Obnovljena izdaja - Leto XIV. - štev. 17 (585) - Trst - 31. avgusta 1962 30 lir Spediz. in abb. post. - Gruppo l glasilo KPI za slovensko narodno manjšino /Vas uvodnik DC in Slovenci Prihodnjega novembra bodo v Trstu občinske volitve. Vodstva nekaterih političnih strank se že pripravljajo nanje. Kmalu se bodo spomnila tudi na množice volivcev. Z raznih strani bodo kot ob vsakih, bodisi upravnih bodisi političnih Volitvah, začele deževati naj-tazličnejše obljube. Gotovo se bodo tudi letos vodstva nekaterih političnih strank spomnila, da v Trstu živijo tudi državljani slovenskega jezika. Krščanska demokracija se je v tesnici že spomnila na Slovence, čeravno «uradno» izjavlja, da naj Slovenci ostanejo tam kjer so in da naj volijo svoje liste in kandidate. Jasno je, da ta politična stranka, daje take izjave zato, da se ne bi «zame-rila» najzagrizenejšim šovinistom, ki so v njenih vrstah in . fašistom, ki stoje blizu njih. * Pred kratkim se je spomnil Slovencev tudi demokristjanski Poslanec Bologna. Izjavil je, da le treba pri določanju in odmerjanju pravic slovenske manjšine upoštevati predvsem republiško ustavo. Ugotovil je, da I italijanska republiška ustava I obvezuje državo, da s konkret-fimi zakonskimi določili ščiti Pravice narodnih manjšin, ki 'rve v njenih mejah. Poudaril !e tudi, da je republiška usta-osnovni zakon za italijansko ljudstvo in da je to ustavo svobodno sprejela večina italijanskih državljanov. Zato je treba — tako danes zatrjuje omenjeni poslanec — ustavo na ysak način spoštovati in izva-njena določila. K tem trditvam demokri-ytjanskega predstavnika ne bi 'tfeli ničesar pripomniti. Vse ,!e prav, kar je izjavil. Škoda je ve’ da je do teh zaključkov pri-Sel šele sedaj. Mi se že vrsto let sklicuje-tPo na republiško ustavo in ^htevamo, naj se vsa in ne sa-[Oo nekatera njena določila iz-^aiajo. Toda, žal, naše pravične zahteve prepogostoma zadeva-'° Pa gluha ušesa demokristjanov, ki od konca zadnje vojne tfajo oblast v svojih rokah. Kdo je torej kriv, da se tudi ^oločila republiške ustave, ki nanašajo na zaščito manj-jnskih pravic ne izvajajo če ,re Prav demokristjani? Toda s®kli bi še več : Prav demokri-Jani so tisti, ki slovenski j anjšini v naši deželi nočejo ; zakonitih pravic. O tem , amo nešteto neovrgljivih dokazov .... e Pred kratkim so demokri-jlani in njihovi zavezniki ime-m ra-Sno Priliko z dejanji do-2ati, da hočejo spoštovati pravice Slovencev. Toda tega niso storili. Ta prilika je bila tedaj, ko je poslanska zbornica sprejemala zakon o avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina. Lani je bil sprejet zakon za slovenske šole, toda do tega ni prišlo po zaslugi demokristjanov. Zakon je bil sprejet pod pritiskom delavskih strank in predvsem po prizadevanju KPI. Šele ko se je demokristjanska stranka znašla v takem položaju, da ni mogla še nadalje zavlačevati tega vprašanja, je predložila svoj zadevni predlog. Toda sprejet je bil tak zakon, ki ne odgovarja v celoti pravičnim zahtevam Slovencev. In tudi po sprejetju zakona je ostal položaj slovenskega šolstva v bistvu tak kot prej, kar je privedlo celo do protestne stavke slovenskih šolnikov, v Gorici. Danes je na oblasti v Italiji vlada levega centra. Toda ali ' M. K. (Nadaljevanje na 4. strani) Festival lista „l’Unita' v občinskem parku na Ponča-ni v Trstu od 1. do 3. septembra Na prireditvah bodo sodelovali: — orkester, ki ga vodi GIANNI SAFRED — «VESELI RUDARJI» iz Trbovelj — ansambla iz Podlonjerja in Pončane — godba iz Sv. Barbare — pevski zbor iz Križa Na sporedu so tudi filmske in lutkovne predstave. Med drugim bodo predvajali dokumentarne filme o sovjetskih kozmonavtih in film «Španija 1936» V nedeljo ob 16. uri bo godbeni in pevski koncert, ob 17,30 pa bo TOMBOLA Skupni dobitki znašajo 100 tisoč lir Ob 19. uri bosta govorila posl. V. VIBALI in občinski svetovavec LU-CJAN PADOVA?» Plesna zabava bo trajala do polnoči Udeležite se polnoštevilno — Vstopnine ni Kampanja za naš tisk Pogled na množico, ki se je udeležila festivala «Dela» v Dolini. Tržaška federacija bo nabrala 8 milijonov lir za tisk in za kritje vo-livnih stroškov. Do sedaj je ta cilj realiziran za 50%. Nekatere sekcije so že dosegle in celo presegle svoj cilj, so pa druge, ki so še daleč pred njim. Vsekakor pa je treba priznati, da so tovariši pravilno razumeli svoje naloge, da marljivo delajo tudi na tem področju, za kar jim je treba izreči zasluženo priznanje. Zlasti dobro so se izkazale vasi v dolinski občini. Evo nekaj rezultatov: Boljunec 80.000 lir, Dolina 50.000, Ricmanje 54.000, Donijo 40.000, Prebeneg 18 tisoč, Mačkolje 35.000. Iz ostalih krajev na Tržaškem pa beležimo sledeče rezultate : Milje 200.000, Sv. Jakob v Trstu 190.000, Skedenj 58.000, Magdalena 50,000, Opčine 40.000, Trebče 30.000, Prosek-KontoveJ 22.000 in Salež-Zgonik 10 tisoč lir. Festival „Deia“ v Sovodnjah V dneh od II. do 13. avgusta je bil v Sovodnjah pri Gorici prvi po- oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Po vsej naši deželi hm pošlem zmn sest Letošnja suša je povzročila veliko škodo kmetijstvu v vsej deželi. Kmetijstvo se nahaja pred grozečim propadom. Kmetje nimajo s čim krmiti živine. Številni požari so v mnogih krajih popolnoma uničili gozdne nasade in pašnike. Odgovorne oblasti pa doslej ne kažejo nobenega razumevanja in niso še nič konkretnega sprejele zato, da bi priskočile na pomoč prizadetim. Taka je torej žalostna bilanca letošnjega poletja. Toda tako ne more naprej. Naši kmetje, ki so v vseh časih in tudi v najhujših razmerah kljubovali, morajo kljubovati tudi sedaj. Pač pa je potrebno, da skupno zahtevajo od oblasti ustrezne ukrepe. Tako v goriški kot v videmski pokrajini so v teku akcije, za to, da bi prisilili oblasti, da sprejmejo potrebne ukrepe. Postavljena je bila zahteva, naj se uveljavijo določila zakona št. 739 z dne 21. junija 1961, ki predvideva povrnitev škode povzročene po vremenskih ne-prilikah in sicer v znesku od 50 do 80%. V ta namen bi bilo potrebno, Kmetijstvo propada - Zahteve naprednih kmečkih organizacij na Goriškem - Številni požari uničujejo gozdne nasade - Naj se uveljavi zakon 739 da bi tudi občinski odbori na Tržaškem čimprej sklicali izredne seje občinskih svetov, na katerih bi izglasovali zahteve, naj se uveljavijo določila gori omenjenega zakona. Prizadetim kmetom je treba priskočiti na pomoč in jim o-mogočiti, da premagajo težave v katerih se nahajajo zaradi slabih vremenskih prilik. Napredne kmečke organizacije na Goriškem so ta teden postavile vrsto zahtev v korist kmetov, ki so bili hudo prizadeti zaradi suše. Med drugim zahtevajo : 1. oprostitev vseh davkov in prispevkov, tudi tistih za boni-fiko in za kmečko bolniško blagajno; 2. oprostitev najemnine za tekoče leto ; 3. odgoditev vseh letošnjih obrokov vračanja posojil, ki so bila dana za nakup zemljišč ali popravila, odnosno gradnje kmečkih hiš ; 4. takojšnjo podelitev zapro- šenih kreditov za nabavo semen za jesensko in spomladansko setev ; 5. brezplačno podelitev krme za živino ; 6. zaščito nad odkupnimi cenami živine za zakol in 7. podelitev denarne podpore kmetom tistih področij, ki so bila najhuje prizadeta zaradi suše. Poslanec tov. Franco iz Tržiča je v sredo naslovil na ministra za kmetijstvo posebno vlogo, v kateri ga prosi, naj sprejme nujne ukrepe za pomoč zaradi suše prizadetim kmetom goriške pokrajine. V soboto 1. septembra ob 10. uri bo v dvorani «Pri zlatem pajku» v Gorici (Corso Verdi 13) javni sestanek kmetov iz goriške pokrajine. Na njem bodo razpravljali o perečih problemih, ki so nastali zaradi hude suše, ki je ponekod skoro popolnoma uničila vse poljske pridelke. krajinski festival lista «Delo». Festivala se je udeležila velika množica iz vse okolice in tudi iz oddaljenejših vasi in iz Gorice. Naši tovariši iz goriške federacije so prireditev organizirali z veliko vnemo. Danes so lahko zadovoljni z uspehom. Prvemu tovrstnemu poskusu bodo nedvomno sledile še druge prireditve. Goriška federacija KPI in «Delo» se vsem tovarišem in tovarišicam, ki so kakor koli pripomogli k uspehu sovodenjskega festivala, najtopleje zahvaljujeta. Pri organiziranju festivalskih prireditev so se zlasti odlikovali tov. Florijan Peteani, Arturo Jarc, Alojz Prisco, brata Abram iz Sfandreža; Jože Ferfolja, Guido Ferrari, Mario Lakovič in skupina deklet iz Doberdoba; Emil Vižintin in drugi mladinci iz Sovodenj. Vsem tem izrekamo še posebno javno pohvalo. Dogodki ledna V BANDUNGU se pripravljajo na drugo konferenco azijsko-afriških držav. Kot je znano se je vršila prva tovrstna konferenca v tem mestu leta 1955 in je obrodila zelo pozitivne sadove. Povabilo za drugo bandunško konferenco je doslej sprejelo že dvajset držav. Te države so: Sirija, Irak, Sudan, Maroko, Afganistan, Pakistan, LR Mongolija, LR Kitajska, Kambodža, Laos, Tajlandija, Južni Vietnam, Južna Koreja, Ceylon, Indonezija in Burma. V FRANCIJI še vedno rovarijo oasovci. Pretekli teden so skušali napraviti atentat na predsednika De Gaulla. Atentat se je sicer izjalovil, toda pokazal je, kako so razpredene oasovske mreže. Sedanji režim v Franciji torej žanje to kar je sejal ali vsaj dopuščal, da so drugi sejali. Ves svet ga je že pred časom opozarjal na nevarnost, toda tega opozarjanja ni hotel upoštevati. PEVSKI ZBOR primorskih študentov «Vinko Vodopivec», k' je nastopil na mednarodnem tekmovanju v Arezzu, je v kategoriji moških zborov, ki so peli umetne pesmi, dosegel v močni konkurenci tretje mesto. Zbor je pod spretnim vodstvom dirigenta Demšarja prejel med 19 zbori to zasluženo priznanje. Na tekmovanju so nastopili zbori iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Grčije, Holandske, Italije, Jugoslavije, Nemčije, Madžarske, Španije, Švice in ZDA. INDON-DUBLIN.AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOIM-OSLO-HELSINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST.SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT.DAMASK-TEHERAN-UOVI DELHi-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL- CAi;;O TUN!S-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRA2ILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARJ ©IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA.j m z POLITIKA BERLINSKI PROBLEM ponovno prehaja v ospredje na svetovni politični pozornici. Provokacije ob zidu, ki loči mesto na dvoje, sovražne demonstracije proti sovjetskim vojakom, nepriznavanje Nemške demokratične republike, ščuvanje reakcionarnih in re-vanšističnih krogov, ob več a-li manj odkriti podpori zahodnih zasedbenih oblasti, k uporu proti oblasti Vzhodnonemške demokratične republike so dejstva, ki morajo vsakogar, ki mu je pri srcu mir v tem delu sveta, zelo resno zaskrbeti. Ta dejstva so obenem še en neovrgljiv dokaz kako nevarno vojno-provokatorsko žarišče se nahaja prav v Berlinu, kako potrebno je, da se problem Berlina dokončno reši kakor zah-hteva tudi Sovjetska zveza. Ta je hoteč pospešiti proces rešitve berlinskega vprašanja pretekli teden odpravila zasedbeni status, ukinila svojo komandaturo v mestu in predala posle vojaški oblasti DR Nemčije. Toda zahodnjaki ji nočejo slediti v tem oziru in raje podpirajo revanši-stično bonnsko vlado, ki poželjivo steguje svoje prste proti Vzhodu, želeč si najprej o-svojiti ves Berlin in nato iti še dalje, posnemajoč pri tem tiste, ki so povzročili v svetu toliko gorja in ki so končno privedli tudi Nemčijo samo na skrajni rob propada. Zahodnjaki sedaj vpijejo v vse vetrove, da je Sovjetska zveza prekršila četverni sporazum o Berlinu, kot da bi ta sporazum moral biti v veljavi za vedno in kot da ni že skrajni čas, da se ukine zasedbeni status ter prepusti Nemcem samim upravo tudi nad bivšo nemško prestolnico. Toda Sovjetska zveza je ravnala v skladu s stališči svoje politike, ki narekujejo odstranitev vseh ostankov druge svetovne vojne v Evropi, sklenitev mirovno pogodbe in na temelju te pogodbe normalizirati stanje tudi v zahodnem Berlinu. Vprašanje pa je sedaj, kaj bo temu sledilo. Novi berlinski status hočeš nočeš zahteva postopno priznavanje obstoja oblasti DR Nemčije. Zahodne velesile bodo morale sčasoma to upoštevati ne oziraje se na to, če priznanje prija Bonnu ali ne. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do še hujših zapletljajev in do še večjih nevarnosti za mir. Tu pa nastaja vprašanje: ali je danes vredno tvegati mir v vsem svetu zaradi Berlina? 'k POLOŽAJ V ALŽIRIJI se je zopet poslabšal. V vodstvu mlade neodvisne države je prišlo do hudih sporov. Politični urad je zapustil alžirsko glavno mesto in se preselil v Oran. To je tem hujše, ker seje zgodilo v času, ko se je alžirsko ljudstvo že pripravljalo na volitve, ki naj bi dale deželi novo oblast. Zaradi teh dogodkov se seveda volitve ne bodo mogle vršiti 2. septembra kot je bilo prvotno določeno. Jasno je, da imajo v tej zadevi svoje prste vmes, francoski kolonialisti, ki danes že delajo račune o tem kako si bodo spet podredili deželo, ki je toliko žrtvovala za svojo neodvisnost. Obstaja nevarnost, da pride tudi v tej deželi do podobnega položaja kot svoj čas v Kongu. Pri vsem tem pa je še hujše, ker zaradi velikega nereda v tej izmučeni deželi razsaja tudi huda ekonomska kriza in grozeča lakota že stoji na vratih. » p C 2 er» 2 > 0 1 ž * O O » o z 0 k X 1 9 X > < > z > 30 > N > C Z g > s v> 30 5 čo m O O 30 > D 2 ►’vd-NNoa-NnMa-vAvzsavM-vovad-vAxS 31.-8-1962 - 2 • DELO ; PISANI SVET V noči med 24. in 25. avgustom so proticastrovski elementi, podprti od ZDA, s topovi z dveh ladij streljali na mira-marsko mestno četrt kubanske prestolnice. Za svoj cilj so si ti pirati izbrali neki hotel, v katerem stanujejo sovjetski strokovnjaki in predstavniki drugih socialističnih dežel. Obstreljevanje je trajalo le kakih šest minut in izstreljenih je bilo o-krog 60 granat. Pirati so prišli iz Floride z ZDA, kar je več kot dovolj jasno, da so ta «podvig» ne le patrocinirale marveč celo organizirale ZDA. Čeravno obstreljevanje Havane ni povzročilo veliko škode in ni terjalo človeških žrtev, je vendar zelo resno in nevarno dejanje, ki utegne povzročiti še nepredvidene hude posledice. Lahko se trdi, da prav to de-ianje predstavlja višek provokacij in sovražnih dejavnosti, ki imajo svoje domovinsko pravico v ZDA. Da bi ZDA vsaj navidezno zmanjšale svojo odgovornost, so do piratskem dejanju kubanskih protirevolucio-narjev zaplenile obe ladji, na katerih so bili nameščeni topovi. Tudi Fidel Castro je v svoji izjavi poudaril, da so za napad na Havano odgovorne ZDA. Pred nedavnim je Fidel Castro govoril o gospodarskih težavah Cube zaradi bojkota, ki ra izvajajo ZDA. Tedaj je pod. črtal tudi, da tudi ta bojkot potrjuje polom politike predsednika ZDA Kennedy i a na vsem latinsko-ameriškem kontinentu. Toda tega mnenja ni samo Fidel Castro. Podobne trditve je bilo v zadnjem času opaziti tudi v ameriškem tisku. Tako je n.pr. «New York Times» dne 17. avgusta zapisal, da je «A-liansa za napredek Latinske A-merike», ki si jo je zamislil Kennedy, bila zadušena v pesimizmu. Omenjeni list je trdil tudi, da bo v najboljšem primeru potrebno več desetletij za njeno dejansko uresničitev. Vodilni razredi Latinske Amerike odklanjajo žrtve, ki jih zahteva ta aliansa. Revolucionarno vrenje v Latinski Ameriki obstaja in zelo čudno bi bilo, če se ne bi revolucionarni poskusi kubanskega tipa uresničili tudi še v kakšni drugi deželi. Danes zgubljamo velike bitke, piše nadalje «Times», v Argentini, Peruju in tudi v Braziliji. To je potrdila tudi nedavna ekonomska konferenca v Braziliji. Sovjetska zveza : 600 milijonov ton premoga Sovjetska proizvodnja premoga bo letos dosegla več kot 600 milijonov ton. V zadnjih letih je prišlo v uporabi goriva v ZSSR do velikih sprememb. Povpraševanje po premogu se sicer ni zmanjšalo, povečale pa so se potrebe po nafti. «Ekonomičeskaja gazeta» poroča, da so v prvi polovici letošnjega leta proizvedli 9.600.000 ton premoga več, kot v prvi polovici preteklega leta. Po perspektivnem načrtu bo ZSSR do leta 1980 proizvajala 1.200.000.000 ton premoga. Perspektivni načrt pa ne predvideva pove- ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Pred kratkim se je v Helsinkih zaključil svetovni festival mladine. Geslo tega festivala je bilo: Mir in prijateljstvo! Festivala se je udeležilo nad 20.000 delegatov iz 142 držav. Za časa festivala je bilo v Helsinkih in v drugih mestih Finske več kot 1400 prireditev. Po zaključku festivala so delegati obiskali tudi razne kraje v Sovjetski zvezi, kjer so bili deležni navdušenega sprejema. Na gornji sliki: Sprejem na postaji v Moldaviji. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooa ooooooooooooooooooooooooooooooo Gospodarski položaj v miljski občini je vse prej kot rožnat. Ladjedelnica Felszegi ima sicer zagotovljena naročila za dve leti, toda njeno obratovanje je okrnjeno. Pred časom je bilo nekaj delavcev odpuščenih z dela. Ladjedelnica Sv. Roka životari in nima nobene perspektive za bodočnost. V zadnjih letih se je iz Milj izselilo večje število specializiranih delavcev. Kljub priselitvi določenega števila istrskih pre-seljencev na območje občine, se je število stalnih prebivavcev v zadnjem desetletju zmanjšalo. Leta 1951 je imela občina 12.623 prebivavcev, leta 1961 pa 12.487. Med izseljenci prevladujejo mladi ljudje. Prav zato prevladujejo sedaj v miljski občini starejši ljudje. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da ima danes v tej občini 80 °ó celotnega prebivavstva volivno pravico, kar je za 10% več od splošnega italijanskega povprečja. Že te ugotovitve dovolj zgovorno potrjujejo, da je upravljanje občine v takem položaju zelo težko. Tem težje je tudi zato, ker vladne in druge nadrejene oblasti ne kažejo pravega razumevanja. Občina sama pa nima avtonomije in ne dovolj moči, ki je potrebna za reševanje velikih problemov. (Na gornji sliki: Trg Marconi in mestna hiša v Miljah). Šolstvo v SSR Ukrajini Leta 1961 je bila uvedena v Ukrajini obvezna osemletna namesto sedemletne šole. Ta reforma velja tako za mesta kot za podeželje. Sedaj je v teku reorganizacija strokovnih šol. Na teh šolah je do sedaj pouk trajal 10 let, odslej dalje pa bo trajal 11 let. Prav tako je v teku reorganizacija tehničnih, obrtnih in drugih podobnih kmetijskih šol. Od leta 1950 do 1961 so v Ukrajini zgradili okrog 3000 novih šolskih poslopij. V novih šolah je prostora skupno za nad 700.000 učencev. V tehnično-strokovnih šolah so v zadnjem desetletju zgradili nad 285 delavnic, 430 znanstvenih kabinetov, 150 laboratorijev za praktični pouk. Vse to je omogočilo, da se je število učencev teh šol znatno povečalo. To jasno potrjujejo tudi številke. Leta 1958-59 je bilo na teh šolah 361.000 vpišanih, leta 1961-62 pa okrog 836.000. V zadnjih treh letih je 350.000 mladincev in mladink dokončalo srednjo šolo. Mnogi med njimi so se po maturi zaposlili, istočasno pa nadaljujejo pouk v dopisnih in večernih šolah. (Novosti) Čanja števila rudarjev. Kot glavno nalogo sovjetskega rudarstva se postavlja hitrejše naraščanje storilnosti dela in pocenitev premoga. To nameravajo v ZSSR doseči s širšim izkoriščanjem dnevnih kopov, kar naj bi zagotovilo tudi polovico celotne proizvodnje premo- ( ga v državi. Uresničuje se tudi ši- i rok načrt mehanizacije in avtoma- 1 tizacije v rudnikih. Pri uresničeva- 1 nju tega načrta sodeluje 10.000 znan- i stvenikov, projektantov in kons- | truktorjev. i DR Vietnam: ------------ j Veliki načrti * «Ekonomičeskaja gazeta» je pred s kratkim objavila intervju s pred- 1 sednikom planske komisije Demo- 1 kratične republike Vietnama, v ka- | terem je med drugim rečeno, da bodo leta 1965 pridelali 7.000.000 : ton riža. Leta 1939, ko je bila dežela I še francoska kolonialna posest in ; ko je bila izredno dobra letina, so ga pridelali komaj 2,4 milijone ton, leta 1959 pa so ga pridelali 5,2 ton. Alžirija : Pomanjkanje učnih moči Odsotnost profesorjev in učiteljev evropskega rodu v Alžiriji bo zelo škodovala pouku, zlasti višjemu, za katerega sploh ni domačih predavateljev. To je poudaril pred kratkim rektor alžirske univerze. Od 27.000 profesorjev in učiteljev je le 2000 Alžircev. Še od teh so jih nekaj pozvali, naj sodelujejo pri upravljanju neodvisne države ih | zaradi tega ne bodo mogli več poučevati. Pomanjkanje domačega šolskega kadra je tipičen primer kolonialistične politike. Kolonialna oblast je dokler je mogla pošiljala tudi v Alžirijo zanesljive šolnike, ki so imeli seveda poleg poklicne še druge naloge. Oblast ni dopuščala, da bi domačini dosegli dovolj visoko stopnjo izobrazbe in se tako pripravili za bodočnost. Poljska: Bonn predstavlja nevarnost Tako je zapisal voditelj poljskih katoličanov v nekem katoliškem časopisu, ki izhaja na Poljskem-«V okviru sedanjih odnosov med dvema blokoma velesil, ni več velike Nemčije, ki bi ogražala osam' Ijeno Poljsko. Epohe dvoboja med Nemčijo in Poljsko je konec. Nemčija nas ne more več napasti. smo sestavni del sil, ki so veliko močnejše od Nemčije. Po drugi strani pa bi nemški napad na Polj; sko povzročil splošni spopad, saj je Zahodna Nemčija vključena v NATO. Ključ sedanjega položaja )e predvsem v rokah ZDA in ZSSR torej v sprejetju mirnega sožitja in sporazuma o splošni in popoln1 razorožitvi ter v mednarodnem sodelovanju. Toda ravno v tem i' gra zelo nevarno in škodljivo vlogo bonnska Nemčija. Njena vlada moti in zavira pot iskanja tega spo^ razuma. Ostrost Adenauerja je vsak dan bolj nevarna, saj je doktrin3 Poster Dullesa še vedno osnova bonnske politike. Pomanjkanje diplomatskih odnosov med bonnsk0 Nemčijo in socialističnimi deželami, nepriznavanje meje na Odri ij1 Niši, nemška revanšistična polh1' ka in njene zahteve po poljski zemlji in predvsem nenehno jačenj zahodnonemške vojaške sile te vedno večje zahteve po atomski ^ borožitvi, neprestano večajo neva nost nemškega vojnega žarišča.» 31.-8-1962 DELO • 3 2ALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO ro uspešnem poleni Medtem, ko je človek v pičlih treh dneh s hitrostjo, ki je bila dvajsetkrat večja od zvoka, preletel petkrat večjo razdaljo od tiste, ki deli Zemljo od Lune in potem srečno pristal na vnaprej določenem kraju so v vsakdanjem življenju Zemljanov tegobe, ki jih nekateri skušajo reševati (ali pa podaljševati), kakor da v zadnih letih ne bi bilo sputnikov in umetnih satelitov, kakor, da prvi vesoljski potniki ne bi «e obrnili nov list človeške zgodovine. Atomska oboroževavna tekma se l nezmanjšano silovitostjo nadaljuje ob brezplodnih razpravah o kom-troli in razorožitvi. Sholastične in ideološke razprave vse bolj izpodrivajo strpnost do različnosti v načinu mišljenja in življenja. Podvig sovjetskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča, ki je ne-Hiara zadnji trening pred poletom na Luno, jasno opozarja, da se mora v najkrajšem času iz predatomske in predvesoljske ožine preiti v vesoljske perspektive. Ko pišemo te vrstice se vesoljska «dvojčka» Adrijan Nikolajev in Pavel Popovič sprehajata po Zem-Iji, še pred kratkim pa sta letela daleč daleč od nas in z velikanske visočine skozi steklena okenca «Vo-stoka 3» in «Vostoka 4» občudovala žemljo, njene oceane, puščave, pogorja, mesta itd. Polet se je uspešno zaključil v največji preciznosti. Vesoljski ladji sta pristali na Zemlji 6 minut ena za drugo. Se pred nedavnim so razni učenjaki — in ne samo učenjaki — Sanjali o vesoljskih poletih. Za premnoge so bili bodoči poleti pravca-ta utopija. Za nekatere starokopit-nnže je bila to celo smešna utopila, Toda danes je vše to gola stvarnost. V zadnjih letih je bil prav v tem pogledu napravljen velikanski korak naprej. Mnogo večji kot n vseh prejšnjih stoletjih skupaj. Narodi socialističnih — in ne samo s°cialističnih — dežel so ponosni na Jurija Gagarina, Germana Titova, Adrijana Nikolajeva in Pa-vla Popoviča. Vsi ti kozmonavti komunisti in državljani sociali-ptične domovine. V poslanici Centralnega komiteja kPSZ, Prezidjuma Vrhovnega soneta ZSRR in sovjetske vlade komunistični partiji in narodom 5^SR, narodom in vladam vseh de-in vsemu naprednemu človeštvu m rečeno: "Danes ves svet vidi, da komuni-sti napredujejo z gotovim avantgardnim korakom na Zemlji in v esolju, vidijo, da je socializem sidrna baza iz katere Sovjetska zve-'a Uspešno pošilja vesoljske ladje ' kozmos.» Priznati je treba, da tudi ame-hškj učenjaki, ki so tudi dosegli muke uspehe na področju vesoljskih poletov, pošteno ocenjujejo °dvige sovjetskih kolegov. Razli- ocenjevanju teh podvigov se ke VdilJ L4 «-WJ pvy»UVlgL/V 3V mejo samo dveh ugotavljanj, to je 21 ie Sovjetska zveza prehitela l^ružene države za tri ali za pet v ^uteriški predsednik Kennedy je . televizijskem govoru 13. avgusta Javil, da so oči mnogih Američa-uperjene v Vesolje in da z ob- m*dovaniem sledijo velikim podvi-g0lh Sovjetske zveze. Samo bivši ameriški predsednik Truman, še vVomi v resničnost sovjetskih pod-f'koy. Tako namreč zatrjujejo in-^Uiacije, ki prihajajo iz Amerike. n ^cdaj, ko sovjetska kozmonavta j ,c'Vata in ko znanstveniki preuču-Vp° P°datke, ki sta jih prinesla z s°lia, je jasno, da je mogoče z r C'o gotovostjo govoriti o času, bo človek poletel na najbližnje l^besno telo, to je na Luno. Toda j/duri človeški razum ne strmi pred , seženimi rezultati? Adrijan Niko-j0j,. < o > < N < oc g o Ó z 5 UJ —» UJ s o 2 < oc o £ o Sl Ul UJ < 00 2 < UJ < 00 l/> < o > < N < O Ó z UJ ul £ o 2 < o * 0 £ p UJ £ UJ < 00 s < UJ 1 00 u> < O m < N < à Q O Ó z 5 UJ UJ s 0 1 X. < oc O 0 u. UJ £ o. £ < co Ù UJ < UJ 1 00 Ul < o > < N < oc g O Ó Z S UJ “■» UJ s O * < IčuHuui V TRBIŽU je bila pred kratkim pomembna kulturna manifestacija, na kateri so sodelovale amaterske skupine-iz treh mejnih .dežel : Furlanije, Avstrije in Slovenije. Manifestacija je doživela velik uspeh. Slovenijo je na njej zastopala SKUD-Svobo-da «Tone Čufar» iz Jesenic. O njenem nastopu je bilo zlasti na italijanski strani slišati zelo pozitivne ocene. Ta skupina je povabljena tudi na festival italijanskih amaterskih gledališč, ki bo oktobra v mestu Pesaro. Spotoma bo ta amaterska gledališka skupina igrala tudi v Reggio Emi-lii. Ko beležimo to kot navadno kroniko kulturnih dogodkov, se nam sili vprašanje: Kako to, da je v Trbižu mogoč tak kulturni dogodek, na katerem je bila dana možnost slovenski skupini, da se je tako uveljavila in kako to, da je isti skupini omogočeno, da nastopa v Pesaru in Reggio Emilii, v Trstu ali v Gorici, pa kaj takega ni mogoče? Do kdaj bo nezdrav nacionalizem in šovinizem zastrupljal sodelovanje na kulturnem področju? V DUBROVNIKU so se 24. avgusta končale poletne igre. Letošnje igre je zaključila filharmonija iz Dresdena. Vseh prireditev v Dubrovniku je bilo letos 69, od teh 30 dramskih, 27 glasbenih in 12 folklornih. Na 23 odrih na prostem jt nastopilo skupno p-krog 1000 izvajavcev in 15 velikih ansamblov iz Jugoslavije in iz tujine. Prireditve si je ogledalo 55.000 ljudi. Med temi je bilo okrog 40.000 turistov iz tujine. ♦ CUCCHINO VISCONTI pripravlja izvedbo blesteče Verdijeve opere «Trubadur» v slovitem londonskem gledališču Convent Garden. V omenjeni operi bodo peli tudi Franco Gorelli, Tito Gobbi in Maria Callas. Lucchino Visconti sedaj režira film «Il Gattopardo», ki ga snemajo na Siciliji. ♦ FESTIVAL zabavnih melodij «Opatija 62» bo 4., 5. in 6. oktobra. Na njem bo sodelovalo sedemnajst solistov, vokalni ansambel «4M», orkester RTV Ljubljana in plesni orkester RTV Beograd. ♦ «NOČI IN VIHARJI» se imenuje knjiga, ki jo je pred kratkim izdala založba «Mladinska knjiga» v Ljubljani. To delo so sestavili kar trije avtorji: Marijan Kršič, Ciril Debeljak in Ante Mahkota. Vsi trije so znani alpinisti. Leta 1960 so se udeležili prve slovenske odprave na Himalajo in se srečno povzpeli na doslej še neosvojena vrhova Trisul II in Trisul III, ki sta visoka 6690 oz. 6270 metrov. Glavni del knjige je napisal prvi avtor, ki je znan po liričnih opisih svojih doživetij iz gorniškega življenja. Napeto zgodbo, ki se začenja z opisovanjem doživljajev te odprave preko prostrane Indije v osrčje Himalaje, nadaljujeta nato ostala dva avtorja, ki opisujeta zelo dramatične doživljaje odprave vse do končnega osvajanja, obeh vrhov, s katerim so bili poplačani več kot šest tednov trajajoči pohodi po vrhovih, ki sestavljajo del «strehe sveta». o D > S 2 o > l/s CB > k > lin 03 > m T3 m m •V» O 5; O TO > Z B m š < s 2 z o Ò o S > a > s ò > «/> 00 > a > m 03 > m "O m m •ti O p o 70 > k Z B m š < rn * 5 0 ò g 1 > K > S ò ? en 00 > m > m P3 > m TJ m m Tl O O TO > k Z B m š < ip 2 z O Ò g s > a > s č> 5 v> 03 > > m S > m “O m m Tl O S o » k z B m š < s k Z 0 Ò x 1 > a > 9-vaoi>nod-3ri3d-i3ivanaiv3i-vasvi9-3n DELO • 4 - 31.-8-1962 Iz Trsta Problem vodovoda Čudno se sliši, a vendar je res, da je tržaškemu mestu in okolici zadosten dotok vode odvisen ne samo od kapacitete vodovoda ACE-GAT, marveč od krajevnih padavin, kakor tudi od praznikov, posebno ob Velikem šmarnu (Ferragosto), ko mnogi ljudje zapustijo mesto celo za nekaj dni. Namreč ko dežuje ni potrebna poraba vode iz vodovoda za zalivanje vrtov, ko pa odidejo ljudje iz mesta, je seveda zaradi tega manjša poraba, in tedaj zadošča normalna kapaciteta vodovoda ACEGATA, ki je sicer pomanjkljiva in v splošnem, kot bomo videli, nezadostna. Mestno prebivavstvo Trsta je sicer po številu že dolgo let vedno enako, a kljub temb je potrošnikov vode naraslo za 65 odst. od leta 1950 do 1961, se pravi od 56.000 na 93.000. Vodovodne naprave pa so ves ta čas seveda vedno iste in celo izvir vode pri Žavljah, ki oskrbuje Milje, je že nekaj časa zaradi odkvar pri delu za industrijsko pristanišče neuporaben. Glavne vodovodne cevi, od izvira Timave pri štivanu, ki oskrbujejo Trst in okolico, znašajo po širini še vedno le 900 milimetrov ter zmorejo dovajati največ le 125.000 kubičnih metrov vode dnevno. A dnevna poraba vode je, posebno poleti, v Trstu in okolici mnogokrat večja ter se zaradi tega morajo črpati rezerve iz vodohramov, ki mnogokrat tudi ne zadoščajo. Normalna dnevna poraba vode v Trstu sicer znaša približno 100 kubičnih metrov, dnevni dotok vode pa je 125.000 kubičnih metrov, toda iz tega se morajo ^ polniti rezervni vodohrami za večkrat v tednu nadnormalno dnevno porabo. In kadar je ta dnevna poraba vode 125.000 kubičnih metrov, kar se večkrat dogaja, se mora zato seveda voda črpati iz vodohramov, ki ne morejo biti sproti nadoknadeni, ker je maksimalna dnevna kapaciteta vode le, kot rečeno, 125.000 kubičnih metrov, vodohrami pa vsebujejo le 45.000 kubičnih metrov in zato ne morejo biti tako^ hitro spet napolnjeni, posebno če ni slučajnih padavin Da bi se pa odpomoglo tem pomanjkljivostim, bi bilo nujno potrebno povečati sedanjo širino vodovodnih cevi od 900 na 1300 milimetrov, kar bi seveda stalo približno okrog 700 milijonov lir. S tem bi bila seveda potreba vode mestu in okolici za nekaj časa zagotovljena, kajti izviri pri štivanu vsekakor premorejo tudi še večjo količino. Seveda bi tudi iz teh štivanskih izvirov ne mogli računati s črpanjem v nedogled, kajti Jugoslovani že nekaj časa nameravajo zgraditi vodovode, ki bi vzeli vodo pri Škocjanu ter s tem verjetno zmanjšali pritok Timavi. Zato prav te dni proučujejo komisije, če v resni- ci prihaja štivanska voda iz Škocjanskega podzemlja ali pa se morda filtrira od drugod, posebno verjetno iz Soče. Zaradi tega je že ponovnokrat komunistična skupina svetovavcev na občini stavila predlog za zgraditev novih vodovodnih napeljav iz spodnje Soče, ki bi popolnoma zadoščale mestni in okoliški porabi vode, ki bi ne mogla biti od nikogar in nikoli ogrožena. Stroški za tako napeljavo bi seveda znašali nekaj nad 5 milijard lir, ki bi jih morala kriti država. A s tem bi bila za dolgo dobo oskrba vode popolnoma zagotovljena tudi v slučaju, če bi število prebivavstva Trsta in okolice občutno naraslo. žal pa občinska uprava, kljub ponovnemu urgiranju, noče upoštevati teh naših tehtnih nasvetov in tako bomo morali še nadalje biti odvisni, kot rečeno od slučajnih padavin in praznikov, ko mestno prebivavstvo v večjem številu zapušča domove ter s tem seveda nujno šte-di z vodo. Draginja še vedno narašča 30. junija 1962 je bilo v šestih občinah tržaškega ozemlja 298.000 stalnih prebivavcev. En mesec prej jih je bilo 298.555. V sami tržaški občini je bilo ob koncu letošnjega junija 272.768 stalnih prebivavcev. Ob istem času je bilo na Tržaškem ozemlju zaposlenih 92.998 o-seb, torej 386 oseb manj kot maja. 30. junija 1961 je bilo 92.460 oseb zaposlenih. Torej v tem primeru gre za določen napredek. Brezposelnih oseb je bilo 30. junija letos 8.947, 30. junija 1961 pa 11.597. Torej tudi v tem pogledu smo letos nekoliko na boljšem. Pač pa smo letos na slabšem v pogledu cen življenjskih potrebščin Junija 1961 je znašal indeks 66,87, letos pa 71,69. Odraz nepovoljne življenjske ravni prebivavstva se kaže tudi v porastu meničnih protestov. Teh je bilo junija letos 2.960 za skupni znesek 98.833.906 lir, junija 1961 pa jih je bilo 2.349, skupna vrednost pa je znašala tedaj 63.195.596 lir. V prvem polletju 1962 je bilo vseh meničnih protestov 18.159, v prvem polletju 1961 pa 13.949. oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo Doberdob Vedno večje nezadovoljstvo zaradi slabe ceste Devetaki-Doberdob-Selce Stanje pokrajinske ceste De-vetaki-Doberdob-Selce, ki predstavlja najslabšo pot med Gorico in Tržičem in od katere se tudi odcepi pot, ki pelje na Vrh Sv. Mihaela k muzeju iz prve svetovne vojne, postaja zadnje čase vedno slabša zaradi vedno večjega števila motornih vozil, ki dvigajo oblake prahu in preprečujejo vidljivost šoferjev. Stanje se zadnje čase slabša tudi zaradi tega, ker vozijo po tej cesti številni vojaški kamjoni, ki premetavajo gramoz z ene strani na drugo in je cesta radi tega zmeraj bolj nevarna. O tem nam pričajo tudi številni padci, do katerih je prišlo zadnje mesece. Zaradi zgoraj navedenih vzrokov je v nedeljo popoldne (19. t. m.) prišlo na tem delu ceste do padca dveh mladeničev in sicer 21-letnega delavca Marjana Gergolet in študenta Marjana Lavrenčič iz Poljan. Na odseku ceste, kjer je prišlo do nezgode, je le ozka steza, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DC in Slovenci (Sl. strani) je prišlo pod to vlado do kakšne bistvene spremembe na področju politike, ki se tiče narodnih manjšin in specifično slovenske narodne manjšine? Ne ! Vse je ostalo tako kot prej. Zato je bilanca demokristjan-ske vlade in tistih, ki so kakor koli soudeleženi pri njej, tudi v pogledu manjšinske politike, negativna. S kakšnim programom se namerava tržaška krščanskode-mokratska stranka predstaviti na prihodnjih občinskih volitvah? Geslo tega programa se glasi : nacionalna varnost in kontinuiteta preteklosti. To pomeni, da bo večinska stranka nadaljevala po stari nezdravi poti in da bo neglede na razne obljube posameznih političnih prvakov, ostalo vse pri starem. KPI je v vseh letih njenega obstoja zagovarjala Slovence in zahtevala spoštovanje njihovih pravic. To dela tudi danes in bo delala vsedotlej, dokler te pravice ne bodo dejansko in v celoti priznane ter spoštovane. In tega se zavedajo Slovenci ! ki edina dovoljuje varno vožnjo, kajti vsa ostala cesta je posuta z debelimi plastmi gramoza. Ko sta se z motornimi kolesi tu srečala, sta se skušala drug drugemu umakniti, da ne bi prišlo do trčenja in sta zaradi tega oba zašla v debelo plast gramoza, kar je povzročilo, da sta se oba znašla na tleh. Telesne poškodbe obeh mladeničev, zaradi previdne vožnje, niso bile hude in sta oba v par dneh okrevala. Dejstvo pa je, da bi lahko v podobnem primeru zaradi slabega stanja ceste, prišlo celo do smrtne nesreče. Poljanci, ki so pritekli na kraj nesreče in so obema nudili prvo pomoč, so se strinjali, da je na tej cesti še veliko število takih mest, ki so zelo nevarna, ker so prerita s 5 do 10 cm globokimi kanali, med katerimi se kopičijo debele plasti gramoza. Edino po teh kolovozih je vožnja z motornimi kolesi varna. Če pa pride nasproti kako večje vozilo, je edina rešitev v tem, da vozači ustavijo motorno kolo in ga na roke prepeljejo h kraju, ker je drugače vožnja zelo nevarna. Poljanci so vse to tudi povedali odborniku, ki jih zastopa v doberdobskem občinskem svetu, kateremu so naročili, naj se doberdobska občinska uprava zavzame zato, da se ta cesta čimprej popravi in asfaltira, ker je sedaj, ko je promet tako velik, primerna kvečjemu za kako tekmovanje s ciklokrosi. Odbornik jim je odgovoril, da se doberdobska občinska uprava že dalj časa zavzema za rešitev te zadeve in da je napravila že potrebne korake na pristojnih mestih, kajti ta del ceste spada pod pokrajinsko upravo. E. J. Draginja stalno narašča. Od 73 artiklov se jih je 22 podražilo in le 10 pocenilo. Te podatke je objavila tržaška zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Šo/ske vesti Izpiti in vpisovanje Na Nižji srednji šoli (gimnaziji) in Strokovni šoli v ulici Randaccio v Gorici se popravni izpiti pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine * * * Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za L, II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10 do 12 ure. Učenci ki se vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: 1) Rojstni list od anagrafskega urada 2) Potrdilo o precepljenju 3) Potrdilo o zdravih očeh 4) Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Popravni izpiti ter nižji tečajni izpiti pričnejo v ponedeljek * * * Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bodo začeli VSTOPNI in POPRAVNI izpiti dne 3. septembra ob 8.30. Pismene skušnje za USPOSOB-LJENOSTNI izpit pa se začno dne 14. septembra ob 8.30. Benečija Umrl je 107-letni Bepi Jusič Bepi Jusič, najstarejši prebiva-vec Benečije in vse naše dežele, ki je bil obenem tudi najstarejši italijanski državljan, je v sredo umrl. Čez poldrugi mesec bi bil dopovnil 107 let življenja. Pokojni je bil do zadnjega diha pri zdravi zavesti. Malo pred smrtjo se je poslovil od svojcev, katerim je še enkrat voščil vso srečo. Ko je zdaj že pokojni Bepi Jusič praznoval 106. rojstni dan je med drugim povedal, da se «spominja cajtov, kar je šu kot 20-ljetni puob na vižito in ga je mjedih škartu, zaki je biu zarjes slabič, preveč slab za djelat sudat. Pa ni blu takou. Ujeta su teklà napri nje da bi se muoru kadà zatejčt po kajšno po-mouč.» Kljub temu, da je naborni zdravnik menil, da bo Bepi Jusič kmalu umrl, je dočakal častitljivo starost. Bil je dvakrat poročen in imel je 8 otrok. Iz raznih krajev Barkovlje Če krožijo po vseh vaseh resnične ali izmišljene vesti, zakaj ne bi krožile tudi po Barkovljah. Že nekaj let se govori po naši vasi o nekem naselju, ki naj bi nastalo na tistem širokem pobočju, ki se razteza pod grižo od Bajdovcev do Gašperjev. Tisočdvesto stanovanj naj bi bilo tam in celo cerkev! naj bi se sezidala. Govorilo se je, da bo najprej izdelana cesta, ki bo začela pri Pahorju, ali kakor smo vedno pravili «Pri koritu» in bo končala pri novem sanatoriju na Trsteniku. Nekateri so znali povedati, da se bo ta cesta za Gašperji odcepila in da bo končala tam nekje pri Stari gori, kjer se bo spojila s Proseško cesto. Pokril se' bo bovedski potok in tako tudi tisti, ki teče na strani Gašperjev. Tako bo enkrat za vselej popravljena tista nesrečna cesta, ki bi morala služiti Gobarjem, kakor pravimo Barkovljani Gašperjem, a je nerabna, ker se nahaja v obup-! nem stanju. Kar naenkrat pa se je raznesla! nova vest, da je namen sezidanja tega naselja opuščen in da bo ostalo vse pri starem. Bolje tako. Barkovljani se dobro zavedamo, čemu služijo taka naselja. že dosti se je o tem pisalo in celo občinski svet je razprav-j Ijal o tej zadevi. Zato želimo Barkovljani, da bi ta nova vest od- govarjala resnici, ker je bolje za nas, če hodimo po klancih, ki so naši, kakor da bi hodili po širokih cestah, ki niso naše. Prav je imel stari Vane Martelanc, ko so mu očitali, da se v mestnem svetu ne briga za ceste, luč in vodo in se je ta stara barkov-Ijanska korenina tako odrezala: «Lepe bodo Barkovlje, ko bodo i-mele ceste, luč in vodo, a ne bodo več važe». 7.1ate besede, ki hi jih morali imeti vedno pred očmi vsi tisti, ki gledamo naše lepo barkov-Ijansko morje. R. P. Salež V soboto 1. septembra ob 20. ur bo v Saležu (na trgu pred sporne nikom) javno zborovanje. Pokra jinski svetovavec KPI tov. Goro bač bo govoril o perečih kmečkil problemih. Vabimo k polnoštevilni udeležbi Na Rdečem trgu (Nadaljevanje s 3. strani) neštete množice. Na vseh trgih in ulicah je bilo vse polno ljudi, ki so veselo prepevali U1 rajali ter tako slavili zgodovinski dogodek. Nulicah so Moskovčani obkrožili našo skupino in z narrii prepevali znane italijanske popevke. Ob slovesu so nas prisrčno pozdravljali ter nam klicali: «Nasvidenje!». V tem veselem razpoloženji sem morda bolj kot kdaj kol1 prej občutil pomen besed, ki jih je izrekel Nikolajev v svojerf govoru in ki se glasijo: «T11 planet ne sme nikoli več okusiti vojnih grozot temveč mora živeti v miru in blaginji b’1 DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3« telef. 44-046/44-047. Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru