Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ # ŠT. 17 # LETO XII. ® 12. MAJ 1973

S SEJE DS ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Kljub težavam zadovoljivi rezultati
Soglasje DS ZP na poročilo o poslovanju združenega podjetja Iskra v letu 1972, predlogu gospodarskega plana ZP za leto 1973 in pripojitvi podjetja Zmaj Ljubljana
V torek, 26. 4. 1973, je DS ZP pod vodstvom predsednika Jožeta Kočevarja obravnaval 17 točk dnevnega reda, ki smo ga že objavili v prejšnji številki. Razprava se je največ zadržala pri poročilu o lanskem poslovanju in predlogu gospodarskega plana ZP za letošnje leto. Ker bomo v naslednji številki ob. javili vse sklepe, in ker so dokaj podobni sklepom, ki smo jih objavili po zadevni seji poslovnega odbora, bodo v temle sestavku le bistveni podatki in nekaj mnenj iz razprave.
Iz poročila o poslovanju združenega podjetja Iskra je bilo razvidno, da lahko smatramo lansko poslovno leto kot uspešno, čeprav so bile situacije zaradi raznih vplivov dostikrat zelo problematične. Da bo mnenje čistejše le nekaj številk.
Vrednost proizvodnje v odnosu do letnega plana kaže 91,8 %, v odnosu do 1971. leta pa 122,6 °/o. Rast produktivnosti v odnosu do 1971, leta kaže 117 »/o, nasproti lanskemu letu pa 93,8 °/o. Izvoz je bil realiziran z 88,8 % (nazadovanje), uvoz pa 101,4 °/o. Prodaja izdelkov je bila prikazana kot uspešna, dobiček pa je bil za 10 °/o večji od leta 1971. Lani je bilo v ZP po-
prečno 17.900 zaposlenih, konec leta pa 18.550. Porast 5,1 odstotka je bil glede na letošnji dvig proizvodnje ustre. zen. Poprečen osebni dohodek je znašal 1790 dinarjev.
V	razpravi je bilo slišati, da je poslovni odbor ocenil poslovanje ZP v letu 1972, glede na znane probleme v proizvodnji, kot uspešno, saj je bila lani skoraj vsa elektroindustrija v Jugoslaviji na kritični meji rentabilnosti. Rečeno je bilo, da bi plačevanje računov v krogu Iskrinih organizacij moralo biti boljše in bolj odgovorno.
DS ZP je sprejel letno poslovno poročilo v celoti oz. s pripombami poslovnega odbora, ki so bile že objavljene v 12. številki glasila 31. marca letos.
Glede gospodarskega plana za 1973. leto je bilo rečeno, da smo stopili v to leto s celim paketom novih ukrepov. Korenine splošne nelikvidnosti so dokaj globoke. Pomanjkanje discipline v borbi za stabilizacijo je bila glavna ovira za dosego boljših rezultatov. Zadevne sankcije posegajo v področje osebnih dohodkov, investicij in formiranja dohodkov.
V	seznamu organizacij ZP so letos tudi tri nova imena: EMO Celje, IEZE Ljubljana
Spet prFzmaBile Iskrinim oblikovalcem
Na nedavni mednarodni razstavi v Brnu na Češkoslovaškem je Iskrin telefonski aparat ATA 40 za svojo uspelo in dognano oblikovanost prejel zlato medaljo, čeprav v močni, tako zahodni, kakor tudi vzhodni konkurenci. To je bilo tudi edino priznanje razstavljavcem sodobnih izdelkov s področja široke po. trošnje elektronike in telekomunikacij.
To priznanje našemu tele-fonskemu aparatu je nedvomno pomemben dogodek, zato ni čudno, da je tudi če-
ška televizija ob slavnostni izročitvi zlate medalje Iskri posvetila polurno oddajo, v kateri je bilo med drugim poudarjeno, da se Iskra v ČSSR vse bolj uveljavlja.
Ob tej priložnosti je naše praško predstavništvo pripravilo tudi tiskovno konferenco, ki se je je udeležila vrsta dopisnikov in na kateri so jim naši predstavniki Iskro še podrobneje predstavili.
Zlata medalja za telefon ATA 40 je tako novo zasluženo priznanje Iskrinim industrijskim oblikovalcem.
in »Antene« Vrhnika. Tako bo letos v Iskri združenih 17 tovarn, Zavod za avtomatizacijo, Iskra Commerce ter Center za avtomatsko obdelavo podatkov. Proizvodni plan ZP predvideva, da bo letošnja proizvodnja znašala skoraj 330 milijard starih din oz. 30,7 % več kot lani. To je velika zadolžitev, vendar, kot pravijo, možnosti so, čeprav glede prodaje kažejo gospodarska gibanja v Jugoslaviji rahlo upadanje. Povsem drugačna možnost pa se kaže na zunanjih tržiščih. Planirani poprečni OD kažejo 2032 dinarjev oz. 15,8 % več kot lani. (Zaradi boljše informiranosti bo v glasilu v kratkem objavljen širši prispevek o gospodarskem planu ZP za leto 1973).
V razpravi so se dotaknili delilnih razmerij, stroškov za razvoj, predvsem pa nesorazmerja OD pri strokovnih službah v posameznih tovarnah, IC in upravi ZP. Zanimivi in tehtni debati je bila dana vsa pozornost. V nadaljevanju je bil sprejet program delovanja Počitniške skupnosti za leto 1973, o čemer smo že pisali v našem glasilu. Dana je bila tudi informacija o
(Dalje na 6. strani)
Kolektiv Iskrine tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani s požrtvovalnim delom in mnogim odpovedovanjem premaguje težave in probleme, ki mu otežujejo hitrejšo pot k zaželeni sanaciji in boljšim OD. Na sliki: Pri montaži radijskega sprejemnika
Tovarna »Zmaj« s 1. julijem -nova članica ZP Iskra
Pisali smo že o ugodnih rezultatih referenduma v tovarni baterij »Zmaj« v Ljubljani, ko so se 17. aprila z veliko večino glasov odločili za združitev z ZP Isfkra. O združitvi je na svojem zasedanju, dne 26. aprila. 1973, razpravljal in sklepal tudi DS ZP Iskra in tako bo »Zmaj« — tovarna baterij v Ljubljani s 1. julijem pomnožila število dosedanjih delovnih organizacij združenega podjetja Iskra.
Za prihodnjo številko »Iskre« bomo s tem v zvezi pripravili obširnejša zapis o tem delovnem kolektivu, ki doprinaša dobršen delež v proizvodnji baterij v naši državi in se s kakovostjo svojih izdelkov vse bolj uveljavlja. S tem zapisom bomo »Zmaj« podrobneje predstavili našim bralcem, pozneje pa bomo o prizadevanjih in rezultatih tega novega Iskrinega kolektiva poročali spro-ti in redno, kot to delamo za ostale delovne organizacije ZP Iskra.


Vsakoletni sejem v Hannovru (Z. Nemčija) je pomembna mednarodna gospodarska manifest* cija, na kateri sodeluje vedno več svetovnih firm iz številnih držav, med njimi že vrsto let tudi Iskra. Posnetek kaže eno izmed letošnjih stojnic Iskre (letos je še posebej samostojno razstavljala tudi kot »Perlcs«), ki je solidno urejena vzbujala opravičeno pozornost zelo številnih obiskovalcev sejma. Več o Iskrinem letošnjem nastopu na sejmu v Hannovru nrihodniič. ko se bo od tam vrnila naša sejemska ekipa.
Prvi slovenski tabor slepih bo tretjega junija v Ljutomeru
Vsako industrijsko podjetje naše stroke mora imeti poleg osnovnih funkcij razvoja, proizvodnje in prodaje organizirane še nekatere druge tehnične dejavnosti, ki posegajo v te tri osnovne funkcije bolj posredno, so pa kljub temu zelo pomembne za uspeh celotnega podjetja.
Medtem ko smo v našem glasilu že večkrat pisali o službah, ki naj zagotavljajo kvaliteto, smo se pa doslej premalokrat dotaknili ostalih splošno-tehničnih služb. Tu imamo v mislih predvsem naslednje dejavnosti:
—	informacijsko-dokumen-tacijska služba
—	standardizacija
—	klasifikacija in oštevilčenje
—	tehnična dokumentacija
—	varstvo industrijske last. nine
Vse te dejavnosti so — enako kot služba za zagotavljanje kvalitete in služba za študij dela — za celotno združeno podjetje ISKRA organizirane v okviru Zavoda za avtomatizacijo, da bi lahko že ob samem rojstvu novih izdelkov s svojimi posegi vplivale na čim sodobnejše in čim racionalnejše rešitve.
V tem uvodnem sestavku si poglejmo le osnovni namen posameznih splošno-tehničnih cejavnosti, v nadaljevanjih se bomo pa natančneje seznanili z dosedanjimi dosežki in z bližnj im programom vsake od njih.
Namen informacijsko-doku-mentaciiske službe je predvsem zbiranje in posedovanje strokovne literature (knjig, strokovnih revij in prospektov) zainteresiranim strokovnjakom. Pri tem se pa ne sme omejevati le na pasivno
nudenje uslug na podlagi konkretnih zahtevkov, ampak mora informacije tudi aktivno posredovati s kroženjem revij, z izdajo periodičnih biltenov dokumentacije, selektivnih informacij in retrospektivnih poizvedb.
Standardizacija v podjetju ima z izdajanjem internih standardov trojni namen:
—	zniževati lastno ceno izdelkov z oženjem asortima-na uporabljenih materialov, delov in orodja,
—	uvajati enotnost poslovanja in omogočati sporazumevanje s predpisovanjem raznih označevalnih sistemov,
—	omogočiti ugotavljanje kvalitete materiala, sestavnih delov in izdelkov s predpisovanjem kontrolnih in preskusnih postopkov.
Služba za klasifikacijo in oštevilčenje ima namen omogočiti enotnost poslovanja v celotnem podjetju z določanjem enotnih identifikacijskih in klasifikacijskih številk za vse uporabljene materiale in dele skupne rabe in sredstev za delo.
Služba za tehnično dokumentacijo naj bi uvajala enotni sistem tehnične dokumentacije (konstrukcijske, tehnološke in operativne) v vseh enotah združenega podjetja in s tem pripomogla k enotnemu in racionalnejšemu poslovanju.
Varstvo industrijske lastnine ima trojni namen:
—	ustrezno zaščititi vse elemente industrijske lastnine (izume, modele, blagovne znamke in nazive) in jih čuvati pred event. zlorabami s strani konkurence,
—	zasledovati tuje tehnične dosežke na področjih, ki zani-
Pokroviteljski odbor prvega tabora slepih Slovenije je na tiskovni konferenci 4. maja na Okroglem seznanil novinarje o delu, uspehih in problemih te organizacije v 25-let-nem obdobju. V uvodu je predsednica republiškega odbora Zveze slepih — Mimi Breznik dejala, da je bil na ustanovni skupščini zveze slepih Slovenije, kije bila 11. avgusta 1946. leta med drugim sprejet sklep, da se takoj pristopi k organizaciji vseh slepih Slovenije v lastno organizacijo. Takrat je dr. Kržišnik dejal: »Skupščina je dokaz, da ne računate več na miloščino drugih ljudi, ki je bila za vas zgolj poniževanje, temveč, da si hočete s pomoč-
majo podjetje in o njih informirati predvsem marketing, tehnična vodstva in razvojne službe,
— sodelovati pri sklepanju pogodb o nakupu in prodaji licenc (za izume, know-how) ter pogodb o tehničnem sodelovanju.
Vsaka od navedenih dejavnosti zahteva obilico strokovnega, pa tudi rutinskega dela, kar je seveda zvezano z znatnimi stroški. Zato je bilo že ob združevanju v veliko ISKRO pravilno začrtano, da je te službe treba organizirati na enem mestu za celotno podjetje. To velja tudi za novo obliko združevanja temeljnih organizacij združenega dela v asociacije in le-teh v združeno podjetje. V ta namen je v predlogih samoupravnih sporazumov predvideno, da bodo temeljne organizacije združenega dela tudi v bodoče te dejavnosti zaupale specializiranim službam in krile njihove stroške.
Stroški za naštete dejavnosti resda niso majhni, so pa še vedno znatno manjši, kot če bi bile te službe razdrobljene po posameznih TOZD in asociacijah. Ti stroški v specializiranih službah ne naraščajo linearno z večanjem obsega proizvodnje. Po drugi strani pa bi obseg teh služb ne smel stagnirati ob nenehnem povečevanju proizvodnje, ampak bi morali najti pravo mero povečevanja tudi za službe- splošno tehnične dejavnosti. Ta je pa odvisna od predvidenega obsega, ki ga bomo podali v posameznih nadaljevanjih v prihodnjih številkah glasila.
Franc špiler
jo svoje organizacije sami ustvariti sebi primerno življenje.«
Osrednja naloga je bila izpeljana v roku dveh let. Prva ustanovna skupščina podružničnega odbora takratnega združenja slepih Slovenije je bila 4. aprila 1948. leta v Ljutomeru in prav zato bo prvi slovenski tabor slepih tudi v tem mestu, ki se, vsaj tako je dejal navzoči predsednik Občinske skupščine Ljutomer — Ivo Šumak, z vsem prijateljskim srcem pripravlja na ta dan, ki je hkrati tudi občinski praznik.
Član predsedstva republiške skupščine Zdravko Krvina, ki bo na taboru v Ljutomeru govoril, je na konferenci dejal, da tabor ne bo imel le značaj svečanosti, temveč bodo tam člani zveze slepih (v Sloveniji jih je preko 1800) tudi pokazali kaj delajo in s čim se ukvarjajo v prostem času. član predsedstva republiške konference socialistične zveze Franc Kimovec-Žiga
pa je predvsem poudaril misel, da so slepi invalidi enakopravni občani z vsemi pravicami in dolžnostmi v naši družbi.
Na tej konferenci je bilo rečeno, da je Iskrin odnos do slepih vzoren, saj je v tem podjetju zaposlenih največ slepih.
Delo, ki ga je opravila Zveza slepih Slovenije v 25. letih, kaže izjemne napore in prizadevnost in prav zato tudi uspehe, kar gre zasluga v prvi vrsti aktivnim slepim delavcem, razumevanje družbe ter stalnim sodelavcem. Pred organizacijo pa kljub 25-letne-mu uspešnemu delu ostajajo še odprti problemi in delo, s katerimi Zveza slepih ne more prenehati, ker ima vsako leto približno 110 novih oslepelih občanov. Zveza bo pri pristojnih organih še nadalje posredovala - za dokončno družbeno ureditev statusa slepih in večje socialne varnosti socialno ogroženih slepih.
Č!ovek in njegovo okolje -prva skrb Rdečega križa
Nikakor ni naključje, da se povsod po svetu dvigajo glasovi za obvarovanje narave pred onesnaženjem, zato se po vsem svetu povezuje proslavljanje mednarodnega dne RK s prizadevanji za izboljšanje in ohranitev zdravega človekovega okolja. Tudi jugoslovanski teden RK je organiziran na temo: Človek in njegovo okolje — prva skrb RK.
Organizacije rdečega križa se bodo povezale predvsem z organizacijami, ki s svojim programom skrbe za higieno okolja, pa tudi s krajevnimi skupnostmi in tistimi, ki združujejo mladino in otroke.
Denarna sredstva, ki jih Rdeči križ potrebuje za izvajanje programa, se bodo kot vedno zbirale le v tednu RK in to s prostovoljnimi prispevki občanov in na načine kot jih predpisuje zakon. Ves teden bodo zbirali prostovoljne prispevke za RK na bencinskih črpalkah in na mejnih prehodih. Aktivisti RK bodo pridobivali v tem tednu pcKlpornc člane, druge oblike zbiranja sredstev pa so prodaja vrednostnih listkov, doplačilna znamka za 0,20 din in doplačilna vozovnica za isti znesek.
Splošno tehnične dejavnosti
v okviru ZP Iskra
Podpis interesnega sporazuma o sistemu zavarovanja
Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, Združeno PTT podjetje Ljubljana in Združeno podjetje Iskra so 7. maja podpisali interesni sporazum o sistemu zavarovanja.
Gre za načrtno uvajanje tehnološko dbslej najbolj izpopolnjenega sistema zavarovanja, kjer bo vsak naročnik prek redne telefonske linije vezan na intervencijsko mesto najbližje postaje LM, v vsakem primeru vloma, požara ali plinov.
Doslej so posamezna podjetja uvažala alarmne naprave, ki so bile, vsaka po svoje, nepopolne in preveč vezane na človeški faktor. Sedaj pa prehajamo na moderen način avtomatskega alarmiranja pristojnih organov za posre-dovanje. Na ta način bodo zavarovane skupne koristi družbe, gospodarskih organizacij, lahko pa tudi zasebnega premoženja, če bo fizična oseba želela zavarovati svoj objekt pred neljubimi presenečenji.
Pri tem sistemu zavarovanja ni potreben nri;en posebni kabel, ampak steče visokofrekvenčni signal prek običajne telefonske linije do komandne plošče na postaji LM. Tam bodo vsak trenutek zvedeli — ne samo, kje je potrebna intervencija, ampak tudi, če je linija prekinjena ali v okvari.
Naprave bo po tuji licenci izdelovala tovarna električnih aparatov Ljubljana, ki bo skrbela za celoten inženiring teh naprav, od projektiranja, montaže do servisiranja.
Ta sistem avtomatskega javljanja požarov, vlomov itd. je najmodernejši svoje vrste v Evropi. Aparat v Iskri že izdelujejo, centrala pa bo usposobljena prihodnje leto. Ljubljana bo tako prva v Sloveniji in Jugoslaviji dobila tak sodoben sistem .i’.ar-miranja. Nedvomno pa ga bodo potem kaj hitro montirali tudi v drugih mestih naše države.
Popravek
V zadnji številki sta bili v prispevku MISLI O PRVEM MAJU v zadnjem odstavku zamenjani 3. in 4. vrstica. Pravilno se odstavek glasi:
človeško življenje je enkratno. Marsikaj je vredno, da cenimo: poštenost, pravičnost, dobroto, ljubezen, človeško življenje je eno samo in vsak se mora potruditi, da ga čimbolj izkoristi v dobro sebi in vsemu človeštvu.
Pripomba uredništva:
Ker smo pri podpisu omenjenega članka uporabili psevdonim »Šavli«, sporočamo bralcem, ki se zanimajo za avtorja, da je lepe misli k našemu prazniku dela prispevala mlada delavka Majda Kramar, zaposlena v navijalnici tovarne TEN Ljubljana.
Nazadovanje aktivnosti mladih - pereč problem »Elektromehanika« Kranj
21. aprila 1973 je bilo v Kranju XI. zasedanje mladine zuružencga podjetja ISKRA, kjer so mladi poročali o delu svojih aktivov, o težavah, ki jih Imajo pri sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in upravami tovarn. Iz vseh poročil je vidna skrb, kako pritegniti čim več mladine k sodelovanju v tovarniških konferencah ZMS. Delegati so opozorili, da kljub deklarirani enakopravnosti mladinske organizacije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami le-ta prehod obstaja samo na papirju.
Da bi mladinska organizacija ZMS ZP ISKRA zasedla svoje mesto, ki ji pripada že zaradi tega, ker je skoraj 50 odst. zaposlenih mlajših od 27 let, so delegati na zasedanju sprejeli naslednje sklepe:
Zahteva se od predsedstva koordinacijske konference, da organizira mladino po temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in na nivoju združenega podjetja ISKRA, kot zahteva novo nastajajoča struktura združenega podjetja.
Predsedstvo koordinacijske konference mora posvetiti mnogo več pozornosti mladini po tovarnah, katere so se v zadnjem letu, ali pa se bodo letos integrirale z ZP ISKRA. Še bolj pereč problem, proti kateremu pa predsedstvo samo brez pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij ne more zadovoljivo ukrepati pa se pojavlja v nekaterih tovarnah ZP ISKRA, kjer so bile tovarniške konference ZMS nekoč aktivne, pa so v zadnjih letih stagnirale ali celo zamrle.
Zaradi tega je XI. zasedanje ZMS ZP ISKRA sprejelo sklep s katerim je predsedstvo dolžno imenovati komisi-sije:
—	za pripravo statuta ZMS ZP ISKRA in
—	za ustanavljanje tovarniških konferenc ZMS po temeljnih organizacijah združenega dela, spodbujanje delovanja in sodelovanja, kjer je to nazadovalo ali celo zamrlo.
Samo tako bomo dosegli, da politična škoda zaradi neaktivnosti mladih ne bo še večja.
Slabo upoštevano področje delovanja koordinacijske konference ZMS ZP ISKRA je podpora mladim pri dopolnilnem izobraževanju. V podjetju katero se vse bolj razvaja, se širi in načrtuje močno ekspanzijo svoje proizvodnje ugotavljamo, da je v naših tovarnah vse več delavcev z nižjo kvalifikacijo. Posebno pereč je problem mladih, katerih je zelo veliko tudi brez dokončane osnoime šole. Smatramo, da mora predsedstvo posvetiti temu vprašanju vso pozornost in sprožiti akcijo s katero bi se ta pojav začel reševati.
Znano je in tudi hvale vredno, da tovarne ZP ISKRA posvečajo veliko pozornost štipendiranju mladih kadrov.
Tovarniške konference ZMS so, razen izjeme v Elektrome-haniki Kranj, posvetile temu vprašanju izredno malo ali pa nobene pozornosti. To isto velja tudi za koordinacijsko konferenco ZMS ZP ISKRA. Prisotni smatrajo, da je treba razviti sodelovanje s štipendisti ZP. Že sedaj je treba te mlade vključiti v naše delo, prisluhniti njihovim potrebam in skupno nastopati v naporih za izboljšanje obstoječega stanja.
Predstavniki tovarniških konferenc ZMS so potrdili dejstvo, da je med disciplinskimi prestopniki vse več
mladih. Ne spuščajoč se v oceno vpliva okolice, tovarne in same mladinske organizacije, ki bi morala bedeti nad svojimi člani, so menili, da je ta pojav mogoče zajeziti s pritegnitvijo mladincev k delu na delovnem mestu. Take akcije z uspehom izvajajo že v nekaterih podjetjih na področju SR Slovenije, še več uspeha pri teh akcijah pa so imeli v SR Srbiji in Hrvatski. Zato naj bi tudi predsedstvo koordinacijske konference ZMS ZP ISKRA sprožilo akcijo za izbor najboljših mladih proizvajalcev ZP ISKRA.
GS
Več pozornosti znižanju materialnih stroškov in nadurnega dela
člani delavskega sveta Elek-tromehanike so za sobotno zasedanje (5. 5. 73) dobili obsežen paket materiala, za katerega lahko trdimo, da so ga pristojna strokovna področja, predvsem velja to za ekonomsko finančno in kadrovsko področje, zelo dobro pripravila.
Pred pričetkom zasedanja je glavni direktor tovarne povabil udeležence seje na ogled novih proizvodnih prostorov
NAGRAJENA RAZISKOVALNA NALOGA V ZAVODU ZA AVTOMATIZACIJO
Avtomatika paralelnega vklopa AVP-3
Naprava APV-3 je originalna rešitev problematike visoke stopnje avtomatizacije napajalnih sistemov velikih telekomunikacijskih central.
Današnja stopnja tehnologije v močnostni elektroniki omogoča in narekuje oblikovanje samodejnih napajalnih sistemov. Zlasti z uvajanjem tiristorskih usmernikov Tovarne usmerniških naprav,
Novo mesto in gradnjo novih elektronskih telefonskih central velikih kapacitet, -se je pojavila potreba po avtomatiki, ki bi krmilila in upravljala celotni napajalni sistem.
Idejo je definiral team za razvoj telefonskih usmemi-ških naprav oddelka za napajalne naprave ZZA. Razvijalec Vanja Kreft, dipl. ing., pa je samostojno raziskal in realiziral funkcionalno rešitev.
Delovanje kompleksnih napajalnih sistemov v telefoniji bazira zaradi določenih ekonomskih in tehničnih momentov na paralelnem obratovanju usmerniških enot. Napajanje mora biti stabilno, avtomatsko in predvsem zanesljivo. Napajalni sistem mora delovati trajno neprekinjeno in bi imel zaradi specifičnega poteka gostote telefonskega prometa v teku 24-urnega ciklusa večji del časa precej slab izkoristek.
Sistem bo deloval v optimalnem režimu le pri dodajanju — paralelnem uklaplja-
nju usmerniških enot glede na potrošnjo centrale. Avtomatika APV-3 rešuje to problematiko na zelo originalen način, ki se občutno razlikuje od konkurenčnih rešitev (Siemens, BTM, Ericson) in je prirejena za Iskrin sistem napajanja.
Opravlja naslednje bistvene funkcije:
—	paralelni avtomatski vklop-izklop napajalnih enot v odvisnosti od potrošnje centralne in baterije;
—	odkrivanje in registriranje napak na posameznih enotah;
—	eliminiranje okvarjenih enot iz obratovanja;
—	programiranje zaporedja vključevanja s kodirnimi stikali v matričnem polju.
Napravo krmilita dve spremenljivki: informacija o trenutnem toku potrošnika in informacija o stanju (okvari) napajalnih enot, ki so v sistemu in ki so že ali pa še niso vključene. Izhodna funkcija je povelje za vklop-izklop oz. v primeru okvare, preskok okvarjene enote. Merilni del je realiziran z enosmernim ojačevalnikom, ki meri na glavnem shuntu tok potrošnika. Analogni signal se pre-
tvarja v digitalno obliko in krmili vklopne stopnje. Nivoji vklopov in izklopov so poljubno ter zvezno nastavljivi.
Logični del ugotavlja zasedenost usmerniških naprav in okvare v času obratovanja in dodatno krmili brezkontakt-nc izhodne stopnje. Z digitalnim prog rama tor jem je mogoče programirati poljubni vrstni red vključevanja us-merniših enot. S tem se doseže enaomerna porazdelitev »obrabe« usmerniov. V napajanjih je vedno vključena vsaj ena enota, iki bi bila stalno obremenjena, medtem ko se zadnja enota vključi le v izrednih konicah potrošnje. Menjava programa se lahko izvrši tudi med obratovanjem sistema.
Naprava APV-3 je izvedena modularno in lahko v sedanji izvedbi vključuje do 7 naprav. Vendar pa so možnosti uporabe neomejene, če tvorimo kaskadne skupine podsistemov. Nadaljne aplikacije so v sistemih, kjer je potrebno glede na neko spremenljivko avtomatsko izvrševati funkcije preklopov.
Naprava APV-3 je bila razvita za proizvodni program tovarne usmerniških naprav v Novem mestu.
Oddelek za usmerniške
naprave ZZA
Jože Pukl
za proizvodnjo elektronske telefonije na Laborah. Na udeležence so novozgrajeni proizvodni prostori zapustili izredno zadovoljiv vtis.
Delavski svet je obravnaval: poročilo o poslovanju v
I.	trimesečju leta 1973, kjer je bilo ugotovljeno, da bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti zmanjševanju materialnih stroškov in zniževanju nadurnega dela.
DS je potrdil poročilo o poslovanju Iskrine firme Perles v Švici za leto 1972, ki je v tem času uspešno prebrodila začetne težave, za kar imata največje zasluge direktor firme Ivo Banič in tehnični direktor Rok Žibert.
Potrjeni sta bili tudi pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju s firmo Tiirktele-fon Istanbul, ki ji Iskra prodaja know-how za področje telefonije in pogodba s firmo SKIL iz Nizozemske za nakup licence za izdelavo hobji vrtalnih strojev.
Potrjen je bil tudi program stanovanjske gradnje za naslednjih 5 let, razdeljeni so bili krediti za gradnjo stanovanjskih hiš v višini 3,000.000,00 din, ter potrjen pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev.
Ta pravilnik ima zanimivo novost, da se pri danih posojilih vsakih 10 lot zviša anuiteta v razmerju glede na povišanje poprečnih osebnih dohodkov.
Pravilnik pooblašča pristojne službe, da pregledajo vse posojilne pogodbe, ki so sklenjene pred 10 leti in da se posojilojemalcem zviša- anuiteta na višino 150,00 din.
Delavski svet je potrdil pristop k družbenemu dogovoru o načelih o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj in načela kadrovske politike tovarne.	- lin
Šolski center ZP
Obetavni
načrti
Slika predstavlja napravo APV-3 — izdelek Zavoda za avtomatizacijo (razvojni oddelek 256). Naprava pomeni originalno rešitev problematike visoke stopnje avtomatizacije napajalnih sistemov velikih telekomunikacijskih central
šolskemu centru Iskra se zdaj končno odpirajo lepe možnosti za kvalitetno izobraževanje na različnih novih področjih, za katere do sedaj niso imeli prilike, da bi jih spoznali. Poleg tega že potekajo vse priprave za gradnjo Centra srednjih šol na Zla tem polju. S tem se sedaj ukvarja poseben iniciativni odbor, ki ga je imenovala kranjska občinska skupščina. Že letos naj bi pridobili zemljišče, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter izdelali finančni načrt s pripravo družbenega dogovora o zbiranju sredstev. Prihodnjo pomlad pa bi začeli z gradnjo prve faze tega objekta, kjer naj bi bili potem prostori ŠC Iskra in Poklicne šole Kranj. A. B.
Elektronika Horjul
Poslovanje v letu 1972
Težave z reprodukcijskim materialom krive nižji realizaciji
@ DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO @ VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE @ ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? ® ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ©
»Elektromotorji« Železniki
»Vza;enrma pomoč« koristi mnogim članom kolektiva
Proizvodni načrt za 1.1972, ki je bil dokaj optimistično postavljen glede na vire financiranja, je predvideval vrednost 31,315.216 dinarjev, vendar je spričo težav z reprodukcijskimi materiali uspelo doseči realizacijo v vrednosti 27,549.389 dinarjev, kar predstavlja 88% izpolnitev načrtovane obveznosti. Tako je bila lanska realizacija celo za pol odstotka nižja od realizacije v 1.1971.
Zaradi naknadnih naročil je bila pri nekaterih skupinah izdelkov realizacija nekoliko višja od načrtovane, pri dveh skupinah izdelkov pa je bila proizvodnja toliko nižja, da je v celotni vrednosti prišlo do 12 % izpada realizacije. Do rahle prekoračitve je prišlo v skupini elektronskih instrumentov — laboratorijski opremi, pri regulacijskih transformatorjih in najmočnejša pri storitvah in sestavnih delih (27,8%), medtem pa je bil naj večji izpad pri elementih za elektronsko tehniko — 21,2 % in pri sprejemno-od-dajnih aparaturah — 18,8%.
Izpad v slednji skupini izdelkov gre na račun nepravočasne dobave tiskanih verzij z domačega trga in hladilnikov iz uvoza, na Iskra Commerce pa so razen tega manjkale še tudi specifikacije direktnih kupcev in sporočila o potrebnih frekvencah za posamezne kupce. Tako bi kljub •vsem težavam in zakasneli dobavi manjkajočih sestavnih delov uspeli do konca 'leta dobaviti vsaj del aparatur RT-1-T4 in tako zmanjšati izpad realizacije v najmočnejši skupini izdelkov. Podobne okoliščine so privedle do izpada proizvodnje tudi pri ostalih aparaturah, medtem ko je v skupini elementov za elektronsko tehniko izpad nastal zaradi premajhnih naročil Iskra Commerce za žične upore.
Prodajni načrt, vključno storitve, za 1.1972 je predvideval skupno z izvozom 34.719.216 dinarjev vrednosti. Toda tudi tega načrta v celoti ni uspelo uresničiti, pač pa so dosegli po bruto prodajni vrednosti realizacijo v vrednosti 32.804.975 dinarjev. Lani ge tovarna elektronskih merilnih instrumentov i' Horjulu izvozila za 22,3 % več od planskih predvidevanj, kar spričo precejšnjih potreb po uvoz-
nem materialu vsekakor kaže na ugodnejšo usmerjenost tovarne.
Vrednost prodaje po bruto prodajnih cenah je bila v 1.1972 za 19 % večja od vrednosti proizvodnje (po planskih cenah), kar je bil predvsem rezultat povečane odprodaje zalog gotovih izdelkov in odvečnega reprodukcijskega materiala in raznih odpadkov.
V preteklem poslovnem letu je znašala celotna nabava 16.590.126 dinarjev, pri čemer so uvozili za 3.893.082 dinarjev reprodukcijskih gradiv. Pri tem je povečani izvoz izdelkov dosegel vrednost 2.646.000 dinarjev in ker je ■imela tovarna tako negativno uvozno-izvozno bilanco, se bo bodisi morala še intenzivneje lotiti izvoza, ali pa se pri nabavi potrebnega gradiva vse bolj usmeriti na domače dobavitelje.
Predvsem iz amortizacijskih virov je tovarna lani investirala v osnovna sredstva 1.002.253 dinarjev, pri čemer je okrog 600.000 dinarjev odpadlo na opremo, ostanek pa na gradnjo nove galvanike. Delovne priprave v tovarni so že močno iztrošene in bodo terjale nova vlaganja. To ob novih gospodarskih predpisih predstavlja težko nalogo za tovarno, saj bo morala sama pokrivati vrednost svojih celotnih zalog z lastnimi obratnimi sredstvi v poslovnem skladu in z dolgoročnimi krediti, sicer ji ne bo mogoče karkoli investirati iz lastnih virov, pa tudi ne iz virov poslovnih bank za taka vlaganja. Potrebe silijo za nekaj let v pospešeno amortizacijo osnovnih sredstev, zlasti še, ker sedanji proizvodni program terja čim boljšo tehnično opremljenost tovarne.
Pri gospodarjenju z zalogami je bilo v preteklem poslovnem letu precej nihanj, katerim pa so v večini primerov botrovali objektivni razlogi. Kljub temu pa je bil pri reprodukcijskem materialu (če izločimo vpliv drobnega inventarja) dosežen sorazmerno dober koeficient obračanja 5,22, kar je za okrog 14% bolje od načrtovanega (4,05) in pomeni, da se je material zadrževal v skladišču
69 dni. Seveda bi bilo gospodarjenje lahko še boljše, vendar pa sta nezanesljivost dobavnih rokov in nelikvidnost povzročali desortiranost zalog, odtod pa tudi možnosti za izpade v proizvodnji.
Pri zalogah nedovršene proizvodnje je bil dosežen koeficient 7,80, kar je precej slabše od planiranega 12,80. Tu bo v prihodnje treba vezavo bistveno skrajšati. Pri gotovih izdelkih je bil položaj zelo podoben. Le-ti so na zalogi bili vezani poprečno 22 dni, medtem ko letošnji gospodarski načrt to vezavo predvideva le 9 dni.
Na kratko lahko rečemo, da so bili vsi koeficienti obračanja nekoliko slabši, razen koeficienta obračanja pri drobnem inventarju in pri terjatvah do kupcev.
Pri lanskem poslovanju je tovarna dosegla za 12,9 % večji celotni dohodek nasproti letu 1971,. vendar le 96,2 % načrtovanega. Tudi dohodek je bil dosežen le s 97,6 %, še večje odstopanje od načrta pa je opaziti pri ostanku dohodka. Le-tcga so izpolnili le 81,1 °/o, kar je posledica več porabljenih sredstev zaradi neizpolnitve načrtovanih proizvodnih obveznosti.
Kljub temu, da vseh planskih predvidevanj v celoti lani ni uspelo izpolniti, pa lahko lansko poslovanje še vedno vrednotimo za uspešno, vsekakor pa bo treba pri letošnjem vložiti še večje napore, kajti za nadaljnjo rast tovarne so vsekakor potrebni še boljši poslovni rezultati.
Tam nekje okrog leta 1950 je dajala sindikalna organizacija v Sloveniji pobude za različne solidarnostne akcije, kakor npr. skupno nezgodno zavarovanje, sklad medsebojne denarne pomoči in še več podobnih.
V Elektromotorjih so že leta 1952 ustanovili Sklad vzajemne pomoči, kakor ga imenujejo. Ta sklad se zbira ob mesečnem izplačilu OD. Do lani je dajal vsak zaposleni vanj 5 din, prej pa seveda sorazmerno manj. Letos smo prispevek povišali na 10 din mesečno. Tako zbrani denar upravlja 3-članski odbor in ga posoja prosilcem.
Kdor želi posojilo, napiše vlogo, naslovljeno na komisijo za vzajemno pomoč. Ko se le-ta sestane, zraven je tudi vedno blagajnik sklada, rešuje prošnje po temle redu:
Prvi so na vrsti graditelji stanovanj, hiš in tisti, ki adaptirajo svoja stanovanja.
Na drugem mestu so nakupovalci pohištva in nujnih hišnih potrebščin, nato pa ostali z rednimi vsakdanjimi potrebami, ki niso preveč pereče, tako na primer za ozimnico, obleko, nekateri celo za dopust.
V izjemnih primerih se odbor sestane izven rednih rokov in odobri prosilcem posojilo v primerih smrti, požara ali kake druge nesreče.
Vsakega novozaposlenega delavca vprašajo v personali, če ima dovolj za hrano in stanovanje do prve »plačee. Če nima, spet priskoči na pomoč Vzajemna pomoč z manjšim zneskom, da ima novi delavec za osnovne potrebe.
Zneski, za katere prosijo delavci, so različni, od 150 do 400 starih tisočakov. Po večini jim odbor posojilo odobri in določi obroke odplačila; navadno vsi vrnejo v enem letu. če delavec odide iz tovarne, dobi povrnjen ves delež, ki ga je vplačal med službo v Elektromotorjih.
Zamisel in urejevanje sklada je velikega pomena. O tem vedo povedati mnogi, ki so se znašli v trenutni finančni krizi, pa jim je Vzajemna pomoč priskočila na pomoč. Tisti denar, ki se ga vloži, je malenkost, se pa nabere toliko, da noben prosilec ne čaka več kakor en mesec.
K. F.
Med najnovejšimi Iskrinimi izdelki je tudi ELEKTRONSKI REGULATOR SVETLOBE. Konstruiran je tako, da ga vgradimo namesto navadnega električnega stikala, saj se na zunaj od njega razlikuje le po tem, da ima poleg stikalnega gumba, tudi gumb za regulacijo svetilnosti svetlobnih teles. Od znotraj je stvar seveda malo bolj zapletena. Sistem vgrajenih elektronskih elementov omogoča regulacijo svetilnosti, pri tem pa svetlobni regulator ne troši električne energije in se zato ne segreva.
In kakšna je praktična vrednost tega izdelka?
Pri delu rabimo več svetlobe kot pri razvedrilu ali počitku. Svetlobni regulator nam omogoča, da je prostor vedno primemo osvetljen. Tako bo pri delu svetloba čisto »odprta«, pri gledanju televizije skoraj »zaprta«, medtem ko bo na cocktaii party nekje v sredini.
In še cena: V naši trgovini stane 223 din.
Msši izdelki
Svetloba po želji
Obvestilo
Obveščamo člane kolektiva Iskra, da bo dne 13. maja ob 11.45 in 15. maja ob 17.15 na TV programu 13. oddaja iz cikla Uresničevanje ustavnih dopolnil, ki jo pripravlja RTV Beograd.
Tema je: Namen združevanja v gospodarskih organizacijah. Inserti za to oddajo so bili posneti v ISKRA-IEZE.
Pred kratkim sta odšli v pokoj MARIJA DOLINŠEK, (zgornja slika) zaposlena v Iskri 25 let In IVANKA STANKO, v Iskri 10 let. Sodelavci v obratu ATN so jima pripravili lepa darila In zaželeli čimveč zadovljstva v zasluženem pokoju. Obe upokojenki se za vso pozornost iskreno zahvaljujeta.
Naša polemika
Kako zmanjšati nedisciplino mladih
Polemika s tem naslovom je tudi mene pritegnila k sodelovanju. Sam delam v aktivu ZMS in zato čutim dolžnost, da odgovorim na nekatere obtožbe, očitno s strani starejše generacije.
Danes že na vsakem koraku slišimo očitke češ: mladina je slaba, pokvarjena, nedelavna in podobne reči. V redu! — Toda, kdo je kriv za to? Ali res nosi vso krivdo in odgovornost mladinska organizacija, ki naj po besedah starejših spreminja in preusmerja že formiranega mladega človeka? Mislim, da so se mnogi zagovorili. Samo obtoževati, ne da bi se vprašali po svoji krivdi, se mi zdi soditi dokaj enostransko. Dovolite mi, da tudi jaz postavim nekaj vprašanj.
Očitajo nam disco-klube, revije in plese. Mladina se je in se bo vedno tudi zabavala po svoje. Nc gre zanikati, da je danes mladina bolj razgledana in revolucionarna, zato pa tudi bolj agresivno izraža svoja čustva in hotenja. Ne zagovarjam vsega početja mladine in izpadov posameznikov, v celoti pa si upam trditi, da mladina danes ni nič slabša kot je bila kdajkoli.
Pustimo ob strani dejstvo, da se mladina danes ne zadovoljuje več z lepimi besedami in s frazami češ: mi smo bili drugačni. Mlad človek danes hlepi .po nečem novem in ga ne zanima več tisto kar je preživeto.
Star pregovor pravi: »Zgledi vlečejo! . . . « Kaj res mislite, da bo mladina idealna, na drugi strani pa pogosto sliši o težkem gospodarskem kriminalu, neupravičenem bogatenju na račun družbe in korupciji! Prav zato se zgodi.
da se mnogi mladi pri poskusu lepe besede s strani mladinske organizacije obračajo vstran in nam postrežejo z dejstvom: poglej raje njih, ki so starejši, kaj delajo, nam pa očitajo zamujanje, majhne neumnosti, disco-klube in celo revije, ki jih izdajajo prav oni.
Prepričan sem, da vsakega mladega človeka takšna dejstva revoltirajo in usmerjajo na stranpota, ki jih starejši s pridom obsojajo. Mladina je prepuščena sama sebi, vzroke za takšno stanje pa je treba iskati tudi pri starejših in ne samo med mladino. Tudi ni treba vsega bremena zvaliti na pleča že tako šibke mladinske organizacije. Recimo raje bobu bob.
Z veseljem pa lahko ugoto-
Prod časom smo tudi v ISKRI pisali o vsestranski koristnosti izplačevanja mesečnih osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Ta način se je v nekaterih naših delovnih organizacijah že-do-dobra uveljavil in prinesel ugodne rezultate. Čudno jc le, da takšnega načina izplačevanja OD niso še prevzele vse naše delovne organizacije.
S prvim februarjem so se za to odločili tudi v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu in v celoti prešli na izplačilo OD na hranilne knjižice. Razen 500 dinarjev, ki jih na izplačilni dan zaposleni prejmejo v gotovini, ostali dohodek položi-
vimo, da so med starejšimi tudi taki, ki so in, ki še vedno veliko naredijo, da bi bila mladina boljša. Njim se lahko samo zahvalimo in smo ponosni, da vsaj nekateri drugače pristopajo k temu problemu in imajo poleg kritike za nas tudi prijazno besedo in pohvalo, ki jo je mlad človek še kako potreben. Mladi živimo v upanju, da nam bo nekoč uspelo podreti pregrado, ki nas loči, in šele ko bomo izbrisali pojem besedi MLADINA, kakršnega ima danes, lahko upamo, da bomo dosegli tisto, kar VSI MI želimo. Mladinska organizacija se že sedaj, in se še bo trudila, da bi ta cilj čimprej dosegla. Lojze Vinšek, sekretar TK ZMS ISKRA-TEN Ljubljana
jo na hranilne knjižice. Člani kolektiva imajo pri tem dvojno korist, saj jim banka vložena sredstva obrestuje po 7,5 %, nadaljnje 1,5 % obresti pa so stimulacija za varčevanje članov kolektiva s strani tovarne.
V treh mesecih, odkar so v »Elektroniki« vpeljali tak na» čin izplačevanja osebnih dohodkov, so se hranilne vloge članov delovnega kolektiva povzpele že na višino 60 °/o celotne vrednosti izplačanega enomesečnega dohodka vseh zaposlenih v tovarni, kar govori o tem, da je med zaposlenimi vedno večia varčevalna vnema.
Elektronika Horjul
Uspeh izplačevanja OD na hranilne knjižice
Razmišljanje neposrednega proizvajalca o kakovosti izdelkov
Današnji izdelki so uspeh rodov, ki so živeli in umirali davno in neposredno pred nami. Brez zgodovinskega nabiranja izkušenj bi bilo naše delo podobno opravilu pračloveka. Z vedno večjo dovršenostjo izdelkov se je rodil pojem kvalitete. Razvoj kvalitete je zakonit proces in ni nekaj naključnega. Njen nastop od zamisli, razvoja in proizvodnje izdelka je nujen, postopen, nepretrgan ter prehaja od stopnje do stopnje. Staro se umika novemu. To, kar je bilo včeraj še moderno, je danes že zastarelo.
Kvaliteta ali kakovost ima danes vedno večjo vlogo v življenju ljudi. Kupec ima danes že več izkušenj, spoznanj ter drugačne potrebe in zanimanja; od tod tudi pri njem večja pozornost pri nakupu izdelkov. Njegova spoznavna sposobnost za kakovost postaja z vsakim dnem globja in natančnejša. Vedno bolj izbira in premišljuje, preden se odloči za nakup. Kakovost, vnešena v izdelek, predstavlja za kupca sredstvo, v katerem je zbrano proizvajalčevo znanje, tehnika, izkušnje, spretnost, okus itd. Proizvajalec mora prisluhniti kupčevim, željam in potrebam. Za kupca so posebno pomembne sodobnost, uporabnost in cena: sodobnost kot odraz podobe današnjega napredka v oblikovanju in popolnosti, uporabnost kot stopnja ustreznosti in zanesljivosti v uporabi in cena, ki predstavlja vrednost izdelka in mora biti dostopna kreditni sposobnosti kupca. Na prodajo izdelka vplivajo še: reklama, popularnost, embalaža itd. Taka in podobna vrednotenja imajo močan vpliv tako na proizvajalca izdelka kot na kupca.
Vsaka stvar raste iz nižje razvojne stopnje na višjo. Tako se je od začetkov tehnične revolucije pa do danes spreminjal tudi sistem ugotavljanja kakovosti izdelkov vzporedno z načinom proizvodnje od obrtnih delavnic, podjetij do avtomatizirane industrije.
Kakovost izdelkov je dandanes pogosto tudi nestalna zaradi tekme s hitrostjo, ki jo zahteva proizvodnja. Ta predstavlja v industriji včasih tudi kritični člen v verigi proizvodnje. S stopnjevanjem količine na določeni stopnji se tudi kakovost sprevrže v novo stanje.
Pri razpravljanju o kakovosti pa ne bi smeli pozabiti zlasti na dvoje: prvič na izredno velike uspehe in razmah, ki ga je ta dosegla v povojnem obdobju v industriji in drugič v sedanjem stanju, ob nastanku in uvajanju avtomatizacije, katere rezultat je množična serijska proizvodnja izdelkov. Ta terja uvajanje novih metod dela v ugotavljanju kakovosti izdelkov od osnutka, razvoja in proizvodnje do uporabe. Sodobne moderne metode, ki naj zagotavljajo visoko stop-
njo kakovosti v modemi proizvodnji so predvsem: statistične metode kontrole, tipsko preskušanje in raziskave zanesljivosti.
Na področju statističnih metod kontrole kakovosti de-Evropi (ASQC v Združenih državah), ki združuje inženirje, statistike in ekonomiste in organizatorje, ki so močno zainteresirani za uporabo statistike v industriji. Združenje ima danes po celem svetu svoie filiale, ki periodično sklicujejo konference, na katerih razpravljajo o problemih pri nadaljnji izpopolnitvi uporabe statistične kontrole kakovosti. Združenje izdaja že od leta 1944 revijo Indu-strial Oualitj; Control. Ta revija je do danes objavila veliko člankov in izvršila veliko delo v pogledu prečiščevanja raznih težav, na katere so naletele posamezne panoge v industriji pri uporabi statistike. Za potrebo statistične kontrole v industriji uvajajo npr. v Ameriki (ZDA) v učni načrt v tehničnih šolah matematično kontrolo kvalitete z uporabo matematične statistike. Podobno je v drugih razvitejših zahodnih državah.
Tudi v Sovjetski zvezi je močno zanimanje za raziskavo glede uporabe matematične statistike v industriji. Začelo se je že s prvimi uspehi,
(Dalje na 6. strani)
» Naprave « Ljubljana
S seje OS
Na 14. seji je delavski svet sprejel sklep, da se od razpok ložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo razdeli tako-lei
—	100.000,00 din se veže pri banki za pridobitev kredita za dobo, ki bo omogočila nakup 1-sobnega stanovanja;
—	437.600,00 din se razdeB delavcem kot posojilo za nakup stanovanja, individualno gradnjo in adaptacije;
—	po 25. členu pravilnika o pomoči tovarne delavcem pri pridobivanju stanovanj se odobri 160.000,00 din;
—	240.000,00 din pa se nameni za pridobitev strokovnega kadra v letu 1973.
Delavski svet se je strinjal z izplačilom počitniškega prispevka za leto 1973 v znesku 500,00 din. Za prizadevno in uspešno delo pri zniževanju stroškov, pa je odobril izplačilo zadevnih nagrad, ki so jih prejeli naslednji delavci: Franc Gostič (1100 din), Silvo Lednik (700), Peter Dobnikar (600), Milan Gamberger (500), Franc Kovačec (500), Bojan Pavlovič (400), Vida Klopčič (400), Vinko Grbec (250), Emil Kamšek (250), Jaucse Cevc (250 din).	,
Razmišljanja neposrednega proizvajalca o kakovosti izdelkov
Vtisi s prvomajskega izleta na Češko
(Nadaljevanje s 5. strani)
ki so bili doseženi na tem področju. To zanimanje je razumljivo že glede na tradicijo na področju verjetnostnega računa, na katerega so navezali zanimanje za matematično statistiko. V ruščino so prevedena najvažnejša dela s področja statistične kontrole kakovosti, objavljene v drugih državah. Sovjetski znanstveniki so tudi začeli izpe-Ijavati nove raziskave na področju statistične teorije v industriji. Te raziskave se nanašajo na teorijo uporabe statistike m verjetnostnih računov v reševanju konstrukcijskih problemov. Do takšnega naglega razvoja je prišlo po vojni, ko je na izkoriščanje statističnih rezultatov prehajalo vedno več naprednih industrij. Tako se je uporaba statistike v industriji spremenilo v novo tehnično disciplino, ki je v kratkem času utrla pot v vse države. K tej množičnosti in razširjenosti pa je pripomogla predvsem še računalniška tehnika z elektronskimi računalniki. V novejšem času pa se statistika uporablja tudi na področju standardizacije.
Realne sposobnosti o kakovosti splošne informiranosti ugotevlja v Iskrinih tovarnah kontrola v proizvodnji, podrobnejšo pa ugotavlja sektor za meritve in kvaliteto (SMK) v ZZA s tipskimi preskusi. Tipski preskusi se izvajajo po splošno veljavnih predpisih, ki so državnega (JUS) ali mednarodnega (IEC) vira. Ti predpisi predpisujejo v svoji vsebini zahteve, ki jim mora ustrezati glede kvalitete preskušani izdelek. Predpisi — standardi se tudi časovno izpopolnjujejo, zato ohranjajo svojo veljavnost, perspektivnost itd. Za razvoj, poseb-
no pa še za proizvodnjo, so rezultati tipskega preskusa pogoj za nadaljno uspešno delo na izdelku.
Raziskave zanesljivosti so se razvile v tesni zvezi po najzahtevnejši kontroli kakovosti izdelka v uporabi. Brez dvoma ni naključje, pač pa so narekovale zahteve, da so že pred desetletji v razvitejših državah prišli do raziskovanja zanesljivosti izdelkov v uporabi. Pri teh raziskavah gre za izsledke, ki dajejo prispevek k znanosti na področju kvalitete in omogočajo boljše razumevanje zakonov in bistvenejših problemov. Izsledki lahko nakazujejo neopazno področja za raziskovanje kot tudi medsebojne zveze in vplive med lastnostmi itd., ki se pojavljajo med uporabo izdelka. Poleg tega analizira zanesljivost z določeno tečnostjo in kritičnostjo vse tiste praktične in teoretične pridobitve, ki pospešujejo ali zavirajo stabilnost kvalitete v procesu življen-ske dobe izdelka. Pri raziskavah uporablja laboratorij za zanesljivost v SMK najsodobnejše metode dela na znanstveni podlagi.
Opisane moderne metode imajo tehnično, znanstveno in komercialno-tehnično vrednost ker nam dajejo obilico informacij o kakovosti izdelka. Te informacije lahko izkoriščamo pri študijskem, razvojnem in proizvodnem delu izdelka ter njegovem plasmanu na tržišče.
Velika pridobitev za pospešitev kakovosti izdelkov bo imela tudi sodobno organizirana in učinkovita, v enotni sistem urejena poslovnost, ki jo bo urejal »Temeljni pravilnik za kvaliteto in zanesljivost« ZP ISKRA.
F. Čepelnik
Ob letošnjem izletu Počitniške skupnosti Iskra v Prago se je zaradi pravcatega navala interesentov marsikdo potolažil z obljubo, da to ni zadnji izlet v ČSSR, za katere je vsako leto več zanimanja.
Zaradi nepredvidenih težav se je odhod našega avtobusa iz Ljubljane zavlekel za pol ure toda to zamudo smo med potjo nekajkrat podaljšali, temeljito pa smo jo zabelili s triurnim čakanjem na češki meji. Namreč mejni prehod je bil prepoln naših in avstrijskih avtobusov in osebnih avtomobilov, prav kot bi se množično selili na češko. Veselili smo se po pri-
	
1.	LETO KAKOVOSTI	
KRATKE VESTI
Podatki o registraciji motornih vozil (te podatke je zbral zvezni zavod za statistiko) govore o tem, da je bilo lani pri nas registriranih vsega skupaj 999.536 osebnih avtomobilov — kar je za 1J odstotkov več kot pa predlanskim. Zasebni lastniki so imeli lani registriranih 941.155 osebnih avtomobilov (to število se je v primerjavi s pred-
jetnih vtisih iz Brna in Blan-skega, kjer so nas gostoljubno sprejeli naši češki prijatelji, srečanja s Prago, a ker je bilo tu te dni vse zasedeno, smo morali prenočevati v motelu Mislyvna v Konopištu, nekako 40 km iz Prage.
Naslednji dopoldan v Pragi je bil namenjen in marsikomu prekratek, da bi zapravil vse krone, čeprav tudi ni manjkalo takšnih, ki jim je kron vse prehitro zmanjkalo za pomembnejše nakupe. Po končani nakupovalni mrzlici 'smo si po kosilu ogledali slavno praško knjižnico, pa Hrad-čane, Loreto in še vrsto drugih znamenitosti, katerih v Pragi zares ne manjka. Za pičlo odmerjeni čas smo videli kar skoraj preveč in se v Končpište vrnili dodobra utrujeni, vendar nekateri le ne tako zelo, da se zvečer v motelu ne bi veselo zavrteli v prijetni družbi.
Dan pozneje smo si ogledali znamenita dvorca Konopište in Hluboka, oba zelo dobro ohranjena in vzdrževana tako, kot so po večini vzdrževani vsi številni stari gradovi na Češkem. Po slovesu od naših
lanskim povečalo za kakšnih 118.000).
Število avtobusov se je lani povečalo za 1300 oziroma za 8 %, saj je bilo po vsej državi registriranih 17.600 avtobusov. Tovorjakov je bilo seveda precej več: registriranih je bilo 126.700, od teh jih je 38.000 imelo zasebne lastnike.
čeških spremljevalcev pa smo se spet odpravili proti meji, mnogi kar malo v skrbeh, kako bo zastran prtljage na meji. A so nas to pot prijetno presenetili. Čez mejni prehod smo bili že v pičlih tričetrt ure in celo brez carinskega pregleda. Tudi na Ljubelju so bile formalnosti brž mimo in že smo brzeli proti domu.
Upam, da je vsak prinesel s seboj množico vtisov in prijetnih spominov, marsikdo v želji, da to ne bi bilo njegovo zadnje srečanje s prijateljsko Češko.	MK
Kljub težavam
zadovoljivi
rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani)
stališčih družbeno političnih organizacij do zunanjega trgovinskega delovanja Iskre. Komisija je izrekla pozitivno oceno. DS je bil tudi informiran o ustavnih amandma, jih v ZP.
Delavski svet ZP je soglasno sprejel sklep o pripojitvi podjetja Zmaj Ljubljana k Iskra, ki bo 18. tovarna v združenem podjetju Iskra. Glasilo je bralce o tem že obširno obveščalo, kar se bo nadaljevalo tudi v bodoče.
N a tem zasedanju sta bili soglasno sprejeta tudi temeljni pravilnik o kvaliteti in zanesljivosti ter Pravilnik znanstveno - raziskovalnega sklada ZP.	ABC
Pripomba:
Tudi na tem zasedanju je bila prisotna slaba slišnost, zato je treba sedanje mikrofone zamenjati z boljšimi oz. z širšim dometom.
Lani v Jugoslaviji slcoraj miljen avtomobilov
Pozitivno ocenjena zunanje -trgovinska dejavnost 1C
(Konec iz štev. 16)
Devizne inšpekcije so pri občasnih nadzorih nad zuna-nje-trgovinskim poslovanjem Iskre ugotovile, da se je poslovanje z nekaterimi part-' nerji odvijalo drugače kot so določale kooperacijske pogodbe. IC je v skladu z zahtevami devizne kontrole odpravil nepravilnosti in uskladil poslovanje z določili kooperacijskih pogodb. Postopek kaznovanja na osnova teh ugotovitev inšpekcije ni bil uveden.
Ob izrednem pomanjkanju obratnih sredstev, kot posledici nesolidnosti nekaterih naših kupcev na domačem in zunanjem trgu, IC v daljšem obdobju v situaciji, ni mogel v pogodbeno dogovorjenih terminih poravnati svojih obveznosti do proizvodnih organizacij ZP, zato je po-
skušal pridobivati avanse od zunanjih kupcev, kjer je bilo to možno.
Inozemski krediti so bili najeti s strani naših inozemskih firm za nabavo investicijske opreme za naše proizvodne organizacije in pridobljene po uradni poti pod najugodnejšimi možnimi pogoji in brez posrednikov.
V	nekaj primerih ni prišlo do predvidenega izvoza in smo avansirana sredstva morali vrniti. Komisija predlaga, naj se v bodoče avansi sprejemajo samo takrat, ko je izvoz zagotovljen.
V	zunanje-trgovinski dejavnosti Iskre je koncem 1. 1972 delovalo 244 sodelavcev in sicer: VS — 34. VŠ — 41, SS — 102, KV — 22, NS — 45. Članov ZK med temi sodelavci je 33. Pri postavljanju sodelavcev na vodilna, delovna
mesta v zunanje-trgovinski dejavnosti Iskre, sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, upoštevana pa so naslednja merila: družbeno-politično in moralno kvalifikacijo, strokovno usposobljenost, znanje jezikov ter uspešnost, dosedanjega dela, če je pred tem delal v IC.
Vsem kriterijem vselej ni bilo možno zadostiti in pri hitri rasti zunanje-trgovi-ske dejavnosti in naglem širjenju zunanje-trgovinske mreže, so bile včasih dobre tudi zasilne rešitve.
V interesu Iskre in vseh njenih organizacij je taka Iskrina zunanje-trgovinska poslovna orientacija, ki zagotavlja Iskri pomembno prisotnost na zunanjih tržiščih, kjer že delujemo in ki zagotavlja prodor na tista trži-
šča, ki so poslovno interesantna in kjer naše prisotnosti ni, ali pa je še premalo razvita. Iskra se je že 1. 1964 odločila za določen prodor na tuja tržišča, avl. 1972 dosegla že 25 milijonov dolarjev izvoza, 27 milijonov dolarjev uvoza in 10 milijonov dolarjev prometa z zastopanjem tujih firm. Ti rezultati so zahtevah velike napore Iskre, še posebej pa njene specializirane organizacije IC.
S sedanjim srednjeročnim programom zunanje-trgovinske dejavnosti Iskra načrtuje za 1. 1976 že 90 milijonov dolarjev iz\roza in 40 miiijo-dolarjev uvoza n 40 milijonov dolarjev prometa z zastopanjem tujih firm. Program pomeni veliko Iskrino ekspanzijo na zunanjih tržiščih in večanje ter širjenje Iskrine zunanje-trgovinske mreže. Stopnja rasti izvoza v preteklih letih je bila 30 %, s tako zastavljenim srednjeročnim planom pa je za obdobje do 1. 1976 predvidena
40 % stopnja rasti, medtem ko je v SFRJ predvidena 11 — 13 % rast izvoza za isto obdobje!
Iskra Commerce je nedvomno opravil v dosedanjem obdobju izredno važno in veliko nalogo, je pa bil pri realizaciji te naloge preveč prepuščen lastni presoji, ukrepanju in odločitvam in odtod tudi določeni problemi, ki so v tej dejavnosti nastopili. Glede na vse to komisija predlaga:
1.	s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v Iskri je treba natančno opredeliti funkcijo zunanjetrgovinske dejavnosti Iskre,
2.	z ustreznimi samoupravnimi sporazumi je treba določiti pristojnosti, mčdseboj-no odvisnost in oblike sodelovanja Iskrinih zunanje-trgo-vinskih organizacij in mreže ter proizvodnih TOZD,
3.	ustanoviti je treba kolektivni izvršilni organ Iskre za zunanje-trgovinsko dejavnost in opredeliti njegov šta-tus, pravice in dolžnosti,
Prodaja s popustom za člane ZP Iskra
Delavski svet Iskra Commerce je na svoji seji z dne 26. 4. 1973 sklenil, da bo v dneh od 7. 5. do 30. 6. 1973 vsem članom kolektivov združenega podjetja Iskra omogočil nakup nekaterih izdelkov s popustom od 8 do 10 %.
ISKRAPHON PM-71
Ohišje s keramičnim gramofonskim vložkom je vloženo v leseno, furnirano kaseto. Ima samostojen ojačevalnik z zvočnikom 2 W.
Maloprodajna cena: 524,50 din Cena s popustom: 472,06 din
ISKRAPHON PM-75
Vgrajen je v plastično kaseto iz nezlomljivega materiala, v treh različnih barvah. Ima samostojen ojačevalnik z
Izdelki s popustom: PANORAMA 73 je popolnoma tranzistoriziran barvni TV sprejemnik. Izdelujemo ga v kooperaciji z znano angleško firmo in je med tehnično najpopolnejšim TV sprejemniki. Ima tiskano in integrirano vezje, z VHP in UHF kanalni-kom z varikap sistemom. Zaslon 67 cm.
Maloprodajna cena: 18.501,20 din
Cena s popustom: 16.715 din
Trni
■
esMŠi
- ?
I 'M
hr d
- ji
^	V	<	S ^ ^ '	\ S	>	>
—	... ................. ■ v.v.vv ■.)	. —	■■
Crno-beli TV sprejemnik PANORAMA ARIES
PANORAMA ARIES je čr-
no-beli TV sprejemnik, izdelan v tehniki tiskanega vezja, z 10 elektronkami, 7 tranzistorji, 21 diodami, 1 integriranim vezjem, avtomatsko sinhronizacijo in stabilizacijo slike, VHP in UHF preklopnikom.
Maloprodajna cena: 3.758 din
Cena s popustom: 3.382 din
4.	zagotoviti je treba kreiranje zunanje-trgovinske usmeritve Iskre v sodelovanju proizvodnih TOZD, Iskra Commerce, kolektivnega izvršilnega organa za zunanjo trgovino in tako sprejeta stališča zunanje-trgovinske usmeritve verificirati v skupščini Iskre,
5.	sprejeti je treba ukrepe za realizacijo predlogov, ki jih je komisija podala v tem zapisniku ob ugotavljanju posameznih pojavov.
Komisija meni, da te ugotovitve lahko služijo aktivu družbeno-političnih organizacij Iskre, da izreče pozitivno družbeno-politično oceno zu-nanje-trgovinskega delovanja Iskre in njenih specializiranih organizacij, sprejme stališča do predlogov komisije za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in s tem prispeva k popolnejšemu in hitrejšemu uveljavljanju ustavnih dopolnil v Iskrini zuna-nje-trgovinski dejavnosti in v vsej Iskri.
ISKRAPHON RG-72 — brez lastnega ojačevalnika Maloprodajna cena: 397,65 din Cena s popustom: 35790 din
Električni štedilniki VENERA
Štedilniki VENERA imajo štiri grelne plošče, pečico z ražnjem in infragrelci. Velikost gornje plošče je 60 X 60 cm, višina pa 85 cm. Posamezne izvedbe štedilnikov VENERA se med seboj razlikujejo v naslednjem:
VENERA II. in III. je iz
nerjaveče pločevine, ima vgrajen programator, najmočnej-" ša grelna plošča je avtomat-
VENERA IV. in V. je v
kombinaciji emajlirane in nerjaveče pločevine, ima vgrajeno opozorilno uro, najmočnejša grelna plošča je expres-na.
VENERA II. in IV. stoji na nogah.
VENERA III. in V. ima
Plinska peč SUPER SER
emajliran. Dotik z grelci preprečuje zaščitna mreža. Moč vseh grelcev je 4200 W. Dimenzije: 430 X 370 X 130 mm. Maloprodajna cena: 150,65 din
podstavek	s predalom.	Cena s popustom: 135,00 din
Maloprodajne cene:		Cene s popustom:
VENERA	II. 3.533,20 din	3.250,55 din
VENERA	III. 3.827,25 din	3.520,60 din
VENERA	IV. 3.146,85 din	2.895,10 din
VENERA	V. 3.329,10 din	3.061,75 din
Električna peč INFRALUK
je namenjena za ogrevanje kopalnic in podobnih prostorov. Sama konstrukcija, močan cevni grelec in polirani obločnik omogočajo maksimalno možno usmerjanje toplote na predmet ogrevanja: Moč 1500 W. Dimenzije: 300 x 300 X 150 mm.
Maloprodajna cena: 148,25 din Cena s popustom: 133,40 din Električni radiatorji: Lamelni — 1200 W Maloprodajna cena: 1.081,00 din
Cena s popustom: 994,84 din
Rebrasti — 2000 W Maloprodajna cena: 1.974,00 din
Cena s popustom: 1.816,43 din
Plinsko električni štedilnik OVER ALL 930 je izdelan iz nerjavnega jekla in plastifi-cirane pločevine. Ima dve električni plošči, pečico s termostatom, ražnjem in infragrelci ter 3 plinske gorilnike. Vgrajeno ima opozorilno uro in prostor za jeklenko. Dimenzije: 980 X 750 X 910 mm. Maloprodajna cena: 4.857,00 din
Cena s popustom: 4.468,96 din
zvočnikom 3 W.
Maloprodajna cena: 593,25 din
Cena s popustom: 533,90 din
ISKRAPHON PG-76
Ohišje s keramičnim gramofonskim vložkom je vloženo v kaseto iz trde plastike. Prirejen je za priključitev na radijski sprejemnik, zato nima lastnega ojačevalnika in zvočnika.
Maloprodajna cena: 451,50 din
Cena s popustom: 406,34 din
ISKRAPHON RM-73 — z
ojačevalnikom
Maloprodajna cena: 777,60 din
Cena s popustom: 699,84 din
Moči in dimenzije grelnih plošč ter moči infragrelcev: 1 grelna plošča 2000 W 0 180
1	grelna plošča 1500 W 0 180
2	grelni plošči 1000 W 0 145
1	infragrelec 1400 W
2	infragrelca 900 W
SUPER SER je plinska peč brez odvoda v dimnik. Jeklenka je nameščena v peči, zato peč brez težav premeščamo iz prostora v prostor. Moč gretja uravnavamo z regulatorjem. Vgrajena je varnostna naprava. Ogrevanje s to pečjo je ceneno, saj je toplotni izkoristek kar 98 °/o. Ima električni vžig.
Maloprodajna cena: 1.606,25 din
Cena s popustom: 1.477,75 din
Električna peč GLOBUS je
primerna predvsem za ogrevanje manjših prostorov. Ima tri grelce, od katerih ima vsak svoje stikalo, zato je poraba električne energije zelo racionalna. Sprednji del je
Televizijski barvni sprejemnik Panorama 73
Q Navedene izdelke lahko kupite v vseh Iskrinih industrijskih prodajalnah. Kot dokaz, da ste član ZP Iskra, morate predložiti izpolnjeno in potrjeno potrdilo.
® Za tovarne izven Ljubljane bo organiziran tudi poseben način prodaje". Za to so zadolžene tovarniške sindikalne organizacije, ki bodo svoje člane delovnega kolektiva obvestile o datumu prodaje izdelkov s popustom v njihovi tovarni.
9 Izdelke s popustom lahko kupite tudi na kredit, in sicer v višini do 10.000 din. Kreditne formularje dobite pri tovarniškem sindikalnem vodstvu.
ISKRAPHON PM-71
POTRDILO! Potrjujemo, da je tov. redno zaposlen(a) v ZP
(naziv delovne organizacije)
Podpis odgovorne osebe in pečat delovne organizacije
Telesna kultura in delovna organizacija
Izvršni odbor RK SZDL je v februarju letos ra; poslal teze za razpravo o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v naši republiki, o katerih je bilo govora na mnogih sestankih družbeno političnih organizacij, od krajevnih do republiških forumov, bilo je mnogo razprav objavljeno tudi v dnevnem časopisju, vendar pa menimo, da ta problematika le ne more mimo našega lista in mimo Iskre. Namreč teze govore tudi o telesnokulturni dejavnosti v delovnih kolektivih.
In o tem želimo pisati.
Kakšne so torej naše skupne naloge v zvezi s telesno kulturo?
Telesna kultura delovnih ljudi v delovnih organizacijah mora postopno postati uresničljiva pravica vseh zaposlenih, saj se redno ukvarja s telesno kulturo le določen del zaposlenih.
Delovne organizacije morajo v samoupravnih aktih opredeliti svoje obveznosti glede telesne kulture.
Skrb za telesno kulturo zaposlenih je sestavni del odgovornosti za človeka. To je še posebej pomembno in potrebno takrat, ko sprejemajo razvojne načrte delovnih organizacij, katerih sestavni del mora biti tudi razvoj telesne kulture zaposlenih.
Sredstva, ki jih delovni ljudje ustvarjajo v delovnih
organizacijah in s katerimi financirajo telesno kulturo, mora biti prvenstveno namenjena za financiranje te dejavnosti zaposlenih in za financiranje programa telesne kulture v občini.
Priložnostno ukvarjanje s to dejavnostjo je komaj boljše, včasih pa tudi slabše kot nič. Takšno našo dosedanjo prakso je treba nadomestiti z oblikami stalnega telesno kulturnega delovanja in proučiti možnosti za to dejavnost med delovnim odmorom, izven delovnega časa v času tedenskega počitka in letnega odmora.
Sindikalne športne igre morajo prerasti iz kampanjskih iger v igre, ki omogočajo redno telesno kulturno dejavnost zaposlenih, organizirati pa bi morali tudi izposojevalnice za športne rekvizite in opremo.
Širiti moramo spoznanje o pomembnosti telesne kulture med delovnimi ljudmi, kar je največji porok za trajne premike, saj morajo prav oni postati osnovni nosilec TK politike in akcije.
Teze v uvodu govorijo o pomembnih resnicah: »V vedno bolj tehniziranem in atomizi-ranem življenju, ki ga s prodorom znanstveno tehnolo-loške revolucije že živimo tudi pri nas, se ruši ravnovesje med človekovo biološko naravo in okoljem. To se kaže tudi v zmanjševanju človekovih telesnih sposobnosti nasploh in povečevanju srčno-žilnih, dihalnih, posebej živčnih in drugih obolenj.
Dosežki znanstveno tehnološke revolucije bodo v prihodnosti omogočili še nadaljnje povečanje prostega časa. Telesna kultura je torej za našo družbo pomembna iz mnogih razlogov:
—	ker prispeva k zdravju
—	k delovnim in obrambnim sposobnostim
—	k vzgoji, kulturi človeka
—	daljšemu življenju in ne nazadnje
—	k osebnemu zadovoljstvu in tudi zato, ker pomembno prispeva k
—	oblikovanju, izražanju in potrjevanju človekove celovite osebnosti.
Njeni nosilci, oblikovalci in uresničevalci pa morajo postati naši delovni ljudje -in občani.
I. S.
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: Z2-221 Int. 333
Turni smuk s Kanina 19. in 20. maja
Planinsko društvo Iskra bo 19. in 20. maja 1.1. priredilo turni smuk s Kanina, na katerega vabi vse ljubitelje visokogorske spomladanske smuke.
Odhod udeležencev turnega smuka bo 19. maja ob 6. uri izpred univerze v Ljubljani, skozi Kranj v Trbiž (Italija), nato čez Nevejsko sedlo do Kaninskih žičnic (v Italiji) in na sedlo Preval spust po italijanski strani nazaj na Nevejsko sedlo in nato čez Predi! v Trento, kjer bodo prenočili v počitniškem domu Iskre.
V nedeljo, 20. maja, se bodo zgodaj zjutraj povzpeli na Kanin (4—5 ur hoje) in se nato s smučmi spustili po jugoslovanski strani nazaj v dolino, od koder bo povratek v Ljubljano okrog 19. ure zvečer.
Udeleženci turnega smuka morajo poleg smučarske opreme imeti še ustrezne čevlje za hojo, zaščitna sončna očala in razumljivo tudi veljavne potne liste.
Cena izleta za člane PD Iskra je 40 din, za nečlane pa 60 din.
Prijave sprejema do vključno 15. maja: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, telefon 57-969.
Izlet vodi Boštjan Škorjak iz ZZA, telefon 20-341.
Iz"et v Benetke
Počitniška skupnost Iskra vabi člane delovnih kolektivov ZP Iskra na izlet v Benetke, ki bo dne 19. maja 1973.
Program izleta:
Odhod iz. Ljubljane ob 5.00 s Trga revolucije (izpred univerze), po avtocesti, s krajšimi vmesnimi postanki, prihod v Benetke okrog 9.00. Ogled beneških znamenitosti, vmes hladno kosilo. Odhod iz Benetk ob 17.00 in povratek v Ljubljano predvidoma okrog 21.00.
Cena izleta:
110.— din vključuje prevozne stroške in kosilo, denar za oglede morajo uneti potniki s seboj. Vsak prijavljeni mora imeti veljavni potni list.
Prijave sprejema Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, telefon 55-898.
Celotni znesek cene izleta je treba poravnati ob prijavi. V primeru, da interesentov ne bo dovolj, bo izlet odpadel.
IMad 80 ekip na avtora!!yju
Le še prav malo dni nas loči od vnovične velike športne prireditve — III. avtorallya Iskre, čigar proga bo 19. maja tekla v treh etapah s Pržana, skozi Šentvid, Medvode, Škofjo Loko, Kranj, Mengeš, Domžale, Trojane, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Šmarjeto, Laško, Celje, Velenje, Šoštanj, Letuš, Vransko, Domžale, Ljubljano in nazaj na Pržan, kjer bo končni cilj. Iz števila prijavljenih tekmovalnih ekip je videti, da je za naš avtora!ly vsako leto večje zanimanje. Letos je prijavljenih nad 30 ekip več kol lani, se pravi, da bo na 255 km doigo progo Starlalo nad 80 vozil, kar je nedvomno že lepo število.
Uspešni Iskrini streici
Člani SD »Iskra« Kranj in strelci, ki so zaposleni v Elektromehaniki, so na letošnjih tekmovanjih z zračno puško dosegli nekaj pomembnih uspehov. Zal letos tekmujejo za tovarniško družino samo člani, ker družina nima svojega strelišča, da bi lahko vzgajala tudi mlajše strelce. Upravni odbor družine upa, da bo vodstvo tovarne skušalo čimprej najti^ ustreznejše prostore za reprodukcijski material, ki se sedaj kopiči v dvorani strelskega doma. Tako so tekmovalci prisiljeni hoditi k vadbi na strelišča drugih strelskih družin, ki pa tudi niso vedno prosta.
Prvega marca je bilo v Kranju občinsko prvenstvo za »zlato puščico«.
Rezultati: 1. Vinko Frelih, Iskra, 536 krogov; 2. Franc Černe, Iskra, 529; 4. Srečko Frelih, Tone Nadižar, 528 (zaposlen v Elektromehaniki); 6. Jure Bojanič, Iskra, 527; 7. Vlado Žmitek, Tone Nadižar, 525 (zaposlen v Eleklromeha-niki).
Na občinskem prvenstvu v Škofji Loki je bil najboljši Henrik Peternelj iz SD Brata Kavčič, ki je prav tako zaposlen v Elektromehaniki.
Drugo republiško prvenstvo za »zlato puščico« je bilo v Škofji Loki. Med 141 slovenskimi strelci so se naši fantje takole uvrstili: 16. Jure Bojanič, Iskra, 529 krogov; 18. Rajko Rozman, Iskra, 529; 24. Henrik Peterdelj, B. Kav-čič, 528; 26. Vinko Frelih, Iskra, 527; 30. Jože Lombar, S. Kovačič, 524 (zaposlen v Elektromehaniki).
Na dopisnem tekmovanju Amberg : Kranj je za kranjsko vrsto nastopilo več naših strelcev, ki so s svojimi rezultati odločilno prispevali k zmagi Kranja.
1. Jože Lombar, 363 krogov (S. Kovačič); 2. Božo Malovrh, 358 (Iskra); 3. Vinko Frelih, 357 (Iskra); 4. Rajko Rozman, 351 (Iskra).
Ekipa SD Iskra je dosegla velik uspeh na občinskem prvenstvu za člane. Zmagala je s precejšnjo prednostjo, pa tudi kot posamezniki so člani ekipe zasedli boljša mesta:
Ekipe:
1. Iskra, 1412 krogov; 2. S. Kovačič, 1384; 3. T. Nadižar, 1334 krogov.
Posamezniki:
1. B. Malovrh 357; 2. R. Rozman 353; 3. J. Lombar 353 krogov itd.
Ob koncu aprila je vrsta SD Iskra sodelovala na tekmovanju v Novi Gorici. Tamkajšnji strelci so si postavili avtomatsko strelišče za zračno puško in povabili na otvoritev več družin. Po izredno izenačeni borbi je naši ekipi za en sam krog uspelo prehiteti vrsto SD Center iz Postojne. Rezultati so bili odlični:
Ekipe:
1. Iskra 786 krogov; 2. Center Postojna 785; 3. Brata Kavčič, Škofja Loka 774; 4. Panovec, Nova Gorica 737.
Posamezniki:
1. Hrobat 274 krogov — Panovec; 2. Clemente 273 — Panovec; 3. Peternelj 271 — B. Kavčič; 4. Malovrh 271 — Iskra; 6. Bojanič 270 — Iskra.
B. M.
gaUUCTlU'
Toplo in
prisrčno
srečanje
V Kranju so letos res praznično preživeli zadnje dneve pred prvomajskimi prazniki. V okviru gostovanja angleških kulturniških skupin iz pobratenega mesta Oldhama, o čemer smo pisali v 15. številki glasila Iskra, je bilo cela vrsta prireditev. Že takoj prvi dan gostovanja sta se Kranjčanom predstavili dve dokaj atraktivni plesni skupini, za kateri lahko rečem, da so ju najbolj toplo sprejeli. Prva skupina za angleške podeželske in vzgojne plese je kot zanimivost pokazala ples ob mlaju t. i. Maypole Dance, ki je skupen vsej Angliji in je v preteklosti sestavljal osrednji del majskih proslav po vsej deželi. Druga skupina je zaplesala nekaj škotskih plesov in prav tako kot prva požela velik aplavz.
Zanimiv je bil tudi komorni koncert zbora madrigalistov in učiteljskega godalnega kvarteta v renesančni dvorani Mestne hiše. To sta bili le dve od prireditev, ki jih ves teden gostovanja ni manjkalo.
Prav gotovo je vsem, ki so spremljali (in teh je bilo veliko) prireditev prijateljev iz Velike Britanije, dokaj jih je bilo tudi iz Iskre, letošnje gostovanje ostalo v lepem spominu.
A. Boc
ZAHVALA
Sindikatu kolektiva kranjske tovarne in vsem sodelav-cem -varnostne službe se naj-iskreneje zahvaljujem za podarjena darila, pomoč in obiske.
Peter Boncelj z družino
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elcktromchamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik:	Janez Sile.
— Izhaja tedensko — Roko pisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4. telefon 22 221, int 333 — Tisk in kliše ii: »ČP Gorenjski tisk« Kranj