oskrbo, zdravstveno var- stvo, organizirano gospodinjsko pomoč na domu, dnevno varstvo ter zdravo in redno prehrano tudi za zimanje goste. Organizirali bodo skupine za delovno terapijo in fizioterapijo, poskrbeli pa bodo tudi za drug vidik prijetnega živl- jenja v domu, kulturne in zabavne prireditve, različna srečanja, raz- stave in rekreativno dejavnost. Predvidena je tudi gradnja kapele, kjer se bo izvajalo bogoslužje. Center bo nudil oskrbovancem tudi nadstandardne storitve. Kljub temu pa bodo njegova vrata odprta vsem, tudi tistim z nizkimi prihodki, način plačila pa bo ure- jen v skladu z zakonom o social- nem varstvu. Vrednost prispevkov oskrbovan- cev bo oblikovana po enakem sis- temu, kot velja v drugih domovih, odvisna pa bo od storitev, ki jih bo oskrbovanec koristil: minimalno dodatno oskrbo, koriščenje večine življenjskih potreb ali koriščenje vseh življenjskih potreb, kar velja za nepokretne ostarele. LOKACIJA JE DOLOČENA Na zemljišču površine 6.184 kvadratnih metrov v bližini ormoškega zdravstvenega doma se bo v kratkem pričela gradnja ob- jekta površine 4.265 kvadratnih metrov. Maketa je bila občinskim svetnikom predstavljena v ormoš- kem gradu, sedaj pa je na ogled v avli občinske stavbe. Ocenjena vrednost objekta (normirani stro- ški) je nekaj več kot 918 milijonov SIT. Občina Ormož bo sofinanci- rala gradnjo v višini 30% celotne investicije vrednosti, 70% pa bo prispevalo SKB - investicijsko podjetje, d.0.0., Ljubljana, ki bo svoj delež objekta po gradnji pro- dalo Centru starejših občanov Ormož. Le-ta bo deloval kot sa- mostojna delovna organizacija z možnostjo postopnega prehoda v zavod za starejše občane. POMOČ STAREJ- ŠIM NA DOMU Na osnovi odloka o javni službi pomoči družini na domu, ki je bil sprejet 21. decembra lani, je Cen- ter za starejše občane pričel izvaja- ti program pomoči starejšim na domu. Do zagotovitve vseh po- trebnih pogojev za organizacijo in izvajanje te javne službe so sprejeli v delovno razmerje tri gospodinje - negovalke, ostali potrebni delavci pa bodo v tem prehodnem obdob- ju izvajali dejavnost preko javnih del. Zaradi kontinuitete izvajanja programa so za prehodno obdobje sklenili pogodbo z dosedanjim iz- vajalcem del, Centrom za socialno delo Ormož, ki bo v letu 2000 opravljal strokovni nadzor in ima vzpostavljen sistem zaposlovanja, izobraževanja in izvajanja progra- ma preko javnih del zaposlenih delavk. Majda Frldl Z gradnjo centra bodo za- gotovili tudi 60 do 80 novih delovnih mest do leta 2003, ko naj bi bil dom polno zase- den. Za več kot ?()% delovnih I mest bo zahtevana izobrazba 1 od 1. do 4. stopnje, predvide- \ na pa je tudi zaposlitev stro- kovnjakov z višjo in viso- košolsko izobrazbo. Maketa stavbe bodočega centra starejših občanov. Foto: Majda Fridi CERKVENJAK / SLOVENSKOGORIŠKI FORUM cfofftcičf/o v Brengovi? CIVILNO DRUŽBENO GIBANJE ZA RAZVOJ SLOVENSKIH GORIC PODPIRA SKRB ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE • POBUDA ZA PRIPRAVO IN IZDAJO MONOGRAFIJE OBČINE CERKVENJAK Minulo soboto so se v Cerkvenjaku sešli člani nestrankarske- ga civilnega združenja Slovenskgoriški forum, katerega te- meljna naloga je skrb za identiteto, kulturno in naravno dediščino ter hitrejši družbeni in gospodarski razvoj tega dela Slovenskih goric. Delovno srečanje je vodil predsednik Slo- venskogoriškega foruma Marjan Žmavc. Podprli so programske usmerit- ve za letošnje leto in pobudo za or- ganizacijo likovne kolonije »Cer- kvenjak 2000«. Strinjali so se tudi z vsebinsko zasnovo monografije občine Cerkven j ak, ki naj bi izšla predvidoma junija prihodnje leto ob občinskem prazniku. Z njo bodo celovito predstavili cerkven- jaške gorice, posamezne kraje in ljudi, njihove jezikovne posebnos- ti, bogato zgodovino, društveno življenje, ljudsko izročilo in umet- nostne spomenike ter ostalo doga- janje od najstarejših časov do da- nes. Občini Cerkvenjak bodo posre- dovali predlog uredniškega odbora monografije, ki jo bodo poleg stro- kovno zanesljivih besedil obogatili še s fotografskim in drugim doku- mentarnim gradivom. Vodstvo Slovenskogoriškega foruma je na zadnjem srečanju podprlo prizade- vanja družine Ploj iz Brengove, da bi ob izgradnji bodoče anocestei ohranili več kot 100-letno domačijo. S stališči in argumenti bodo seznanili pristojne organe, predvsem ministrstvo za okolje in prostor. Plojeva družina iz Brengove 20 pri Cerkvenjaku v Slovenskih go- ricah se je že pred časom s poseb- nim pismom obrnila na Sloven- skogoriški fonom in zaprosila za pomoč pri premagovanju težav. V pismu so med drugim zapisali, da se bodo ob načrtovani gradnji bodoče avtoceste po Slovenskih goricah od Lenarta do Cogetincev po Brengovški dolini spopadli z resnimi težavami. Trasa te avto- ceste naj bi namreč potekala točno čez domačijo Plojevih. Nad tem seveda ne morejo biti navdušeni, saj bodo izgubili dom in kmetijo. Ob tem pa ni odveč poudariti, da je to ena najlepših kmetij daleč nao- koli in tudi spomeniško zaščitena arhitektura tipične mogočne slo- venskogoriške podeželske hiše. Domačija je v zadnjih letih dobila več visokih priznanj za urejenost stanovanjske zgradbe in gospodar- skega poslopja. Po razpoložljivih podatkih je domačija stara polna 104 leta in je v ponos bližnji ter daljni okolici. Zanimivo arhitek- turo nadvse cenijo tudi strokovn- jaki mariborskega Zavoda za varst- vo naravne in kultiune dediščine. Plojevi domačije nočejo izgubiti in je seveda z ničimer ne morejo na- domestiti. Doslej so upali, da jih bodo pristojni vsaj poslušali, ven- dar jim vse do danes nihče ni pris- luhnil in ne vprašal za mnenje. Na Slovenskogoriški forum so se obrnili z željo, da bi jim pomagal pri iskanju najboljših rešitev, saj je posebna skrb tega civilnega združenja iz Cerkvenjaka ohran- janja kulturnozgodovinskih in naravnih biserov slovenskogo- riških krajev. Plojeva domačija iz Brengove to vsekakor je, zato bo vodstvo for- uma predlagalo nadaljevanje dia- loga z vsemi odgovornimi, tudi z ministrstvom za kulturo, projek- tanti trase bodoče avtoceste in se- veda tudi z občino Cerkvenjak. Marfan Toš PTUJ / PREDSEDNIK UPRAVE NLB OBISKAL POSLOVNE PARTNERJE Ho\m IjifUianska bonka med mo- žnimi donatwii i^iske belnišnite Prejšnji petek je presednik uprave Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana, Marko Voljč obiskal nekatere komitente ban- ke v Ptuju in okolici - Perutnino, Talum in ptujsko bol- nišnico, obiskal pa je tudi podružnico banke v Ptuju, ki je že krepko vstopila v sedmo leto poslovanja. S poslovnimi part- nerji je govoril o dosedanjem in bodočem sodelovanju, v ptuj- ski bolnišnici pa tudi o možnostih za morebitno donatorstvo v obliki sodobne opreme. Nova Ljubljanska banka ima skupaj z bankami hčerami in ban- kami, s katerimi ima podpisane pogodbe o dolgoročnem sodelo- vanju (strateško partnerstvo in poslovno sodelovanje), že 43-od- stotni slovenski bančni delež. Kla- sičnih podružnic ima v celi Slove- niji 15, poslovalnic pa 94. Banka je s svojo ponudbo veliko bolj prisot- na na območju Ljubljane in Šta- jerske kot pa na obali in Primorju. Ob obisku v ptujski bolnišnici so se tudi dogovorili, da bodo ob nje- nem vhodu postavili bankomat, ki ga bodo ob delavcih bolnišnice lahko uporabljali tudi drugi. Marko Voljč je v petek prvič obi- skal ptujsko bolnišnico, ob tej pri- ložnosti pa se je podrobneje sezna- nil z njenim delovanjem. Namen obiska pa je bil, še učvrstiti že do- sedanje zgledno sodelovanje med podružnico NLB v Ptuju in bol- nišnico, ki poteka že od prvih dni bankinega poslovanja "Aiislim, da bomo tudi v bodoče lahko sodelo- vali tako pri tekočem poslovanju kot tudi pri načrtih, ki jih ima bol- nišnica na krajši in daljši rok, da bi še okrepila svoj položaj na območju, ki ga pokriva. Obstajajo možnosti, da se tudi mi s kakšnimi humanitarnimi akcijami vključimo v projekt, ki ga direktor Lojze Arko tako uspešno ure- sničuje, da se dober glas bolnišnice širi preko meja območja, ki ga po- kriva." Na vprašanje, ali bo tudi NLB postala donator za ptujsko bol- nišnico, je Marko Voljč povedal: "Banka že tako sledi tej politiki, kar pomeni, da del sponzorskih in donatorskih aktivnosti usmerjamo predvsem na zdravstvo, saj vemo, v kakšnih razmerah dela sloven- sko zdravstvo. Mislim, da bomo lahko v kratkem nekaj podobnega naredili tudi v Ptuju." Za ptujsko podružnico NLB je Marko Voljč povedal, da se je v skoraj sedmih letih poslovanja uspela uveljaviti tako na območju, kjer deluje, kot tudi v okviru siste- ma Nove Ljubljanske banke. V tem obdobju se je tudi marsikaj spremenilo v slovenskem bančnem prostoru, NLB se je uspela uveljaviti tudi na območjih, kjer ni bila prisotna. "Kar zadeva našo prisotnost v severovzhodnem delu Slovenije, gre zasluga tudi ekipi podružnice v Ruju. Pričaku- jem, da bomo na tem območju tudi v bodoče uspešno sodelovali z občinami, podjetji, ustanovami in občani. Našo prisotnost želimo še povečati, ponuditi nove storitve, ki jih banka še razvija, skratka želimo postati še večji in boljši." MG Mariešnega vo- denja Perutnine ostalo dovolj volje in moči za predsedovanje kolesarskemu klubu? Dr. R Glaser: "S pomočjo pri- jateljev kolesarjenja bom z vesel- jem predsedoval klubu še v bodoče. Trudil se bom, da bo klub delal v zadovoljivih pogojih in do- segal še boljše športne uspehe, Ptujčanom in drugim pa nucil ve- liko športnih užitkov." TEDNIK: Morda še novoletne želje kolesarjem? Dr. R Glaser: "Kolesarjem želim čim več športnih uspehov, manj poškodb in padcev, dobre treninge, da bi imeli resnično radi kolesarski šport. Vsem skupaj pa zdravo in srečno 2000." Roman ZavM. Predsednik Kolesarske- ga kluba Ptuj dr. Roman Glaser, generalni direk- tor in predsednik uprave Perutnine Ptuj HAMIZNI TENIS L SNTL ŽENSKEM Petovia - Šampionka 4:6 v srečanju 12. kroga so namiz- noteniške igralke ptujske Petovie izgubile z ekipo Sampionke. Dvoboj je bil zelo zanimiv, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Po zmagi ptujske dvojice je kaza- lo na končni uspeh, vendar sta potem poraza Zalezine in Goličeve spremenili potek dvo- boja. Na koncu se je domačim igralkam ponudila možnost za točko, vendar bi morala mlada Steblovnikova dobiti dvoboj, a ji ni uspelo. Rezultati: Steblovnikova Sivčeva 0:2, Goličeva - Milostova 2:0, Zalezina - Halasova 0:2, Goličeva - Sivčeva 2:1, Steblov- nikova - Halasova 0:2, Zalezina - Milostova 2:0, Zalezina/Goličeva - Sivčeva/Halasova 2:1, Goličeva - Halasova 0:2, Zalezina - Sivčeva 0:2, Steblovnikova - Mi- lostova 0:2 LSNTL-MOŠKim Radgona - Petovia 6:1 Zaradi zasedenosti dvorane so Radgončani srečanje kot domačini igrali kar na Ruju in pričakovano visoko zmagali. Edi- no točko za Rujčane je dosegel mladi Danilo Piljak, ki je bil blizu tudi druge, vendar je v odločilnih trenutkih v srečanju s Šolarjem popustil. V prvem dvoboju pa je domačin Drčič prav tako zapravil priložnost za zmago. Rezultati: Šolar - Drčič 2:1, Xu Jia - Janžekovič 2:0, Rihtarič - Pil- jak 0:2, Xu Jia - Ovčar 2:0, Šolar - Piljak 2:1, Rihtarič - Janžekovič 2:0, Rihtarič/Benkovič - Janžeko- vič/Piljak 2:0. ek 12 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Četrtek, 27. januar 2000 - TEDNIK ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Zcfčeff sme z Leonom Začetek akcije Iščete svoj stil v letu 2000 je obetaven. Prejeli- smo čez petdeset prijav, kar je skoraj enkrat več kot v začetku^ akcije lanskega maja. Zanimivo je, da je pogum zbralo tudi j precej fantov. Podobno kot v prejšnjem letu bomo vsak mesec; olepšali najmanj dva prijavljena - izbrali ju bomo z žrebom. Prvi letošnji udeležencec je 15- letni Leon Svenšek iz Kidričevega, učenec OŠ Ljudevi- ta Pivka v Ptuju. Uresničila se mu je ena od velikih želja - zelo si je namreč želel spremeniti videz. Najraje se oblači v športna oblačila znamke Nike, v prostem času rad kolesari in plava, od pe- vcev in pevk pa najraje prisluhne Tinkari Kovač. Tudi sam rad poje, sodeloval je tudi že na kara- okah. Njegova velika želja je, da bi postal frizer. "Upam, da se mi bo ta želja izpolnila," je med dru- gim povedal. V kozmetičnem salonu Neda je kozmetičarka Neda Tokalič Leo- nu globinsko očistila obraz in mu odstranila mozolje na nosu in čelu, kjer jih je ponavadi pri mla- dostnikih največ. Za masko je uporabila alge. Ko se mu bodo mozoljčki zopet pojavili, pa naj se znova oglasi, mu je še svetovala. V Hairclubu Fenos so pri obli- kovanju nove Leonove frizure bolj izhajali iz barve, na vrhu gla- ve so mu lase pustili daljše in jih obarvali svetlo v obliki dveh tri- kotnikov. Sprednji del so postri- gli bolj topo, da so poudarili obraz. Kot je povedal frizer Sašo Fenos, so izbrali frizuro, primer- no najstniku in ki jo je lahko "vzdrževati". Vizažist Dani Kolarič je na- jprej na kožo nanesel vlažilno kremo, nato pa je s tanko plastjo pudra, ki ga je fiksiral s pudrom v prahu, prekril le mozoljčke. sveži videz ustnic je uporabil lip glos. V modnem studiu Barbar« Plaveč so za Leona kljub še zelo otroškemu videzu izrali zelo modni najstniški stil, ki že meji na moškost. Leonove barve so temne in močne, priporočljiva li. nija pa glede na izredno vitkost nekoliko bolj ohlapna. Leon jg oblekel elegantno-športna oblačila Chevignon iz prodajalne NafNaf v Ptuju, ki poudarjajo njegova leta in so prilagojena modni pričeski in celemu videzu, Podobno kot pri vseh drugih dosedanjih udeležencih akcije Iščete svoj stil je tudi Leon v športnem studiu Olimpic najprej opravil testiranje začeinil) zmogljivosti; izmerili pa so mu tudi višino in težo, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, Med ponujemi programi je izbral program body bilding za mlade? željo, da bi pridobil na telesni teži - pri 170 cm višine namreč tehta le 42 kg. Vaje bo izvajal pod strokovnim vodstvom. MG Leon v oblačilih Chevignon prodaialne NafNaf v Ptuju. Foto: Črtomir Goznik s Leon prej ... ... in pozneje PODLEHNIK / OBISK f^l DUŠANU GRABROVCU Muzikant in peva za vse prileinosti Dušana Grabrovca sem pnič videl in slišal na otvoritvi vodo- vodnega dosežka v takratni krajevni skupnosti Podlehnik. Za- tem sem njegovo harmoniko slišal še mnogokrat: na postavitvi klopotca velikana, na obisku delegacije občine Podlehnik pri najstarejši občanki, nazadnje na zlati poroki v Žetalah. Začelo me je zanimati, kdo je godec, ki s "frajtonarico" spremlja vse pomembnejše dogodke v Halozah in ki zvoku harmonike doda svoj visoki tenor. Nekdo mi je pred meseci o njem povedal, da je v Haloze prišel iz Maribora. Pred kratkim mi je svojo življenjsko zgodbo od- kril sam, na svojem domu v Dežnem pri Podlehniku. Izhaja iz prav tako haloške Velike Var- nice pri Leskovcu. Njegov oče Ci- ril je bil daleč okoli znan muzi- kant, sicer pa, pravi Dušan, je Ve- lika Varnica znana po vrsti dobrih muzikantov. Po očetovi rani smrti harmonika ni utihnila. Oba sinova, Dušan ima starejšega brata in dve sestri, sta kmalu ugo- tovila svojo nadarjenost. Oba sta danes dobra muzikanta. Starejši brat, ki je kmalu spoznal spret- nost Dušanovih prstov, mu je leta 1974 kupil prvo harmoniko in zanjo najel 385 takratnih tisočakov kredita; Dušan, ki se je pripravljal na vojsko, si kredita namreč še ni mogel privoščiti. Harmoniko je raztegoval tudi med služenjem vojaške obveznos- ti in tako bogatemu zakladu slo- venskih ljudskih in umetnih pes- mi dodal še nekaj južnega na- rodnega blaga, ki ob posebnih priložnostih najde dober odziv tudi pri slovenskih poslušalcih. Dušan je samouk, vendar je harmonika v njegovih rokah pra- vi glasbeni zaklad. "Pomembno je zaigrati in zapeti, kar je ljudem tisti trenutek najbolj všeč," opisu- je svoje glasbene izkušnje. Sam ima rad vse vrste slovenske glas- be, obožuje pa glasbo Lojzeta Sla- ka. Glasbena tradicija Grabrovčene družine se nadaljuje tudi z Dušanom mlajšim, ki je trenutno še srednješolec v Mari- boru, a po glasbeni plati že doha- ja svojega očeta in glasbenega učitelja. Dušanova glasbena zgodba je torej zanimiva, vzpodbudna in vesela. Drugačna je življenjska zgodba njegove družine. Dušan je kar 25 let živel v Mariboru, se tam poročil s sedanjo ženo Kristi- no, ki je doma iz Jakobskega dola. Dušan in Kristina sta bila zapos- lena v Tamu in Metalni, usoda obeh podjetij je bralcem znana. Poleg tega je žena doživela dvakratni zlom noge, tudi Dušana se je lotila bolezen. Čez noč sta postala trajni delovni pre- sežek, po stečaju pa tako ni bilo več upanja na zaposlitev. Začelo se je težko obdobje njihovega življenja: družinski prejemki so znašali 38, zneski na položnicah pa 47 tisočakov. Sprejeli so edino možno odločitev, prodali stano- vanje v mestu in kupili skromno hišo v Dežnem. Tu je življen- je nekoliko cenejše, saj lahko marsikaj pridelajo na najeti zemlji. V Dežnem preživljajo četrto zimo in kljub strahu, kako se bodo navadili na samoto in tišino, so danes nadvse zadovol- jni. Tudi sin, ki mora vsak dan v Maribor. Družinski prihodki so omejeni samo na nekaj borih tisočakov, ki jih dobi Dušan z borze, kot invalid tretje kategori- je pa po 25 letih dela čaka na sko- rajšnjo upokojitev, medtem ko bo morala žena na svojo "penzijo" počakati še nekaj dolgih let. Njihovo življenje v Halozah teče ob obdelovanju majhnega vi- nograda in najete njive in seveda ob veselem igranju obeh Dušanov. Radi imajo živali. Kuža in muca, njihova in medsebojna prijatelja, se v teh zimskih dneh složno grejeta v topli kuhinji. Dušan je imel celo nekaj udo- mačenih vran. Z veseljem pokaže, kako je eno od njih pred leti po Mariboru prevažal celo na kolesu. Zadnja jih je, verjetno zaradi kli- ca narave, zapustila lani spomla- di. Toda na njihove klice še vedno prileti v bližino hiše in sf jim odziva. Gotovo se še spomin ja njihove dobrote. V Dušanu je mogoče že na prv pogled spoznati romantične dušo. Ko zaigra in zapoje, ta vtii še potrdi. Pred leti je pisal cele pesmi in jih objavljal v glasili združenega podjetja Stroje gradnje. Zaradi težkih časov jf njegovo pero onemelo; a kdo ve morda ga bo kdaj v prihodnji znova zdramila lepa in spokojni haloška pokrajina. J, Brail Muzikant in pevec Dušan Grabrovec TEDNIK - Četrtek, 27. januar 2000 PO NAŠIH KRAilHI 13 KIDRIČEVO / PRVO MEDOBMOČNO SREČANJE TAMBURASKIH SKUPIN J Na svidenje nu državnem sreianjv v Kidričevem je bilo v soboto, 22. januarja, v organizaciji ptuj- ske območne izpostave Sidada za ljubiteljske kulturne dejav- nosti in v sodelovanju s tamkajšnjo občino prvo medobmočno' srečanje tamburaških skupin in orkestrov iz severovzhodne Slovenije. Nanj so organizatorji povabili sedem skupin, izbra- nih na poprejšnjih medobčinskih srečanjih; medobčinsko srečat nje za naše območje je bilo decembra v Cirkulanah. Srečanja se je udeležilo šest sku- pin oziroma orkestrov: Lotmerski tamburaši Društva upokojencev Ljutomer (vodi jih Marjan Pinta- rič), tamburaški orkester Kultur- nega društva F. Prešerna iz Vidma (vodi ga Jože Šmigoc), Dekliška taraburaška skupina Ormož (vodi jo Maja Frangež), Tamburaška skupina Hoče (vodja Miran Kvas), tamburaši Kavkler Kulturnega društva J. Živko iz Poljčan (vodja Marijan Dreo) in domačini - tamburaška skupina Prosvetnega društva Cirkovce, ki jo vodi Drago Klein. Prireditev je vodil Peter Kirič. Slaba uro in pol igranja (bilo bi ga več, če ne bi zaradi bolezni odpovedali nastopa radenski Drotmantraši in če ne bi organi- zatorji tamburašem časovno ome- jili nastopa na pet(!?) minut - na srečo se tega nastopajoči niso držali ...) je pokazala, kako pestra je lahko tamburaška glasba, saj iz- birajo godbeniki skladbe iz ljudske zakladnice, pa tudi po so- dobnih ritmih segajo, igranje pa popestrijo z eno- ali večglasnim petjem (Ormož, Hoče, Poljčane) in solo vložki netamburaških instrumentov (v Kidričevem smo slišali Cirkovčane s flavto, troben- to, saksofonom in bobni), ta pest- rost pa je bila očitno všeč tudi (čeprav ne številni) publiki. Lepo je, da so "svoje" tamburaše prišli gledat tudi nekateri župani, podžupani in drugi občinski fun- kcionarji, saj so s tem pokazali, da cenijo njihovo delo (in naj ne mis- lijo, da med tamburaši niso bili opaženi, čeprav jih ni nihče pose- bej javno pozdravil). Na koncu sta župan občine Kidričevo Alojz Šprah (ta je zbra- nim namenil tudi začetne pozdravne in vzpodbudne besede) in vodja ptujske območne izposta- ve Nevenka Gerl vodjem skupin podelila priznanja in spominska darila. Vse nastope pa sta posebej skrbno spremljala tudi Vladimir Brlek, samostojni strokovni sve- tovalec Sklada za ljubiteljske kul- turne dejavnosti za instrumental- no glasbeno dejavnost, in Damir Zajec, ki bo nastopajoče ocenil ter najboljše povabil na državno srečanje 25. marca v Žalcu. /i Vodje tamburaških skupin, ki so nastopile v Kidričevem (od leve) Miran Kvas, Marjan Pintarič, Jože Šmigoc, Maja Frangež, Marijan Dreo In Drago Ktein s kidričevskim županom Alojzom Šprahom in vodjo ptujske območne izpostave Nevenko Gerl. Foto: Langerholc Saška gre v Las Vegas! Po Barbari Cenčič, ki je bila prva Ptujčanka miss Ha- naiian Tropic in se je kot edina predstavnica Slovenije udeležila svetovnega izbora v Las Vegasu leta 1997, je to uspelo 21. januarja na flnalnem tekmovanju v Novi Gorici tudi 26-Ietni Saški Colnarič iz Apač na Dravskem polju, ki je zaposlena kot konzervatorka- resta\Tatorka v mariborskem zavodu za varstvo na- ravne in kulturne dediščine. Uvrstila se je med štiri enakovredne izbranke tega tekmovanja, ki se bodo 16. aprila udeležile svetovnega izbora v Las Vegasu. Saška nam je v začetku tedna povedala, da še vedno "plava", da še ni čisto dojela, kaj se ji je zgodilo, tako je bila presenečena nad uvrstitvijo. To je bilo hkrati tudi najlepše darilo za rojstni dan, ki ga je praznovala 24. januarja. Udeleženka, ki se bo na- jbolje uvrstila v Las Vegasu, bo tudi slovenska zmagovalka. Prijavnico za tekmovanje je Saška izpolnila bolj za šalo kot za- res, a ji je uspelo. Tudi njej so tako kot tudi nekaterim drugim ptujskim dekletom z oblačili pomagali v modnem studiu Bar- bare Plaveč, kjer se bodo potrudili tudi pri Saškinih oblačilih za Las Vegas. MG Saška Colnarič. Foto: Črtomir Goznik GORIŠNICA/ RAZISKOVALNA DEJAVNOST NA OŠ Kelti v snih mladih raiisliovaltev V okviru projekta Kelti na območju Gorišnice so v petek na OŠ Gorišnica pripravili kar dve zanimivi delavnici. Raziskovalci Keltov v domači občini so s svojim mentorjem Boštjanom Rihtarjem v karte vri- sovali najdbišča keltskih ostan- kov, pri delu pa jim je pomagal in svetoval Ivan Žižek, diplomirani arheolog, iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Raziskovalke 7. razredov pa so z metorico Aleksandro Hojnik Bezjak in zunanjo sodelavko Mojco Vomer Gojkovič, diplo- mirano arheologinjo, prav tako iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, v sklopu svoje raziskovalne naloge Oblačilni videz Keltov krojile oblačila. K sodelovanju so dekleta povabila tudi svoje mamice, ki jim bodo pomagale pri šivanju oblačil. V skupinah mladih gorišniških raziskovalcev je tema vzbudila ve- liko zanimanja, pravi Boštjan Rihter, delavnosti in pripravlje- nosti pri "žrtvovanju" svojega prostega časa za odkrivanje, proučevanje in oblikovanje pred- SMUČARSKI SKOKI metov zanimivega ljudstva mla- dim raziskovalcem ne manjka. Zadali so si tudi cilj, da bodo praktično poskušali prikazati življenje in kulturo Keltov pred 2300 leti na gorišniškem območju in v ljudeh vzbuditi čut za vrednotenje pomembnosti domačega kraja od davne pretek- losti do današnjih dni. TM Mladim raziskovalkam bodo pri šivanju keltskih objačil pomaga- le tudi mame. Foto: Laura, Zanimiva prireditev v Juršimih V nedeljo so smučarski dela- vci v Juršincih pripravili tek- movanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Bil je to pravi športni praznik, ki ga je obiskalo veliko gledal- cev, udeležilo pa se ga je veli- ko tekmovalcev - 39 iz seve- rovzhodne Slovenije. Nasto- pili so v treh starostnih kate- gorijah. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo v Juršincih v febru- arju pripravili še skoke na svoji "velikanki". Rezultati- do 15 let: 1. Miha Kirbiš, Trgovišče /22 in 22,5 m/, 2. Denis Kelenc, Slaviči /22 in 21,5 m/, 3. Matej Rižnar, Juršinci /21,5 in 21,5 m/, 4. Darjan Čeh, Juršinci /21,5 in 21 m/, 5. Kristjan Jaušovec, Moravci /21,5 in 20,5 m/; člani- do 33 let: 1. Danijel Strahan, Slavič /24,5 in 24 m/, 2. Damjan Jaušovec, Moravci /23,5 in 24 m/, 3. Matej Kostanjevec, Mala vas /24 in 23,5 m/, 4. Boštjan Matjašič /23,5 in 23,5 m/, 5. Jože Štamper, Kejžar /23 in 23 m/; ve- terani: 1. Milan Ritonja, Moravci /21,5 in 22 m/, 2. Jože Rižner, Juršinci /21 in 21 m/, 3. Roman Polanec, Drstelja /18,5 in 19" m/, 4. Marjan Frangež, Ptuj /17 in 19 m/. Danilo Klainšek 14 OD rOD fff r4M četrtek, 27. januar 2000 - TEDNIK PTUJ / PTUJSKA MLEKARNA K POMURSKIM Zgofov/feni investiiiie, širitev proizvodnje^ delovna mesta 16. februarja se bodo delničarji Mlekarne Ptuj, d.d., na skupščini odločali o pripojitvi le-te k Pomurskim mlekarnam. Odločitev bo zagotovo pozitivna, saj so večinski lastniki ptuj- ske mlekarne kmetje, ki prek svoje Mlekarske zadruge že lep čas zahtevajo povezovanje z močnejšimi partnerji. Vodstvo Mlekarne je med več možnostmi povezovanja, tudi s tujimi partnerji, izbralo Pomurske mlekarne zato, ker vidi v tem pove- zovanju največje razvojne možnosti in dolgoročni interes ptuj- skih kmetov in delavcev. V novem nadzornem svetu Pomurskih mlekarn bosta po združitvi sedela tudi predstavnik kmetov in delavcev iz sedanje ptujske Mlekarne. Po pozitivni odločitvi na Ptuju se bodo o povezovanju med Mursko Soboto in Ptujem odločali še tamkajšnji delničarji. Povezovalni interes je oboje- stranski. Na območju Pomiu^kih mlekarn je prireja mleka preživela veliko krizo in je danes dokaj raz- drobljena, saj 32 milijonov litrov mleka odda okoli 2800 kmetij. V Ptuju, kjer je lanskoletna proiz- vodnja dosegla 26 milijonov li- trov, je v oddajo mleka vljučenih okoli 1300 kmetij, pretežni del prireje pa je skoncentriran na preusmerjenih in posodobljenih kmetijah, kjer dosegajo tudi odlično kakovost mleka. Medtem ko se Pomurske mlekarne ubadajo s pomanjkanjem mleka, imajo v Ptuju presežke, ki jih prodajajo pod zelo neugodnimi pogoji. Po- leg tega se proizvodna programa obeh mlekarn dopolnjujeta in omogočata s celovitejšo ponudbo ter racionalizacijo v proizvodnji in trženju učinkovitejši nastop na trgu. Pripojitev ptujske k Pomur- skim mlekarnam zagotavlja v Ptu- ju dolgoročno mlekarsko perspek- tivo, investicije v sodobno hladil- nico in širitev sirarne, nadaljevan- je specializacije, ki so jo v Ptuju uspešno izvajali v minulih dveh letih, in bistveno povečanje proiz- vodnje, tudi občutno povečanje prireje mleka. S pripojitvijo se bo spremenil statusni položaj Mlekarne Ptuj in njeno premoženje se bo preneslo na Pomiu^ke mlekarne. Lastniki ptujske Mlekarne bodo postali delni lastniki Pomurskih mle- karn; menjava bo potekala v raz- merju pet ptujskih za eno pomur- sko delnico. Mlekarna Ruj bo s pripojitvijo prenahala obstajati, njeni delavci bodo imeli deloda- jalca v Murski Soboti. Kot že omenjeno, pa zaradi nadaljevanja in celo širitve proizvodnje v Ptuju delovna mesta niso ogrožena, mi- nimalne spremembe se bodo zgo- dile samo v vrhu sedanje ptujske Mlekarne. Direktor Mlekarne Ptuj Mitja Tement poudarja, da je mogoče iskati dolgoročnejšo perspektivo ptujskega (tudi slovenskega, op. avt.) mlekarstva samo v povezo- vanju. Pobuda za povezovanje s kapitalsko močnejšim partnerjem je stara že nekaj let. Pogovori na to temo so bili v zadnjem času zelo aktivni, odprtih je bila vrsta možnosti za povezovanje z mle- karnami od Ljubljane do Celja, z varaždinsko mlekarno in nemš- kim partnerjem. Za najugodnejšo se je izkazala prav povezava s Po- murskimi mlekarnami, ki zagot- avljajo investicijska sredstva za gradnjo hladilnice, ki bo ločila nečiste in čiste poti, s čimer bodo zadostili strogim veterinarskim predpisom. V Ptuju ostane proiz- vodnja sira Livada, skute, nama- zov in desertov iz skute. Predvide- na je celo podvojitev proizvodnje sira, za katerega si je ptujska mle- karna v zadnjem času pridobila pomembna tržišča. Poleg tega Po- murske mlekarne ne proizvajajo sira, skute in in desertov in bodo svojo ponudbo idealno dopolnile s ptujskimi proizvodi. Ker jamči- jo tudi zaposlitev za vseh 66 seda- njih delavcev in zagotavljajo povečano oddajo mleka, pred odločitvijo o pripojitvi ne bi sme- lo biti ovir. To bo šele druga pomembnejša povezava slovenskega mlekarstva, zato se bo v prihodnje na tem po- dročju zagotovo dogajalo še mno- go zanimivega. J. Bračič Direktor Mlekarne Ptuj Mitja Tement: "Med več možnostmi smo se odločili za Pomurske mlekarne." Mlekarna v Ptuju bo dobila sodobno hladilnico in povečane zmogljivosti sirarne PTUJ / PREDSEDNIK MILAN KUČAN V PERUTNINI | Zaieteli prenove i^ratninske Uavniie V petek je Perutnino obiskal predsednik države Milan Kučan. Predstavniki podjetja so ga seznanili z dosežki v zadnjem ob- dobju, torej o tehnološki prenovi valilnice v decembru '99 in pravkar dokončani prenovi predelave perutninskega mesa; v obe investiciji je Perutnina vložila skoraj dve milijardi tolarjev. Moderen obrat perutninske predelave je predsednik države tudi uradno odprl. Perutnina je k prenovi predelave perutninskega mesa pristopila leta 1997. Najprej je bilo potrebno prenoviti 6 tisoč kvadratnih me- trov prostorov obrata in nato ku- piti sodobno tehnološko opremo, kot so dimne komore, stroji za pa- kiranje, izkoščevanje in razrez. V prenovo prostorov je bilo potreb- no vložiti 600 milijonov tolarjev in za opremo nadaljnjih 480 mili- jonov. Pomembno je, da je preno- va potekala tako, da ni ovirala de- lovnega procesa. Obrat predelave perutninskega mesa izpolnjuje vse tehnološke in sanitarne predpise Slovenije in Evropske unije. Najsodobnejša oprema omogoča odlično kako- vost in večje proizvodne zmoglji- vosti ob manjšem naporu delav- cev. S tehnološko prenovo zagot- avlja Perutnina svojim potrošni- kom prvovrstno obdelavo visoko kakovostnih izdelkov, povečuje pa tudi zmogljivost proizvodnje in razširja program gotovih jedi. Dnevna proizvodnja dosega sko- raj 50 ton izdelkov in vsak peti ki- logram klobas v Sloveniji že pri- haja iz Perutnine Ptuj. Perutnina je te dni začela preno- vo perutninske klavnice, ki bo zaključena do konca letošnjega leta. Ob tem načrtujejo še prenovo tovarne močnih krmil v letih 2002 in 2003 ter prenovo drugih tehno- loških procesov, vključno s farma- mi, kjer je že sedaj vzpostavljena okolju prijazna in s svetovnimi standardi usklajena vzreja piščan- cev. Podjetje bo tako leta 2003 tehnološko v celoti prenovljeno in na ravni najboljših perutninskih podjetij v Evropi. Perutnina se uveljavlja tudi kot mednarodno podjetje. Poleg Per- utnine Zagreb bo v letošnjem letu začela poslovati njihova družba tudi v Banjaluki, obenem pa načrtujejo v Bosni in Hercegovini začeti vzrejo piščancev in njihovo pripravo za trg. JB, sta Predsednik države Milan Kučan ter predsednik uprave In ge- neralni direktor Perutnine dr. Roman Glaser na tiskovni kon- ferenci SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI "Navelitanosf ministra frleta Slovenija je zagotovo evropski in svetovni rekorder po kratkosti trajanja nnandata svojih zunanjih ministrov. Generalni sekretar OZN Kofi Anan se je po pripove- dovanju ambasadorja dr. Turka že pred leti čudil, zakaj Slovenija tako hitro menjuje svoje zunanje ministre. Minister dr. Boris Friec, ki je prejšnji petek odstopil, je bil tako že sedmi zunanji minister v samostojni Sloveniji. Ponaša se celo z najdaljšim mandatom - dvema letoma in štirimi meseci "UJETNIK" FRLEC Minister dr. FrIec je, kot poroča Dnevnik, izjavil, da se je za odstop odločil na podlagi ra- cionalnega razmisleka in ocene trenutnih možnosti, ki jih je imel na mestu zunanjega ministra za nadaljevanje izvajanja zunanje politike. Dejal je, da seje znašel "ujet v postopno zgrajeni kon- strukciji o domnevni nesposob- nosti izvajalcev slovenske zu- nanje politike". Ti očitki po nje- govih besedah temeljijo na no- tranjepolitičnih nasprotjih, nas- talih ob nerešenih vprašanjih, predvsem tistih, ki zadevajo od- nose s sosedami. Dr. FrIec je sicer formalno spo- ročil, da odstopa zaradi "osefc)- nih razlogov". K tej potezi naj bi ga spodbudil "trezen in raciona- len" premislek. Dejal je tudi, da so bili očitki na račun njegovega vodenja zunanje politike zanj osebno žaljivi in so mu jemali javni ugled... Sicer pa je dr. FrIec visoko ocenil svoje delo. Prepričan je, da je z nastopi na mednarodnih srečanjih povečeval ugled Slo- venije, tudi zunanjepolitično stanje, ki ga pušča za seboj, se mu ne zdi slabo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je bil v prvem odzivu na odstop zunanjega ministra dr. Frieca zelo zadržan. Dejal je, da minister FrIec med svojim de- lom ni zakrivil kakšne večje na- pake, tako da med njima tudi kakšnih neusklajenosti ni bilo. Z ministrom Friecem naj bi dobro sodelovala, delo pa naj bi opravljal "korektno in profesio- nalno". Dr. Drnovšek misli, da ni imelo smisla vztrajati, naj minis- ter FrIec ostane, ker se je za od- stop odločil iz osebnih razlogov. "HLADEN" PREMIER, "UTRUJENI" MINISTER Ne bi mogli ravno reči, da je Friečev odstop povzročil pri pre- mieru kakšno posebno obžalo- vanje ali razočaranje. "Hladni" Drnovšek je tudi tokrat ravnal iz- razito racionalno - in pragma- tično. Pa vendar bi lahko tudi ta odstop izkoristil za temeljitejšo osvetlitev razmer na slovenskem zunanje- in predvsem notranje- političnem prostoru in za zavze- manje bolj določenih stališč v zvezi s tem. Vsekakor ni dovolj zgolj to, da predsednik vlade opozarja, da je delo v zunanjem ministrstvu "polno stresov" in da ima "vsak zunanji minister svoje koncepte, a se jih ne da vedno izpolniti, še posebno težko pa jih je uveljavljati na doma politični sceni". Od dr. Drnovška bi bilo vsekakor zanimivo slišati po- drobnejše mnenje, zakaj je tako. Sicer pa je težko soglašati z nje- govo razlago, po kateri je neka- ko razumljivo, da se zunanji mi- nistri prej ali slej utrudijo ... On kot mandatar je odgovoren tudi za to, da ministri (tudi zunanji) - če so že prevzeli mandat - delu- jejo do konca. S tega vidika se zdi tudi Friečeva izjava, da je mera "preprosto prepolna", brez ustreznih utemeljitev za tako hudo trditev, nezadostna. Če politiki govorijo o svoji "preutrujenosti" in "naveličanos- ti", potem ima tudi javnost pravi- co, da v zvezi s tem postavi kar nekaj resnih vprašanj. Zakaj se posamezniki odločajo za posa- mezne odgovorne funkcije, če se vnaprej ne zavedajo vseh pasti in nevarnih izzivov, ki jih čakajo? Ali je odstopajoči dr. FrIec res izkoristil vse možnosti, da bi preprečil nastajanje "kon- strukta o nesposobnosti", kdo mu je preprečil uresničitev naj- bolj kapitalne zaveze ob prevze- mu mandata zunanjega mini- stra, da bo težil k vzpostavljanju slovenskega konsenza v sloven- ski zunanji politiki? Vsekakor je najslabše, da aktualni zunanji minister odhaja s svoje pozicije, ne da bi poskušal razčistiti neka- tere temeljne zadeve v zvezi s slovensko zunanjo in notranjo politiko. Očitno predvsem pri premieru ni volje, da bi o teh stvareh spre- govoril. Tako ni čudno, da je os- talo brez odziva tudi odprto pi- smo predsednika ZLSD Boruta Pahorja izpred enega meseca, v katerem je opozoril, da sloven- ska zunanja politika "drsi v krizo in da je razlog za to poglabljanje razlik med političnimi strankami glede temeljnih strateških usme- ritev". Pahor je predsednika vla- de pozval, naj zunanjo politiko uvrsti kot posebno točko dnev- nega reda na sejo vlade, vendar premier tega ni storil... Po mnenju Dnevnika je "slo- venski izvirni zunanjepplitični greh, katerega žrtev je med dru- gim tudi dr. FrIec, v nesposob- nosti naše politike, da bi se od samega začetka vsaj na tem po- dročju, ki bolj kot vsa druga zahteva večjo stopnjo strankar- skega in nacionalnega konsen- za, izognila čerem pritlehnega strankarstva. Seznam strankar- skih razprtij zaradi vrste vsebin- skih vprašanj in težko razumlji- vih kadrovskih potez, ki s stro- kovnostjo niso imele veliko zve- ze, kot tudi nenehne napetosti med parlamentom in ministrst- vom ne glede na to, kdo mu je poveljaval, je predolg. A tudi tisti s kratkim spominom se bodo z malo truda spomnili, da je zu- nanja politika vseskozi področje odprtega lova na politične točke. Začelo pa se je s prvimi koraki samostojnosti ... Zunanji minister dr. FrIec je sicer med vrsticami in skozi zobe priznal, da je razlog za odstop tisto, kar spremljevalci tega področja vemo že deset let. To je notran- jepolitična nekonsistentnost pri odločanju, kdo in kako naj vodi zunanjo politiko. A tudi tokrat, kot v vseh dosedanjih primerih odstopanja ali odstavljanja šefov slovenske diplomacije, javnost ni seznanjena s konkretnimi imeni in problemi, ki so privedli do takšnega predčasnega kon- ca mandata. Noben minister doslej ni imel slabe besede o svojem delu ali delu ministrstva ... Del odgovornosti za sijaj in bedo poslopja na Gregorčičevi 25, kjer je zunanje ministrstvo, je treba iskati tudi v ministrih sa- mih, saj se nikoli niso odkrito in odločno, tudi z javno grožnjo z odstopom, če je treba, pra- vočasno uprli "strankarizaciji", pa tudi postopni pavperizaciji zunanjega ministrstva, ki vztrano tone na lestvici proračunskih po- rabnikov, in zato pametni zapuščajo preluknjano ladjo..." KAZANJE KRIVCEV Sedanjega zunanjega ministra bo zamenjal dosedanji velepos lanik Slovenije v VVashingtonu ir prvi slovenski zunanji ministe dr. Dimitrij Rupel, ki je imel ned vomno odločilno vlogo p vzpostavljanju slovenske sa mostojnosti in mednarodnem priznavanju Slovenije. Dr. Rupe se je pred nekaj meseci spustil ^ neprijetno polemiko, v kateri j« Friečevi slovenski zunanji politik pripisal pomanjkanje inciativ nosti, opredeljenosti in zamud ništvo. Ali je premier df Drnovšek z izborom dr. Rupla in direktno priznal, da soglaša njegovimi ocenami slovenske^' zunanjega ministrstva po< vodstvom dr. Borisa Frieca? I' ali ni dr. FrIec z opozarjanjem d odstopu, da je veliko njegovil zunanjepolitičnih akcij "obstal' na notranjepolitični fronti, ki ni' dosegu diplomacije", vsaj pos redno pokazal tudi na odgovo' nost (in krivdo) permiera d' Drnovška za neizpolnjevanje ZLi nanjepolitičnih ciljev? Jak Kopriv< TEDNIK - Četrtek, 27, januar 2000 PO NAŠIH KPAJIH 15_ PTUJ / NOVI ZGODOVINSKII FILM O PTUJU Ptui - biser preteklosti Novi zgodovinski film o Ptuju pod naslovom "Ptuj - biser preteklosti" je med Ptujčani in drugimi ljubitelji naj- lepšega slovenskega mesta (o tem je prepričan tudi prof. dr. Jože Marolt, avtor spremnega besedila) bil izredno lepo sprejet. Dvorana mestnega kina v Ptuju že dolgo ni imela toliko vnetih gledalcev. V 23- minutnem filmu, ki je s svoj- im nastankom dodatno obo- gatil Prešernovo leto - leto kulture, so predstavljeni vsi zgodovinski mejniki 1930 let starega mesta. Scenarij, posnetki, tonska in sli- kovna montaža ter režija so bili v rokah Tinčka Ivanuše, ki je po be- sedah prof. dr. Jožeta Maroka tudi s tem filmom dokazal mojstrstvo detajlov. Delo je mojstrovina, zato ni naključje, je še povedal, da je avtor dobil že osemnajst medna- rodnih priznanj za svoje dosedan- je filmske stvaritve. S sliko zna povedati tisto kar drugi z besedo, en njegov pogled s kamero je vre- den več kot tisoč besed. Film je nastajal dve leti, ptujski zgodo- vinski biseri so namreč prikazani "čisti", brez zidarskih odrov in drugega. Denar za najnovejši zgo- dovinski film o Ptuju so zagotovi- li v proračunu mestne občine Ptuj. Udeleženci premiere so film ocenili kot prispevek k dobri zgo- dovini Ptuj in vsega, kar Ptuj ohranja za danes in jutri. MG S predstavitve novega zgodovinskega filma o Ptuju. Tinčku IvanušI se je za najnovejšo stvaritev zahvalil tudi ptujski župan Miroslav Luci. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / ALENKA VABI NA PREDAVANJE O INDIJI Za vse, ki iih zanima duliovnest Leto 1999 je bilo za Alenko Vindiš, prvo ptujsko miss Sloveni- je, izjemno. Do februarja je potekalo čisto običajno, kot je lahko običajno življenje vsakega mladega človeka. V marsičem se ji je sicer življenje spremenilo, potem ko je leta 1996 postala miss Slovenije, vendar ne v takšni meri, da bi lahko dejala, da je šlo za temeljit preobrat Februarja lansko leto pa seje začela načrtno ukvarjati z duhovnostjo, z vsem tistim, kar se skriva za materialnostjo, s smislom življenja. Želi si čimbolj spoznati samo sebe, to pa je tudi njena največja želja v letu 2000, se zne- biti vseh negativnih čustev in vzorcev, strahov, treme skrat- ka rada bi našla svoj mir, v katerem bo lahko uresničila svoje cilje. V tem trenutku sicer še stopa po manekenskih odrih, ker si mora zaslužiti za študij, obiskuje tretji letnik študija predšolske vzgoje, v bodoče pa se vidi v duhovnosti, ki jo želi približati tudi drugim. Spoznala je, da je manekenski kruh precej trd, še posebej v tuji- ni. Poti v Milano, kjer se je skupaj s številnimi drugimi lepimi dekle- ti poskušala uveljaviti, ne bo več ponovila. Uvidela je, da to ni njen svet, je vse preveč zmaterializiran, da bi bila lahko uspešna, ker vsi dajejo prednost telesu, ne pa du- hovnosti. S šolo življenjske ener- gije, ki ji je dala drug pogled na življenje, je Alenka obiskala tudi duhovnega vodjo Sai Babo v Indi- ji. To je bil že njen drugi obisk In- dije, za katero je po prvem obisku dejala, da se tja ne bo nikoli vračala, ker je takrat na svet gleda- la še preveč materialno. Spoznanja o duhovnosti, o tem, da sreča ne prihaja od zimaj, svoje doživljanje Indije, srečanje s Sai Babo, prenos energij in še kaj bo Alenka Vindiš predstavila vsem, ki to želijo oziroma jih zanimajo drugačni pogledi na življenje in se tudi želijo spremeniti, na preda- vanju, ki bo 29. januarja ob 19. uri v šoli življenjske energije v Vošnjakovi ulici, ki ima prostore na dvorišču stavbe nekdanjega podjetja Olge Meglic v Ptuju. MG Alenka Vindiš. Foto: Črtomir Goznik PREJSU SMO Lovimo v sidadu i zakonodajo in gojitvenimi smemitami Odzivamo se na pikro opominjanje posameznikov, naj si v Tedniku z dne 20. januarja 2000 pod ZANI- MIVOSTI - REPORTAŽE preberemo članek o ne- moralnem in krutem ponašanju naših članov v re- virjih, s katerimi upravlja Lovska družina Dravinja Majšperk. Že na samem začetku pisanja je razbrati, da so Ko- zelovi z Janškega Vrha v članku poudarili ^^^j^ čustveno "plat", ko je v gozdu ugasnilo življenje nji- hovega Dinota. Poznamo takšna čustva in večina nas do nesrečnega dogodka ni ravnodušna, predvsem tis- ti, ki prizadete poznamo. Želijo pojasnilo; po- skušamo ga dati iz vljudnosti z željo, da se potrdi in ohrani njihova trditev o ljudeh in dobrih lovcih, ki mor^o opravljati svoje poslanstvo po načelu ETIČNEGA KODEKSA - kodeksa slovenskih lov- cev v skladu z veljavno zakonodajo VARSTVA, GOJITVE IN LOVA DI\7ADI, zadostiti pa tudi PRAVILOM same lovske družine. Res je, da smo v skladu z gojitvenimi smernicami omenjenega datiuna izvajali lov na lisico in divjega prašiča, hkrati pa vršili nadzor v jugovzhodnem pre- delu našega lovišča. Z razporedit\'ijo stojišč pred pričetkom lova na pritisk sem s tremi lovskimi tova- riši bil dodeljen na stojišča, zapreti jugovzhodno plat "SPICPERGA". Še preden sem prispel do odrejenega stojišča, sem v grapi zagledal dva psa, ki sta se v teku vzpenjala proti vrhu omenjenega hriba. Psa sta bila od hiše oddaljena več kot 700 m, zato sem domače s klicanjem pozval, naj ju odpokličejo, a ta na klicanje nista reagirala, pač pa sta tekla drug za drugim v gozd, v katerem so na stojiščih bili razporejeni lovci. Ne želim in nisem poklican, da bi sodil, kdo je kriv za Dinovo smrt, ne morem pa soglašati s trditvijo o streljanju križem in po\'prek, saj moramo lovci opravljati svoje poslanstvo ob spoštovanju narave, biti strpni do drugače mislečih uporabnikov, dolžni smo ohranjati etične vrednote, predvsem pa skrbeti za gojitev in varstvo divjadi vseh prostoživečih vrst. Lovec z lovskim izpitom pri gojitvi, varstvu in lovu divjadi v lovišču ravna po svoji vesti, raztmini preso- ji, hkrati pa p)osluša svojo lasmo notranjo kontrolo, da ne bi prekoračil etičnih načel, z zakonodajo do- deljenih dolžnosti in pravic, ki jih ne gre istovetiti s pooblastili. Zato ne drži, da se psa, ki nosi ovratnico, v gozdu brez vodnika ne sme pokončati, saj je ovrat- nica za lasmika prej obremenilni dokaz kot varovalo za psa, kar dokazuje dejanski primer. Verjeti morate, da "odvzeta" ovratnica ni v posesti LD Dravinja, UO pa bo o primeru razpravljal in se do njega tudi opredelil; zanesljivo opredelitev ne bo ponižujoča za Dinota, še manj nestrpna ali žaljiva za vas, spoštovani Kozelovi. Poznamo tisto o dveh pla- teh!? Mi svojo vidimo takšno, z njo pa prevzamemo svoj del - tudi objektivne - odgovornosti z željo in priporočilom, da se vaši ljubljenci brezskrbno in brez nadzora igrajo na domačem dvorišču. Nihče vam ne more preprečiti sprehodov po gozdu s psom na povodcu ali neposrednim nadzorom odraslega vodnika v razdalji, ko je žival še vodljiva. Tudi v naprej bodo naši člani še izvajali lov in nad- zor posamezno v revirjih, s tem pa ne želimo nikogar "strašiti", še manj prizadeti... Za LD "DRAIINJA" Majšperk: Edvin Aubelj, tajnik LD OD TOD IN TAM PTUJ« Skrb za varnost v prometu Prvič v letošnjem letu so se v ponedeljek, 24. ja- nuarja, sestali člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Analizirali so aktivnosti v minulem letu, ki so naletele na precejšen in v glavnem pozi- tiven odziv med občani. Strinjali so se s spremem- bo poslovnika o delu sveta, se dogovorili o letošnjem programu dela, ga finančno ovrednotili ter se med drugim dogovorili o nakupu opozoril- nih premičnih panojev "otroci na cesti." -CM GORIŠNICA/MARKOVCI • O načrtu glavne ceste Ob razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za glavno cesto Hajdina - Ormož, odsek Markovci - Gorišnica - Ormož in presoji vplivov te ceste na okolje je bila v torek, 25. januarja, ob 17. uri javna razprava v občini Gorišnica, ob 19. uri pa v občini Markovci. Poleg županov občin so se je udeležili predstavniki DARS-a iz Ljubljane, podjetij Urbis in Inženir DDC iz Maribora, Dolenjske projekti- ve iz Novega mesta, odborov za infrastrukturo ter seveda občani. Javna razgrnitev in razprava trajata še do 10. februarja, do takrat pa je treba na območju obeh občin zbrati konkretne predloge in jih posredovati načrtovalcem trase. Zadnjo besedo pri tem bosta imeli ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za okolje in prostor. -CM SPUHLJA • 8. sejem korantove opreme Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant iz Spuhlje, ki vključuje 76 članov, pripravlja ta ko- nec tedna, v soboto, 29., in nedeljo, 30. januarja, že 8. sejem in razstavo korantove opreme. Kot je po- vedal predsednik društva Silvo Ceh, bo potekala v prostorih gasilskega doma v Spuhlji, prodajalce in kupce od blizu in daleč pa vabijo oba dneva med 9. in 17. iu:o. -OM SREDIŠČE OB DRAVI / PROJEKT OSNOVNE SOLE Zgradil bom tiiso Od 10. do 14. januarja je na OŠ Središče ob Dravi potekal pro- jekt "Zgradil bomo hišo". Ves teden se je 33 učencev 7. razreda preizkušalo na področju arhitekture in notranje opreme. Pro- jekt je strokovna pripravila in vodila učiteljica razrednega pouka in gospodinjstva Milena Orešnik._____ Že nekaj časa se je avtorica pro- jekta ukvarjala z mislijo, da je po- trebno potik gospodinjstva napra- viti zanimivejši za učence. Zato se je odločila, da bo učno snov, ki se nanaša na stanovanje in arhitek- turo, izpeljala na projektni način. Pri njegovem nastajanju so sode- lovali učenci že od vsega začetka. Odločili so se, da bodo v skupinah izdelovali hiše ter notranjo opre- mo. Delo je potekalo v treh sklo- pih: izdelava načrta, gradnja hiše ter razstava in predstavitev dela. V goste so povabili predavatelje, ki so vsak dan uvodoma predstavili učencem znanje, ki jim je prišlo prav tudi pri praktičnem delu, ki je sledilo. Prvi dan so izvedeli o tem, kako se izdelajo načrti za hiše, naslednji dan, kako se hiša zgradi, tretji dan je bil gost ple- skar, četrti dan pa so poslušali strokovnjaka za notranjo opremo. Po predavanjih so vsak dan po skupinah gradili svojo hišo. Pri tem so uporabljali različne mate- riale: les, lepenko, stiropor, pluto in drugi material. Sledila je raz- stava in predstavitev dela sošol- cem, ki v projektu niso sodelovali. Projekt so posneli tudi na video- kaseto. Učenci so po kriterijih, ki so bili vnaprej dogovorjeni, svoje delo drug drugemu tudi ocenili. Delo v projektu je bilo tako zas- tavljeno, da so učenci v procesu izgradnje hiše spoznali učno snov, ki so jo ob soočenju s konkretnimi problemi ob praktičnem delu še poglobili in nadgradili. Večjo težo kot končni izdelek, hiša, ima sam proces dela, je povedala Milena Oi-ešnik. Učenci so bili ves čas ak- tivni, miselno in fizično. Znanje, ki so ga pridobili na tak način, bo tudi dalj časa ostalo v njihovem spominu. Majda Pridi Hiše so učenci razstavili na hodniku OŠ. Če bi dvignili stre- ho, bi si lahko ogledali tudi notranjo opremo. Foto: Majda FridI Projekt je vodila učiteljica razrednega pouka in gospo- dinjstva Milena Orešnik ORMOŽ / DAN ODPRTIH VRAT ORMOŠKE GIMNAZIJE Uciie deluvnke gimnaziie Ormoški gimnazijci in profe- sorji so pripravili v soboto, 22. januarja, dopoldan dan odprtih vrat. Od 9. do 12. ure so gostili svoje starše In učence 8. razredov osnovnih šol ter njihove starše. Pouk je tokrat potekal v obliki učnih delavnih na šest različnih tem: glasba, likovno snovanje, informatika, športna vzgoja, francoščina, angleščina in nemščina. Odziv je bil zelo dober, saj je skozi široko odprta vrata tokrat vstopilo okoli 100 obiskovalcev. Ormoški gimnazijci, ki trenutno obiskujejo prvi in drugi razred, se bodo v šolskem letu 2001/2002 se- lili v novo gimnazijsko poslopje; njegovo gradnjo bodo pričeli že letos spomladi. Trenutno so raz- redi polno zasedeni, učenci pa pri- hajajo tudi iz drugih občin. Zara- di manjšega števila dijakov so me- dosebni odnosi pristnejši, profe- sorji pa se lahko bolj posvetijo vsakemu dijaku posebej. Majda FridI Likovno delavnico je vodil profesor likovne vzgoje Jože Fol- Un_________________. . .■ ... _______ _____ 16 ŠPORT Četrtek, 27. januar 2000 - TEDN|| PTUJ / POGOVOR Z DIREKTORJEM ŠPORTNEGA ZAVODA STANKOM GLAŽARJEM \ manjkalo pretivsem oblekii xa šport športniki in športnice s področja mestne oličine Ptuj so bili v letu 1999 uspešni in so dosegali zelo dobre rezultate. Kot je to že v navadi, ob zaključkih starega in na začetku novega leta ocei\jujemo opravljeno delo. Tudi v športu. Športni zavod Ptuj je bil tudi v letu 1999 v centru dogajanja, saj je sam ali s športnimi klubi izvedel številna tekmovanja, zraven tega pa je bil tudi servis klubom. O vsem tem smo se pogovarjali z di- rektorjem špormega zavoda Ptuj Stankom Glažarjem. # Kako bi ocenili športna do- gajanja v letu 1999? "Športna dogajanja v preteklem letu bomo celovito ocenili v petek, 28. januarja, na že tradicionalni športni prireditvi v avli šolskega centra, ko bomo proglasili naju- spešnejše športnice, športnike, ekipe, šolska športna društva, državne prvake in zaslužne šport- ne delavce. Za leto 1999 pa lahko rečem, da je bilo zelo pestro na vseh segmentih športa, ki jih po- kriva naš zavod: pri športu otrok in mladine, kakovostnem in vrhunskem športu, v športni re- kreaciji, šolskem športu, šolanju strokovnih kadrov, organizaciji športnih prireditev in vzdrževan- ju športnih objektov." # Ste zadovoljni z doseženimi rezultati? "Glede na vložena sredstva in pogoje, v katerih delujejo naši športniki, moramo z dosežki biti zadovoljni. Naše ekipe in posa- mezniki posegajo po najvišjih mestih v državi, dobre rezultate pa dosegajo tudi izven naših meja na evropskih in svetovnih pokal- nih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Med indi- vidualnimi športnimi panogami bi bilo potrebno posebej izposta- viti dosežke na mednarodni sceni Aerokluba Ptuj, Judo kluba Drava Ptuj, Kluba borilnih veščin Ptuj, Kolesarskega kluba Ptuj, Namiz- noteniškega kluba Petovia Ptuj in morda še koga. Med kolektivnimi športi pa sta bila v ospredju ženski odbojkarski klub Marsel in klub malega nogometa Poetovio. Boljše rezultate so dosegale mlajše selek- cije in šolski športni kolektivi, ka- sneje pa domači potenciali odha- jajo v druga okolja, ki jim omo- gočajo boljše pogoje dela oziroma jih bolje stimulirajo." # Na Ptuju je veliko športnih kolektivov, denarja pa je malo. Koliko ga je namenjenega aktiv- nemu športu - tekmovanjem? "Na področju mestne občine Ptuj je 80 športnih društev, klu- bov in zvez. Njihovo financiranje poteka iz proračunskih sredstev ter lastnih virov (sponzorji, dona- torji). Klube, ki se prijavijo na javni razpis za vrednotenje pro- gramov športa, oceni svet zavoda v skladu s pravilnikom o razvrstit- vi in financiranju športnih pro- gramov. Kriteriji ministrstva za šolstvo in šport zagotavljajo javni interes, kar predstavlja športni minimum, saj vključujejo samo najem objekta in strokovni kader. Zavod v skladu s kriteriji in usme- ritvami nacionalnega programa športa sofinancira šport otrok in inladine, medtem ko članske se- lekcije prepušča sponzorjem, ki vidijo v športu svoj interes. V lan- skem proračunu je bilo za dejav- nost klubov namenjenih skoraj 31 milijonov tolarjev, ob tem pa so bila sredstva namenjena še za šol- ski šport, šolanje strokovnih ka- drov, mednarodne nastope, vzdrževanje mesmih športnih ob- jektovjšporme prireditve, medna- rodne nastope... V okviru zavoda si prizadevamo za zagotavljanje dodatnih sredstev za zdravstveno varstvo športni- kov, profesionalizacijo strokovne- ga kadra, špormi dodatek za kate- gorizirane špormike, nezgodno zavarovanje, mednarodne nastope in druge postavke, ki so vitalnega pomena za nadaljnji razvoj tu- kajšnjega športa. Proračunska sredstva predstavljajo do 25% sredstev, potrebnih za normalno funkcioniranje klubov, zato klub- ske uprave, ki ne obvladajo šport- nega managementa, težko uspeva- jo. Posluh gospodarskih družb za skupne projekte s športnimi orga- nizacijami na našem širšem po- dročju pa jerazen redkih izjem žal premajhen." # Ptuj razen športne dvorane Center nima prave dvorane, ki bi bila namenjena športnikom, pa še ta ni v optimalnem stanju. Ali predvidevate, da bi lahko prišli do nove športne dvorane, saj na telovadnico nove gimnazi- je ne bomo mogli račimati, ker spet ne bo imela pravih dimen- zij? "Špormi objekti so ob strokov- nem kadru osnova za razvoj špor- ta. Analiza stanja, ki smo jo pri- pravili v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti in športno zvezo mesme občine Ptuj, prika- zuje zaostajanje za slovenskim povprečjem predvsem pri^ pokri- tih vadbenih površinah. Šporme dvorane in šolske telovadnice so premajhne za potrebe klubskih selekcij ^v okviru tekmovalnega športa. Šporma dvorana Mladika je zasedena vse dni v tednu od 8. do 22. ure, prav tako tudi ob sobo- tah in nedeljah. Kompleksnejši problem je uporaba dvorane Cen- ter, kjer so termini, namenjeni športu, zaradi podaljšanja vzgoj- no-izobraževalnega procesa le od 19. ure naprej. Ti termini ne zadoščajo niti trenumemu rangu tekmovanja in seveda ne omo- gočajo nobenega napredovanja. Glede na to, da je dvorana Center edina verificirana za igranje roko- meta in malega nogometa, so večerni termini povsem nepri- merni za mlajše selekcije, tla in oprema v dvorani pa potrebni sa- nacije. Športniki smo precej pričakova- li od nove telovadnice ob gimna- ziji, vendar glede na projektno do- ktmientacijo mere igrišč ne bodo zadostile našim potrebam in bo potrebno počakati na novo pri- ložnost." # Kaj pa drugi objekti -mislim predvsem na atletsko stezo? "Ob športni dvorani je ureditev atletske steze iz tmfietne mase na mestnem stadionu prioritema in- vesticija, ki smo si jo zadali v okviru strategije razvoja športa. Glede na potrebe atletike, vrtcev, osnovnih in srednjih šol imietoa masa ni nadgradnja, ampak nuj- nost, saj smo edina mestna občina v Sloveniji, ki še nima atletske ste- ze, medtem ko jo uporablja že pre- cej manjših občin, kot je naša. Ob ureditvi mestnega stadiona, ki je osrednji prireditveni prostor za šporme manifestacije, pa v pri- hodnosti načrtujemo še druge in- vesticije: nadzidavo športne dvo- rane Mladika (druga stran), uredi- tev prostorov zavoda in sprostitev obstoječih za potrebe športa, športno strelišče, umetno drsališče, stezo za rolkanje, mest- no kopališče, ureditev ptujskega jezera za rekreativce in tekmoval- ne vodne športe, trimske in kole- sarske steze." # Kako poteka organizacija šolskih športnih tekmovanj? "Odbor za šolska športoa tekmo- vanja pri ministrstvu za šolstvo in šport ima v tekmovalnem sistemu šol tekmovanja organizirana po področjih. Naš zavod predstavlja področni center za Podravje, ki vključuje šole iz 18 občin. Znotraj področnega centra so formirane tri enote: za področje Ormoža, Slovenske Bistrice in novo nasta- lih občin na področju bivše občine Ptuj. Zavod organizira let- no 20 medobčinskih osnovnošol- skih (3700 tekmovalcev) in šest srednješolskih (700 tekmovalcev) športnih tekmovanj v različnih špormih panogah. Odvisno od športne panoge in sistema tekmo- vanja najboljše šolske ekipe in po- samezniki nastopajo na po- dročnih, četrtfinalnih, polfinal- nih in finalnih državnih prvenst- vih. Pravkar smo izdali publikaci- jo Šolska šporma tekmovanja, kjer so zbrani vsi rezultati tekmo- vanj VVZ, osnovnih in srednjih šol od občinskega do državnega nivoja za preteklo šolsko leto. V okviru mestne občine Ptuj bi bilo potrebno izpostaviti OŠ Olge Me- glic, ki je glede na udeležbo in re- zultate v samem slovenskem vrhu. Zelo dobre rezultate pa so dosegaj le tudi šole iz manjših občih: OŠ Gorišnica, (šah, rokomet, judo), OŠ Juršinci (judo, streljanje), OS Markovci (odbojka), OŠ Zetale (šah), OŠ Kidričevo in Hajdina (mali nogomet) in osnovne šole Cirkulane, Domava, Videm, Pod- lehnik in Destrnik (vsi adetika). Med srednjimi šolami bi bji, potrebno izpostaviti športne rt zultate dijakov gimnazije in ekt, nomske šole." # Nekaj pritožb je bij, izrečenih na organizacijo $o{ skih športnih tekmovanj. "Šolska športoa tekmovanja tekajo v skladu z razpisom , lei nim koledarjem in skupnimi pr, vili, ki so sprejeta na odboru ^ šolska športoa tekmovanja pri n nistrstvu za šolstvo in šport in $ objavljena v reviji Šport mladi} Nivo organizacije posamezne^ tekmovanja na medobčinski ravj je odvisen od pripravljenosti Ic kalnih skupnosti za sofinancirat je stroškov tekmovanj. Žal je d nekaterih tekmovanjih osnovt cilj športoega pedagoga ali raviii telja zgolj rezultat, ne pa tudi cil šolskih športnih tekmovanj." # Kako je s športno rekreaci jo? "V smislu povečanja števil špKjrtno aktivnega prebivalstva ii preprečevanja negativnih družb« nih vplivov (alkohol, droga...) z vod sodeluje pri organizaciji raj nih rekreativnih akcij (družinsk plavanje, kolesarjenje, planinai jenje...) za vse starostoe kategoj je. Vsaiko leto se vključujemo projekt ministrstva za šolstvo ji šport - sektor za šport Mesec špoi ta. V sodelovanju s športnin združenji na našem področju oi ganiziramo tradicionalni Ptujsl športni vikend, kjer se Ptujčai pomerijo v različnih športoih pi nogah. Ključni problem pri tem j pomanjkanje športnih površii predvsem pokritih." # In vaša pričakovanja v let 2000? "V letu 2000 bodo verjetno olin pijske igre zaključene brez pre( stavnikov s širšega ptujskega p dročja Naj bo to leto, ko bon začeli ustvarjati boljše pogoje i naše športoike, in upam, da bon športno dejavnost približa našemu gospodarstvu ter s skui nimi močmi šport dvignili na čii višji organizacijski, strokovni i tekmovalni nivo." Danilo Klajnši Stanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj. Foto: Martin Ozmec PTUJ7 OTROCI IZ VRJCA USPEŠNO KONČALI TEČAJ SMUČANJA Pnrismmanki kmakimo 159 9§mk v Vrtcu Ptuj vsako leto za svoje varovance pripravijo smučarski tečaj, ki jim ga pomaga organizirati Smučarski klub Ptuj. Letoši^ji vrtec na snegu je bil že petindvajseti, nam je dejala ravnateljica Vrtca Božena Bratuž. Zadnja leta so imeli izredno srečo z vremenom in snega so imeli več kot dovo^. Ne preveč strm ptujski grajski hrib, ki je v teh dneh še posebej lepo pobeljen, je prejšnji teden oživel, ko je vsak dopoldan gostil malčke - male smučarje iz raz- ličnih enot ptujskega vrtca. Tečaj jih je obiskovalo 159, starih od 5 do 7 let, in vsi so si najbolj želeli, da bi znali smučat in bi se brez strahu spustili po grajskem hribu. Na snegu jim ni bilo niti najmanj dolgčas, vadili so in vadili, se učili prvih korakov na snegu in se v pe- tih dneh pripravili celo za mini smučarsko tekmo. Ta je bila v sončnem ponedeljku in grajski hrib je bil poln malih smučarjev in glasnih navijačev, predvsem staršev, ki so prišli bodrit svoje malčke. Nekateri so uspešno vozi- li med vratci, drugi so skrenili s poti in padali v sneg, na koncu pa so bili vendarle vsi veliki zmago- valci. Prejeli so vsak svojo diplo- mo o opravljenem prvem smučar- skem tečaju in najboljši še poseb- no pohvalo. Prihodnje leto bodo imeli mali smučarji priložnost, da se na sne- gu naučijo še kaj novega, do takrat pa svojih smučk in pdic prav go- tovo ne bodo spravili v kot, kajti sneg jim ponuja še veliko veselja in zimskih užitkov. Tekst in foto: T. Mohorko šport nm Mladi dopisniki\ MLADI CVETLIČARJI v torek, 7. decembra, so v našo šolo prišle tri cvetličarke, da bi nam pokazale, kako naredimo aranžma. Otroci smo jih z zani- manjem opazovali in seveda poslušali. Bili smo zelo nestrp- ni, kaj bo nastalo pod našimi ro- kami in kako bomo delali. Najprej smo dobili gobo in jo dali v poseben jogurtov lonček. Tisti, ki so imeli svečo, so jo vtaknili v sredino gobe. Nato smo nataknili zelenje: smrekove vejice, razne ciprese, posebne zelene liste. Vse smo prinesli sami. Ob zelenju smo dali še kakšno suho rožo, oreh ali posušeno sadje, da je bilo lepše. Če si hotel, ti je cvetličarka po- kazala, kako se naredi roža iz krep papirja. Nekateri so dali v aranžma tudi storž - smrekov ali borov. Na koncu je nastal ime- niten aranžma. Drug drugemu smo šli pogledat, kaj je nastalo, in seveda občudovali prave moj- strovine. Nato nam je cvet- ličarka pokazala, kako naj dela- mo pentlje za smrekico v jedil- nici šole. Na izbiro smo imeli srebrni in modri papir. Mnogo pentelj smo morali narediti, saj je bila smrečica visoka kar do stropa. Čudovite urice smo doživeli skupaj z našimi cvetličarkami, ki so bile nekoč učenke naše šole. Tudi v našem domu je se- daj lepše. Krasi ga aranžma, ki sem ga naredila sama. Sabina Herga, 4. r., OŠ Trnovska vas NAREDILI SMO SNEŽAKA v četrtek dopoldan smo se Aleš, Blaž, Luka in jaz odpravili na sneg. Sklenili smo, da bomo naredili snežaka. Najprej je kepo začel valiti Aleš, Blaž pa jo je nadaljeval do konca. Ko so bile vse tri kepe narejene, smo jih začeli zlagati in oblikovati. Aleš si je že prej pripravil lonec, koren in metlo. Ko smo obliko snežaka končali, smo začeli izdelovati roke. In spet je birtu Aleš, ki nam je ve- liko pomagal, saj brez njega ne bi mogli nič. Takrat sta prišla bratranca Tinek in Danijel in tudi onadva sta nam pomagala. Ko je bila ena roka narejena, smo morali narediti še drugo. Pri drugi je Alešu snežakova roka padla. Morali smo se po- truditi in roko ponovno naredi- ti. Ko je bilo vse narejeno, je Aleš šel po lonec, koren in met- lo. Manjkala so mu še usta, oči in gumbi. To smo naredili iz kamnov. Ko je bil snežak končan, smo poklicali še druge, da so ga videli. Bili so zelo vese- li. Mamica se je spomnila še na šal in šla po star atijev šal. Aleš pa mu ga je zavil okrog vratu. Naslednji dan je bilo staro leto, zato je Aleš na lonec napi- sal SREČNO 2000. Snežak je visok 2 m. Želim si, da bi še dol- go ostal pred našo hišo. Lucija Tikvič, 4. r., OŠ Grajena NAŠA ŠOLA MALO DRUGAČNA Nekega dne, ko smo imeli pouk, smo zaslišali močan šum. Pogledali smo skozi okno in zagledali, kako so iz letečega krožnika izstopili čudni ljudje. V rokah so imeli velike kovčke, na katerih je pisalo, kako poučevati navadne Zemljane o planetu Mars. Ko so vstopili skozi glavni vhod, jih je v avli čakal gospod Branko Sirec. Usmeril jih je v učilnice, ki so razvrščene na vsaki strani hod- nika. Dva po dva sta vstopila v učilnico in po marskovsko raz- lagala o planetu Marsu, učitelji in učiteljice pa so nam prevajali. Zazvonil je zvonec, da bi ozna- nil konec pouka. Preden pa smo zapustili učilnico, smo od Mar- sovca dobili zemljevid, na kate- rem so bili narisani vsi planeti. Naslednji dan pa smo imeli športno vzgojo. Namesto učitel- ja Zlatka Marčiča nas je prišel poučevati športno vzgojo minis- ter Marsovec. Ta nam je poka- zal, kako Marsovci telovadijo. Vsem je bila marsovska telovad- ba zelo všeč, zato smo pridno delali čudne vaje, ki nam jih je kazal Marsovec. Naslednjo uro pa smo se že pripravljali na test znanja. Test smo pisali čez štiri- najst dni. Teh štirinajst dni je hitro minilo in že smo ga pisali. Preden smo dobili teste v roke, nam je Marsovec povedal, da moramo vse pisati s prsti. Ker pa smo pisali s prsti, se ni nič vi- delo in vsem je dal eno veliko enico. Po testu so Marsovci odšli nazaj na Mars in pouk je spet tekel nemoteno dalje. Darjan Podgoršek, S. c, OŠ Gorišnica MOJ TEDEN Ponedeljek je ponavadi slab dan. Pospraviti moram sobo, pomiti posodo kot vsak dan. Zjutraj moram vstati, ker mo- ram v šolo. Torek mi je vedno všeč, ker se včasih zelo, zelo dol- go igram, pa tudi hodim v glas- beno šolo v Lovrenc. Sreda je zelo lep dan, ker imamo v šoli ob trinajstih nemščino, popold- iie pa se lahko eno uro igram. Četrtek mi je zelo všeč, v šoli se malo učimo in še likovno vzgojo imamo, doma pa se še igram na računalniku. Rada imam tudi petek, ki mi je všeč, ker imamo zelo dobro kosilo in še nekaj časa se igram. Sobota mi je všeč, ker imam glasbeno šolo, všeč mi pa ni, ker moram pospravljati. V nedeljo imamo dobro kosilo in še cel dan se igram, skratka lep dan. Darja Štagar, 3. r., 05 Lovrenc SKOZI PRAZNIČNE DNI v mesecu decembru smo tret- ješolci izvedli projekt "Skozi praznične dni, od Barbare do Silvestra". Spoznavali smo svet- nike, ki godujejo v decembru. Zanimali so nas običaji, ki so se ohranili v zvezi z njimi. Začeli smo z Barbaro, ki ima god 4. decembra. Nato smo se ustavili pri sv. Miklavžu, Luciji, Tomaču, božiču, sv. Štefanu, sv. Janezu, tepežnemu dnevu in Silvestru. Izdelali smo okraske, darilno vrečko in voščilnice. Okrasili smo božično drevesce in postavili jaslice. Projekt smo predstavili staršem. Brali smo sestavke, spise, peli pesmice in prikazali ljudske običaje. Naj- lepše nam je bilo, ko sta nas obi- skala sveti Miklavž in Božiček. Prinesla sta nam darila. Prika- zali smo, kako se hodi po Barba- ri, in bili smo mali tepežkarji. Ob koncu smo prižgali svečke in zapeli pesem: "Hitro svečice prižgimo, svečke bele in rdeče, da bilo bi mnogo sreče ..." Staršem smo zaželeli vse naj- lepše v novem letu. Vsi smo bili zadovoljni in srečni, da smo lahko nastopah in pokazali, kaj smo se naučili. Tamara Zadravec, 3. r., OŠ Velika Nedelja V ŠOLI V NARAVI JE BILO NEPOZABNO ... - v zimski šoli v naravi je bilo zelo lepo. Smučali smo se do onemoglosti. Najlepše je bilo na sedežnici, ker si lahko opazoval smučarje in prekrasno naravo. - Imeli smo se super. Smučanja, kepanja, plavanja in iger v telovadnici ni bilo kon- ca.Razdeljeni smo bili na štiri skupine: Smučmašine, Turbo- smučarje. Bobre in Iskalce jeti- ja. - Nad to šolo v naravi gotovo ne bo nobenih pritožb, ker je bilo enkratno. - Teh dni v čudoviti šoli v na- ravi ne bom nikoli pozabil. - Vsi smo se naučili smučati in doživeli smo veliko lepega in nepozabnega. - Najbolj kul je bil vaditelj Re- nato, ki nas je zabaval tudi s ki- taro. - Živeli smo kot družina, zato mi je bilo tako všeč na Rogli. - Žal mi je bilo, ker so našemu učitelju Gorazdu ravno zadnji dan ukradli čisto novo smučar- sko opremo. Petošolci OŠ Videm in Lesko- vec ZIMA Zima bela, k nam si prihitela, k nam prinesla sneg in mraz, zato pa zebe nas. Marjetka Krajnc, 4. b, OŠ Juršinci ZAJČEK Zajček je rjav. Ima velika ušesa in ostre zobke. Zajček je zelje. Jan Emeršič, L a, OŠ Kidričevo LUJZEK Dober den vsoki den! Drgoč pišem v nedelo, kije tudi za to- variše gospodov den. Drgoč gledam televizijo in naše smučare. Vrhovnih dn^, Su- hadolčova tretja in tak dale naprej. Vun s hujdiča so tote naše dekline in pubeci. Tak vi- jugajo med koli kak jaz, gdo me moja Mica po gorici preti- rovle. Razlika je samo v tem, da jaz za dober tek in pobeg ne dobin nikokšne medalje in fi- nančne nagrode, pač pa samo kokšni poglovni dobitek. Rod- ne pačge podne, bojše je že po glovi kak po nogah, ker bi v to- ten primeri šajtravi bija. Je pa moja Mica prova lisi- ca. Ne samo zato, ker rada pečene in pohane kure je, pač pa tudi iMo, ker ma lepi lisičji smrček, lisičjo forbo svoje fri- zure, pa tudi tuli tak kak lisica sred noči. Saj vete, kak poje tista pesem: "Lisica je prav zvi- ta zver, v skalovji ima svoj kvanter..." Jaz pa tak: "Moja Mica je lisica. Ko je še bila mladica, bla prova frcylica, z(y je že malo v leta prišla in mi grozi, da bo k drugemi lisjaki odišla!" In tak dale naprej in tak dale nazqf. Na politični fronti nega nič posebno novega. Ministri od- stopajo, stranke se medseboj jebe... Rukšičof Franček ma čin duže boj rdeče oči,jegov šef Janša pa se mu odvzodik sme- je. Kučanov Milan si svojo misli in obema kože na svisli... Tudi v naši občini Suhi breg je vse zuledenelo z županom in svetniki vred. Vse je mirno in tiho, še pesi mojo gobce zelede- nele in se jim sploh ne do loja- ti. Edino še močka se dere, saj si ženina iše. Saj vete, kak poje tista štora mačkija pesem: "Naša muca male mela, včasih dva, včasih tri, včasih smo jih vse doma pojedli, včasih pa smo jih vhxy dali.'" Tak, nega več. Dosti za gnes in drugi tjeden več, če še bomo živi in zdravi zmržjeno zemlo klačli. Vas lepo podavlja LUJ- ZEK TEDNIK - Četrtek, 27. januar 2000 ŠPORT 25 MALI NOGOMET 2. SLMN VZHOD Rezultati 12. kroga: DSV Draža vas - Pušenci 15:3, Križevci - Oplotnica ITT 4:2, Marce Polo - Mizarstvo Širovnik 3:3, Valšped - Dobovec 5:5, Mak cola - Vitomarci Petij a 7:5. 1. MAK GOLA 11 9 1 1 95:58 28 2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 11 8 2 1 82:34 26 3. DSV DRAŽA VAS 11 7 1 3 67:57 22 4. KRIŽEVCI 11 6 1 4 40:41 19 5. DOBOVEC 11 4 4 3 49:44 18 6. SLOVENSKE GORICE 10 4 1 5 48:53 13 7. VITOMARCI PETLJA 11 4 1 6 54:64 13 8. VALŠPED 11 3 2 6 44:58 11 9. PUŠENCI 11 3 2 6 45:79 11 10.MARCOPOLO 11 2 1 8 47:74 7 11. OPLOTNICA 11 1 2 8 48:67 5 LIGE MNZ PTUJ Rekreacijska liga A - 4. krog: Breg - SC Juršinci 1:5, Podlehnik - SD Lovrenc 0:5, Sestrže - Rick's cafe 2:9, MDNS Ptuj - Rajh Draženci 4:2; prosto ŠDZlatoličje 1. MDNS PTUJ 4 4 0 0 17:6 12 2. ŠD LOVRENC 4 3 1 0 23:6 10 3. RICK'SCAFE 4 3 0 1 21:19 9 4. RAJH DRAŽENCI 4 2 O 2 11:10 6 5. ŠD JURŠINCI 3 11 1 12:12 4 6. PODLEHNIK KMG 3 1 O 2 4:9 3 7.ZLAT0LIČJE 3 O 1 2 4:8 1 8. BREG 4 0 1 3 4:12 1 9. SESTRŽE 3 O O 3 5:19 O VETERANSKA LIGA Rezultati 3. kroga: Vodka 0.3 - Club 13 Hajdoše 1:6, Markovci - Zlatoličje 2:0. 1. MARKOVCI 3 2 1 O 7:4 7 2. CLUB 13 HAJDOŠE 3 2 O 1 18:5 6 3. MAJŠPERK 3 2 0 1 10:10 6 4.ŠMARNICA 3 2 0 1 13:15 6 5. VODKA 0.3 3 0 1 2 6:13 1 6. ZLATOLIČJE 3 0 0 3 7:14 O OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati I. kroga: Majski Vrh - Zgornja Prista- va 7:1, Pobrežje - Videm 3:0, Lancova vas - Lesko- vec 8:3, Majolka - Šturmovci 3:2. 1. MAJSKI VRH 1 1 O O 7:1 3 2. LANCOVA VAS 1 1 O O 8:3 3 3. POBREŽJE 1 1 O O 3:0 3 4. MAJOLKA 1 1 O O 3:2 3 5. ŠTURMOVCI 1 O O 1 2:3 O 6. VIDEM 1 O O 1 0:3 O 7.LESK0VEC 1 O O 1 3:8 O 8. ZGORNJA PRISTAVA 1 O O 1 1:7 O 9. TRŽEČ O O O O 0:0 O BN OBČINSKA LIGA GORIŠNICA Rezultati 8. kroga: Gamsi Zamušani - Steklarst- vo Meznarič 2:2, Avtošola Prednost - Izziv telefo- ni 8:2, Dina&Sima - ŠD Cirkulane 6:2, Forum - NK Gorišnica Bistro Milena 2:5, KMN Dolane PC Krona - Hidus 6:4, Žiher - KMN Kokot 3:1. 1.NKG0R. BIST. MILENA 8 6 0 2 38:22 18 2. ŽIHER 8 5 2 1 30:17 17 3. AVTOŠOLA PREDNOST 8 5 2 1 38:30 17 4. STEKLAR. MEZNARIČ 8 5 1 2 34:28 16 5. KMN KOKOT 8 5 0 3 41:24 15 6. DINA&SIMA 8 5 0 3 40:24 15 7. DOLANE - PC KRONA 8 4 2 2 43:34 14 8. HIDUS 8 4 0 4 31:33 12 9. IZZIV TELEFON! 8 2 0 6 30:42 6 10. FORUM 8 2 0 6 23:32 6 11. ŠD CIRKULANE 8 1 0 7 15:42 3 12. GAMSI ZAMUŠANI 8 0 17 16:51 1 Danilo Klajnšek KIKBOKS Davorin Oabrovet v svetovnem vrhu Davorin Gabrovec, najboljši ptujski športnik, se vrača s sve- tovnega prvenstva z bronasto medaljo, kjer je znova dokazal, da sodi v svetovni vrh kickboksa in da je potrebno nanj v pri- hodnje še računati. Z absolventom športne fakultete v Ljublja- ni smo se pogovorili tudi za Tednik. • Vrnil si se s svetovnega prvenstva WAKO federacije v Italiji. Nam lahko v nekaj bese- dah opišeš svoje občutke? "Konec novembra sem osvojil za Slovenijo bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, kjer je nas- topilo 780 tekmovalcev iz 54 držav. To je moja prva medalja s svetovnih prvenstev (lani sem na evropskem prvenstvu v Ukrajini osvojil srebro) ter sem z njo še po- sebej zadovoljen, saj se nama je s trenerjem Vladimirjem Sitarjem tako poplačal trud, ki sva ga v tej sezoni vložila v ta šport. Občutek je res neopisljiv, predvsem takrat ko stopiš na stopničke za zmago- valce, takrat se nekako šele zaveš, koliko si uspel narediti zase, za svoj klub in za našo malo Sloveni- jo." • Zraven bronaste medalje s SP si osvajal tudi druge lovorike "Res je, vendar mi medalja s sve- tovnega prvenstva največ pomeni, moram pa reči da sem z letošnjo sezono izredno zadovoljen, saj sem osvojil še 5. mesto na odprtem prvenstvu Amerike med profesionalci, 1. mesto na tekmi za svetovni pokal, 1. mesto na odprtem prvenstvu Italije, 1. mes- to na Slovenija Open, četrtič zapo- red sem postal državni prvak in še kar nekaj drugih mednarodnih odličij." • Kakšni so tvoji načrti za leto 2000? "Najprej sem si privoščil krajši oddih, nato pa začel intenzivne priprave novim visoko zastavlje- nim ciljem naproti. V naslednji sezoni me čaka evropsko prvenst- vo organizacij WAKO in lAKSA, dve tekmi za svetovni p)okal, se- dem zelo močnih mednarodnih prvenstev, in če mi bodo finančna sredstva omogočala, tudi dve veli- ki prestižni tekmovanji med pro- fesionalci v ZDA. Eno izmed teh bo v aprilu potekalo v svetovno znanem centru Madison Sqtiare Garden, kjer potekajo vsi boksar- ski spektakli pod okriljem znane- ga E)ona Kinga, menedžerja Mi- kea Tysona, Hollyfielda in dru- gih. • Ko sva že pri finančnih sredstvih... "Ob tej priložnosti bi se rad za- hvalil v največji meri staršem, ki so me vzpodbujali in mi ves čas bili v oporo. Klubu borilnih veščin Ptuj ter drugim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali. Med njimi naj omenim Novo KBM - podružnico Ptuj, Lekarno Toplek, podjetja Dominko, d.o.o., Terme Ptuj, Rothaus klub, NES - Askot, d.0.0., Tin-šport shop, Ro- letarstvo Amuš, Goja špedicija, Papirnica Bukvica, gostišče Svenšek, Deta-Mi, Lah, d.o.o, Teh Center in druge. Še enkrat hvala vsem; brez Vas mi vse to ne bi uspelo!" Milan Krajnc Pavlica PRIJATEUSKI ROKOMET Onmi - Vorteks 30:31 /13:14/ ORMOŽ: Šulek, Dokša, Hanželič 4, Juršič 2, Antolič 2, Pucko, Džarmati, Prapotnik 6, Grabovac 2, Kirič 7, Kotar 4, Ivanuša 1, Horvat 2. V okviru priprav na pričetek drug^a dela prvenstva v 1. B SRL so rokometaši Ormoža gostili eki- po hrvaškega prvoligaša Varteks iz Varaždina. Srečanje je bilo bor- beno, rezultat pa vseskozi ize- načen, kljub temu da so bili večkrat v prednosti gostje. Igralci obeh moštev so bolje zaigrali v na- padu in zato je bilo doseženih re- lativno veliko zadetkov. Na koncu so minimalno zmago slavili roko- metaši Varteksa iz Varaždina, lahko pa bi bilo tudi drugače, če bi domači imeli nekaj več šporme sreče. ORMOZANI NA PRIPRAVAH V TROGIRJU Rokometaši Ormoža so po prvem delu prvenstva v 1. B ligi zasedli osmo mesto s prav toliko osvojenimi točkami. Da bi kar najbolje pripravljeni pričakali drugi del prvenstva, so odigrali kar nekaj prijateljskih rokomet- nih srečanj, na katerih so dobili priložnost vsi igralci. Kot je že običaj, se bodo roko- metaši Ormoža odpravili na pri- prave, v hrvaški Trogir, kjer bodo od 27. januarja do 2. februarja. Trener Ormoža Vlado Hebar bo tja odpeljal osenmajst igralcev, ki bodo vadili in odigrali štiri pri- pravljalna srečanja z domačo eki- po Trogirja, z drugoligašem Soli- nom, splitskim Brodomerkurjem, tretjeuvrščeno ekipo v hrvaškem prvenstvu, in po vsej verjemosti še z bosanskim prvoligašem, ki bo takrat na pripravah. Seveda bodo te mini priprave dobrodošle za uigravanje moštva, ki ga v dru- gem delu prvenstva čaka težko delo za obstanek v 1. B SRL. Real- no pričakujejo uvrstitev v sredino razpredelnice, saj bodo imeli v spomladanskem delu prvenstva tekmo več pred svojimi navijači. Danilo Klajnšek Športne novice PTUJ • Izbor športnika leta športni zavod Ptuj bo v petek, 28. januarja, ob 19. uri v avli Šol- skega centra organiziral tradicio- nalno prireditev Podelitev priznanj najboljšim športnikom. Tudi tokrat so klubi predlagali svoje kandida- te za izbor najboljšega špormika in športnice. Pri moških je bilo v konkurenci 16 športnikov, pri dekletih pa sedem. Prav tako bodo podelih priznanja najboljšim moškim in ženskim ekipam, naju- spešnejšim trenerjem, zaslužnim športnim delavcem in državnim prvakom. Danilo Klajnšek NOGOMET • Aluminij pričel priprave v soboto, 22. januarja, so pripra- ve na drugi del prvenstva v 2. SNL pričeli nogometaši Alumini- ja iz Kidričevega. Uvodna testi- ranja so pokazala, da so bili tudi v času, ko je žoga mirovala, aktivni. V ponedeljek pa je 24 nogome- tašev pod vodstvom trenerja Branka Horjaka pričelo bazične priprave. Cilj nogometašev Alu- minija je, da bi nekoliko popravili jesensko uvrstitev. Do pričetka drugega dela prvenstva naj bi odi- grali deset prijateljskih srečanj, prvo 2. februarja, ko bodo gostili prvoligaša Dravograd. Vse pripra- ve bodo opravili v Kidričevem, kjer bodo izrabili svoj fitnes in številne površine, ki jih v Ki- dričevem za dobro pripravo ne manjka. Danilo Klajnšek ŠPORTNO DRUŠTVO TRŽEČ • Redna letna konferenca Po lanskem jubilejnem letu, 20- letnici društva, je ŠD Tržeč orga- niziralo redno lemo konferenco, ki so se je poleg članov društva udeležili številni gostje. Po poz- dravnem govoru predsednika društva Dušana Serdinška so bili prisotni seznanjeni z delom društva v preteklem letu, ki so ga zaznamovali predvsem do- končanje in otvoritev novega ob- jekta za potrebe društva ter dobri rezultati članske in kadetske eki- pe v tekmovanju MNZ. Predstavl- jeni so bili tudi cilji društva za le- tos, v prvi vrsti pa gradnja novega travnatega igrišča. Želja kluba, predvsem pa igralcev je, čim bolje nastopati v tekmovanju MNZ, se- zono pa bodo začeli z novim tre- nerjem Jankom Vindišem iz Ptu- ja.^ SD Tržeč se je ob tej priložnosti zahvalilo vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju društva. Danijel Hliš KUNG FU • Večer bojevnikov Kung-fu klub Ptuj bo v soboto, 29. januarja, ob 20. uh v dvorani imiverzitetnega špormega centra v Mariboru pripravil zanimivo športno prireditev Večer bojevni- kov. V devetih borbah bo nastopi- lo osemnajst borcev, ki bodo pri- kazali borilne veščine kimg- ftija, kikboksa, francoskega davateja in tajskega boksa. Danilo Klajnšek PLAVANJE • Pernat uspešen v Nemčiji Matjaž Pernat spada med zelo perspektivne mlade plavalce, kar ne nazadnje tudi dol^zuje na tek- movanjih, kjer pobira prva mesta zlasti v svoji kategoriji kadetov, pa tudi v starejših skupinah. Do- bri nastopi na mitingu na Ravnah so mu prinesli nastop na medna- rodnem plavalnem mitingu v nemškem Badreichentalu. V kate- goriji kadetov je na 100 metrov prsno dosegel prvo mesto s časom 1:08,61, na 200 metrov mešano, ki sicer ni njegova specialnost, je do- segel drugo mesto s časom 2:20,12, na 100 metrov hrbtno pa je bil sedmi s časom 1:10,07. Danilo Klajnšek KEGLJANJE • Občinska prvaka Šeruga in Kavčičeva Kegljaški klub Drava je na svo- jem kegljišču na mesmem stadio- nu izvedel občinsko prvenstvo v kegljanju. Ekipnega prvenstva pri moških se je udeležilo kar šest- najst ekip. Ekipno je zasluženo slavil Kmetijski kombinat, ki je bila za trinajst kegljev boljši od Talimia iz Kidričevega. Pri posa- meznikih je prvo mesto osvojil Alojz Šeruga, ki je zmagal pred drugouvrščenim Mirom Haladejo za dva keglja. Pri dekletih pa je prvakinja postala Andrejka Kavčič. Rezultati- moški ekipno: 1. Kmetijski kombinat 1627, 2. Ta- lum II. 1614,3. Petovia Avto 1550 podrtih kegljev; moški posamez- no: 1. Alojz Šeruga 423, 2. Miro Haladea 421, 3. Pavle Ilič 412; ženske posamezno: 1. Andrejka Kavčič 386, 2. Marija Kozoderc 379, 3. Marina Kramberger 375. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS I. SNTL ŽENSKE # Rakek - Petovia 4:6 Namiznoteniške igralke Petovie so v borbi za obstanek dosegle pomembno zmago na gosto- vanju v Rakeku. Ponovno je o zmagoN-alcu srečanja odločala Katarina Giolič, ki je dobila tri posamične dvoboje, zraven tega pa bila uspešna še v igri dvojic. Velik delčež k zmagi je dodala mlada Steblovnikova, ki je dobila dva dvoboja, še posebno težo pa ima zadnji dvoboj, ki je pomenil osvojitev dveh izredno pomemb- nih točk. Posamični izidi: Stroschakova - Zalezina 2:0, Moskalenkova - Steblovnik 2;0, Isteničeva - Goličeva 0:2, Moskalenkova - Zalezina 2:0, Stroschakova - Goličeva 1:2, Isteničeva - Ste- blovnikova 1:2, Isteničeva/Moskalenkova - Goličeva/Zalezina 0:2, Moskalenkova Goličeva 0:2, Isteničeva - Zalezina 2:1, Stro- schakova - Steblovnikova 1:2. LSNTL' MOŠKI # Petovia - Era Tempo 0:6 Namiznoteniškim igralcem Petovie tudi v 13. krogu ni uspelo osvojiti točk. Tokrafso jih brez večjih težav premagali igralci iz Velenja. Samo dobrih štirideset minut so gostje potre- bovali za zmago, saj so Ptujčani igrali zelo sla- bo, tako da jim ni uspelo osvojiti niti častoe točke. Posamezni izidi: Janžekovič - J. Slatinšek 0:2, Piljak - Atikovič 0:2, Ovčar - U. Slatinšek 0:2, Piljak - J. Slatinšek 0:2, Janžekovič - U. Sla- tinšek 0:2, Drčič -Vodušek 0:2. Danilo Kl^nšek ODBOJKA - 1. A DOL ŽENSKE Fomis Bell - Marsel 3:11 MARSEL: Frumnova, Pustoslemškova, Blažičeva, Terbučeva, Mo- horkova, Zenunovičeva, Vindiševa, Šeronova. Odbojkarice ptujsk^a Marsela so nekoliko nesrečno izgubile z ekipo For- mis Bell iz Rogoze. Prvi niz so dobile po zelo razburljivi igri in napovedale, da se ne bodo kar tako predale. Tudi v druigem nizu jim je zelo dobro kazalo, saj so bile samo korak pred zmago: vodile so 24:22, vendar jim ni uspelo, saj so domačinke osvojile štiri točke zaporedoma in uspele rezultat v nizih ize- načiti. Tudi tretji niz je bil zelo razburljiv, saj ni bilo lahko podarjene ali iz- gubljene žoge. Ptujčanke so se dobro držale vse do rezultata 21:21, nato pa po- novno popustile v končnici in domačinke so povedle. Nekaj podobnega je bilo tudi v četrtem nizu. Igra in rezultat sta bila izenačena do 18:18, nato pa ponovno padec koncentracije v igri gostij in tako so domačinke prišle do težke zmage, marselovkam pa ostaja grenak priokus, da bi lahko v tem srečanju iztržile kaj več. Rezultati nizov: 23:25,26:24,25:21, 25:19. Danilo Ki^nšek Ekipi Majšiferlia in Starš še vedno neporaieni Ekipe spet merijo moči v nadaljevanju rekreacij- ske lige v košarki. Liga se je s povratnimi tekmami prevesila v drugo polovico. Rezultati: skupina A: ŠD Kidričevo - Veterani 69:57 (35:32), Domava Onter - ŠD Majšperk 70:75 (34:31), ŠD Breg - Putari Zavrč 64:49 (24:20); skupi- na B: SD Cirkovce - Starše 67:71 (29:26), KPŠ Breg Bulls - Talum 40:54 (22:23), ŠD Ptujska Gora - Orači 57:84(29:41). Skupina A. 1. MAJŠPERK 6 6 O +47 12 2. VETERANI 6 4 2 +82 10 3. ŠDKIDRČEVO 6 3 3 +20 9 4. ŠDBREG 6 3 3 +5 9 5. DORNAVA CENTER 6 2 4 -2 8 6. PUTARI ZAVRČ 6 O 6-152 6 SKUPINA B 1. STARŠE 6 6 0 +91 12 2. ORAČI 6 5 1 +97 11 3. TALUM 6 3 3 -39 9 4. KPŠ BREG BULLS 6 2 4 -33 8 5. ŠD CIRKOVCE (-1) 6 2 4 +1 7 6. ŠD PTUJSKA GORA 6 O 6-117 6 Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Trifkovič (Starše) 175 košev, 2. Jože Kolarič (Cirkovce) 164 košev, 3. Izudin Kanlič (Veterani) 146 košev. Radko Hojak 26 POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Četrtek, 27. januar 2000 - TEDNIK PADALSTVO Ptuiimi vodilni v klmiinem podalstm Leto 1999 je ptujskim padalcem prineslo največ uspeha v nji- hovi zgodovini. Aeroklub je bil ustanovljen 18. maja 1954, pni večji športni uspehi ptujskih padalcev pa segajo v začetek se- demdesetih. Leta 1970 je Franc Kodela na Reki osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v skokih na cilj, leta 1971 je v Prištini Stanko Čuš, sedaj upravnik letališča v Moškanjclh, postal državni prvak v skokih na cilj v takratni Jugoslaviji. V klubu so se vsa leta trudili po svojih močeh in imeli talentirane člane, vendar je na delo vedno vplivalo pomanjkanje finančnih sredstev. Štajerska regija je bila vedno gospodarsko manj močna kakor osrednja Slovenija, zato je bilo zelo težko pridobivati spon- zorska sredstva. V zadnjih dveh letih pa se raz- mere v klubu izboljšujejo. Napre- dek je prav gotovo posledica tega, da so se v pravem trenutku medse- bojno pokrili vsi pomembni dej- avniki: izredna generacija mladih talentiranih padalk in padalcev, ki so športna dovoljenja pridobili v letih 1994-1995, ekipa strokovn- jakov, med katerima sta Miro Vindiš in Bogdan Jug, padalski entuziasti, ki so pripravljeni zbra- ti finančna sredstva in med katere v prvi meri spada dr. Zlatko Čuš, in ne nazadnje tudi gospodarski razvoj regije in zaupanje, ki so ga dobili sponzorji na podlagi doseženih rezultatov. Leto 1999 je bilo zelo uspešno, saj je bil dosežen glavni cilj, to pa je uspešen nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstriji. V zimskem času so padalke in padal- ci nabirali kondicijo. Marca so se udeležili priprav na Floridi v ZDA, kjer so opravili trening fi- giu-ativnih skokov. V aprilu in maju so kljub slabim vremenskim razmeram na domačem letališču opravili 150 skokov. Junija so v Moškajncih gostili najboljše slo- venske padalce na državnem prvenstvu v klasičnem padalstvu. Ptujčani so na tem prvenstvu osvojili 65% vseh odličij v mladin- skih in članskih konkurencah, to je devet od štirinajstih možnih naslovov državnih prvakov. Tek- movalci in tekmovalke so nadalje- vali z dobrimi rezultati na e\Top- skih p)okalih v skokih na cilj, kjer so osvojili tri medalje v posamični in dve v ekipni konkurenci. Vse to so bili pokazatelji dobre pri- pravljenosti in resnega dela. V avgustu zaradi težav z letalom niso uspeli popolnoma realizirati načrtovanega treninga na domačem letališču. Septembra so na svetovnem inladinskem prvenstvu nastopili Boris Janžekovič, Milan Jurič, Maja Tašner in Petra Podgoršek. Vse načrtovane cilje so dosegli in celo presegli. Bili so tretja naju- spešnejša država po zaslugi Petre Podgoršek, ki je osvojila srebrno odličje v figurativnih skokih in generalni uvrstitvi. Janžekovič je v skokih na cilj osvojil četrto mes- to, Jurič v figm-ativnih skokih prav tako četrto mesto. Maja Tašner pa peto v generalni uvr- stitvi. Razveseljuje dejstvo, da je Petra Podgoršek osvojila 2. mesto v figiu"ativnih skokih, saj v zgodo- vini tako jugoslovanskega kot tudi slovenskega padalstva medal- je v figurah še nismo imeli. Ob koncu septembra je ekipa v sestavi: Milan Jurič, Boris Janžekovič, Peter Balta, Gorazd Vindiš in Andrej Kostanjevec v skupni razvrstitvi evropskega po- kala v skokih na cilj zasedla drugo mesto. Ta rezultat ima vsekakor posebno težo, saj so bili člani ptuj- skega Aerokluba edina amaterska ekipa. Za vrhimski šport počitka ni. Že v novembru so ptujski padalci pričeli priprave na novo sezono. Seveda pa brez modeme opreme ne gre. Padalce so razveselila nova padala, ki jim bodo močno olajšala treninge in ob tem omo- gočila stik s svetovnim padalskim vrhom. Deset najsodobnejših pa- dal za figurativne skoke, kombi- nezoni za skoke na cilj in figiura- tivne skoke, čelade in še kaj po- menijo velik strošek. Napredka brez moderne opreme ni, zato se zahvaljujejo vsem, ki so jim poma- gali, še posebej pa podjetjem Ta- Imn Kidričevo, Albin Promotion, Nes, Merinka, Primat, Groupe Schneider ter občinama Ptuj in Gorišnica. Po besedah Bogdana Juga, trenerja ekipe padalcev, pa bodo na tradicionalnem letalskem mitingu poskrbeli za atraktivno točko. Ob vsem je potrebno pove- dati, da se je padalski sekciji pri- družil pomurski padalec Jože Vel- din, ki bo v klubu razvijal novo atraktivno smer padalstva, ki je v svetu vedno bolj popularna, to pa je skysiu:fmg. Bogdan Jug je povedal, da letos planirajo nastop na svetovnem prvenstvu. Da bi to dosegli, mora- jo biti tekmovalci in tekmovalke maksimalno pripravljeni. Vsak naj bi v pripravljalnem obdobju opravil med 600 in 800 skokov. V marcu se bodo udeležili priprav na Floridi v ZDA, kjer so ugodne vremenske razmere, aprila pa jih bodo nadaljevali v hrvaškem pri- morju. Septembru bodo potekale zaključne priprave pred svetov- nim prvenstvom, ki bo v oktobru na Japonskem. Padalcem po bese- dah Bogdana Juga manjka izpol- nitev še dveh želja. Prva je sodelo- vanje države pri zaposlitvi katego- riziranih športnikov; upajo, da se bo to v prihodnosti uresničilo. Druga pa je nabava novega letala, ki bi jim omogočal konstanten trening doma. Dogaja se, da mora stara cessna 206 večkrat na popra- vilo in s tem je moten trenažni proces. Denar so za letalo Cessna - Turbo 206 /Soloy/ so že pričeli zbirati. Pri tem jim bo potrebna pomoč, ta pa ob uspehih, ki so jih ptujski tekmovalci dosegli v mi- nulih dveh sezona, ne bi smela izostati. Kaj pomeni nabava leta- la, ni potrebno posebej govoriti. S tem bi se izenačili z evropsko kon- kiurenco. Zadnji uspehi so vsekakor velik uspeh za padalski špon, ki ne bi smel ostati na obrobju. Pomagati je potrebno sedaj, saj imajo v Ae- roklubu Ptuj izjemno nadarjeno generacijo padalcev, ki vsekakor še ni rekla zadnje besede, ampak daje videz, kot da je komaj na začetku zmagovalnih pohodov. Danilo Klajnšek v vseh treh krajevnih skupnostih so bili proti v treh krajevnih skupnostih ormoške občine: Podgorcih, Sve- tem Tomažu in Ormožu so v nedeljo, 23. januarja, lu-ajani glasovali o uvedbi samoprispevka za naslednje petletno obdobje in v vseh treh so bili z veliko večino proti. Nova zakonodaja predvideva, da bi samoprispevek latiko uvedli samo v primeru, če bi zanj glasovalo več kot 50 odstotkov vseh volilnih upra- vičencev (ne samo tistih, ki so se re- ferenduma udeležili). Obdelava po- datkov je pokazala, da razlog za ne- uspeh ni sprememba zakonodaje. Četudi bi še veljala stara, po kateri se lahko samoprispevek uvede, če zanj glasuje večina tistih, ki so prišli na volišča, samoprispevek tokrat ne bi bil izglasovan. V tokratnem referendumskem programu krajevnih skupnosti je bilo predvideno, da bodo velik del zbranih sredstev namenili za mod- ernizacijo krajevnih cest, občina pa se je obvezala, da bo v ta namen pris- pevala vsaj tako količino denarja, kol bi bila zbrana s samopris- pevkom. Pomemben delež referen- dumskega programa je tokrat predstavljala tudi ureditev ostale komunalne infrastrukture, razen v mestu Ormož, kjer naj bi velik del finančnih sredstev namenili za za- gotavljanje nadstandarda na področju športa in rekreacije. Seve- da pa so bile v programe krajevnih skupnosti zajete tudi druge naloge: obnova kulturnih domov, kulturnih spomenikov in podobno. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI v KS Podgorci, kjer so bili najbliže uvedbi samoprispevka, so krajani glasovali na petih voliščih. Od 1310 v volilni imenik vpisanih volivcev jih je prišlo na volišče 852 ali 65%, kar je največ v vseh treh KS. Za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 365, to je 28% od vseh vo- lilnih upravičencev ali 43% vseh, ki so prišli na volišča. Najboljša ude- ležba je bila na volišču številka 60 v Cvetkovcih, 78%. Na tem volišču jih je bilo tudi največ ZA - 40% vseh vo- lilnih upravičencev ali več kot polo- vica tistih, ki so glasovali. Torej bi po stari zakonodaji samoprispevek bil izglasovan samo na tem volišču. Najslabša pa je bila udeležba na volišču številka 62 v Podgorcih - 57%, kjer je ZA glasovalo samo 23% tistih, ki so glasovali. V pogovoru nam je tajnik KS Franc Hergula povedal, da je razlo- gov za neuspeh referenduma več. Destimulativno je delovalo napačno razlaganje zakonodaje v različnih medijih, češ da je uvedba referendu- ma protiustavna, kar pa ne drži. Sa- moprispevki v zadnjem obdobju tudi v drugih delih Slovenije niso bili izglasovani, kar velja tudi za dva poskusa uvedbe samoprispevka v KS Ivanjkovci v letu 1999. Ker je komunalna infrastruktura v osnovi urejena, večina krajanov verjetno ne čuti več take potrebe po uvedbi sa- moprispevka. Razen tega je bilo v drugi polovici lanskega leta na ce- lotnem področju občine Ormož uve- deno plačilo nadomestila za upora- bo stavbnega zemljišča, ki so ga kra- jani doživeli kot nov davek. Zaradi nizkega osebnega standarda pa so občani proti kakršni koli dodatni fi- nančni obremenitvi. Vsaj tako so povedali na predhodnih zborih kra- janov, ki so bili v KS Podgorci dobro obiskani. Presenedjivo je, da je najmanj krajanov bilo za uvedbo samopris- pevka v Strjancih in Ritmerku, kjer se je do sedaj v KS največ vlagalo, kar bi veljalo tudi za naslednje pet- letno obdobje in je bilo tokrat podrobno zapisano v referendums- kem programu. V KS Podgorci se 60%) vseh finančnih sredstev zbere v vaških svetih Podgorci in Cvetko- vci. V preteklem petletnem obdobju so se ta sredstva porazdelila za področje celotne KS, tokrat pa je bila tovrstna solidarnost v referen- dumskem programu nekoliko manj prisotna. Večina finančnih sredstev bi se porabila tam, kjer bi se zbrala. Referendumski program za obdobje od 1995 do 1999 se izteče 31. januarja letos. V naslednjem pet- lemem obdobju je bilo predvideno, da bi zbrali s samoprispevkom 56.000.000 SIT, iz drugih sredstev pa pridobili še dodamih nekaj več kot 44 milijonov SIT. KS SVETI TOMAŽ v tej krajevni skupnosti je od 1732 vpisanih v volilni imenik prišlo na volišča nekaj manj kot 53% volivcev. Že zaradi slabe udeležbe referendum ne bi mogel uspeti. Za je glasovalo okoli 25% volilnih upra- vičencev ali 47%) tistih, ki so prišli na volišča. Na osnovi tega, kar so krajani po- vedali na zborih ter drugod, se da razbrati, da samoprispevek v tej KS ni bil izglasovan iz podobnih razlo- gov kot drugod. Nekateri so dvomili v ustavnost uvajanja samoprispevka, imajo nizke dohodke, nekateri pa niso več pripravljeni dajati v skupen žakelj, pa čeravno bi pridobili več, kot so dali. Zadovoljni so s stand- ardom, ki ga imajo. Zato je tudi v tej KS presenetljiv rezultat na voUšču št. 17 (Trnovci, Rucmanci, Mezgo- vci, Senčak): kljub temu da je za to področje bilo predvidenih največ investicij, so krajani glasovali proti. Če bi bil samoprispevek izglaso- van, bi zbrali 55 milijonov SIT ter okoli 45 milijonov iz drugih virov. Ker se to ni zgodilo, bodo krajani za modernizacijo cest verjetno morali tako kot v preteklosti prispevati tudi iz svojih žepov. Ponavadi je šlo za 50-odstotni delež. Tajnik KS Ivan Rakuša nam je povedal, da bo potrebno sedaj ponovno oblikovati programe v sodelovanju z občino, pomembna pa bo tudi iniciativa in pripravljenost sofinanciranja kra- janov. V prehodnem obdobju pa bo potrebno pobirati tudi komunalni prispevek. Samoprispevka po bese- dah tajnika verjemo ne bi imelo smisla ponavljati, saj sta kar dve tretjini tistih, ki so prišli na volišča, glasovali proti. Planirani program pa bo verjetno osnova za delovanje v KS za naslednjih 10 do 15 let. KS ORMOŽ V Ormožu je na volišča prišlo od 3575 vpisanih v volilni imenik samo 51 odstotkov krajanov, ponekod pa je bila udeležba tudi preko 70%, na- jvišja v Pavlovcih, 75%. ZA je glaso- valo nekaj manj od 37% tistih, ki so glasovali, ali okoli 19% vpisanih v volilni imenik. Tudi v tej KS torej velja, da samoprispevek ne bi bil izglasovan, četudi bi še veljala stara zakonodaja. Če bi uspel, pa bi zbrali nekaj več kot 192 milijonov SIT ter dodali nekaj več kot 123 milijonov SIT iz drugih virov, skupaj torej okoli 315 milijonov SIT. ••• Srečanje predsednikov treh KS z ormoškim županom Vilijem Tro- fenikom, ki naj bi bilo že v ponedeljek, 24. januarja, takoj po referendumu, je bilo zaradi bolezni župana prestavljeno na naslednji ponedeljek, 31. januarja. Sa- moprispevek sicer ni bil izglaso- van, program pa se bo kljub temu, verjetno delno spremenjen, izvajal naprej. Določiti bo potrebno prio- ritetne naloge, kar bo v veliki meri odvisno od iniciative krajanov in njihove pripravljenosti sopartici- pacije po pogodbi, predvsem za ceste. V preteklosti so bila fi- nančna sredstva, pridobljena s sa- moprispevkom, namenjena tudi za funkcioniranje krajevnih skupnos- ti. Od 1. januarja letos pa so tajniki KS uslužbenci občinske uprave in bodo na sedežih KS prisotni samo polovični delovni čas, plačevala pa jih bo občina. Zato se bodo na ses- tanku z županom dogovorili tudi o uradnih urah, ki bodo veljale v letošnjem letu. Maida FridI Novost tokratnega referen- dumskega programa je bila, da je občina že vnaprej zagotovila soudeležbo sredstev za mod- ernizacijo cest v približno ena- kem znesku, kot bi bil zbran s samoprispevkom krajanov, prispevala pa bi tudi za reali- zacijo drugih delov programa. Tokrat so tudi prvič točno določili, kaj in kje se bo izvaja- lo, finančna konstrukcija je bila zaključena. Program pre- teklega samoprispevka se je dalo po potrebi spreminjati, ker je imel široko postavljene okvire. Tudi solidarnosti pri razdeljevanju finančnih sredstev je bilo v tokratnem programu manj, kar je bilo na- jbolj prisotno v programu KS Ormož. PTUJ • Danes, v četrtek, 27. febru- arja, bo ob sedemnajsti uri v pravlji- čni sobi mladinskega oddelka Knji- žnice Ivana Potrča (IVIali grad v Pre- šemovl ulici) Pravljična ura z vadbo joge za otroke od četrtega leta dalje. CERKVENJAK • V petek, 28. januar- ja, ob 17. uri bodo v osnovni šoli Cerkvenjak odprli 6. slikarski ex-tem- pore Cerkvenjak 1999. V kulturnem programu nastopajo učenci ta- mkajšnje šole. ZAVRČ • V petek, 28. januarja, bo ob 18. uri v Kultumem domu v Zavrču 1. del srečanja pevcev in go- dcev. Nastopile bodo skupine iz občin Zavrč, Gorišnica, Majšperk, Vi- dem, Hajdina, Kidričevo, Podlehnik in MO Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA • V počas- titev 35-letnice matične ter 25-letni- ce pionirske knjižnice Josipa Vošnja- ka se bo v petek, 28. januarja, ob 19. uri v čitalnici z momodramo VVilhel- ma Reicha Govor malemu človeku predstavil dramski igralec Vlado No- vak. TRNOVSKA VAS • V soboto, 29. ja- nuarja, bo ob 18. uri v Trnovski vasi 2. del srečanja pevcev in godcev. Nastopile bodo skupine iz občin Vi- dem, Kidričevo, Markovci, Hajdina, Dornava, Sv. Andraž, Destrnik in Trnovska vas. HAJDINA • Dramska skupina KPD Staneta Petroviča Hajdina pripravlja v soboto, 29. januarja, ob 18. uri v prosvetni dvorani na Hajdini premier- no uprizoritev komedije Gugalnik. Prva ponovitev bo v nedeljo, 30. ja- nuarja, ob 18. uri, prav tako na Hajdi- ni. CELJE • Gledališče Ptuj bo s kome- dijo Triko v soboto, 29. januarja, ob 19.30 gostovalo v SLG Celje na Dne- vih komedije. DRAŽENCI • Domače KUD vabi na ogled komedije Jaz mam pa tisto rad, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v domu vaščanov Draženci. PTUJ • V restavraciji Ribič je na og- led likovna razstava Vlada Geršaka iz Celja. KINO PTUJ »Ta teden je ob 18. in 20. uri na sporedu Austin Povvers 2: Vohun, ki me je nategnil. Prihodnji te- den bo ob 18. in 20. uri na sporedu Šesti čut, prihodnjo soboto in nedeljo (5. In 6. februarja) ob 16. uri pa Tar- zan. KUUB ZAVIRANJU TRČILA V PEŠKO v torek, 18. januarja, okoli 17. ure je v križišču Ciril-Metodovega drevoreda in Potrčeva cesta v Ruju ob rdeči luči na semaforju začela prečkati cestišče 78-letna V.F. iz Ptuja. Tedaj se je skozi križišče z osebnim avtom pravilno peljala 35-letna M.P. iz Marko- vcev. Kljub zaviranju trčenja v peško ni mogla preprečiti. Peška je padla in se hudo ranila, prepel- jali so jo v ptujsko bolnišnico. Z DŽIPOM PO POBOČJU Po lokalni cesti skozi naselje Čermožiše, občina Žetale, se je v torek, 18. januarja, nekaj pred polnočjo peljal z neregistriranim terenskim vozilom 39-letni J.K. iz Šmarja pri Jelšah. Na makadams- kem cestišču ga je zaneslo v levo, zdrsnil je s ceste in džip se je začel prevračati po pobočju ter se ustavil na levem boku. Voznik se je pri tem hudo ranil. GORiLO V HIŠI Prejšnji ponedeljek nekaj pred polnočjo je izbruhnil požar v kuril- nici stanovanjske hiše M.P. na Vurberku. Požar je nastal zaradi napake na električni napeljavi, po- gasili pa so ga gasilci iz Dvorjan in Maribora. Ogenj je uničil cister- no za olje, električni štedilnik, go- rilnik, peč centralne kurjave in ne- kaj drugega inventarja. Po oceni je škode za nekaj čez pol milijona tolarjev. PREVAŽALA ILEGALNA POTNIKA Na regionalni cesti v Cvetko- vcih so policisti iz Ormoža v ponedeljek, 17. januarja, ob 11.30 ustavili kombi-avtodom, ki ga je vozil 19-letni S.S. iz Kamnika, ob njem pa je sedel 19-letni D.K. iz Laz pri Tuhinju. V bivalnem pros- toru avtodoma so policisti odkrili dva tuja državljana, ki sta v Slove- nijo prišla ilegalno. Kasneje so prijeli še 22-letnega S.N. iz Kamnika, ki naj bi bil tujcema po- magal pri ilegalnem prestopu meje. Oba ilegalca so poslali k sodniku za prekrške, trojico domnevnih slovenskih vodičev pa so ovadili tožilstvu. S ČOLNOM ČEZ DRAVO V SLOVENIJO Ormoški policisti so v sredo, 19. januarja, ob 20.30 v Lo- peršicah ustavili voznika osebne- ga avtomobila, 28-letnega J.V. in 24-letnega G.S., oba iz okolice Ruja. Ugotovili so, da je vsak v svojem avtomobilu prevažal po 4 tuje državljane, ki so pred tem v skupini 16 ljudi prečkali državno mejo. Najprej so se s čolnom pre- peljali čez Dravo, nato pa so pešačili do zapuščene stano- vanjske hiše v Obrežu. V tisti hišo so potem policisti odkrili še drugo polovico ilegalcev, ki so čakali na prevoz. Pozneje so prijeli še 30- letnega S.P. iz Ruja, ki naj bi so- deloval pri organizaciji prevoza tujcev. Ilegalce so začasno nasta- nili v prehodnem domu v Prosen- jakovcih, vse tri Ptujčane pa so kazensko ovadili in jih privedli k dežurni preiskovalni sodnici. POLICISTOM SE JE UPIRAL Z NOŽEM v noči na nedeljo, 23. januarja, slabo uro po polnoči sta policista na lokalni cesti v Apačah ustavlja- la osebni avto, ki gaje vozil 30-let- ni S.A. iz Velikega Okiča. Voznik ni hotel ustaviti, nasprotno - pos- pešil je hitrost in z levim bočnim ogledalom zadel svetilko za us- tavljanje, ki jo je policist držal v roki. Policista sta hitro zapeljala za ubežnikom, ki je zavil na dvo- rišče avtohiše Hvaleč. Ko sta se policista približala, je voznik skočil iz avta in iz žepa potegnil noč. Policist ga je obvladal in mu vzel nož. Nato je vozniku priskočil na pomoč njegov sopotnik, 30- letni A.S. iz Kidričevega, vendar sta tudi njega policista ukrotila. Potem so kar trije udeleženci tega dogajanja poiskali zdravniško pomoč. Voznika in sopotnika bodo policisti ovadili, ker sta ovi- rala policista pri opravljanju uradne dolžnosti in enega od njih ranila z nožem. FF OSEBNA KRONIKA Napoved vremena za Slovenijo Napove