List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in relja t poštnino vred in t Mariboru g pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Ža inserate se plačuje od •nostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 t, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati so sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Uravnava Pesnice.
lJ ravnava Pesnice ne bo sicer zanimala vseh naših čitateljev, a znana je ta zadeva skoro vsem, kajti o njej se je že pisalo toliko, kakor o nobeni drugi vodi na Spodnjem Štajerskem. Tembolj pa bo zanimala stvar naše slovenske kmete od nemške meje sem, pa do pesničinega izliva v Dravo tjedol, kajti za njih je življenske važnosti. Videli bodo, kako so njih deželni poslanci, osobito dr. J u r-tela, imeli v zadnjem zasedanju vedno skrb za svoje volilce, in da so vse štajerčeve vesti v tej zadevi, kakor vedno, le gole laži. Tukaj priobčimo poročilo dr. Jurtelovo na deželni zbor in pa postavo, po kateri se bo v bodoče uravnavala Pesnica. Poročilo se glasi:
Visoki deželni zbor! Računsko poročilo štajerskega deželnega odbora za leto 1903 obravnava na strani 74 in 75 tudi uravnavo Pesnice.
Iz tega poročila je razvidno, da se je dokončala uravnava Pesnice v 9. sekciji 111. oddelka že septembra 1903, da pa se dela v doti kaj uči h se sekcijah 1—8 niso mogla nadaljevati, čeravno je bil načrt zato odobren, ker še ni bilo dovoljenje pravomočno in še niso bila dokončana pogajanja v smislu sklepa deželnega odbora od dne 5. nov. 1903 zaradi doneska od strani poljedeljskega ministrstva.
Poročilo deželnega odbora sicer izraža upanje, da bo ta v stanu, deželnemu zboru še v tem zasedanju predložiti predlog, ki se opira na postavno uravnavo tega podjetja. V krogih činiteljev se je dvomilo na tem, da bi se upanje deželnega odbora z ozirom na neugodni parlamentarični položaj v svrho podpore od strani države v tem času izpolnilo.
LISTEK.
Ignac Mohorič.
Svojemu sokmetu zapisal v blag spomin Jos. Karba.
Nehalo je biti vrlo kmetsko srce, katero je tako močno gorelo za slovenski narod. Dne 5. svečana t. 1. ob 12. uri po noči je umrl g. Ignac Mohorič, kmet v Podgorju pri Ljutomeru, v 76. letu. Vrli mož se je narodil v Hermancih, župnije Sv. Miklavža od pridnih kmetskih starišev. Ljudske šole je obiskal v Sv. Miklavžu in Ljutomeru, dalje v Mariboru, kamor mu je došla tužna vest o smrti njegovega očeta.
Ker je pa imel prevzeti po očetovi smrti sedanje posestvo z mlinom v Podgradju, moral je pustiti šolo v Mariboru in se posvetiti mli-narski obrti. Stopil je v uk v tedanji „Tru-marjev mlin" v Radgoni, kjer se je izučil in delal nekaj časa kot nadmlinar skupno z domačim sinom. liil je oproščen vojaščine, ker je bil posestnik.
Približal se je čas, da je bil nekako prisiljen vsled starosti matere prevzeti posestvo. To je bila tista mati „Ana", ki jo je Stanko Vraz tako lepo opeval. Vsled tega tudi ni čuda, če je ostal Vrazov narodni duh na tem domu in se ga je Ignac navzel. V zakon je vzel Ka-
S toliko večjim veseljem in zadovoljstvom se pozdravlja poročilo deželnega odbora, priloga 196 iz 1904, in v tem se nahajajoči postavni predlog. Kajti šele sedaj je uravnava Pesnice v celem III. oddelku zagotovljen, ker je poljedeljsko ministrstvo načrt deželnega odbora zaradi uravnave v sekcijah 1—8 odobrilo in dovolilo k proračunjenim stroškom iz melioracijskega zaklada 45 % doneska in sicer k večjemu 175.000 kron.
Ako se uravnava v III. oddelku popolnoma dokonča, je namreč najvažnejši del uravnave izgotovljen. Takoj se bodo pokazali blagodejni nasledki te uravnave. S tem se je pomagalo na obeh straneh Pesnice bivajoČim posestnikom, ki so največ trpeli vsled vedno se ponavljajočih povednij, ki so jim uničile vsako leto vse nade in ko so že obupali, da jim pomaga država in dežela.
Že po uravnavi v III. torej v najspod-nejšem delu, se bo pokazalo, da je načrt uravnave dobro narejen, ker bo že ta uravnava preplavljenje preprečila in najugodnejše vplivala na izpeljavanje in napeljavanje vode v spodnjem delu pesniške doline.
Predloženi postavni načrt določa doneske za to uravnavo na jednaki način, kakor isti za uravnavo 9. oddelka na podlagi postave od dne 3. novembra 1903.
Pohvalno se mora omeniti prijaznost c. kr. vlade glede dovoljenja doneska k uravnavi. S tem velikim doneskom se je uravnava močno pospešila in je bilo prizadevanje deželnega odbora in drugih činiteljev uspešno.
Deželni kulturni odsek odobrava torej njemu v pregled izročeni postavni predlog. V slučaju, da deželni odbor odobri ta postavni predlog, predlaga kulturni odsek, z ozirom na to, ker je upati, da bo postavni predlog v
tarino Sršen iz Podgradja in s tem dobil vrlo gospodinjo in rodoljubkinjo, katere je bilo zraven opravil gospodinjskih sama dobrohotnost in darežljivost.
Mislil bi človek — da bode ob takem pogrebu, ko je zatisnil tak dobrotnik dijaške mladine oko, ki je čestokrat posetila njegovo gostoljubno hišo, da se bodo potrudili in se udeležili pogreba, ali pa barem da se bo znašlo pero, ki bo zapisalo kakih skromnih vrstic; to se ni zgodilo, ker je bil — kmet, čeprav je daroval skoraj polovico svojih opravkov slovenskemu narodu. Z ženo Katarino sta skupno preživela 53 let, dobrih in slabih časov. Kot kmet je moral poskusiti britkost vsled ognja, povodnji in toče; sploh slabi časi so mu bili zmirom vedna zapreka. Zapustil je 5 otrok. Najstarejši sin je mlinar, eden je c. kr. sodni pristav v Ormožu, tretji je prevzel domačijo, četrti je posestnik v Ljutomeru in oskrbnik vinogradov; ta se je naobrazil za svoj poklic na sloveči grmski šoli pri Novem mestu na Kranjskem, hčerka pa oskrbuje sedaj osamelo mater.
Ker je bil mož zelo naobražen, našel je mnogo opravila na narodnem polju. Ko so se začeli po letu 1860. zbirati v Ljutomeru zna-čajni možje, kakor dr. Klemenčič, dr. Zamik, Kukovec, Rajč itd. iu si delali ognjišče za narodno delovanje, je bil g. Mohorič tudi zraven.
najkrajšem času od cesarja potrjen, da se prične takoj z delom in da se uravnava izvrši samo pri nizkem stanju vode, to je posebno v zimskem času, ko so tudi delavske moči cenejše.
Deželni kulturni odsek predlaga torej sledeče: 1. Visoki deželni zbor naj odobri predloženi postavni načrt. 2. Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru štajerskemu se naroča, naj prične takoj z uravnavo Pesnice v pododdelkih 1—8 III. oddelka tudi pred sankcioniranjem državnega finančnega predloga.
Gradec, dne 29. oktobra 1904.
Jurtela, poročevalec.
Postavni načrt.
Postava z dne .... za vojvodino Štajersko o uravnavi Pesnice v III. delu, oddelki 1—8, to je od Sokovega mlina nad mostom južne železnice do že uravnanega 9. oddelka pod mlinom Senice v okrajih Ptuj in Ormož.
Na predlog deželnega zbora Moje voj-vodine Štajerske odredim sledeče:
§ 1. Uravnava Pesnice v III. delu, v oddelkih 1—8, od Sokovega mlina nad mostom južne železnice pa do že uravnanega 9. oddelka je v smislu postave z dne 30. jun. 1884 podjetje, katero izvršujeta okraja Ptuj iu Ormož, ki se pa podpira z deželnimi sredstvi.
§ 2. Kot podlaga za to uravnavo služi načrt iz meseca februarja 1900, izdelan od c. kr. namestništva štajerskega in odobren od poljedelskega ministerstva, kakor tudi pogoji vodnopravnega dovoljenja.
§ 3. Za to uravnavo proračunjeni stroški 390.000 K, ki se ne smejo prekoračiti, se bodo plačevali: a) na podlagi § 6. št. 2. postave z dne 30. junija 1885 45 %, ki pa ne
Tako so se skupno ogrevali za slovenske ideale in izpeljavah zdaj to zdaj drugo in s tem vabili ljudstvo k sebi. V dobrem spominu je še Ciril-Metodova slavnost, ki se je vršila ob tisoč-letnici slovenskih blagovestnikov nad Ljutomerom na „Vili". Kako so takrat umetalni ognji švigali in pošiljali pozdrave prebivalcem po murski planjavi, ki je občudovala to novo prikazen! Prisostovalci so se pa na veselici spodbujali za svoj narodni obstoj. G. Mohorič je bil tudi sodelovalec pri „prvem slovenskem taboru v Ljutomeru".
Kako ognjevito so takrat govorniki navduševali narod svoj za narodno delo. Pričetek v narodnem delu je potreboval pač mnogo truda in napora. Ledina orati se mora v znoju! Naš Ignac je bil tudi med tistimi, kateri so vstanovili okrajno posojilnico v Ljutomeru in je bil dolgo let delujoči član pri nji, kakor je bil tudi ud čitalnice ljutomerske. Ako pogledamo nadalje delovanje moža, moramo se omeniti, da je vabila njegova vzornost tudi k sebi gg. občinske predstojnike, kateri so iskali pri njem pouka in mu s tem nakladali skrbi in opravila, kar je vsakokrat rad storil. Dolgoletna služba cerkvenega ključarja pri ljutomerski cerkvi mu je dajala dovolj opravila, katera je opravl jal rad, in to tem ložje, ker je imel sam obširni vinograd, pa je imel veselje zraven svojega tudi do cerkvenih.
presega svote 175.000 K, iz državnega melioracijskega zaklada, če se za to da postavno dovoljenje. Tega zneska ni treba vrniti. b)45°/oi ki pa ne presega svote 175.000 K, iz deželnega denarja, c) 10%, ki pa ne presega svote 39.000 K. plačata okraja Ptuj in Ormož in sicer vsak okraj v tolikem razmerju, kolikor se nabaja v njem za uravnavo določenega obrežja. Če stroški ne dosežejo prora-čunjenega zneska 390.000 K, se odpiše prihranjena svota vsem plačevalcem v istem razmerju, kakor so plačali doneske.
§ 4. Dela pri uravnavi vodita okraja Ptuj in Ormož pod nadzorstvom štajerskega deželnega odbora oziroma štajerskega stavbnega urada. Natančneje določbe glede načina izvršenja tega podjetja, glede upliva c. kr. vlade in deželnega odbora, glede začetka in trajanja dela in glede izplačanja doneskov se prepuste posebni pogodbi, ki se sklene med državno upravo in deželnim odborom.
§ 5. Doneski za vzdržavanje uravnave, ki se izvrši na podlagi te postave, se razdelijo sledeče: a) okraj Ptuj 10%, b) okraj Ormož 10"/0, c) občina Moškanjci 5%, d) občina Sv. Marjeta 13%, e) občina Formin 15%, f) občina Samušani 20%, občina Cvet-kovci 27%- Stroški za vzdržavanje se določijo vsako leto po tehničnem uradniku deželnega odbora, katerega odpošlje dežela na svoje stroške, in po zaslišanju odposlancev okrajnega odbora Ptuj in Ormož in sicer za vsako leto naprej in se istočasno pregledajo stroški minolega leta. Delo izvršujeta okrajna odbora Ptuj in Ormož v svojem okraju z doneski, katere morata plačati zgoraj imenovana okraja in občine.
§ 6. Če bi okrajna odbora vzdržavanje zanemarjala, mora deželni odbor na predlog svojega tehničnega uradnika ista potom pristojnega političnega okrajnega glavarstva k temu v smislu vodnopravne postave prisiliti.
§ 7. Izvršiti ima ta zakon Moj poljedelski minister.
Rusko-japonska vojska.
iVu «tihem.
Iz bojišča v Mandžuriji sedaj dohaja jako malo poročil. In še ta, ki dohajajo, so si tako nasprotujoča, da ni mogoče spoznati pravega položaja. Novi poveljnik general Linevič poroča jako malo in s tem prikriva gibanje svojih čet. Istina je, da Rusi pridno pošiljajo čete na bojišče. List „Novoje Vrernja" piše, da so vesti o gibanju Japoncev, da bi obšli rusko armado, neosnovane. Japonska armada je očividno vsled bitke pri Mukdenu tako oslabljena, da je za poldrugi mesec ustavila
Ko smo leta 1892 in 1893 v prisotnosti g. okr. glavarja grofa Attemsa, potovalnega učitelja g. Matjašiča in mene, pregledovali ljutomerske gorice in naposled dognali v Presiki trtno uš, je bil presenečen in v strahu za žlahtne ljutomerske gorice. Rekel je, da mu je veselje do goric vkončano. Oskrbel pa je, da se je v saden ju novih trt izobrazil sin, ki je kot oskrbnik nasadil v petih letih 40 oralov novih goric, kar mi je sam pred kratkim pravil.
Iz vsega je razvidno, da je bil Mohorič kot kmet s svojimi kmetijskimi opravki obložen. Zraven hiše je še imel namreč mlin, poleg tega pa še mnogo postranskih opravkov, katere je tudi rad storil. Otrokom je hotel dobro in je zanje rad žrtvoval. Mnogo pa je položil na narodno gospodarski žrtvenik. Toda močan mož je vendar opešal. Umrl je! Rakev je dičil venec slavne posojilnice ljutomerske in venec čitalnice ljutomerske, prvi s črnim trakom, drugi z narodnim in primernim napisom. Zraven dva venca pridnih žalujočih otrok. Ljudstvo se je primeroma malo udeležilo pogreba in to takega pogreba, ko se je nesel k večnemu počitku mož, kateri je zastavil vse svoje boljše moči svojemu narodu in je njemu daroval, pa bil je pač--kmet.
Kje so spomini na nekdanje slavne može? Kje je prijatelj kmetov, velečastiti g. Rajč?
vsako večje prodiranje. Tako je omogočila ruski armadi, da je ta sposobna za boj in da si je zgradila celo vrsto novih utrdb. Nasprotno pa poroča list „Rus", da se je 120 vrst severozahodno od mesta Kvangčengtsi pokazalo 6000 Hunguzov in nekaj tisoč japonskih jezdecev z 22 topovi. To bi bilo zopet znamenje. da hočejo Japonci obiti Ruse. Če pa tudi tega ne nameravajo, gotovo pa hočejo s tem prisiliti Ruse, da pošljejo močne čete nazaj, ki bi naj stražile železnico. Tudi v severni Koreji so se vršili ostri spopadi med japonskimi četami in kozaki, ki so se morali umakniti.
j*a morju.
Na morju še vedno ni prišlo do bitke, vedno se še ne ve, kje je pravzaprav rusko brodovje in kje japonsko. Minoli teden je baje bilo Roždestvenskijevo brodovje nekaj dni v zalivu Kamrank, ki je last Francoske. Takoj je Japonska ugovarjala proti temu, da se je brodovje predolgo mudilo v vodah nepristranske države in je predbacivala Francoski, da s tem krši mednarodno pravo. S tega se vidi, da se Japonci vendar boje ruskega brodovja. Meseca oktobra lanskega leta, ko je to brodovje zapustilo Rusko, so pisali angleški listi, da Roždestvenski ne bo nikdar pripeljal brodovja v Vzhodno Azijo. Pisali so, da mu bo prvi vihar te „stare škatlje" po-greznil in da mora biti vesel, če priplove s tretjino brodovja do Japonske. In to je verjel ves svet. Zato se tudi Japonci niso nič bali ruskega brodovja. Niso ugovarjali, ko je bil Roždestvenski s svojim brodovjem cele tedne pri francoskem otoku Madagaskar. Sedaj pa, ko vidijo, da je Roždestvenski vendar pripeljal „te stare škatlje" do Kitajske in da so te škatlje jako nevarne za nje, postali so Japonci naenkrat grozno občutljivi in so takoj ugovarjali proti dolgemu bivanju ob obali francoske Kohinhine.
Tudi v drugem oziru je značilno, da se Japonci sklicujejo na mednarodno pravo, ko so ga pa sami že večkrat prelomili in ga še tudi dan na dan prelamljajo. Proti določbam mednarodnega prava so po tolovajski napadli ladje v Port Arturju, predno je bila napovedana vojska, napadli so ruski ladji „Korejec" in „Varjag" v nepristranski korejski luki, iz-krcavali so svoje čete v nepristranskih korejskih lukah, posedli so nepristransko deželo Korejo, vdrli so v Mandžurijo, ki je po pravici Kitajska,- ne da bi vprašali to državo, mnogokrat so že tekom vojske pošiljali svoje čete čez kitajsko ozemlje itd. Vse to je hudo kršenje mednarodnega prava. Za nje bi naj to pravo ne veljalo, samo za Ruse. Sedaj ko
Umrl je pred lepim časom, kakor zdaj g. Mohorič! Spomin na Rajča in na perečo vprašanje celjske gimnazije, katera še zdaj nima svojega stalnega prostora, pa me podviza, da obudim pokopani načrt Rajčev in tovarišev.
On je zagovarjal gimnazijo v Ljutomera in že davno bi imeli slovensko gimnazijo v Ljutomeru, ako bi se dalo Rajču prav. Treba je tudi pomisliti, koliko bi bila tudi naša slovenska šolajoča se mladina na boljšem in pa še — koliko bi bilo rešenega ozemlja onstran Mure, kajti slovenska gimnazija bi brezdvomno izvabila tudi ogrske mladeniče na našo stran Mure študirat! Toda Rajčev načrt je izginil! Nesloga v mišljenju ga je pokopala. Sloga jači, nesloga tlači!
Smešničar.
Premeten dečko.
„Povej mi, oče, ali dobim jaz enkrat veliko denarja?"
„Za to se ne brigaj, ampak pridno se uči. Denar ti kdo lahko ukrade, tega, kar se pa naučiš, pa ti ne more vzeti nihče!"
„Česar se ne naučim, pa mi tudi ae more nikdo vzeti!"
se jim Roždestvenski vedno bolj bliža in jim grozi s svojim brodovjem, sedaj kličejo svojo zaveznico Angleško, naj ne dopusti takega kršenja mednarodnega prava, da bi spravili nasprotnika v nepriliko. Iz vsega pa se kaže strah, ki jim raste, bliže ko prihaja rusko brodovje.
Kakor smo že zadnjič omenili, kroži po liatih mnogo domnevanj, kaj da namerava Roždestvenski.
Danes navedemo domnevanje znanega angleškega strokovnega lista „Army and Navy Gazette", ki izreka o bodoči bitki med ruskim in japonskim brodovjem tole sodbo: Mi smo mnenja, da se pričakovana pomorska bitka ne vname v kitajskem vodovju, marveč v neposredni bližini Japonske. Roždestvenski more imeti samo eden cilj: uničiti sovražnikovo brodovje. Da bi pa pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji pričel bitko, mora skušati, jo izsiliti v neposredni bližini Vladivostoka. To ni samo edino pristanišče, odkoder se sme nadejati pomoči in podpore, marveč isto se tudi pričakuje v luki od njegovih ladij. Takisto pa mora biti tudi za admirala Toga najugodnejše bojišče ono, ki bi bilo najbližje njegovemu zbirališču ladij. Vrhu tega pa mu lahko rusko brodovje sploh uide in srečuo dospe na mesto svoje določbe brez bitke. V tem slučaju bi bil ta njegov moralni poraz enak veliki izgubi. On se torej na noben način ne sme oddaljiti od svoje postojanke, marveč mora skušati, da čim uspešnejše zastopi sovražniku pot proti Viadivostoku. Od otokov Anambas, ki bodo v slučaju, da bi se rusko brodovje razločilo, brez dvoma zbirališče ruskih ladij, se lahko pride v Vladivostok po različnih potih, ki se pa vsi strnejo v Japonsko morje. Tu je torej mesto, kjer se bo postavil japonski admiral in čakal na sovražnika, tu je torišče, kjer se bo bila odločilna bitka.
Splošno se pričakuje — in kakor se nam zbi brez zadostnega razloga — da se bitka vname že tekom prihodnjih dni; in sicer temelji to na domnevanju, da bo Togo navalil na sovražnika že med potoma in mu skušal povzročiti čim več škode. Lahko si predstavljamo, da si japonski admiral to želi, toda to je lažje rečeno, kakor pa, storjeno. Torpedovke morajo imeti blizu svojo luko; križarke pa so vsled svoje nezadostne zaloge premoga omejene v svojem gibanju.
Za Japonce ni nobeno zbirališče ladij bližje potu, za katerega se bode najbrže odločil admiral Roždestvenski, kakor otoki Pescadores. Toda velika daljava od tod, v kateri bo najbrže plulo rusko brodovje, bo najbrže učinila, da bo admiral Roždestvenski lahko utekel, če plove v vzhodni smeri od otoka Formoze in ob severni obali filipinskega otoka Lucon. Zdi se skoro, kakor da bi Japonci to že uvideli in si zbog tega izvolili za svojo začasno zbirališče pristanišče Kelung na severnem obrežju otoka Formoze. Roždestvenskemu so torej odprta tri pota v Japonsko morje. Izmed teh je najkrajša pot skozi morski preliv Tsušima med Korejo in Japonsko, a obenem tudi najnevarnejša in smatrati bi bilo za samo-umor, ako bi si Roždestvenski izvolil to pot. Ostajata še torej oba morska preliva severno in južno od otoka Jedo.
Morska ožina Tsugaru južno od Jeda je v ravni črti zvezana z Vladivostokom in tvori najbližjo pot v to pristanišče. Ta preliv je precej širok in ponoči se pač lahko posreči, da ga prepluje celo brodovje, ne da bi je kdo opazil. Najdaljša, a zato tudi najmaj nevarna pot pa bi bila morska ožina La Perouse med Sahalinom in Jedom, ki ima še to prednost, da si Roždestvenski lahko brez težava izbere, ako bi bilo potreba, primerno zbirališče na otoku Sahalinu. Ako bi se sodilo po teh okol-nostih, bi bilo najverjetneje, da si Roždestvenski izbere baš to pot, za katero se je odločila tudi križarka „Novik", ko je po pomorski bitki dne 10. avgusta m. 1. hotela uteči v Vladivostok. Ta načrt bi se jej bil tudi posrečil, ako bi ji med potoma ne pošel premog. Z veliko gotovostjo se torej sme trditi, da bo Roždestvenski plul skozi morsko ožino La Perouse.
Samo ena okolnost je, ki bi mogla to preprečiti. Vprašanje je namreč, ako je ta morski preliv že v tem času prost ledu; ako je torej morska ožina še zamrznjena, potem seveda Roždestvenski ne more računati ž njo, ako se namerava že v kratkem napotiti v Vla-divostok. V tem slučaju mu potemtakem pre-ostajata samo dve poti — korejska morska ožina in preliv Tsugaru. In v bližini enega izmed teh prelivov se mora vneti odločilna pomorska bitka!
Vzrok, da je admiral Roždestvenski tako dolgo ostal v zalivu Kamrank, je baje ta, ker je čakal tam na tretje brodovje pod admiralom Nebogatov. Pariški listi pa sedaj poročajo, da se je admiralu Nebogatovu, kakor javljajo najnovejše vesti z otokov Sunda, prigodila neka nezgoda. Brodovje vsled tega ni moglo v določenem času dospeti v zaliv Kamrank. kjer je nanje čakal admiral Roždestvenski. Podrobnosti o nezgodi so znane v vladnih krogih, ki jih pa prikrivajo javnosti.
Politični ogled.
Državni zbor bo začel zopet dne 3. maja zborovati. Važno bo to zborovanje za Jugoslovane zaradi tega, ker pride na vrsto tudi italijansko vseučiliščno vprašanje. Ministrski predsednik baron Gauč še vedno ni popolnoma zdrav. Z gotovostjo se glasi med poslanci, da bode večina ministrov-uradnikov odstopila in da se nadomestijo z ministri iz vrst poslancev. Štajerska poslanca grof Stiirgh in dr. Deršata z vso gotovostjo računata, da postaneta ministra. Če se to zgodi, bomo imeli štajerski Slovenci zopet veliko pretrpeti. Jugoslovanski poslanci bi se naj vendar enkrat odločno postavili, da dobijo ministrski sedež, naj potem na njem sedi Slovenec ali Hrvat, Štajerc ali Kranjec.
Nemški štajerski kmetje, ki so združeni v kat. kmetskem društvu, so imeli dne 25. t. m. v Gradcu veliko zborovanje, na katerem je društvo poročalo o svojem delovanju. Društvo šteje blizu 35 000 udov in še vedno napreduje. Katoliška kmetska zavednost se med nemškimi kmeti veselo širi. Mnogi so obrnili hrbet bauernbiindlarjem, ki zavzemajo med nemškimi kmeti isto stališče kakor med nami štajerčijanci. Pravijo, da ljubijo kmeta, v resnici pa ga samo naganjajo v kremplje tržanov in meščanov, da kmete oskubijo. Najlepše uspeva katoliškemu kmetskemu društvu velika lastna hranilnica v Gradcu. Vodja katoliških nemških kmetov državni poslanec Hagenhofer je zaključil zborovanje z besedami: Držimo se gesla: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. A zahtevajmo tudi, da se bo dalo kmetom, kar je kmetovo!
Kreta hoče biti grška. Kreta je po zadnjem velikem uporu 1. 1898 sicer še morala priznavati turško nadvlado, a čutila je grški. Saj je tudi nadkomisar na Kreti bil grški princ Jurij. V zadnjem času pa se je hotela popolnoma javno in veljavno priklopiti h grškemu kraljestvu. Princ Jurij je obiskal vse merodajne vlasti, naj dovolijo združenje z Grško. A niso dovolile. Zdaj so si Krečani pomagali sami. V svojem deželnem zboru so proglasili, da se združijo z Grško ter naprosili princa Jurija, naj to naznani vsem velevlastim. Princ Jurij je to tudi gotovo storil, toda velevlastim se ne mudi tako kakor Krečanom. Vse pozorno pričakuje, kaj bodo vele vlasti odgovorile in kaj bo rekla Turčija.
Dopisi.
Kamnica pri Mariboru. (Občinske volitve.) Dolgo let so pri nas vladali mariborski meščani, ki imajo tukaj nekaj vinogradov. Slednjič je vendar pošla potrpežljivost domačinom, da bi še nadalje gledali, kako gospodarijo tujci z njihovim denarjem in jih ko-mandirajo. Zato so zahtevali kot pravični možje, da se mesta občinskih" odbornikov pravično razdele. Večino naj imajo domači, da si sami gospodarijo v svojo korist, en razred pa radi
prepuste meščanom, da morejo tudi ti zadostno zostopati svoje koristi kot posestniki nekaterih vinogradov. Zato so se podali posestniki v volilni boj, v katerem so si tokrat priborili tretji razred. V drugem razredu se še tokrat niso udeležili volitev, toda upajo, da si bodo domaČi volilci tega razreda do prihodnjih volitev stvar dobro premislili in volili domačine. Prvi razred pa itak prepustijo meščanom. Sedaj je v občinskem odboru šest domačinov in pa trije „purgarji". Zmaga toraj ni tako slavna, kakor jo skuša opisati „Marburgerca". Cela volitev kaže, da se začnejo kmetje v okolici zavedati in da nočejo več ostati hlapci meščanov, ki so do-sedaj gospodarili v tej občini kakor so hoteli.
Meščani so tokrat napeli vse sile, da bi dobili zopet občinski odbor v svoje roke. Pobrali so vsa pooblastila, tudi takšna, ki so po postavi neveljavna. Volilna postava za kmečke občine pravi, da sme posestnik tedaj poslati svojega oskrbnika s pooblastilom volit, in le njega, če ne stanuje v tisti občini. In vendar je mariborski župan Schmi-derer volil za bolanega posestnika Rudl-na. Za posestnice sme voliti z njenim pooblastilom samo njen mož, in vendar je volil za posest-nico Lipp znani Asinger. S takimi sredstvi je delala meščanska stranka. In ljudje te stranke si drznejo psovati domače posestnike, ki so se hoteli otresti meščanskega jarma, in jim predbacivati, da delajo s hudičevimi in najnesramnejšimi sredstvi pri volitvah. Laž-njivce in obrekovalce imenuje „Marburgerca" tiste, ki so bili z domačo stranko. Tako pišejo listi nemčurske stranke o kmetu, ki noče plesati kakor oni hočejo. Kamniški volilci posestniki, zapomnite si dobro, kako o vas pišejo mariborski „purgarji" ! Pri prihodnjih volitvah pa vstanite kakor en mož, in vržite iz odbora nasprotnike svoje kakor tudi tiste, ki bi ž njimi potegnili. Kdor ni z vami, ta je zoper vas! Čast vsem tistim, ki so neustrašeno volili svoje sosede, kmete! Dotični pa, ki so se še tokrat dali premotiti po sladkih besedah meščanov, spametujte se, ne tlačanite več purgarjem. ampak volite s svojimi sosedi. Ravno tako kakor se vi ne silite v občinski odbor mariborski, naj se tudi meščani ne silijo v vaš občinski odbor. Vsak naj gospodari v svoji občini!
Iz Hajdina. Gotovo se Vam, gospod urednik, ne bo zdelo čudno, da smo bili Haj-dinčani minule velikonočne praznike prav dobre volje. Kako pa bi se jih človek tudi ne veselil, saj smo se tako dolgo pripravljali na nje! Sicer nam je muhasti april do zadnjega vedno malo nagajal: zdaj se nam je prav toplo nasmejal, kmalu na to pa se razjezil in nas tako srdito pogledal, da nam je kar tesno postalo pri srcu, potem pihal zopet prav neprijazno, menda same jeze in žalosti, ker že čuti svoj skorajšnji konec. Konečno pa se je pomiril, in tako smo veselo obhajali alelujo. — In ker smo vneti za vse dobro, smo se tudi držali dobre starodavne slovenske navade — šli smo v Emavs — po pisanko. Tako sem tudi jaz vzel palico v roke, in hajd, udarim jo po Gornjem Hajdinu. Veste, gospod urednik, čisto zamišljen sem bil, gotovo v same pisanke, kar me naenkrat nekaj neprijetno zbudi iz mojega sanjarjenja, čof! sem zadel z nogo ob nekaj mehkega, in ko izne-nadcn pogledam kaj je, oh kaj vidim? Moji lepi, svitli črevlji — prvokrat sem jih ta dan obul — bili so pomazani z lužo; in ko hitro odskočim na drugo stran, zajdem še v večjo mlakužo. Spaka, zamrmram, kaj pa bo sedaj s pisanko, in gledam, kako bi se rešil iz zadrege; pa vse zastonj, povsod luža in blato; še voz, ki je prišel za mano, je imel veliko težavo, da se je prerinil naprej. Pa ne smete misliti, da se je to zgodilo v kakem klancu; cesta je popolnoma na ravnem, kakor po mizi in pelje lepo sredi skozi vas; samo to slabost ima ta cesta, da se noče sama navoziti. Čisto blizu je velika jama prodca, in treba bi bilo le nekaj odločnih mož, par krepkih rok, najbolj pa seveda dobre volje, in cesta bi lahko bila v najboljšem stanu. Le poglejte si, možje
hajdinski, vašo cesto, pravi tir se niti ne pozna več; vsak se izogne mlakuži na drugo stran, in tako zreže lepo trato, kjer bi rastlo obilno trave in sadna drevesa — seveda bi se morala tudi sama nasaditi — bi bila najlepši kras za vas. In tako uboge so ceste tukaj skoraj povsod: na Gorečji vasi, na Spodnjem Hajdinu in drugod; in vendar ni nikjer lažje imeti dobrih cest, kakor ravno na Ptujskem polju. Kdo je torej kriv, da so ceste tako slabe? Dolžnost naših občinskih mož pa je, da že vendar enkrat kaj storijo za ceste, saj bo to le vaša korist! Sicer utegne še kdo v najlepšem vremenu obtičati v blatu ali se celo pobiti, meni vsaj je vzelo vso dobro voljo, moral sem se ves klavern obrniti domov in pisanko odložiti za prihodnje leto. Kako se mi bo takrat godilo, Vam poročam, ako Bog da zdravja in Hajdinčani napravijo boljše ceste! — Eden, ki je hotel iti po pisanko.
Iz ormoškega okraja. (Slovensko ur a do v a nje.) Pred kratkim dobil sem v roke od večih gosp. županov spisane „Črno-vojniške zglasilnice." čitam. čitam, a sam sebi nisem mogel verjeti. Čudil sem se, in sem mislil, da ne vidim dobro. Mogel sem si pač natakniti tiste velikanske — amerikanske očali, katere imajo samo obrobke, stekla ni v njih, pa mi vender v takih slučajih zelo dobro služijo! To so zelo izvrstne očali. Še skozi zid se vidi žnjimi, seveda le takrat, če je luknja skozi.
Obrazec bil je dvojezičen, nemški in slovenski. A, od gosp. župana je bila črnovoj. zglas. spisana seveda v blaženi nemščini! Pa še kako! Tam kjer je vpisana dežela, je bilo zapisano — „Steuermarkt." To sem takoj pogruntal Po naše bi to bilo „davčni sejem." Tristo kosmatih medvedov, to bi že bilo nekaj za nas uboge kmete. Zdaj bomo pa vsi toto presneto dačo, ki nas tako davi, nesli na sejem. To bo vam stiska na sejmu. Prodajalcev bi že bilo veliko, ali bi pa bilo tudi kaj kupcev, pa je drugo vprašanje?
čitam dalje. V drugi rubriki je bilo zapisano „ksont." To mi je pa že delalo preglavico, kaj bi to bilo! Stikal sem po vseh kotih in krajih med knjigami, ali bi se morebiti ne našel kje kaki „leksikon", kateri bi mi to besedo razjasnil. Po dolgem premišljevanju in tehtanju sem naposled pri mizi zadremal. Sanjalo se mi je, da sem hudo zbolel, tak na vse mrtve žlake! V tej bolezni me pride nekega dne ravno dotični župan obiskat. Po kratkem pozdravu stopi k moji postelji ter mi reče: „No kolega, ali boš kmalo „ksont?"
Jo že imam, zakličem ter skočim po koncu. Pa oj nesreča, stol, na katerem sem sedel in dremal, se prekucne, in jaz sem padel kakor sem dolg in širok na tla. Sreča moja, da nisem dolg niti širok še manj pa debeluh in si torej pri padcu nisem kosti polomil. Zdaj pa naj reče kedo, da sanje niso resnične! Kar sem prej dolgo zastonj tuhtal, to so mi sanje v jednem trenutku razjasnile. „Ksont" ta imenitna beseda bi se po slovensko rekla zdrav. Na zadnje sem še izvedel, da je ta g. župan pristaš ptujskega kljukca. No potem ae pa ni čuditi!
Vzamem v roko drugo „črnovoj. zglasil." Pa oj čuda! Tudi ta je bila pisana v edino zveličavni nemščini! Ta je bila spisana od gosp. župana, od katerega bi se kaj drugega mislilo in pričakovalo! Ta gosp. je v Ormožu skoraj pri vseh slovenskih zastopih in odborih, in je menda starosta med župani. Starejši bi naj bili nam mlajšim za vzgled; a v tem jih nikakor ne moremo posnemati!
Dvakrat smo že imeli župani omenjenega okraja županski shod v Ormožu. Sklenili smo marsikaj koristnega. Poslali smo tudi resolucijo c. kr okraj, glavarstvu v Ptuju glede slovenskega uradovanja. Sedaj pa menda gg. župani čakajo, da bi je c. kr. okrajno glavarstvo opozorilo na dotični sklep, ali je morda pod kaznijo prisililo, da bi slovensko uradovali. No, kaj še! — Kateri župan noče slovensko uradovati, proč ž njim; saj je povsod zadosti narodnih mož, ki naj prevzamejo to nalogo. Ni zadosti, da delamo na shodih sklepe; de-
janja je treba! Po koncu glave, gg. župani! Slovensko barvo na dan! Nastopajmo skupno! Poslužujmo se po postavi nam zajamčenih pravic in zmaga bo in tudi mora biti naša!
Eazne stvari.
Iz domačih krajev.
Osebne vesti. V politični službi sta prestavljena: Okrajni komisar g. Ferd. Zoffal iz Ljutomera v Slovenjgradec in namestniški konceptni praktikant dr. Anton K o z e s n i k iz Konjic v Ljutomer. Ferdinand Zoffal so tisti gospod, ki so v Ljutomeru opsovali slovenskega kmetskega mladeniča s „svinjo". Kmetje slovenjegraškega okraja, pazite torej na svojega novega komisarja! — Novi c. kr. notar v Gornjem Gradu g. August Drukar nastopi svojo službo dne 1. maja. — C. kr. notar v Gornji Radgoni g. Oton Ploj nastopi svojo službo v Črnomlju dne 1. maja.
Srebrno poroko je obhajal v krogu svoje družine dne 24. t. m. g. dr. Fr. Firbas, c. kr. notar v Mariboru. Na mnogaja leta!
Mariborske novice. V velikem tednu je bilo na tukajšnjem trgu ostro nadzorstvo glede prodaje živil. Policija je prijela več oseb, ki so prodajale pokvarjena ali nezdrava živila. Posestnica Marija I r g o 1 i č iz Razvanja je dobila 48 ur zapora, ker je prilivala k mleku vodo. Viničarka Marija Lešnik iz Košaka je dobila zaradi istega prestopka tri dni. Viničarka Katarina L e b e r iz Št. Petra je prodajala žarko maslo in je zato dobila tri dni ostrega zapora. Slabo mleko je prodajala kot sveže viničarka Marija G e iger iz Kamnice, obsojena je zato na tri dni ostrega zapora. Pred okrožno sodnijo se bosta zagovarjali zaradi prestopka postave za živila kočarka M. V o m b e k iz Velke Zimice in Barbara M o-horič iz Zlatolič. Prva je prodajala slabe, zdravju škodljive klobase, druga pa smrdeče konjske klobase. — V Mariboru so letos samo-umori skoro na dnevnem redu. Toda ne streljajo se ubogi ljudje, ki bi to storili mogoče iz pomanjkanja, ampak sami takšni, ki so živeli udobno ali pa celo v obilici. Minoli teden, dne 18. t. m. sta se zopet ustrelila dva moža: 37-letni kovač Alojzij Terčak in 31 letni strojevodja Rudolf S a j š e k. — V tovarni južne železnice na koroškem kolodvoru se je ponesrečil delavec Jožef Keberlin minoli teden. Padel je v neki kanal. Pri tem se je precej poškodoval. — V tovarni južne železnice je poškodoval brusni stroj delavca Alojzija Cug-meister na desni roki tako močno, da bo težko kedaj roka več za delo. — Sedaj so se začele v Mariboru že tudi ženske streljati. V torek, dne 25. t. mes. se je namreč ustrelila žena oskrbnika „Burgmajerhofa" gospa Bru-derman. Kar se tiče samomorov, Maribor niti ne zaostaja za velikimi mesti. To je znamenje, da prebivalstvo napreduje — seveda samo v slabem. — Pri mariborskem mestnem magistratu je razpisana služba uradnega vodje. „Marburgerca" zahteva, da mora priti na to mesto nemški uradnik, pri katerem ne sme biti ne trohice dvoma na njegovem nemškem mišljenju. Tako delajo nemški listi, d i spravijo kakega nemškega zagrizenca v dobro službo. To bi morali posnemati vsi naši slovenski kmetje! Vedno in povsod bi morali zahtevati slovenske uradnike! — Cena živini je zelo padla, a mariborski mesarji so ostali s cenami za meso na isti višini, kakor tedaj, ko je bila živina najbolj draga. Ptujski „Šta-jerc", ki ima zveze z meščani, nam naj pove, kako naj postane kmet bogat ? — Pri volitvah v Kamnici sta se pokazala kot navdušena nasprotnika domače kmetske stranke posebno mariborski trgovec z reznim blagom Grubič in trgovec z železnino Frangeš. Oba živita od kmetov, in bi morala zapreti svoje prodajalne, ako bi si kmetje enkrat domislili in ne hodili več k njima. — Iz občinskega sveta so izstopili, kakor smo že zadnjič poročali, štirje občinski svetovalci. Od teh sta dva, podžupan P f r i m e r in ravnatelj deželne poskuševalnice Šmit zopet prišla k seji in sprejela svoje
mandate, dva pa, dež. sodni svetnik Libiš in trgovec z milom Wolfram nočeta nikakor preklicati svoje odpovedi. Gotovo imata zato tehtne vzroke! — V včerajšnji občinski seji se je obravnavalo med drugim tudi o nadaljevanju mestnega vodovoda v občino Karčo-vino. Naši meščani zahtevajo, da plača občina Karčovina vse stroške in da položi za varščino 8000 K. Vse pravice do vode pa ima mestna občina. Pogoji so za občino Karčovino zelo hudi! Kakor povsod, mislijo si tudi tukaj meščani: Kmet plačaj, pravice pa nimaš nobene! — Saje so se vnele v hiši Lešnika v Tržaški cesti dne 25. t. mes. okoli 7. ure zvečer. Ogenj so pogasili domači, predno je prišla požarna bramba.
Izpit učiteljske usposobljenosti na c. kr. mariborskem utiteljišču se začne v ponedeljek dne 1. maja pred komisijo, kateri predseduje deželni šolski nadzornik Peter Končnik.
Mariborski meščani bi bili hudi, ako bi jim kdo očital, da nimajo slovenskih kmetov v okolici radi, posebno pri kakih volitvah bi jim to bilo skrajno neljubo. In vendar! Mariborski meščani se na vse kriplje trudijo, da bi se sezidala železnica iz Zelenega Travnika v Maribor. Zakaj ? Sedaj privažajo na mariborski trg svoje pridelke kmetje iz Dravske doline, iz Dravskega polja in iz Slov. goric. Meščani pa bi z novo železnico radi dobili še iz nemških krajev ljudi s svojimi pridelki na mariborski trg. Nasledek bi bil, da postanejo vsi kmetski pridelki nekoliko ceneji, oškodovan bi bil torej le slovenski kmet. Posestniki iz gornje pesniške doline pa bi tudi nič ne pridobili, kajti za mnoge bo vedno ostala ugodnejša peš-pot zaradi bližine!
Sadjarska in vinarska šola v Mariboru. Že večkrat smo povdarjali, da ta šola ne basni tako spodnještajerskemu kmetu, kakor bi lahko, ako bi bila slovenska. Drugod hodijo učitelji takih šol po celem okraju ter poučujejo ljudstvo, a da bi kateri izmed učiteljev mariborske vinarske šole šel med slovenske kmete, tega še ni bilo slišati! Pač pa hodijo učitelji te šole k nemškim meščanom in tržanom ter jim dajajo pouk, katerega bi naj podajali kmetom. Naši slovenski deželni poslanci morajo v deželnem zboru zahtevati, da se odstranijo z mariborske vinarske šole vsi nerabni učitelji!
Od sodnije. Dne 24. marca t. 1. je šlo več ogrskih delavcev skozi trg Ljutomer od delajiz goric proti domu Ker so slovenski peli, prepovedal jim je to ljutomerski policaj Lakner. Nekateri od delavcev so ga vsled tega začeli psovati, zaradi česar so bili obsojeni od okrajne sodnije v Ljutomeru, dva sta ga pa nabila z motikami. Pri okrožni sodniji v Mariboru sta bila zato obsojena Marko Kozlar na tri mesece in Matej Žižek na dva meseca ječe.
Nekaj za davkoplačevalca. Upravno sodišče je z odlokom od 22. listopada 1904, štev. 12.388, razsodilo, da so vloge za podatke podlaga za odmero osebne dohodnine po § 219. o. d. z. od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 koleka proste. Kakor znano, so morale biti dosedaj take prošnje kolekovane s kolekom za 1 krono, drugače so pri uradih vlogo grajali in predpisala se je poleg primanjkljaja kolekovine tudi kazen.
Siovenski kmet in vlada. Če se kje med nemškimi kmeti dogodi velika nesreča, bodisi vsled požara ali povodnji, takoj spiše naša deželna vlada oklic za mile darove. Čelo za ponesrečence v drugih deželah so se izdali že taki oklici, kar tudi popolnoma odobravamo, ker se naj vsakemu nesrečniku hitro in zdatno pomaga. Zdaj pa je zopet zadela po požaru velika nesreča kmete v Šeščah v Savinski dolini. A deželna vlada še ni storila koraka, da bi se za nje nabiralo. Seveda, ker so pri vladi sami nemški uradniki, ponesrečenci pa so slovenski kmetje.
Občinske volitve v Kamnici so „purgarje" neprijetno presenetile. Uvidijo, da so se domačini začeli zavedati, in da bo vsled tega odbila purgarski komandi v Kamnici kmalu zadtya ura. Seveda po svojem časniku „Marb. Zeit." «o hoteli nalagati javnost, da
so bile zadnje volitve velika zmaga za pur-garsko stranko, ki je baje podrla stranko domačinov v dveh razredih, lo v tretjem še so domačini lahko zmagali. A „Slov. Gosp." je povedal resnico, da so namreč pri tej vo-litvi domačini prvokrat prebili purgarski led. Zdaj je seveda huda zamera pri omenjenem purgarskem časniku, ker se mu je pred javnostjo dokazalo, da je lagal. Purgarji domačinom pa vendarle ne bodo več dolgo koman-dirali.
Umrl je v Trstu dne 26. t. m. g. Fran Rakuša, pos. kontrolor „Tržaške posojilnice in hranilnice", v 46 letu. Pokojnik je bil rojen v Cvetkovcih na Štajerskem leta 1859. Po dovršenih učiteljskih študijah je služboval na Hurnu, pri Sv. Bolfanku, v Dobovi pri Brežicah in slednjič v Trstu na Ciril Metodovi šoli. Bilje vedno gojitelj pesmi in glasbe; bil je dolgoleten pevovodja pri raznih zborih, posebno je omeniti njegovo delovanje pri bratovščini sv. Cirila in Metodija, kjer je hodil vodit petja v tri cerkve ob vsakem vremenu. Deloval je tudi na slovstvenem polju. Ko je opustil učiteljstvo, prišel je v posojilnico, kjer je bil vsega skupaj osem let. Tu je bil zelo vesten, izboren uradnik. Blag mu spomin ! — V Vojniku je umrl dne 25. t. m. hišni posestnik g. Ferdinand Rake v, 63 let star. N. v. m. p.!
Samomor. Iz Črešnovca se nam poroča: Na kolodvoru Slov. Bistrica se je obesil dne 19. t. m. 22 letni Franc Soršak, sin gostil-ničarke Jožefine Soršak.
Poskušen samomor. Pri Zavrču je skočil minoli teden posestnik Janez K o k o t v Dravo. Nekemu finančnemu stražniku se je posrečilo, ga potegniti iz vode. Komaj pa je mož doma menjal mokro obleko s suho, že je letel zopet k Dravi ter se zagnal v njo. Toda tudi sedaj so ga potegnili na suho ter oddali orožnikom, ki so ga odpeljali v Ptuj na varno. Možu se je gotovo zmešalo. En dan prej je svojo taščo tako pretepel, da jo je težko poškodoval. Vsled tega se bode moral zagovarjati pred sodnijo zaradi težke telesne poškodbe. In to ga je baje gnalo v smrt.
Nesreče. V Št. Andražu v Slov. gor. je prišlo minoli teden več ponočnjakov skupaj. Posestniški sin Alojzij Družovič je imel revolver in je enkrat ustrelil. Kroglja je po nesreči zadela Jožefa Rajšpa v spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v graško bolnišnico. — V mariborsko bolnišnico so pripeljali v nedeljo zvečer 26letnega fanta Janeza Duh iz Spod. Dupleka. Pri streljanju je dobil težke rane na desni roki in na obrazu.
Od nekod. Dne 19. t. m. dogodil se je v centralni viničarski šoli na Bregu pri Ptuju jako zanimiv, a tudi brezmejno škandalozen slučaj. Prišli so trije kmečki fantje z namenom, se seznaniti v glavnih potezah z delom pri cepljenju trt, kakor tudi pri vlaganju cepljenk itd. Toda sreča jim ni bila mila. Prišla je „njihova milost" — takozvani „gospod šafar", Scherbclla po imenu, ki jih je, zaslišavši slovensko govorico, kar — zapodil. Kaj porečete k temu počenjanju, gospod urednik? Kaj porečete drugi prijatelji vinarstva? Ali ni to krivica, ki se more dogajati le v krajih, kjer gospodarijo ljudje, ki sovražijo svoj jezik, svoj narod? Slavni štajerski deželni odbor pa vprašamo: Čemu žrtvuje dežela toliko denarja za te zavode, ako si ne smejo domači vinogradniki, ali njih sinovi, ogledati dela, ki je potrebno pri novodobnem vinarstvu? Kdo pa plačuje, kdo vzdržuje te šole? Mar li ne kmetje? A če je zavod vzdrževan od kmetov, ali si ga potem ne smejo ogledati, ko je ta-korekoč njih last! Tudi bi svetovali slavnemu deželnemu odboru, da bi preiskal vzrok, zakaj je izmed 32 lansko leto vstopivših učencev, dovršilo šolo samo — 9? Toliko za danes! Če bo treba, se še oglasimo!
Iz Bismarkove ulice v Ptuju. Svojo trgovino je imel nasproti Štajercu, na kojega delovanje je gledal z velikim dopadenjem. Zdaj ga je zadela zaslužena kazen, namreč Maksa Vegšajder, trgovca v Bismarkovi ulici v Ptuju. Prišel je v konkurz in pretekle dni je
bil zaradi zadolžene k ride obsojen na 14 dni strogega zapora z enim postom na teden! V Bismarkovo nlico se pač zavedni Slovenci iz ptujske okolice vedno nočejo hoditi kupovat!
Iz Krčevine pri Ptnju. Dandanes se vse giblje in poteguje za svoje. Zato tudi nas Slovence v lepi Krčevini kliče sveta dolžnost, kajti občinske volitve se bližajo! Če vidimo, kako se tujci vesele naše rodne zemlje in napenjajo vse moči se je polastiti, naj mi Slovenci roke držimo križem? Ne, to ne sme biti! Vzamimo si za vzgled naše pradede 1 Ti so morali vzeti v roke ostre meče in naložiti puško ob ramo, da so se obranili krvoločnega Turka. Tega vsega sedaj ni treba, da se obranimo nenasitnega tujca, ki hrepeni po naši zemlji. Treba je samo priti k volitvam, naj si bodo kakoršnekoli. Da pa zmagamo, treba je edinosti. Brez edinosti ni mogoče zmagati. Zatorej se udeležite dne 1. maja vsi občinske volitve!
Odlikovanje ljudskošolskega učenca. Jožef Lak, 13 letni učenec slovenske šole v Ormožu, je dobil od c. kr. namestnije v Gradcu talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h, ker je 26. julija lanskega leta rešil součenko Terezo Novak, da ni v Dravi utonila. Dne 18. aprila t. 1., to je zadnji šolski dan pred veliko nočjo, je šolski vodja v navzočnosti vsega učiteljstva, starišev in vseh učencev imenovanemu dečku izročil slovesno dotično hranilno knjižico ter je v svojem nagovoru pov-darjal, da pač redkokedaj 13 letni deček dobi enako odlikovanje, ki je čast za njega, za starše, za učitelj stvo in posebno tudi za šolo, na kateri se vzgejuje.
Skušnjo za podkovanje lahko naredijo dotični kovači, ki niso obiskali tozadevnega tečaja, v drugi polovici meseca junija na deželni podkovski šoli v Gradcu. Prošnje za to so vposlati do 1. maja t. 1. na predsednika komisije g. dr. Albert Schindler (Statthalterei.) Pridjati je učno spričevalo o triletni službi kot podkovač.
Iz Ljutomera. Gospod Ivan Kukovec ustanovitelj in mnogoletni načelnik „Okrajne posojilnice v Ljutomeru", je vsled slabega zdravja in starosti pred kratkim odložil posel načelnika tega denarnega zavoda. Načelništvo in nadzorno svetovalstvo mu je v svoji zadnji skupni seji za njegove zasluge izreklo laskavo zahvalo in se mu je isto tudi pismeno sporočilo. Z ustanovitvijo ljutomerske posojilnice si je pridobil g. Kukovec nevenljivih zaslug na polju narodno - gospodarskega osamosvojenja našega lepega Murskega polja in si je sam postavil spomenik „aere perennius". Dal Bog, da bi zaslužnemu starčku bilo sojeno, še mnogo let z veseljem in ponosom gledati plod svojega zaslužnega delovanja.
Gornja Radgona. Naš notar g. Oton Ploj nas zapusti zadnjega tega meseca, da nastopi s 1. foajem svojo novo službo v Čr-nomlju na Kranjskem. Posojilnica in bralno društvo, pri katerih je tako požrtvovalno deloval, sta mu priredili odhodnici, pri katerih so se mu govorniki zahvaljevali za njegovo delovanje v korist narodu. Z gospodom notarjem Plojem izgubimo osebo, do katere smo se zaupljivo obračali v vseh narodnih vprašanjih in pri kateri smo našli tudi vedno dober nasvet. Da je naš okraj narodno tako napredoval in da se trese stolec orehovskemu Wratscku, v tem ima g. notar Ploj veliko zaslug. Kličemo mu: Na veselo svidenje!
Gornjeradgonski okraj. Kakor nam prijatelj lista piše, vzbuja po celem okraju preiskava zaradi nekega varuštva v Črešnjev-cih, župnija Sv. Peter pri Radgoni, veliko in splošno pozornost. Cela reč je pri sodniji, ki se je zanimala že tudi, kako mnenje imajo o celi stvari orehovski oča Wratschko, črešnjevski Franc P a v 1 i č in radgonski Winkler. Varuh je bil stričnik orehovskega preroka, Fran Wratschko. Želimo, da bi sod-nija v Gornji Radgoni postopala nepristranski in da bi se za ta slučaj naj zanimali tudi naši državni poslanci!
Iz Planinske vasi nam piše somišljenik: V velikem tednu sem imel nepovabljen obisk,
in sicer neka reva se mi ponudi na praznike v podobi „Štajerca". Ker pa se sedaj dobrega prijatelja dela, s časoma bi pa morebiti hotel gospodariti po Planinski vasi, ga nisem sprejel, ampak mu naročil, naj odide in gleda, da pride pravočasno v svojo mlako, od koder je prišel. Bila pa je že sobota, in revež ni znal bližnjega pota nazaj, ni mu bilo mogoče peš priti do nedelje k svojemu gospodu. Zato sem ga izročil fantom, naj mu najkrajšo pot pokažejo. Glejte, kaj so ti pogruntali! Na vse zgodaj na veliko nedeljo ga vzamejo na hrib sv. Miklavža, in od ondod ga pošljejo s pomočjo enega možnarja po zraku nazaj. Ker pa ni imel časa vzeti slovo od svojega bratca v vasi, kjer je hvala Bogu samo eden, je grozno zastokal, „bunf", tako, da se je cela vas potresla. Upam in želim, da se je še edini „Štajerc" v občini tako prestrašil, da tudi tisti kmalu izgine.
Nemški podučni jezik v Mozirju. Vesele se nemški listi, ki trdijo, da je občinski zastop trga Mozirje sklenil razširiti ljudsko šolo na ta način, da se bo v 4. razredu poučevalo samo v nemščini in da bo vodstvo šole poveril nemški moči. Ali je res?
Srečni ribiči so na veliko sredo v Sotli blizu Bizeljskega vjeli soma, ki je imel nenavadno dolgost od 1 m 90 cm, ter je tehtal 40 kg! Ker ima som izvrstno meso, so ga hitro razpečali, kg po 1 K 20 vin., ter si tako lepo pisanko skupili.
Konkurz je napovedan čez premoženje A. Fres, roj. Stanovi c,*branjevke v Laškem.
Šoštanj. Vojaški nabor za sodnijski okraj Šoštanj se je vršil dne 18. in 19. t. m. Izmed 220 nabornikov je bilo potrjenih 29 in sicer največ iz velenjske občine. Vsi slovenski fantje so si ob tej priliki okinčali prsa s slovenskimi traki.
Celjske novice. O dr. Dečku poročajo graški listi, da se nahaja v ondotnem sana-toriju Meerscheinschioss, katerega bo skoro gotovo v 2 mesecih zdrav zapustil. Odvetniška zbornica naznanja, da dr. Dečka v pravnih stvareh nadomešča v Celju dr. Karlovšek. — Posestnik M ar o še k iz celjske okolice je peljal dne 22. t. m. voz apna po cesti proti Sv. Jožefu. Ko je z vozom na nekem posebno strmem mestu počival, je hotela neka osemletna deklica podložiti kamen. V tem trenutku pa se je voz umaknil nazaj in je šlo kolo deklici čez desno roko in ji zmečkalo vse prste.
Letni časi. Spevoigra. Slovenski mladini poklonil Ant. Kosi. Cena 3 K 20 h. — Samo „Besedilo spevoigre „Letni časi" stane 24 h; če se naroči večje število, primerno ceneje. Za letošnjo Veliko noč nam je podaril v zelo prikupljivi zunanji obliki krasno pisanko požrtvovalni in delavni vzgojitelj g. Ant. Kosi. „Letni časi" je venec lepih pesmi za dekla-macije in petje bodisi eno-, dvo- ali triglasno s spremljevanjem glasovirja. Ker je celo delo zelo priprosto in lahko, pa vendar pravilno prirejeno, se bo dalo brez posebnih težav mnogokje izvajati. In prepričani smo, če se bodo začele prirejati večkrat šolske slavnosti s petjem in sicer izbranim in zanimivim vzpo-redom, bo to le v blagor mladine in šoli sami v korist: otroška srca se bodo šole oklenila z ljubeznijo, ker bodo spoznala v njej res učiteljico za življenje in svojo pravo prijateljico, da, drugo mater; lepa igra in pesem jih bo z večjo silo, ko vsa stroga disciplinarna sredstva navajala k dobremu, ker blaži srce in s tem močno vleče tudi voljo. Želeli bi pa, naj bi tudi šoli odrasla mladina imenovano spevoigro proizvajala, zlasti v krajih, kjer je ista organizirana, šola pa morda še v rokah narodnih nasprotnikov. Žato opozarjamo zlasti vodstva dekliških zvez na to delo; te bodo same imele s krasnimi deklamacijami in pesmimi mnogo veselja, hkrati pa dobe lepo snov za svoje prireditve. Saj vemo, da ponekod postajajo slavnosti že enolične, ker manjka raznovrstne tvarine za nje. Evo vam tukaj čisto novo in hvaležno nalogo! — Gospod prireditelj je pa tudi s tem delom, kakor s svojo knjižnico, storil zelo dobro delo za našo mladino in s tem za ves narod. S. S.
Cerkvene stvari.
Od Sv. Urbana pri Ptuju. Na belo nedeljo, dne 30. aprila bo naš rojak, 6. gospod P. Pavel Potočnik daroval prvo sv. mašo pri Sv. Urbanu nad Ptujem.
Prestave pri čč. misijonarjih. Č. g. Alojzij Pogorelec je prestavljen od Sv. Jožefa pri Mariboru k Sv. Jožefu nad Celjem, č. g.-Mihael Klančnik od Sv. Jožefa nad Celjem v Ljubljano in č. g. Fr. Doberšek iz Ljubljane k Sv. Jožefu pri Mariboru.
Marijino življenje. V naši tiskarni je izšla zopet nova knjiga. Naslov ji je: Kartu-zijanskega brata Filipa Marijino življenje. Po staronemškem izvirniku priredil Matija Z e m 1 j i č, (kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor.) Knjiga, ki je izšla v založbi pre-vajateljevi, se dobiva tndi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena se v kratkem naznani.
Na Breznem ob kor. žel. je letos bra-tovska nedelja druga po Veliki noči.
Društvena poročila.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboruje v okoliški soli v četrtek, dne 4. maja t. 1. ob V» 10. uri dop. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Računanje na nižji stopnji, oso-bito povdarjaje merjenje in deljenje. Podava-telj: g. prof. Lavtar. 4. Poročilo o obč. zboru „Zveze". 5. Volitev delegatov za „Zvezo". Po zborovanji prijateljski sestanok v „Narodnem domu." K prav obilni udeležbi vabi J. Kopič, t. č. predsednik.
Iz Št Ilja pri Velenju. Veseli velikonočni prazniki so minuli. Z veseljem in radostjo podal se je vsaki v milo, lepo cerkvico k sv. opravilu. Zares, vse se veseli Velike noči, posebno mali otročički, koji dobivajo od botrov po stari navadi pisanko. Zaslišalo se je ob praznikih, da snujejo tnkaj bralno društvo, kar se posebno z velikim veseljem pozdravlja. Zopet korak naprej! To je lepo! Kmetijsko zadrugo in sadjarsko in vinarsko društvo že imamo, zdaj še pa prav potrebno bralno društvo pride! Vsa čast, mili mi rojaki! S ponosom lahko rečete „malo nas je, pa mi smo možje in pošteni fantje." Pokažite torej, kaj morete! Ki ste že itak izobraženi in, želite imeti ne samo časopise doma, ampak iste skupno v bralnem društvu tudi za tiste, kateri si jih ne morejo preskrbeti. Saj imate može, kateri se trudijo za probujo in blagostanje krasne dolinice, na čelu iyim župan g. Martin Koren in g. Ivan Kranjc in še več drugih. Slišal sem, da se fantje zelo zanimajo in prizadevajo za bralno društvo, posebno pošten in pnden fant Franc Verdev. Hvalevredno je to in posebej za fante koristno, da bodo ob nedeljah vsaj kaj brali, ne pa po gostilnah se pomikali. Pristopite toraj mnogoštevilno, saj celo leto ena kronca ni veliko in lahko jo vsaki žrtvuje. Torej na noge, in pokažite vašim sosedom v Velenju, katerih bralno društvo na jetiki hira, da pri vas ne bo tako, da se boste prizadevali, kar boste osnovali, da boste tudi to vzdržavali in da bo društvo tako procvitalo, kakor na Dobrni. Nadejam se torej, da se boste zbrali prihodnjo nedeljo, dne 30. t m. ob 3. popoldan v šolski sobi v obilnemu številu, da se bo bralno društvo osnovalo. Na veselo svidenje!
Novo društveno življenje. V postu je nastal, kakor je samo obsebi razumevno, majhen prestanek v našem društvenem življenju. Zdaj pa, ko se je po cerkvah odpela aleluja, bo zopet društveno življenje dobilo svoje pravice. Naš vzor je, da se kolikor mogoče, prirejajo poučna predavanja. Nas kmetski narod si le tako zagotovi trdno stališče v gospodarskem in političnem ozira, če si pridobi visoko izobrazbo. Čim bolj izobraženi bodo slovenski kmetje, tem bolj nepremagljivi in samostojni bodo postali. Resno in trezno, kakor naši bratje Čehi na severu, moramo smatrati življenje ter se tudi za vse boje dobro pripraviti. Slovita slovenska lahkomiselnost mora izmed nas izginiti. Na Kranjskem se je katoliško-narodna stranka zopet z vso ji lastno navdušenostjo poprijela izobraževalnega dela že pred
Veliko nočjo. Dne 9. aprila je priredila kar tri poučna predavanja. V Dobrovi je prednašal svetnik Vencajz o zavarovanju. V Polhovem Gradcu je predaval dr. E. Lampe o velikem pomenu izobraževalnih društev in kmečki organizaciji sploh. V Dolu je predaval modro-slovec Val. Rožič, član kat. slov. akademič. društva „Zarja" v Gradcu o postanku in zgodovinskem razvoju avstrijske državo. Dne 16. aprila je predaval modroslovec Rožič v Moravčah o življenju naših prednikov Slovencev pred 1000 leti. Našim štajerskim bralnim in izobraževalnim društvom torej kličemo: Na delo krščansko!
Bralno društvo v Skalah naznanja, da je odslej vstop k društvenim prireditvam dovoljen le proti vstopnicam, katere dobe redni in podporni udje brezplačno pri g. blagajniku Senici. Tamkaj se tudi izve za čas predavanja. Tem potom se društveni odbor prisrčno zahvaljuje gg. tamburašem za njihovo sodelovanje pri zadnjem poučnem sestanku. Naj bi nas še večkrat prišli razvedrovat s svojim spretnim tamburanjem, da se tako druži prijetno s koristnim. Trebalo bi le še pevskega zbora, iger, mladinske zveze; pa bomo na konju. Bog daj srečo!
Iz drugih krajev.
Davki na naslove. Zanimiv nasvet je dal pred kratkim neki poslanec v avstralski zbornici, namreč naj se obdačijo naslovi. Govornik je imel tudi že izdelan načrt in je na-svetoval sledeče svote: vojvodinja ali vojvoda plačata za svoja naslova na leto 1400 mark, mejni grof ali mejna grofica 1200 mark, grof ali grofica 1000 mark, baron ali baronica 600 mark, tajni svetnik 500 mark, Sir 300 mark, častiti pa 2 marki 50.
Vojvoda — železniški uslužbenec. Vojvoda manšesterski, ki se je pred kratkim poročil s hčerjo nekega ameriškega železniškega velikaša, mora sedaj delati kot navadni železniški delavec. Oče njegove žene pravi namreč, da si mora pridobiti v železniški stroki mnogo izkušenj, ako hoče pozneje stopiti v krog železniških velikašev. Ako se bo izkazal kot navaden delavec, bo čez eno leto prišel za eno stopinjo višje v službi svojega tasta. Morda bo ta zgled ostrašil nekatere evropske plemiče, da ne bodo več lovili po Ameriki bogatih nevest.
Premog sčasoma preneha. Sodi se, da če se bo tako rabil premog, kakor današnji dan, da pride le prekmalu čas, ko ga zmanjka. Angleži so bili radi tega v skrbeh pa so začeli računati. Po njihovih računih obsegajo premogovniki do globočine 4000 čevljev 108.914,687.167 ton premoga; v večjih glo-bočinah seže do 5,239.433.980 ton. Na leto se ga izkoplje približno 230 milj. ton. V zadnjih letih se je izkopavanje povišalo za 27i %> izvoz je porasel za 41/, %. Po teh svojih računih mislijo Angleži, da bodo mogli kriti svoje potrebe glede premoga ter vstreči svojim zunanjim naročnikom še približno tisoč let.
Za jednakost obeh rok. V Ameriki se je razvilo gibanje za izjednačenje desne in leve roke. Znano je, da moremo vsa dela opravljati z desno roko, ne pa tudi levo. In velike neprilike nastanejo, ako pride kdo ob desno roko. Praktični Amerikanci hočejo, da priučimo tudi levo roko na vse posle, tudi na pisanje, ter da se poslužujemo jednako lahko jedne kakor druge roke. Sedaj se je tudi v Londonu ustanovilo društvo v tako svrho. To prizadevanje je pohvalil tudi neki zdravnik na zborovanju društva, dokazujoč, da bi na ta način bile redkejše nekatere bolezni, n. pr. apo-plesija, ker bi se delavnost razširila jednako na dva dela.
Čudno spanje. V Budapešto je prišel nedavno iz Amerike v domovino se vračajoči premožni zasebnik Kraus z dvema hčerkama. Vračal se je v Bečkerek, ker sta mu hčerki v Ameriki bolehali. V Budapešti so prenočevali v nekem hotelu ter so se drugo jutro hoteli naprej peljati. Toda drugo jutro ene hčerke ni bilo mogoče zbuditi in spala je
neprenehoma osem dni. Med tem so jo hranili umetnim načinom. Ko se je Čez teden dni zbudila, bila je zdrava in čila ter so se mogli odpeljali proti domu. V Ameriki je tudi druga hčerka zapadla podobnemu stanju, a prespala je cele tri tedne. Zdravniki si tega nenavadnega pojava ne morejo tolmačiti.
Jetika pri različnih plemenih. Pri veliki razširjenosti jetike je znamenito, da je ni najti n. pr. v nekaterih gorskih krajih, pa tudi v nekaterih niža^ah. Sodilo se je, da so vzrok temu podnebne razmere. V resnici je pa jetika odvisna večinoma od drugih vplivov. Kadar začno ti delovati, se loti jetika vsakega plemena. Ko so živeli Egipčani še kot pastirsko ljudstvo v puščavi, niso poznali jetike, ko so se pa vdali razmeram v Kajiri, jih po-mrje veliko na tej bolezni. Zamorci le vsled evropske civilizacije zapadajo jetiki. Tudi In-dijaui izumirajo na tej bolezni le vsled dotike z Evropejci. Zelo mrjo Kitajci na jetiki vsled svojega nezdravega življenja. Med evropskimi narodi jetika najbolj pobira Italijane in Irce, najmanj pa Jude, ker so zmerni v uživanju opojnih pijač in ker se drže judovski jedilnih postav.
Za može, ki pretepavajo svoje žene. V zadnji poslanici na ameriški kongres je izjavil predsednik Rossevelt, da bi bilo treba uvesti kak način telesne kazni za može, ki pretepavajo svoje žene, kakor sploh za take, ki kruto postopajo proti slabejšim. Roosevel-tova želja se bo kmalu izpolnila v Kolumbiji, kjer bodo odprli dvorano, v kateri bodo šteli batine možem, ki pretepavajo svoje žene. List „Evening Post" odobrava to novo kazensko naredbo, češ, da je človek, ki pretepa svojo ženo, podlež, hujši od živine in le telesna kazen bi ga mogla pripraviti do tega, da bi opustil tako krutost. Popolnoma drugače pa sodi o tem list „Law Tournal" v Albanu, ki pravi, da je hudo, ako mož pretepa ženo, da pa zlo postane še hujše, ako bo država tepla moža. Ako pa se že hoče uvesti telesna kazen za krute može, se izvršitev kazni ne sme poveriti človeku, temuč stroju, kakoršen je avtomat za iztepavanje preprog. Kakor vidimo, niso napredni Američani načelni nasprotniki telesne kazni, le o načinu izvršitve si niso edini.
Društvena naznanila.
Čitalnica v Šmarji pri Jelšah priredi dne 30. aprila 1905, v dvorani g. K, Jagodiča ml. veselico. Vzpored: A. Koncert. Petje in igranje na glasovir.
B.	Gledališka predstava. Bratranec, burka enodejanka.
C.	Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri.
„Godbeni klnb" v Šoštanju priredi v soboto, dne 29. t. m. svoj II. koncert v veliki dvorani hotela „Avstrija", z jako zanimivim vzporedom. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži K 1'—. Stojišča na galeriji K —"40. Cisti dobiček pripade „Šoštanjski narodni godbi". K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Gledališka predstava v Središču. Bralno društvo „Edinost" priredi na belo nedeljo, dne 30. t. m. v šolskih prostorih burko s petjem v 3. dejanjih in s pred-gro : Lumpaci Vagabund". Začetek ob 7. uri zvečer. Cisti dobiček se porabi v društvene in šolske svrhe.
Pri Sv. Benediktu v 81ov. goricah priredi v nedeljo 7. maja ob 3. uri pop. v šoli bralno društvo krasen čebelarski podučni shod. Govoril bo o čebelarstvu čeb. potovalni učitelj Jurančič, domači mešani zbor bo mično prepeval, nastopali bodo deklamo-valci in še drugi govorniki — vse v proslavo sladki naši prijateljici — čebeli. Pogovor bo tudi o ustanovitvi podružnice Slov. čebelarskega društva za Sv. Benedikt in okolico. Vsi benediški in sosedni čebelarji ter prijatelji sladkega meda pridite v najobilnejšem številu! Ne bo vam žali
Kat. slov. izobraževalno društvo na Vranskem priredi na belo nedeljo, dne 30. t. m., popoldan ob 3. uri, v stari šoli podučen shod. Govoril bode g. deželni potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji. K obilni udeležbi vabi odbor.
Listnica uredništva i Sv. Martin ob
Paki. Menimo, da bi tak poziv duhove še le bo^j razburil in razdružil, ne pa pomiril in združil. Da ste nam zdravi! — K i c a r pri Ptuju. Kolikor so nam znane razmere, bi itak lahko nadaljevali študije, če bi le hoteli! — Prusko, Lončarjev: Res, žalostno I Poročajte nam večkrat kaj 1
Loterijske številke.
Gradec 22. aprila: 17, 9, 70, 67, 59. Dunaj 22. aprila: 85, 53, 80, 86, 12.
m

Kupujte
NARODNI KOLEK!
Slovenci i Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
Tržiie eetie
v Mariboru od 9. do 15. aprila 1905.
Živila		©a.		oLo	
	100 kg				
		Ki	h	K |	h
Pšenica .....		19	_	19	90
rž.......		15	60	16	40
		16	60	17	40
		16	40	16	20
		17	—	17	80
		19	50	20	50
		16	60	17	40
		5	20	6	60
		s	90	4	30
	1 kg				
fižola......		—	20	—	28
grah......		—	40	—	48
leča......		—,	36	—	64
		—	—	—	9
		—	H4	—	72
surovo maslo		2	20	2	80
		1	10	2	40
		1	32	1	40
ze^je, kislo ....		—	24	—	32
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 ¡it.				
		—	j 20	—	92
smetana, sladka		—	1 40	—	48
„ kisla . . .		—	i 60	—	70
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
		—	5	—	—
Trgovina z železnino „Merkur"
P. Majdič, Celje
priporoča: Travers», železniške sinje cement, cevi iz kamenSčine in strešno lepenko.
Razne poljedelske stroje
posebno pa
peronospora - brizgalnice
! Gumi za cepljenje!
Kose, srpi in najboljši brusni kaiuni. Mreže iz trnje ve žice za ograje. Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove.
Cenik poljedelskih stroje» je izšel.	311 2

Nobenega smrada več v pisoarjih ia straniščih ! Isti izgledajo snažno pri porab
„M-Waterloos Orinol".
Od izvedencev priznan izdelek za mazanje pisoarjsv in stranišč. Prodajo ima samo
Velika iznajdba!
Alojz
JOŽSf Rillä ura^n0 konces. zavod za vpeljavanje plina, iu vodo-
voda, stavbinski in oriamentaliii in galanterijski klepar v Mariboru, Koroška cesta št. 14 Priporoča se tudi v izdelovanju vseh v njegovo stroko spadajcčih del.
Priznan specijalist za napravo kopališčnih sob, klozetov, pisoarjev, za vpeljavo plina (acitelin) in leseno-cementnih streh. Vsa instalacijska in kleparska popravila točno in po ceDi.	227 ti—6
Proračuni in oclg-ovori brezplačno.
Najboljša
Semenje!
vrtna, poljska in gozdna semena, ki zanesljivo klijejo,
priporoča znana trgovina s semenom	188 6—6
H. Berdajs v Mariboru
n» Zofij lnem trgu. Semenje!
Konjak T Kuverte
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1
K 5-60. 85 48-11
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Maribor«.
m
♦»I- Franc Podgoršek, -š«^
bandaž'st in izdelovatelj rokavic
Burggasse 7 v MARIBORU Grajska cesta 7
priporoča svojo veliko zalogo rokavic za gospode in dame, bele rokavice za uniformo, kakor tudi vsakovrstne rokavice iz usnja v vseh modernih barvah in najboljše kakovosti. Nadalje se priporoča v izdelovanje podpornih aparatov pri skrivljenem ali sključenem telesu, izdelovanje umetnih udov, preveze za kilo tudi za najtežje bolezni, preveze za trebuh, saspeuzorije in vsa druga v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Predmeti za postrežbo pri bolnikih in za ohranenje zdravja, kakor tudi gumi-Bpecijalit'ite s > vedno v zalogi. Za obilen obisk prosi z odličnim spoštovanjen
10 12-1
Franc Podgoršek.
Tiaitaio© *
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
| Vsaka beseda
jj stane 2 v
Hi Najmanj 4 objava 45 »,

MALA OZNANILA
Vsak» beseda stane 3 Tla.
Vaaka besed«
stane 2 ». >jj
Večkr. objaT» $ pe dogovoru. ^
iJ
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemno; pri vprašanjih ua apravnlgt-re st nora zaimka za odgovor pridejati.
Proda se.
Stampllj« iz kavčuka, modele za predtiskarije iždeluje po ceni Karel Karaer, zlatar in gravsr v Maribora, gosposka ulica it. 15.
426 61—44
Hiša št. 137 v Studencih pri Mariboru v bližini cerkve sv. Jožefa in šole se proda, Hiša ima 4 stanovanja. 100 10—10
Posestvo v FUrstu št. 25 s hramom 3 sobe, kuhinja, hlevi, drvarnica, posestvo meri 40'/a orala, se proda za 5000 kron 1000 kron ostane v hranilnici vknjižene Pri pogodbi je plačati 1000 kron, ostali znesek se lahko izplača na obroke 4,/j°/o obrestovane. Kupna pogodba se izve pri Martin Kavnjaku, lesotržcu v Brestenici pri Mariboru.	264
Novo zidana hišss v Studencih z dvema stanovanjema, mali vrt, 1 klet, se po ceni proda. Naslov pove unravništvo „Slov. Gospodar" v Mariboru. 258 6—5
Vili podobna hiša na deželi (na Štajerskem) 1 nadstropje, 5 oralov zemlje sadonosnik, vinograd in njiva, ob okrajni cesti, sposobna za vsako obrt, se proda za 2200 gld. iz proste roke. Natančr ; je Jožef Sorko, Vilkom 7, Jarenina.
262 3—2
Fino muko, dobro moko za kruh, rozine, cibebe, germ, limone, dišave, prodaja najceneje in najboljšo Vit Murko, špecerijska trgovina, Maribor, Melligerstrasse št. 24.	300 3-3
Hiša, blizu cerkve sv. Jožeta v Studencih pri Mariboru se prav p > ceni proda z dobro najemščino in z velikim vrtom. Naslov pove uprav¡jištvo.	282 3 — 3
Novo zidana hiša z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom se po ceni proda v Studencih, Pekrska cesta 192 pošta Maribor.	288 3-3
Novozidana Hiša, jedno nadstropna, je takoj za prodati ali pa zamenjati z drugo v Mariboru ali v okolici. Vpraša se Lenaugasse 25. I. št. 6. 292 3-3
Dve posestvi na prodaj, eno meri 19 oralov, cena 4800 K, drugo 9 oralov cena 3600 K. Dobri atan, stavbe srednje vrednosti. Proda se tudi skoraj nova parna mlatilnica za polovično ceno in hitrem plačilu cena 2760 S. Oglas pri V. Bau man, Šavnica, Sv. Ana na Krembergu. 294 3—3
Novo zidana hiša se prav po ceni pruda v Studencih pri Mariboru, Lem-bsberstras^e 162.	318 3—2
Posestvo) katero men približna osem oralov z lepim zidanim hramom in dobro gredočim m inorn na Pesnici se proda. Dalje se izve pri Francu Lorbek, mlinarju v Zgornji Voličini.	314 2—2
Hiša v Mozirji se proda za 1600 gld. z popolno opravo za barvarijo. Pri kupčiji je plačati 200 gld. ostali denar zna ostati na obresti po 4 °/o- Več pove Franc Fide v Mozirji.	302 3—2
Mlin se želi v najem vzeti za dalj časa, tudi več let, večji ali manjši z nekoliko posestvom. Ponudbe sprejema Iv. Turnšek, mlinar v Mozirji.	309 3—3
Otvoritev gostilne. Naznanim, da sem prevzel v Mellingbergu pri Mariboru gostilno „zur neuen Brühl", 10 minut iz 1 mesta, ter postrežem z okusnim domačim, ! pristnim vinom, priljubljenim Götzovim , pivom, z okusnimi domačimi klobasami in sploh z mrzlimi jedili. Za obilen obisk prosi Jožef Kokol, gostilničar. 322 2—1
Malo posestvo ki obstoji iz ene hiše, j njive, sadonosnik in nekaj lesa, skupaj ' 5 oralov. Cena 1700 gld. Natančneje pri Sebastjan Leopold v Št. Ilju v Slov. gor.
323 2-1
Novozidana hiša v Studencih hš. št. 185 pri Mariboru, pet sob, 4 kuhirge, lep vrt, studenec, in v hiši grajzlerija, se takoj za 3100 gld. proda. Izplača se lahko samo 1000 gld., drugo ostane od posojilnice.
_327 3—1__
Novozidan hram, 4 hiše, 4 kuhinje, lep vrt je pri Sv. Jožefu na prodaj. Naslov pri upravništvu. 321 2—1
Prosti shžke.
Krojaškega učenca sprejme takoj Caplo Jakob, krojač v Selnici ob Dravi. 291 3-3
Učenca sprejme takoj v uk Florijan Kučunda, vrvar v Mozirju. 290 3—3
Izurjena kuharica, 38 let sta>a, ki
se razume na gospodinjstvo išče službe, najraje v kakem župnišču. Naslov pri upravništvu.	284 3—3
8 letna deklica se odda takoj za svojo. Naslov se izve v upravništvu.
285 3—3
Krojaški pomočnik se v etalno delo takoj sprejme pri g. Ivanu Partlič, v Studencih pri Mariboru štev.
317 3—2
Pekovskega učenca v starosti 16 do 18 let, krepke, pustave, sprejme takoj v poduk ./anez Cakš, pekovski mojster v Slov. Bistrici.	308 3—2
Meinar, vratar ali postreinlk,
18 let star, lepega vedenja, išče službe. Nastop precej. Naslov pove upravništvo. 306 3—2
Učenca sprejme pekarski mojster Lju-devit Haibwirt v Slov. Bistrici. 305 3-2
Hlapca in deklo sprejme proti dobri plači Franc Goričar v Letusu, Rečica ob Paki.	324 2 1
mmmmmmm
B. Talenfco,
prodajalna drv in premoga Maribor, fäelJingerstrasse ¡2
se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v IVgetthoffovi ulici, M. Berdsjs, Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica.	62 26—7
Poz m*!
Najbolj trpežni in lini
klobuki
se kupujejo po nizki ceni pri
Francu Jankovič
255 8-4 v Vitanju.
Popravila ur
izvršuje 326 2—1 najoenejše in najboljše
E. G-frerer,
urar, v Gradu 28, Maribor.
TJstanovljono 1765
Ustanovljeno 1765
u
po najnižji ceni je pri
iljemu Lefp©rf klobučar
Maribor, Gospodska ulica štev. 22 na voglu Poštne ulice. Glavna zaloga od Panissa in Habig-kl^liukov.
¡S®"" Popravila se takoj in dobro izdelajo, "I^CS
312 8—2
Zalivala:.
Podpisani sem 12. marca 1.1. pogorel in sem bil pri zavarovalnici „Grafiki" za poslopje in pri banki „Slaviji" za premičnine zavarovan, ter pa mi je banka „Slavija" mojo škodo tako pošteno precenila in tako v zado volj »ost mi po njenem glavnem zastopniku v Mariboru izplačala, da sem popolnoma zadovoljen in si štejem v dolžnost se tem potom zahvaliti cenjenemu generalnemu zastopu v Ljubljani in tudi glav. zastopu v Mariboru, g. Ivanu Verasu, kateri je tudi pri cenitvi se potrudil, da se je na vsako reč mislilo. To zavarovalnico, jedino našo narodno, priporočam vsakemu; zavarujte vače imetje pri banki „Slaviji", kjer boste v resnici pošteno zavarovani. Svoji k svojim!
Geršdorf, dne 10. aprila 1905.
Franc Glaser,
posestnik.
Izjava.
Jaz, Janez Verhnjak, po domače Grint Mesner, posestnik v Pamečah, obžalujem, da sem neosnovano razžaljivo govoril o g. Janezu Ur se j, občinskem predstojniku v Pamečah, da je on poneveril 10 K občinskega denarja, zaradi česa je bil imenovani gospod javno obdolžen. Izjavljam, da nisem imel nikakega povoda, dvomiti nad poštenostjo g. Janeza Uršej, prosim ga javno odpuščenja za razžaljenje, katero sem izrekel povodom pogovora z nekim sosedom, ter se mu zahvalim da je zaradi te izjave odstopil od tožbe proti meni.
Slovenjgradec, dne 19. aprila 1905.
Janez Verhnjak m. p.
iz aiolitvesika
VII. natis
(za-se rezane)
m dobiva v tlakami »▼. Cirila v Nartbai-u. — Cena: v UfA
platno vezano M l'&0, s pošto vred H. l-«0. Ta knjižica s« posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
Demetrij Giumac,
kotlarski mojster
Kasemaasse 13. maribor Kaserngasse 13.
priporoča svojo veliko zalogo
kotlov,
najboljših
čistobakrenih
301 10-2
brizgalnic itd.
Prevzame tudi popravila, katera izvrši točno in po ceni.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek nn drugi strani oskrbi m o hitro in lično. 100 kosov od 80 ki. do 1 gid. 80 kr.
K obilna naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
%dravje je največje bogastvo!
Kapljice si Marte.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Starka se uporabljajo za notranje in zunanje • • e • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganj» in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosro pri želodčnih boleznih, oblažujedo katar, nr^jejejo izmeček, odpravijo naduhe, bolečine in kr6«, pospešujejo in zborujejo prebava, Čistko kri in čreva. Prežene velike In mele gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo kiiorno proti hripavesti in prehlat> Jenja. Lečijo vse bolezni ca Jetrih In «lezeh ter koliko in Ščipanje v želodca. Odpravijo vsako mrzlica in vse iz nje izhnjajoč« bolezni. Te kapljic« »o najbolj i« sredstvo proti boleirai na maternici in lnadronu ter n« bi smele manjkati v no-gbeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Sfeistisa lekarna, SBa-ffsreb, zato s» naj caroSnjejo točuo pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marior trg 1168, poleg min sy. Marka.
Den&r »e pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvan«ystorica se ne pošilja. — Cen« j« naslednja in sicer franko dostavljena na vssko pošto:
1	dno» t (12 «toklenlo) 4 14. 4 ducate (48 ateklenlo) 14 60 14.
2	ducata (24 cteklenlo) 8 M. 5 duoatov (60 steklen.) 17 ~ M.
3	ducate (36 Bteklenio; U H.
Imam na tisoče priznalnil) pisem, da jih uši mogoče tu tiskati, cato na vajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Mark* ter popolnoma ozdravili, ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilij» Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljaoič, aeljak itd.	¡S^E- Ustanovljena 1. 1360.
Hestna lekarna, Zagreb,
Markov trg ¡it, 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 20-1 |Hi Zdravje je največje bogastvo!
V iiiijeiii «se da
skupaj ali na drobno za več let pod ugodnimi pogoji, oziroma proda tudi proti plačilu na obroke lepo planinsko posestvo z lastnini lovom blizo Šoštanja in Mozirja, v davčni občini Belevode na Štajerskem, z dobrimi stavbami za stanovanje, dobrimi blevi, z mlinom za dom, 5 malimi marofi in lastno žago, okoli 25 oralov njiv, 35 oralov travnikov, 100 oralov pašnika in 200 oralov gozda. Posestvo se proda z zaraščenim ali posekanim gozdom ter se isto lahko vsak čas ogleda. Natančneja pojasnila daja lastnik Josip Goljevšfiek, lesni trgovec
v Gorici, Primorsko.	280 3—g
i. N. Peteršič v Ptuju
priporoča slav. občinstvu različno drobno in papirno blago, kakor šolsko orodje, tako da si vsaki kupec omenjene predmete po zelo nizki ceni pri domačem in solidnem trgovcu priskrbi. Gospodom trgovcem se vse zgoraj omenjeno blago po brezkonkurenčnik cenah prodaja. Zunanja naročila se
298 3—3	točno izpeljejo.
1 S
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo0.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarce iv. Cirila.