Letnik XXVII — Štev. 34 21. avgusta 1975 Cena 4,— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Jugoslovanski dan na velesejmu Že dolgoletna tradicija je, da je na celovškem lesnem velesejmu rezerviran dan tudi za prikaz jugoslovanskega gospodarstva, — Jugoslovanski dan“. Tradicija je tudi, da se na ta dan zberejo v Celovcu vidni predstavniki slovenske in hrvaške gospodarske zbornice ter odgovarjajo v okviru tiskovne konference na zastavljena vprašanja. Da so tako izvajanja gospodarskih strokovnjakov kot tudi diskusija s koroškimi novinarji ravno ob jugoslovanskem dnevu dokaj aktualna, leži na dlani. Ob navzočnosti generalnega konzula Bojana Lubeja ter konzula Zupančiča je podal obširen in temeljit prikaz gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo in še posebej Slovenijo podpred- sednik slovenske gospodarske zbornice dr. Rudi Babič. V ospredju je stalo vprašanje: kako se more gospodarsko sodelovanje med obema državama še nadalje plodno razvijati, če pa je razmerje v zunanjem trgu 4:1 za Avstrijo. Avstrija bo vsekakor morala v bodoče več importirati iz Jugoslavije, če bo hotela količkaj stabilne gospodarske odnose. Babič je omenil tudi vzgledno sodelovanje z Bavarsko. Kot utemeljitev je omenil, da je tako sodelovanje sad medsebojnega zaupanja. Babičeva izvajanja prinesemo na drugem mestu. Po predavanju se je razvila živahna diskusija o vzrokih takega nesorazmerja. Koroški novinarji so omenili, da ni pravega marketinga za jugoslovanske produkte. Pač pa se o drugih vzrokih, namreč o diskriminaciji jugoslovanskih produktov, ker so pač jugoslovanski, ni govorilo. Na Koroškem namreč ne sme biti diskriminacije. Prekratek je bil ta pomenek, dalo bi se govoriti še in še. O sezonskih delavcih, ki jih masovno odpuščajo koroška podjetja in s tem kaši rajo brezposelnost, o tabuju ustanovitve jugoslovanskih podjetij na Koroškem, ker je tudi to varianta sodelovanja. Babič je dejal, da se samo pri dveh firmah razvija sodelovanje tako, da so zadovoljni: pri Sava—Semperit in Donit—Filter-werk. Samo da ta podjetja na Koroški strani tudi niso v koroških rokah ... Protizakoniti kažipoti po naših krajih! Zakon o dvojezičnih napisih je na Koroškem sistiran, se pravi, da sicer obstaja, pač pa da ga ne izvajajo. V zadnjem času pa opažamo, da se celo ravna izrecno proti temu zakonu: kajti v več krajih je cestna uprava postavila zopet kažipote in napise v prazne okvire. Tako tudi na križišču, kjer se odcepi od ceste na Ljubelj cesta v Slovenji Plajberk. Vsekakor kaže ta primer — ki ga bodo nekateri označili kot »malenkostnega", da politiki in oblasti na Koroškem niti ne trenijo, kadar gre za dejanje proti manjšini. Brez vsa- kega pomisleka se postavi dejanje, akoravno je protizakonito. „Kaj bo manjšina napravila, nas ne briga," mislijo. Ta primer pa, morda ravno za- radi tega, ker je razmeroma »neznaten", pa le predobro kaže na dejanske razmere na Koroškem in da slutiti, da bo še vse huje, če bi res kdaj prišlo do ugotavljanja. Kajti če že večinske stranke pri vsaki malenkosti — kot npr. pri dvojezičnih plakatih v Pliberku in pri dvojezičnih plakatih v Slovenjem Plaj-berku izgubijo pogum, se bojijo za svoj „ugled“ (ki ga tako nimajo preveč) za svoje glasove, in potem brez pomisleka hočejo pohoditi slovenske ugovore: kako bo šele izgledalo pri štetju, kjer bodo grožnje iz strani tistih krogov, ki so se že vedno odlikovali s protislovensko gonjo? Kdo bo ščitil pripadnike manjšine pred izpadi? Avstrijska državna oblast je pri vseh dosedanjih štetjih, pri pogromih na dvojezične napise ni mogla, ni hotela ali tudi ni bila v stanu, tega storiti. Dvojna mera pa je tudi v večinskih časopisih: ni težko, da si predstavimo, da bo kateri od tistih, ki se smatrajo za zveličarje koroškega tiska, zapisal, da smo Slovenci tako nestrpni, ekstremni, ker se že prepiramo zaradi vsakega najmanjšega napisa. Toda kdo bi oviral te gospode, da bi rekli: »Imejte jih že končno!"? V tem primeru ne bo pomagala nobena še tako dobro pripravljena akcija, v okviru katere naj bi se navadnemu Korošcu »pojasnilo", da so dvojezični napisi pač potrebni. Kajti vsak časopis, tudi pri najlepšem medsebojnem sporazumu — gentleman-egreementu, da vsi pišejo pozitivno za Slovence: v nuancah, v podrobnostih bodo obstajale še vedno razlike. In to tem Svojevrstna razlaga deželnega glavarja Precej svojevrstno interpretacijo 'zida koroških dežeinozborskih vo-ltev J'e podal v nekem intervjuju koroški šef SPd in deželni glavar eopold VVagner. Tako je trdil, da ,Veuina Slovencev, ki so doslej voliii OVP, še nadalje volila OVP ter so glasovi za KEL prišli iz sofističnega tabora. VVagner se je sioer skliceval na „specialno ana-lz°“’ kdo pa je to analizo napra-1 Pa ni povedal. Zanimivo pa bi 1 to vendar izvedeti. Obstajata Sam° dve teoriji: ali tajnost volitev ni kila docela zasigurana (formalno 16 9°tovo bila, toda kako je izgle-a*° Pd majhnih okoliših?), ali pa °ce VVagner v vlogo mučenca-so-cialista, ki ga „zatira“ manjšina s da njegove stranke ne voli. Sekakor bi bila taka teorija svoje-!fr®|na interpretacija svobodne od-°čitve pri volitvah, kot da bi se ^0rali Slovenci zahvaljevati katerimi stranki. Psihoza pa ostane: teo-ri!a Ji držite tatu!“ Narodni svet šola svoje sodelavce Govorniška šolanja v obeh jezikih bo priredil v jesenski sezoni Narodni svet koroških Slovencev v sodelovanju s Klubom občinskih odbornikov ter podobnimi organizacijami. Potreba po takih šolanjih leži na dlani. V času, ko moremo z dneva v dan bolj braniti naše stališče v manjšinskem vprašanju, in to proti z dneva v dan bolj ukoreninjenim stališčem in predsodkom, je tako šolanje v govorjenju in diskusiji včasih edina možnost, da se prekosi diskutanta-nasprotnika, ki je že po naravi od vsega začetka v večini. In njihovi argumenti so z dneva v dan ali bolj primitivni, naivni ali pa izpiljeni. Velikokrat se tako pripeti, da se tehtni argumenti našega človeka ne upoštevajo, čeprav so ti argumenti dobri in tehtni in smo o tem tudi prepričani. Tako se tudi večkrat zgodi, da se mora tisti, ki stvarno, tehtno argumentira, podvreči tistemu, ki argumentov sploh nima. Tako je skoraj naravno, da se naš človek večkrat vrača z diskusije, z govora, da ni sam zadovoljen s seboj. Čuti, da se mu ni posrečilo povedati tega, kar mu leži na srcu. Zavedajoč se tega, da je zelo važno in odločilno, kako znajo sodelavci govoriti, argumentirati in se obnašati pri diskusijah, bo torej priredil NSKS retorična šolanja. Kot omenjeno, bodo v obeh jezikih. Zaradi obširne tematike bodo ta šolanja razdeljena na dva dela, vsak del po dva polna dneva. Šolanje bo vodil Miha Zablatnik, novo nastavljeni referent za mladinsko delo pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Retorično šolanje bo obsegalo več zanimivih problemov, ki se pojavljajo z javnim nastopanjem: Prvi del obsega poglavja: e Kako se obnašam, če govorijo drugi z menoj •— o meni; • na čem spoznam duševno stanje mojega partnerja, če z njim ■— o njem govorim; • kako premostim tremo; e kako dobim kontakt z mojimi poslušalci. Na kakšen način se mi posreči, da poslušalce zainteresiram za mojo stvar; • poslušanje pri pogovoru — diskusiji. Vloga predsodkov in emocij. V drugem delu pa bodo udeleženci tečaja poučeni o sledečih temah: • Kako argumentiram, če sem ne-siguren; • kaj naj naredim, če govori moj partner v za mene previsokem — prekompliciranem jeziku; • govorne vaje: slovensko — nemško. • »petstavčni sistem" • uporaba narečja pri govoru • aktivni in pasivni besedni zaklad. bolj, ko bi videli pisci, da avstrijski politiki izjemno neradi izpolnjujejo določila v zaščito manjšine. Gniloba na Koroškem se vsekakor ne bo dala odstraniti z nobenim zakonom. Kajti pred zakonom nihče ne bo imel »rešpekta", ki ga že leta 1972 niso imeli, ker ga tedaj niso imeli niti oblasti, niti politiki in ne eksekutiva. Nas čaka umazan volilni boj? Centralni sekretar socialistične stranke Marsch je izjavil, da so nekatera privatna podjetja dobila namig oz. nalog, naj odpuščajo določeno število ljudi, namesto da bi jih poslali na skrajšan delovni čas. Vzrok za odpuščanje naj bi bilo predvolilno taktiranje: OVP naj bi tako — po Marschu — dobila v roke argument, da vlada v Avstriji brezposelnost. Marsch pa je zmo-biliziral vsekakor novinarje, ki so takoj povprašali Kreiskega in tudi Marscha samega. Kreisky ni podal nobene izjave, Marsch pa nobenih dokazov za svojo trditev. Vsekakor pa se kaže, da bo ta volilni boj eden od najbolj umazanih v drugi republiki, čeprav bo le kratek. V tej zvezi bo seveda aktualno vprašanje, na kakšnem valu bodo stranke plavale na Koroškem. Še dobro je vsem v spominu umazani volilni boj za deželnozborske volitve, kjer je vsaka od dežeinozborskih strank mogla očrniti drugo s tem, da ji je ali podtikavala, ali o-čitala ali pa morda ugotovila, da imajo njeni pripadniki dobre stike s koroškimi Slovenci. Tako je bilo v tem volilnem boju že naravnost »sramotno" za nekatere od teh funkcionarjev, če so imeli stike s Slovenci. Za letošnji državnozborski volilni boj pa izgleda, da bodo na Koroškem ponekod, predvsem v »obrambnih" krajih, imeli prav tako posebno varianto volilnega boja: podvomili bodo v »verodostojnost" druge stranke s tem, da ji bodo očitali, da hoče čez kratko ali dolgo nekaj storiti v manjšinskem vprašanju. Vseeno, ali za ali proti manjšini. Retorična šolanja se bodo vršila na dveh krajih: v Domu prosvete v Tinjah ter v penzionu Miki na Peč-nici. Na razpolago bodo tudi sodobni tehnični pripomočki. Prijavile otroke k dvojezičnemu pouku! Gospodarski komentar: Po celovškem lesnem velesejmu 1975 Bilanca lesnih sejmov in sejemskih prireditev sploh, se navadno razlikuje od prognoz in pričakovanj pred sejmom. Šele bilance pokažejo, kdo je bolj konkurenčen in kdo ni dovolj razumel se poslužiti kupne moči obiskovalcev. — Letošnji lesni sejem v Celovcu, ki je zaprl svoja vrata, se ni znal prilagoditi kupni moči obiskovalcev. Njegova bilanca ni bila taka kot v prejšnjih letih. Ponudba je bila sicer pestra in bogata, toda kupci niso prihajali v zaželjenem številu. V negotovosti gospodarskega razvoja so se v glavnem zedinili na stališče: držimo stare stroje, opremo in naprave še nekaj let in nič ne investirajmo v nove. Tako zadržanje je bilo opazno pri podjetnikih gradbenega in lesnega gospodarstva enako kot s strani kmetov in široke množice delojemalcev. Sejem je bil odsev resnosti krize mednarodnega in s tem tudi avstrijskega in koroškega gospodarstva. Koroška je dežela, ki je zaraščena do 60 odstotkov z gozdnim drevjem. Njeno gozdno površino posedujejo do več kot polovice mali posestniki. Nadaljnjih 30 odstotkov je v lasti države, Cerkve, dežele in občin. Lastni posek lesa se giblje pri 1,3 milijona kubičnih metrov. Od te količine ostane 30 odstotkov doma, 70 odstotkov pa gre v izvoz. Les in izdelki iz njega so steber koroškega gospodarstva in eksperta. Ta steber, na katerem gradi svojo eksistenco poleg 30.000 kmetov še nekaj sto podjetij lesnega gospodarstva in več desettisoč delavcev, se zadnja leta nevarno maje. Cena hlodovine, ki se je še pred dvema letoma gibala med 1200 in 1400 šilingov za kubični meter, je zdrknila na 700 do 800 šilingov. Rezan les, ki ga je prej italijanski kupec plačeval še do 2800 šilingov za kubični meter, notira na avstrijsko-italijanski meji le še okoli 1300 šilingov. V Italijo pa je bilo v letih po drugi svetovni vojni letno prodanega okoli 85 odstotkov lesa, ki ga je Koroška izvažala. Italijansko gospodarstvo je na kolenih in nihče ne ve, kako bo izglodalo čez leto ali dve leti. Njegov položaj se srednjeročno gledano, gotovo ne bo izboljšal. Arabske dežele, ki so medtem postale potenten kupec evropskega lesa, pa z navadami avstrijskih izvoznikov nikakor niso zadovoljne. Spričo svojih gospodarskih težav pa sta postali tudi Švica in Zvezna re- publika Nemčija, pri lesu, ki ga uvažata sila izbirčni. Avstrijski izvoz lesa bo zaradi tega letos za eno četrtino nižji kot je bil lani. V danih okoliščinah preostane za koroško lesno gospodarstvo le še en ventil: povečanje povpraševanje s strani domačega gospodarstva. V zadnjih tednih vendar tudi to gospodarstvo čedalje bolj pretresajo krizna znamenja. Za žagami odpušča tudi industrija leso-nitnih plošč po več sto delavcev, z ostalimi pa dela v skrajšanem delovnem tednu. Podobno kot ta industrijska zvrst trepeče pred prihodnostjo tudi industrija celuloze in papirja, z njo pa tudi industrija Svoje kandidate za volitve v parlament je predstavila v ponedeljek koroška OVP v okviru tiskovne konference. Spričevalo sposobnosti stranke naj bi bila ta predstavitev paradnih kandidatov — vsaj po želji strankinega vodstva, a izcimilo se je le spričevalo revščine koroške 'OVP. Glavni kandidat je kmet in župan v Grabštanju Valentin Deutsch-mann, njemu sledijo sindikalni tajnik VValter Suppan, podjetnik Wil-helm Gorton, učitelj Heinrich Amt-mann in kmetica Luise VVasser-bacher. Prvi trije so že doslej bili zastopani v parlamentu, sigurno mesto pa ima tudi Amtmann, dočim je kandidatura ženske le alibi, ki naj bi kaširal nenaklonjeno stališče ljudske stranke do žensk: tudi na tozadevna vprašanja ga. VVasser-bacher ni vedela poti, kako bi prišla v parlament. Manjšinsko vprašanje je bilo prisotno že pri predstavitvi kandidatov. Poslanec Deutschmann se je trkal na svoje domovinske prsi in opisal svoje zasluge za domovino s tem, da je opozoril na svoj diskusijski prispevek po filmu „Fremde in der Heimat". Deutschmann je tudi protestiral proti temu, da sta film, in pa diskusija bila predvajana tudi na jugoslovanskih televizijskih zastorih, in to brez Deutschmannove-ga dovoljenja. Morda ga je sram, da njegove izjave o lepoti koroških jezer slišijo tudi kje drugje — skupno z njegovim manjšini nenaklonjenim stališčem? Značilno, da je Deutschmann v tej zvezi pohvalil stavbnega lesa in lesne opreme, ker na intenzivacijo domače gradbene dejavnosti letos in prihodnje leto ni več računati. To v dneh lesnega sejma v Celovcu ni bilo le enkrat povedano. Les je gibalo koroškega gospodarstva. Če popušča povpraševanje za njim in izdelki iz njega tako kot sedaj, je na Koroškem kriza celotnega gospodarstva očitna. Čas, v kakršnem se nahaja mednarodno lesno gospodarstvo, s svojimi posledicami na Koroškem zelo sliči onemu pred 40 leti, ko les skoraj ni imel več nobene kupne moči. Podobno kot tedaj zgublja les tudi sedaj svojo kupno moč. Nje- tudi poročanje „Kleine Zeitung". Deutschmann je bil tudi edini, ki je govoril o manjšinskem vprašanju. Omenil je tudi svoje sodelovanje v Kreiskyjevi komisiji za dvojezične table in dejal, da mora sedaj ukrepati parlament, ter da je treba zmanjšati emocije na Koroškem ter zmobilizirati ..pozitivne in konstruktivne duhove" na Koroškem. Kaj več konkretnega pa v manjšinskem vprašanju ni mogel povedati. Glede načina, kako zmanjšati čustva na Koroškem, je bila edina izpoved ta, da se mora to zgoditi preko medijev televizije, časopisov, zborovanj in pisem. Drugih medijev ni naštel, ker jih pač še nimamo. Kako naj bi ta informacijska kampanja izgledala, ni mogel povedati. In glede štetja? Na tozadevno vprašanje zastopnika „nt“ je hotel Deutschmann povedati le to, da hoče OVP že pred takim ugotavljanjem imeti sigurnost, pri katerem odstotku naj bi bile zagotovljene določene pravice. Pri kakšnem odstotku? — Tudi na to vprašanje ni bilo jasnega odgovora. Deutschmann je dejal le, da obstaja na Gradiščanskem šolski zakon, ki predvideva mero 30 odstotkov. Pomeni ta namig, da bodo na Koroškem zagotovljene pravice Koroškim Slovencem le v primeru, da bi dosegli pri takšnem štetju 30 odstotkov? Tudi na to vprašanje ni bilo jasnega odgovora, samo, da bodo na različnih območjih veljali — po predstavah OVP — različni procenti. gova cena je močno padla in bo verjetno padala še naprej, odvisno od mednarodnega razvoja. Medtem pa cene potrebščin lesnega gospodarstva in kmetijstva pa tudi cene občih družinskih potrebščin nebrzdano naraščajo. Kupci, ki jih je celovški lesni sejem pričakoval, so spričo nakazane situacije, zategnili svoj pas. Razsipanje z denarjem kot v preteklih letih sejem ni doživel. Varčnost je bila parola. Žal pa tovrstnega strez-njenja s strani razstavljajočih podjetij na področju cen ni bilo mogoče opaziti. Čeprav je bilo povpraševanje slabše kot lani, so bile cene blaga dosti višje. (bi) Šef koroške OVP Bacher je pripomnil še, da po njegovih opazovanjih pri dosedanjih ljudskih štetjih ni bilo nobenih netočnosti, tudi se ni igralo s čustvi. Nakar ga je opozoril zastopnik „nt“, da so pristojne oblasti npr. leta 1961 dobile obširen sestavek, v katerem osrednji organizaciji s konkretnimi primeri in z imeni dokazujeta nepravilnosti štetja in samovoljno ukrepanje števnih komisarjev. Tega pa nihče od zbranega omizja ni hotel vzeti na znanje. V prostem pogovoru pa je poslanec in župan Deutschmann prostodušno povedal, kakšno vzdušje vlada v njegovi občini: pri zadnjih de- Na dvodnevnem obisku v Jugoslaviji se je mudil generalni sekretar združenih narodov dr. Kurt VValdheim. Ob tej priliki se je pogovarjal z jugoslovanskimi vrhunskimi politiki, s predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom, predsednikom zveznega izvršnega sveta Bi-jedičem ter z zunanjim ministrom Miničem. Pogovore generalnega sekretarja OZN z jugoslovanskimi državniki sta obe strani ocenili kot zelo koristne in pomembne, posebno v sedanjem trenutku mednarodnih odnosov in položaja, v katerem so Združeni narodi. Posebno so poudarili velik prispevek, ki ga daje Jugoslavija svetovni organizaciji, da bi bila čimbolj enoten instrument miru in čimboljših mednarodnih odnosov. Predsednik ZIS Džemal Bijedič in Kurt VValdheim sta se v Kupa- Žabnite: posvet o manjšinah SKAD — Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici je v Žabnicah priredilo tudi letos tro-dnevni seminar o aktualnih problemih doma in v zamejstvu. Lepo število študentov in drugih zainteresiranih se je tega seminarja udeležilo. Povabili so tudi Korošce, da poročajo o položaju koroških Slovencev. V obširnem prikazu je prof. Jože VVakounig podal sliko političnih in kulturnih razmer v deželi. Po referatu se je razvila živahna debata o načrtovanem preštevanju župnika Mucherja. Razgovora se je udeležil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler. SKAD je ob dvajsetletnici izdal tudi tiskano poročilo o svojem pestrem delovanju. Redni sestanki z aktualnimi predavanji, razstave u-metnikov, prikaz različnih filmov in vrsta družabnih prireditev je naštetih. Izvedli so šest taborov zamejske mladine v Ukvah 1962, Celovcu 1964, v Trstu 1966, v Gorici 1968, na Koroškem leta 1970, in v Trstu leta 1972. Pri vseh taborih je sodelovala tudi Koroška dijaška zveza. želnozborskih volitvah je bilo v Grabštanju oddanih za KEL 10 glasov. Ko so potem ugibali, odkod prirastek za dva glasova od leta 1965, so ugotovili, da neka družina, ki je veljala za trdno slovensko, ni šla na volišče. Utemeljitev: da ne bi sosedje govorili, da je ravno ta družina volila slovensko ... rih dalj časa pogovarjala o aktualnem mednarodnem položaju in o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na posebnem in rednem zasedanju generalne skupščine OZN septembra. Pogovarjala pa sta se tudi o vprašanjih v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu, o Cipru kot tudi o ekonomskem položaju v svetu. Posebej je bil omenjen pomen, ki ga daje Jugoslavija krepitvi vloge in važnosti OZN pri reševanju najpomembnejših mednarodnih vprašanj v svetu, ki jih po mnenju obeh strani ni mogoče reševati mimo OZN. V pogovorih so sodelovali tudi namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov, načelnik Živojin Lazič, zunanjepolitični svetnik predsednika ZIS Nikola Cičanovič, pomočnik direktorja oddelka za informacije v sekretariatu (Dalje na 3. strani) Heprofilirani kandidati koroške DVP: spričevalo revščine Waldheim je obiskal Jugoslavijo llllllllllllllllllllllllllllllll)llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllll|||HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIMHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW Ranem ef Ponedeljek, 18. avgusta 1975, zjutraj. V neki celovški trafiki. Pride žena srednjih let in vpraša, če je Niki Lauda že svetovni prvak. Neki gospod odgovori, da še ni. Gospa je vsa razburjena, ker misli, da jo je tisti gospod hotel potegniti za nos(ek). Še enkrat vpraša, in ko čuje od vseh prisotnih, da Niki Lauda le še ni svetovni prvak, reče vsa zaprepaščena: „Za božjo voljo vendar, kaj pa bo potemtakem z našim gospodarstvom!" Zgodbica ni izmišljena, je resnična. Na žalost. Samo da bo Lauda svetovni prvak, pa bo že vse v redu. Histerija, kot smo jo že doživeli pred tremi leti, ko je gospod Ave-ry Brundage — naj počiva v miru circenses — „ukradel“ Karlu Schranzu zlato kolajno. No, ukradel mu je ravno ni, samo tega ni dopustil, da bi bil Schranz sploh smel nastopiti. Pa je imel rajni Brundage jasne vzroke, zakaj je ravnal tako. A v Avstriji je skoraj izbruhnila revolucija, ni veliko manjkalo, da bi bila vojna. No, Lauda pri dirki v Zeltvvegu na Štajerskem res še ni dosegel tiste ene točke, ki bi mu zadostovala za svetovnega prvaka. Le pol točke je dobil. Najbrž bo postal svetovni prvak, tako da se tisti celovški gospe ne bo treba bati za „naše gospodarstvo". Stari Rimljani so bifi brihtni gospodje. Ponudili so revežem „pa-nem et circenses" — „kruh in cir- kuške igre", pa je bilo v redu. Da je rimski proletarec le dobil kruha, da je le videl mesarjenje v ko-loseju, pa je pozabil tegobe, ki so ga gnjavile dan na dan. Svoje telo je nasitil s kruhom, svoje težave je utopil v krvi, ki je tekla v arenah. Naj si le vsak zamisli, kaj bo, če Laudu ne bi uspelo postati svetovni prvak. To pa celo zdaj, letos, ko bomo imeli 5. oktobra državnozborske volitve. Verjetno bi nekateri v svojem razočaranju bili tako potrti, da bi pozabili težave, skrbi, ki jih obdajajo ali pa bi razbili, karkoli bi jim prišlo pod pest. Drugi bi se „zbrihtali“ in začeli tuhtati, kdo in kaj je vzrok, da ljubemu Niklju ni uspelo. Pa ne bi imeli samo Miklavža, celo hudič se bi še prismetil zraven. Pred dvema letoma smo začutili bencinsko krizo. Tedaj se je govorilo, koliko goriva bi si lahko prihranili, če bi vozili bolj umirjeno, bolj pametno, če bi malo stisnili pas, če bi malo štedili. Mastne milijarde bi si lahko prihranili. Zdaj je to vse pozabljeno. Moloh avtomobil, ta naša „sveta krava" — pa se posmehujemo Indijcem — požira svoje žrtve in niti na misel nam ne pride, da bi ga oboževali vsaj malo manj. Odgovorni ljudje v Zeltvvegu so šele tedaj prenehali z dirkami, ko jih po pravilniku ni več bilo treba ponoviti. Šlo jim je samo za dobiček, kajti razmere že od vsega začetka niso bile primerne. Tvegali so varnost dirkačev — sodobnih gladiatorjev — in res smo lahko vsi veseli, da so razbili samo nekaj pločevine, ne pa tudi kake človeške glave. Čeprav se ponesreči na avtomobilskih dirkah vsako leto precej ..športnikov", — precej je mrtvih, veliko je pohabljencev za življenje — odgovornim ljudem še ni prišlo na misel, da bi s tem krvavim cirkusom kratkomalo prenehali, za vedno. Vprašanje je tudi, kaj bi ob tem porekle krvoločne množice, ki takih Junakov" potrebujejo; ta vidi samega sebe v Laudu, ta v Fitipaldiju, ta v Regazzoni-ju, in če bi se eden od teh smrtno ponesrečil, bi se pač ..preselila" osebnost v kakega drugega, seveda živega. O mrtvih rajši ne govorimo, kaj da bi šele združili svojo osebnost z njimi. Jože W a k o u n i g Prijavile otroke k dvojezičnemu pouku! Babič enostransko gospodarsko sodelovanje Na jugoslovanskem dnevu celovškega lesnega velesejma je zbudil veliko pozornost prikaz jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo, ki ga je podal podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Rudi Babič. Ker njegova temeljita izvajanja niso vzbudila pozornosti le pri nemških časopisih, ampak zaslužijo, da jih spoznajo tudi naši bralci, jim posredujemo izvlečke govora. Mednarodne sejemske prireditve so pomembna mesta srečanja gospodarstvenikov. Gre za izmenjavo izkušenj in medsebojno gospodarsko povezovanje, ki naj pripelje do ustreznejših gospodarskih učinkov. Se več. Razvoj proizvajalnih sil v končni meri tudi pogojuje množico sejmov in sejemskih prireditev kar odraža nujnost povezovanja, saj je znano, da se gospodarstva ne mo-rejo razvijati v nekem samosvojem zaprtem krogu, ampak, da je treba še kako zavzeto in uspešno sode-ioyati, ne glede na družbeno politično ureditev, če želimo svet o-svoboditi tudi nerazvitosti in pomanjkanja. ako gospodarsko sodelovanje, Ki ga lahko tudi ob tej sejemski prireditvi soustvarjamo, je rezultat globokih teženj in spoznanj tako v po-litičnih kot gospodarskih in družbenih odnosih. Seveda je predpostavka vsemu temu, ta, da mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem spošto-nju narodov, narodnosti in manj-a!n- suverenosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih na podlagi enakopravnih odnosov in končno m°ra temeljiti tudi na spoštovanju medsebojnih dogovorov in pogodb, Pa naj si gre za bilateralne ali pa multilateralne. Prav gotovo je tudi ta celovški sejem ena od priložnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ob upoštevanju obojestranskih koristi, k: lahko prispeva k tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju s sosednjimi deželami in naše sodelovanj6’ prav gotovo pomeni prispevek . tem naporom in prizadevanjem. fPrav so znana dejstva po nujno-tesnega in ustreznega gospodar-ega sodelovanja med gospodar-s v' sosednjih dežel, pa moramo ugotoviti, da je to sodelovanje tre-a Pospešiti z novimi oblikami kva-'tetnejšega gospodarskega sodelovanja. 3b tej priložnosti želim poudariti, c= je skupščina socialistične repu-li