Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 did
Leto III.
TRBOVLJE, IS. septembra 1930
Štev. 37
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
De avski svet rudnika Trbovlje
je potrdil proizvodni in investicijski pion za leto 1951
Po zgodovinskem dnevu trboveljskih rudarjev, ki so 3. septembra t. 1. prevzeli rudnik v upravljanje, se je v petek 8. t. m. sestal delavski svet rudnika k svoji drugi seji. Udeležba članov je bila polnoštevilna.
Delavski svet je razpravljal o proizvodnem in investicijskem načrtu rudnika za leto 1951. Dnevni red zasedanja je bil važen, saj so na njem razpravljali o znižanju polne lastne cene. Člani sveta so stavili več predlogov za znižanje stroškov materiala ter reorganizacijo delovnega procesa za znižanje produkcijskih stroškov. Ze dosedanji rezultati dokazujejo znatne uspehe in je rudnik predvideno znižanje PUC v mesecu juliju dosege) v celoti.
Član delavskega sveta, glavni Inženir rudnika tov. Preželj Vinko, je predložil svetu proizvodni in Investicijski načrt rudnika za prihodnje leto. V sledeči diskusiji Je svet obravnaval proizvodne možnosti rudniških obratov v letu 1951. S predlogom glavnega Inženirja so se vsi strinjali, le obratovodja je imel pomisleke proti višini produkcije tega obrata, a je nakazal potrebne ukrepe, ki jih je treba Izvršiti, da bo dnevni kop svoj proizvodni načrt dosegel. — Prvikrat v zgodovini trboveljskega rudnika so delavci po svojih predstavnikih obravnavali proizvodni načrt, ki je bil z dviganjem ros sprejet v celoti.
Nato je svet razpravljal o Investicijskem programu prihodnjega leta. Stavljen je bil predlog, da se dograditev trgovskega doma odstopi MUO Trbovlje. Sklenjeno je bilo, da se dogradi 12-družinska hiša, pripravijo stavbišča za 20 novih hišic na Topolovškovem travniku, zgradijo gospodarska poslopja v koloniji Limberk in Njiva ter v Hote-mežu. Dela na vodovodu se nadaljujejo tudi prihodnje leto. Dogradi se nadalje nov trakt pri zasilnem internatu in Izvrši dozidava kovinarske šole, kopalnica ln pisarna v jaslih ter delavnica za kovinarsko šolo.
V obravnavi investicijskega plana Je bilo v diskusiji tznešeno mnenje, da je postavljen previsoko. Iz tega razloga so se nove gradnje razdelile v dve prioriteti: v prvo skupino se šteje nadzidava 12-družinske hiše, priprava stav-bišč na Topolovškovem, gospodarska poslopja na Limberku in Njivi, vodovod, transformatorska postaja, avtoga-raža, klel za živež, bunker s podvozom ter sušilnica na opekarni. Vsa ostala dela se štejejo pod plan prioritete II.
Plan jamskih investicijskih del je bil izglasovan v celoti.
Delavski svet je na svojem prvem zasedanju postavil 13 delovnih komisij, v katerih je zajeto vse delo delovnega sveta in upravnega odbora. Te 'KOiiifatje--	Krmna rja—«* crv-T7x.ir7BA.*
standard delavstva, komisija za zniža-
nje polne lastne cene, komisija za norme <n tarifno politiko, komisija za pospeševanje udarništva, novatorstva in racionalizatorstva, komisija za tekmovanje in brigadni sistem dela, komisija za proizvodnjo, komisija za strokovni dvig kadrov in šolstva, komisija za kulturo, prosveto in propagando, komisija za sistematizacijo delovnih mest in učvrstitev delovne discipline, komisija za izvajanje vseh planov ter
Delovno ljudstvo v Jugoslaviji je plan vpisa drugega ljudskega posojilo visoko preseglo- Tudi trboveljski okraj je doprinesel svoj delež k skupni zmagi ter z vpisom dokaaz) da ne veruje nikomur kot le Partiji in državnemu vodstvu z maršalom Titom na čelu. — Med vpisnimi mesti v trboveljskem okraju se je vodila ostra bitka; do 12. t- m. je bil plan vpisa dosežen in celo prekoračen, čeravno še niso vpisali vsi, ki bi to lahko storili. Vpis do 12. septembra je znašal 16.461.000 din, od katerih je v banki realiziranih 15,760400 dinarjev Za ta uspeh imajo največ zaslug delavci in uslužbenci, ki so vpisali i 1.823 000 din; od celotne vsote so delavci in uslužbenci dali 80% Kmetje
mr Tifimni le	on
slabši so obrtniki, ki »o vpisali komaj
komisija za gospodarsko poslovanje, —i Postavljeni so načelniki komisij, ki i ostalimi člani komisij odgovarjajo za določena dela v posameznih komisijah. Z ustanovitvijo teh delovnih odsekov se bo olajšalo in poenostavilo delo delavskega sveta in upravnega odbora, ustvarila ekspeditivnost ter prihranile nepotrebne debate in razprave na zasedanjih sveta.
Ob zaključku zborovanja se je član delavskega sveta tov. Stemiša Anton v imenu vseh članov sveta spomnil predsednika vlade LRS tovariša Mihe Marinka, ki praznuje danes svojo 00-letnieo. Govor tovariša Stemiše je bil sprejet s ploskanjem in vzkliki tovarišu Marinku. Titu in Partiji.
nekaj čez 500.000 din. Svoje obveze obrtniki še niso dosegli in je vsekakor premajhna zanje Imamo obrtnike, ki so vpis posojila razumeli kot n. pr. Hercog v Hrastniku, ki je vpisal 20 tisoč din, in še drugi. So pa obrtniki, predvsem v Trbovljah, ki so vzlic dobremu ekonomskemu položaju vpisali zelo majhne vsote kot n. pr Zupan Marija, šivilja, Weiss Vlado, mizar, Pečnik Franc, čevljar, in še drugi, ki se dali manjše zneske kot uslužbenci, ki imajo le 2200 din mesečne plače. Seveda pa ni rečeno, če je vsota vpl-s- dosežena, da se je vpis pri obrtnikih zaključil. Nikakor ne.
Vsem tem lahko dajo odgovor naši rudarji, ki so vpisali na vseh treh rudnikih 7.052.000 dinarjev. Tudi na
visoko prekoračili
Do 11. septembra dosežen plan vpisa posojila v trboveljskem
okraju
Predsednik vlade LRS — Miha Marinko petdesetletnik
Pred petdesetimi leti, 8. septembra 1900, se je v revni družini trboveljskega rudarja rodil tovariš Miha Marinko, dosledni tn neizprosni borec za pravice delovnega ljudstva, sedanji predsednik vlade LRS in sekretar CK KPS Vsa njegova življenjska pot je biia posvečena plemenitim ciljem, ki jih je v krvavt borbi proti vsem sovražnikom ljudstva ln napredka zmagovito izbojevala naša ljudska revolucija Med temi velikimi borci, ki so dosledno izvrševali linijo Manca, Engelsa in Lenina, Je bil tudi tovariš Miha Marinko. To je tudi razumljivo, saj je svojo mlados* preživel v sredi črnih revirjih, v proletarskih Trbovljah. kjer je občutil tudi sam vse krivice izkoriščanih
V svojem trinajstem letu je že odšel na delo. Leto pozneje, ko so mu umrli starši, pa je bil prepuščen sam sebi. Našel je delo v zagorskem rudniku ter se ob najtežjih pogojih prebijal skozi življenje. Po končani prvi svetovni vojni se je pridružil delavskemu gibanju k1 mu je ostal zvest vse življenje. Nikdar ni klonil, niti v najtežjih trenutkih, aktivno je posegaj v politično življenje, ustanavljal je delavska kulturna ln politična društva, bil je ustanovitelj kulturnega društva zagorskih rudarjev »Vesna«, ki je letos slavila 30 letnico svojega obstoja Bil Je organizator stavk ter je njegovo življenje tesno povezano z zgodovino revolucionarnega gibanja v revirjih Kmalu po ustanovitvi SKOJ je postal član organizacije in leto kasneje član Partije. Ko so hoteli 1. junija 1934 fašisti v Trbovljah razbiti enotnost delavskih vrst, je tovariš Marinko vodil v oborožen spo-
pad udarno desetino delavskih mladincev. Z odločnim odporom proti fašistični Orjuni so dali trboveljski rudarji pod vodstvom Partije Orjuni smrtni udarec, hkrati pa dali signal, ua so se njihovemu odporu pridružile najširše plasti ljudstva
Zaradi svojega revolucionarnega dela je bil tovariš Marinko večkrat preganjen ter bil brez dela, — tako je bil tudi v Franciji, kjer je delal v raznih rudnikih — V času šestoja-nuarske fašistične diktature v Jugo-. slaviji leta 1929. je morala Partija pre- j stati težko preizkušnjo- Toda takratna Partija zaradi medsebojnih nenačelnih frakcijskih borb ni bila sposobna razviti uspešnega odpora proti diktaturi Kadri Partije so jeklcnill v borbi, — rasli so novi. V vodstvo partijske organizacije v Sloveniji so prišli tovariši. ki so vodili Partijo skozi vso njeno dobo rasti, v teku narodnoosvobodilne borbe, in danes po vojni v izgradnji socializma-
Do konca leta 1932 je bila partijska organizacija v Sloveniji obnovljena in ustanovil se je prvi pokrajinski komite za Slovenijo. V letu 1933- se je vrnit Iz pregnanstva v domovino tudi tovariš Miha Marinko. Prevzel je posle inštruktorja CK KPJ ter pomagal z ostalimi tovariši utrjevati partijsko organizacijo, ki Je bila zaradi diktatorskih režimov močno prizadeta. Ze leta 1934. je bil tovariš Marinko izvoljen za člana CK KPJ ter je 18 aprila 1937 sodeloval na ustanovnem kongresu KP Slovenije, ki se je vršil v gorski vasici Ceblnovo nad Trbovljami kjer je bil Izvoljen za člana CK KPS-
Zaradi svojega delovanja se je moral skrivati pred oblastmi, deloval je pod ilegalnim imenom »Polde«. Čeravno je bilo njegovo delovno področje Štajerska, je večkrat prihajal v Ljubljano, kjer se je sestajal s Tonetom Tomšičem, Borisom Kidričem, Vido Tomšičevo. Slavkom Šlandrom ln drugimi
Leta 1936 je bil strahovito mučen v zagrebških zaporih, od koder so ga prepeljali v Ljubljano, vendar vzlic mučenju ni izdal ničesar in je ostal zvest Partiji
Po razsulu stare Jugoslavije Je bil med organizatorji Osvobodilne fronte Slovenije, član IO OF, politkomisar glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije ln se Je kot delegat udeležil prve konference vrhovnega štaba v Stolicah pri Krupnju. Sodeloval je pri organiziranju prvih partizanskih odredov In vodil začetne akcije oboro-
žene borbe. — Ko so okupatorji zaprli Toneta Tomšiča, je 9 decembra 1941 tudi tovariš Marinko skupno z ostalimi član) te skupine padel v roke italijanske policije. Obsojen je bil na 30 let ječe ter prepeljan v zapore zloglasne jetnišnlce v Castel Franco, kjer je tudi med zaporniki nadaljevat svoje politično delo in med njimi organiziral študij politične, predvsem pa marksistične literature. Po kapitulaciji Italije le pobegnil 12 zaporov, od koder gs je vodila pot spet med aktiviste In borce narodnoosvobodilne vojske
Po osvoboditvi je tovariš Marinko deloval najprej v Makedoniji ln pomagal pri utrjevanju ljudske oblasti v tej republiki. Dne 15 junija 1946 ga je Ljudska skupščina Imenovala za predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, na 11. kongresu KPS pa je ' bb Izvoljen za sekretarja CK KPS.
Ko je prevzel posle predsednika vlade, so mu med prvimi čestitali trboveljski rudarji, tovariši ki 50 sodelovali skupno 7 niim v borbi proti izkoriščevalskemu kapitalizmu bivše TPD Obljubili so mu vso pomoč pri obpovi porušene domovine In to obljubo tudi '•ršf 11 ter jo Izvršuiejo tudi danes s preseganjem planskih nalog
Delavski razred Slovenile ter delovno ljudstvo črnih revirjev je ponosno na tovariša Miho Marinka ki je izšel tz njihovih vrst Ponosni so n» njega In mu zato ob njegovi petdesetletnici Iskreno čestitajo tn obljubljajo. da se bodo pod njegovim vodstvom Se nadalje borili ?» končno zmago. za zmago pravice in resnice, 7.a katero se naša Partlia tako dosledno bori. — za dokončno zmago socializma tn boiišesa žtvltenia vseh delovnih ljudi!
Naj živi Miha Marinko, dosledni borec za pravice delovnega ljudslval
Deveti september letošnjega leta je pomemben dan za delovni kolektiv Centralnih rudarskih delavnic: tega dne so postali delavci CRD lastniki svoje mlade tovarne, ki raste v moderno tovarno rudarskih strojev. Razvoj te tovarne je tesno povezan z razvojem rudarstva v naših revirjih.
Ze 31. avgusta t. 1. sl je delovni kolektiv CRD izvolil iz svojih vrst najboljše delavce in uslužbence v 37-član-»ki delavski svet. ki se je sestal k prvemu zasedanju 4. septembra. V lepo okrašeni sindikalni dvorani CRD so se zbrali vsi člani delavskega sveta, da si izvolijo predsednika ter upravni odbor podjetja.
izvoljen je bil upravni odbor
Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tovariš Kovač Pavle, v upravni odbor podjetja pa tovariši Perme Viktor, Koritnik Franc, Lavrič Franc, Bočko Ivan, inž. Golli Franc, Odlazek Leopold, Pajk Bojan in direktor Pečar Otmar. — Za predsednika upravnega odbora so izbrali tovariša Pajka Bojana.
9. septembra so delavci CRI) prevzeli ključe svojega podjetja
V soboto 9. t. m. zvečer so se zbrali delavci in uslužbenci CRD v svoji veliki sindikalni dvorani k slovesnemu trenutku, da prevzamejo vodstvo tovarne v svoje roke. Poleg članov kolektiva so prišli na to slovesnost pomočnik ministra na generalni direkciji za rudarstvo LRS tov. Žganic Nesti, predsednik republiškega odbora rudarjev Slovenije, zastopnik OK KPS Trbovlje, direktor rudnika Trbovlje ter zastopniki ostalih podjetij in množičnih organizacij v Trbovljah.
Slovesnost je začel predsednik sin. dikalne podružnice, nato pa je podal historiut centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah član upravnega odbora tov. Odlazek Leopold.
Dvajset iet po odkritju premoga v Trbovljah so postavili prve temelje današnje tovarne za rudarske stroje. Prvotno je bila to majhna delavnica, namenjena za popravila preprostega rudarskega orodja. Leta 1828 je bila zgrajena prva samostojna delavnica, v kateri je bila tudi mizama za i izdelavo steklarskih kalupov in modelov. Služila je steklarni v Trbovljah in rudniku. Leta 1872 je steklarna prenehala z delom in bila prenesena v Zagorje, in Hrastnik. V prvi delavnici, ki je stala na koncu Glažute, na levi »liani sedanje gorske ceste proti Žabji vasi in Retju. so izdelovali prvenstveno jamske vozičke in modele za steklarno. Po letu 1872 se je postavila nn Polaju. kjer stojita danes dve veliki stanovanjski hiši, kovačnica za popravil« rudniških naprav. Na prostoru sedanje CRD pa se je postavila leta 187S mizama in kovačnica. To je bil šele pravi začetek sedanjih Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah. Prva dva stroja so montirali v delavnici šele leta 1892.
Vs< do konca prve svetovne vojne Je bila ta delavnica razmeroma majhna in skromna, vendar se je v njej vzgojil kader profesionistov. od katerih 50 nekateri še danes zaposleni v CRD.
Po razpadli avstroogvske monarhije in nastanku Jugoslavije’je morala večina nasledstvenih držav kri|l potrebe po strojih 7. uvozom iz inozemstva. Bivša Trboveljska premoeokopna družba je uvidela, da je praktično in koristno. če se v pogledu vzdrževanja strojnega parka na svojiii rudnikih osamosvoji Cilj te osamosvojitve so bit! seveda profitarskl nagibi in tako
T>r!ri'!n TPD iz male skromne delavnico graditi Osrednje delavnice v Tr-hnvltnb ki so leta 1019 postale samo-sb,;. r :>lvraf. ki ga je vodil rudniški ■osprklor.it. Osrednje delavnico «„ 'o topo napredovale; zgradila se ir ’ ■ ošnia strojno obdelovalnim ':rV‘	~r' "• birna delavnica. Uvo-
,.' ni v,.	-< ki stroji so bili razmeroma
zelo dragi, zato je bila dana pobuda | za gmVtiijo nekaterih manjših rudarskih strojev, predvsem vitljev. .Vrteli modela SEM 6 je bil prvi stroj, ki so ga tč delavnice izdelale že pred 20 leti. Potreba po rudarskih strojih se je Večala, vendar je takratna TPD v prizadevanju za dosego čim večjih vsakoletnih profitov dovoljevala v delavnici le najpotrebnejše investicije. Vzlic temu pa se je v trboveljski rudniški delavnici spopolnjeval kader delavcev, ki je danes močna opora v izgradnji socializma, — V letih 1918 pa do leta 1940 so bile v sestavu osrednjih delavnic v Trbovljah tudi delavnica na Gvidu, savska delavnica in rudniška elektro-delavnica. — Omeniti je potrebno, da je bil razvoj teh delavnic tesno povezan z revolucionarnim gibanjem trboveljskih rudarjev, saj so delavci teh strojnih delavnic sodelovali v vseh rudarskih stavkah in usmerjali vse napredno gibanje v trboveljski dolini.
Po končani drugi svetovni vojni so čakale Osrednje delavnice na rudniku Trbovlje velike naloge. Pri obnovi naših rudnikov so te delavnice sodelovale v veliki meri odločujoče, saj je v premnogih primerih zasluga delovnega 'kolektiva CRD hitra obnova naših rudnikov. Leta obnove so najsvetlejša točka v historiatu Osrednjih delavnic v Trbovljah.
Po obnovitvi naših rudnikov je prišlo do nadaljnje izgradnje in rasti teh delavnic. Nastajala je vedno večja potreba in povpraševanje po rudarskih strojih: .treba je bilo misliti na lastno proizvodnjo teh strojev v naši državi. V letu 1948 je bila izvedena administrativna osamosvojitev osrednjih delavnic, ki so bile do tedaj del rudni-
Kolektiv okrajnega odkupega podjetja Trbovlje je v torek 5. t. m. pre-
VJ2C1 UpiUV Ijaujtj ^CvUjCLj« V jVvJi, J.k/4vcr.
Na ta dan se je kolektiv prav dobro pripravil, Ob štirih popoldne so opravili volitve v delavski 3vet, v katerega so izvolili 15 tovarišev in tovarišic. Volitev so se udeležili 100 Odstotno. Tega dne kolektiv okrajnega odkupnega podjetja ni prevzel Je vodstvo te ustanove, marveč je priredil hkrati na slovesen način mladinski sestanek, kjer so mladinci prejeli nove č inske knjižice.
Po objavi rezultatov se je vršila seja delavskega sveta. Po poročilu direktorja podjetja so izvršili volitve v upravni odbor, v katerem so: Lukač Milan, Brežnik Mirko, Malovrh Amalija, Rozman Mirko in direktor Kovač Drago. — Za predsednika delavskega svela je izvoljen lov. Mešič Edi, za predsednika upra /nego odbora pa tov-Lukač Milan.
V- lepo okrašenih prostorih ao se nato abrili vsi član! kolektiva, d« prc-
I ka. Obrat se je preimenoval v Centralne rudarske delavnice V Trbovljah. Takoj za tem so se pričele priprave za popolno osamosvojitev, pri katerih sta tesno sodelovala s tovarišem inž. Slokanom Karlom tedanji obratovodja delavnic tov. Novak Franc in tov. Odlazek Leopold. Leta 1949 je obrat centralnih rudarskih delavnic postal samostojno podjetje. Danes gradi ta mlada tovarna že najrazličnejše rtidarske stroje za zasavske in ostale rudnike v državi in jih bo zalagala s lemi stroji in aparati v vedno večji meri. Prihodnost te mlade tovarne je zagotovljena in velika. Danes po 100 letih obstoja postaja last delavcev.
Po prikazu historiata CRD je sledilo poročilo direktorja tov. Pečarja, ki je orisal gospodarsko stanje tovarne, nato pa je v imenu generalne direkcije za rudarstvo LRS tovariš 2gank Nesti čestital delovnemu kolektivu CRD k doseženim uspehom in izročil ključe tovarne predsedniku delavskega sveta tov. Kovaču Pavlu. Med predajo ključev so se oglasile vse tovarniške in rudniške sirene, direktor tovarne Pečar Otmar pa je v spomin na ta zgodovinski dan odkril spominsko ploščo v dvorani CRD.
Sledili so še pozdravni govori predstavnikov oblasti in množičnih organizacij ter bile odposlane s proslave pozdravne resolucije CK KPS in GO ZSS. — Zaključno besedo je spregovoril predsednik delavskega sveta tov. Kovač Pavle, ki je obljubil v imenu celotnega kolektiva CRD, (la bo delavstvo te tovarne zvesto izpolnjevalo vse postavljene ' naloge, naglasil pa v svojem govoru, da so uspehi in končna zmaga zagotovljeni le s sodelovanjem celotnega kolektiva.
| vzamejo ključe podjetja. Predsednik upravnega odbora je v svojem govoru
.j 11 ; uun;;.	Uuc, 3« i.jiin p0
je spregovoril zastopnik 01,0 Trbovlje, ki je podčrtal zgodovinski ukrep naše Partije iz državnega vodstva — izročitev podjetij v roke delavcev — nato pa prikazal današnjo politično situacijo in v zvezi s tem ratoge, ki jih ihra odkupno podjetje prtrl seboj v pogledu prehrane delavstva.
Zastopnik 01.0 Trbovlje je pc svojem govoru izročil ključe podjetja predsedniku delavskega sveta tov. Mešiču Matiji, kt je dejal sledeč:: »Sprejemam ključe podjetja in v imenu terenskih in ostalih delavcev izjavljam, da txxio vsi do zadnjega svoje dolžnosti do podjetja in skupnosti vestno in natančno izpolnjevali.« — Nato je' podal poročilo še direktor podjetja tov. Kovač Drago, zaključno besedo pa je ime' predsednik OSS Trbovlje, ki je naglasil pomen sindikalne organizacije ter čestital kolektivu k slavnostnemu dnevu.
.nim odborom, kj ga sestavljajo predsednik Krdgelj Jože, Mlinar Frido, Ra-/denšek Lado, Jazbec Hinko in direktor tovarne in dvakratni novator Grešak Mirko. Po izčrpnem referatu tovariša direktorja, ki je V svojem govoru prikazal historiat tovarne, so po izročitvi ključev čestitali kolektivu tovarne zastopniki oblasti in političnih organizacij. — V okviru slovesne predaje tovarne delavcem se je vršil bogat fiz-kulturni spored v nogometu, šahu in strelskih tekmah.
llazviii so nov sindikalni prapor
Minulo nedeljo — bil je lep jesenski dan — je slavil sindikat uslužbencev državnih ustanov okraja Trbovlje svoj praznik: razvitje novega sindikalnega prapora.
Na prostoru za poslopjem Ol.O Trbovlje so se zbrali člani kolektiva s svojci ter številnimi predstavniki, na čelu IO OLO Trbovlje in upravni odbor sindikata.
Kolektiv uslužbencev državnih ustanov okraja Trbovlje je eden izmed najboljših v Sloveniji, suj si je lanslfb leto priboril ta naslov in je tudi v letošnjem letu pokazal v svojem delu lepe uspehe. Zlasti se je izkazal pri vpisovanju drugega ljudskega poaoji-la, ki ga je prekoračil za 103<V»-
V svojem referatu je predsednik upravnega odbora sindikata lov. Levec Lado prikazal uspehe dosedanjega dela in prizadevanja ter poudaril važnost funkcije in nalog slehernega državnega uslužbenca v Izgradnji socializma. Za njim so govorili predstavniki oblasti, nakar je med igranjem Internacionale sledil slovesni del prireditve: razvitje nove sindikalne zastave. Prevzel jo je tov. Kvas Vilko, ki je obljubil, da bo zastavo zvesto čuval, ker se zaveda, da bo šel Kolektiv OLO Trbovlje k novim uspehom in zmagam.
Z veselo koračnico rudarske godbe Je bila slavnost zaključena.
Volitve delavskega sveta in predaja podjetja v okrajnem magazinu Trbovlje
Kolektiv okrajnega magazina v Trbovljah si je v soboto 9. t. m. izvolil 19-članski delavski 3vet s tovarišem Kredarjcm Francem kot predsednikom. — Takoj po volitvah se je sestal delavski svet k prvemu zasedanju. Upravnik podjetja je podal nato poročilo o dosedanjem delu okrajnega magazina, ki je najstarejše podjetje v okraju in je z uspehom izvedlo prehod iz privatnega trgovanja v državno.
Delavski svet je izvolil 5-članskl upravni odbor: za poeftHedoik < je iz. bral tovariša Rozino Franca.
Zastopnik OLO Trbovlje, poverjenik za trgovino in preskrbo, tov. NapuuV nik je pozval navzoče k še uspešnejšemu delu in izročil ključe podjetja predsedniku upravnega odbora. Ta se je zahvalil za zaupanje, ki ga je pokazalo naše partijsko in državno vodstvo z izročitvijo podjetij v roke delovnih kolektivov in obljubil, da bodo vsi uslužbenci podvojili svoje napore in 9e pokazali vredne zaupanja. -Najboljšim uslužbencem, ki so dosegli naj lepše uspehe v polletnem tekmovanju. so bile nato izročene denarne nagrade.
ŽELEZNIČARJI V ZIDANEM MOSTU
SO PROGLASU.I UDARNIKE
K zmagam naših delovnih kot e k11vrv doprlnašajo tudi železničarji svoj delež. Na postaji v Zidanem mostu so pretekli teden ponovno proglasili udarnike, in sicer 15 prvič, 16 drugič, 1 tretjič in 8 petič, — V dvorani jedilnice del a vsko-u sl u žbensk-e restavracije 30 se zbrali železničarji, kjer jim je predsednik sindikalne podružnice obrazložil pomen besede »udarnik«. Vsem udarnikom je eestiatl Se š'T postaje tov. Kolar, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi vpisa drugega ljudskega posojila. Ob zaključku proglasitve udarnikov so vsi navzoči vpisali večje zneske posojila. —Tako so železničarji mnogo pripomogli, da je KLO Zidani most plan vplm prekoračil za 7C«/ft.
Za izpolnitev plana in upravljanje podjetja je odgovoren celoten kolektiv
Delovni kolektiv papirnice v Radečah, ki že upravlja svoje podjetje, se je na prevzem tovarne pripravil s podvojenim tekmovanjem. — V petek 8. t. m. je delavski svet prvikrat zasedal ler izvolil za predsednika sveta sedemkratnega udarnika Meteljka Franca, za predsednika upravnega odbora pa trikratnega udarnika Klanjška Ivana.
Za slavnostno predajo podjetja so delavci svojo tovarno lepo okrasili Jer se v velikem .številu zbrali v Redčijo 10. t. m. k prevzemu podjetja. Slavnost je začel predsednik sindikalne podružnice tov. Klanjšek Ivan, nato pa je direktor papirnice prikazal zgodovino tovarne in prizadevanje kolektiva za izpolnjevanje plana. V svojem govoru je naglasil, da stoji delovni kolektiv tovarne pred velikimi nalogami, saj izdeluje najkvalitetnejše vrste papirja. Kakor je delovni kolektiv po osvoboditvi v Vratkem času obnovil
porušeno tovarno, tako danes izpopolnjuje in zboljšuje njene izdelke, saj izdelujejo v tovarni vrste papirja, ki ga preje niso izdelovali, tako n. pr. papir za fotografije.
Kolektivu je k prevzemu tovarne čestital član OK KPS Trbovlje, tovariš Sovre Ivan ter zastopniki OLO Trbovlje in krajevnih oblasti. Direktor podjetja je nato izročil ključe tovarne predsedniku delavskega sveta ter odkril spominsko ploščo na zgodovinski dan radeške papirnice, — Na slovesnosti tovarne je sodelovala domača godba na pihala ter pevski zbor SKUD »Ivan Cankar« v Radečah.
TUDI V KEMIČNI SO POSTALI LASTNIKI DELAVCI
Preteklo nedeljo so v kemični tovarni v Hrastniku doživeli zgodovinsko predajo tovarne delovnemu kolektivu. K slavju so se polnoštevilno zbrali de-laivei kemične tovarne na čelu z uprav-
Okrajno odkupno podjetje Trbovlje upravljajo sedaj delavci
Ma pvesgu novega šoS&h-zga Sešss
»Naše šolstvo mora prevze-iiulizma, povezano mora biti z mati duh borbe za zgraditev so-riapori vsega ljudstva, da bomo čimprej dosegli družbeno ureditev, v kateri ne bo izkoraščan-tcv ne izkoriščevalcev. Naše šolstvo mora biti šolstvo čedalje globlje in čedalje širše socialistične demokracije!« (Ujilas) Šolska poslopja so po dvomesečnem odmoru zopet zaživela. Učitelj, predan svojemu poklicu, si je že zaželel svojih rednih poslušalcev, svojih vzga-•jančkov, da jim bo zopet sistematično posredoval znanje, jih vzgajal v socialističnem duhu, v socialističnem patriotizmu, socialistični morali. Takšna So danes prizadevanja slehernega ljudskega učitelja, učitelja, ki se je popolnoma otresel stare in preživele malomeščanske navlake in je preusmeril svoj svetovni nazor, saj je imel do sedaj dovolj možnosti, da se seznani z najnaprednejšim nazorom na svetu: z dialektičnim in zgodovinskim materializmom. Takemu učitelju je jasno, da nt pedagogike, ki bi v določeni dobi družbenega razvoja mogla biti izločena iz proizvojainih odnosov sploh. Pedagogika je razredna znanost, ki je določena z družnem ^gospodarsko stvarnostzo, Učitelj, ki je oborožen s takim gledanjem na pedagogiko, lahko trdimo, da je napreden učitelj in mu brez skrbi zaupamo vzgooj našega novega pokoleraja v do-
bi naše druge velike borbe, borbe- za socializem. K razbistritvi teh pojmov je prav gotovo mnogo pripomogel študij literature, ki jo je učiteljstvo do sedaj preštudiralo
Velik korak naprej v sprosttivi ustvarjalnega dela vzgojiteljskega kadra je nedvomno povzročila resolucija lit. plenarnega zasedanja CK KPJ o nalogah našega šolstva. Ona pomeni prelomnico v razvoju našega šolstva. Menda ga ni učitelja, profesorja ali vzgojitelja, ki je ni preštudiral. Z njo so podane smernice nadaljnjega razvoja našega šolstva, ki je že tako doseglo vidni' uspehe od osvoboditve do danes.
Da bi pa uspehi na šolah našega okraja bili še večji, je nujno, da ob začetku novega šolskega leta še enkrat pregledamo uspehe v preteklem šolskem letu, da pregledamo opazke ob zaključku minulega šolskega leta o vseh učinkovitih ukrepih in napakah, ki so odtočno vpiivale na uspeh v šoli. Vse dobre izkušnje je treba v bodočem delu uveljaviti. Vsekakor pa je učni načrt osnova za znanstveno podajanje snovi in idejnega dela, kar je pa največ odvisno od učitelja.
Statistični podatki o uspehu na naših šolah v okraju Trbovlje bi gotovo pokazali, da se je učni uspeh dvignil, kar se tiče samega znanja, medtem ko v idejno političnem pogledu na nekaterih še močno šepa. »Idejno vzgajati, mladino, pomeni vzgajati jo
v duhu kolektivnosti, vzgajati v njej smisel in duha skupnosti, spoznanje in prepričanje, da je osebna človekova blaginja odvisna od družbene blaginje in da more posameznik samo v skupnosti, v družbi popolnoma razviti svoje različne sposobnosti « (Frol).
Po kritični presoji dela učiteljstva v našem okraju lahko ugotovimo, da je velika večina izvršila svojo nalogo, da se je dvignila raven znanja in idejno politične vzgoje naše mladine. So pa še šole, na katerih imamo učitelje. ki vršijo svojo dolžnost zaradi dolžnosti in s tem utirajo pot formalizmu v naše šole. Tej praksi pa je treba napraviti konec. Smo v drugi polovici prve petletke in se mora to opaziti tudi na uspehih prt mladini in učiteljstvu, v šolskem delu sploh, ker tudi tu moramo izvršiti postavljene naloge za izpolnitev petletnega načrta, posebno po kvaliteti našega dcia
Pri našem delovnem ljudstvu se nenehno dviga idejno politična zavest, ki se manifestira v socialističnem tekmovanju v naših rudarskih in ostalih delovnih popriščih širom po naši domovini in se stopnjuje iz dneva v dan. kakor se stopnjuje Informblrojevska gonja proti naši domovini in njenemu vodstvu. Lepših in učinkovitejših vzgojnih primerov v sedanjosti za idejno politično vzgojo, za vzgojo patriotizma pri naši mladini ni treba iskati, kot so taki primeri iz naše najbližje okolice, v kateri so junaki dela najsvetlejši primeri borcev za zgraditev socializma v naši domovini. Na I drugi strani pa najdemo, posebno po j naših vaseh, precej reakcionarnih elementov, sovražnikov vsakega napredka, ki zavirajo razvoj socializma na vasi. Prav na tem področju pa se lahko najbolj uveljavi vsa Idejno politična zgrajenost vsakega učitelja na vasi, da s svojim de h mi izven šole in v šoli razkrlnkuje in vsadi mladini tmžnjo do vseh lakih sovražnih elementov. Na naši vasi se vrši borba za socializacijo kmetijstva. Ali more na talcem terenu idejnopolitično zgrajen človek, iskren patriot, posebno učitelj ostati ob "strani kot opazovalec? Ne, njegova . za-, vest, njegov patriotizem ga bo vodil, da poseže v to borbo, da s svojini delom med ljudstvom dvigne to ljudstvo na revolucionarne pozicije in ustvari take pogoje, ki mu bodo v šoli pri idejnopolitični vzgoji mladine v pomoč, ker se bo idejnopolitična
vzgoja mladine nadaljevala na domu, Roditeljski sestanki so bili boš (©J vse preveč informativni sestanki p uspehih in neuspehih učencev. Oni morajo postati bolj življenjski, mpraijo postati šola za starše, da bodo s pral-vilnimi postopki doma dopolnjevali delo šole, posebno v vzgojnem pogledu. Nov močan faktor izvenšolske vzgoje dobimo letos s pionirsko organizacijo, ki bo postala izvenšoilsJjja otroška organizacija pod starešinstvom, ki bo usmerjalo njeno delo v tesnejli povezavi z življenjem Pionirski sveti so dolžni tesno sodelovati s pedagogi in skupno reševati vzgojne probleme in metode izvenšolske vzgoje pionirjev. V te svete je treba izbrati ljudi, ki imajo veselje in voljo zn delo z otroki. Izbrati jih bo treba na množi®-nih sestankih ob sodelovanju vselj množičnih organizacij in društev na terenu.
Vse naše delo bo uspešno le tedaj, če ga bomo usmerjali tako, da bomo izpolnili smoter, ki ga je postavila rež solucija lil. plenarnega zasedanja CH1 KPJ, da bomo vzgajali svobodne, socialistične ljudi, ljudi, ki smelo in pogumno mislijo in delajo!	pht
Šesti teren OF Trbovlje za zgled
Pri vpisu ljudskega posojila se M Izkazala frontna organizacija Vt. ta* rena Trbovlje, ki je iz izkupička Tvrv-reditve dne 2. septembra vpisala St drugo ljudsko posojilo 30.000 dinarje®
Obvestilo poverjeništva za trgovino in preskrbo
Krompir se bo letos delil po posefck nih nakazilih oziroma nakaznicami vsem o-nim potrošnikom, ki so uipr§t4 vičeni do garantirane preskrbe ih nimajo možnosti, da si krompir pridelaš jo sami. Količind in čas delitve bopijp sporočili v časopisju ali pa po trgov* ski mreži.
Nadalje sporočamo potrošnikom la trgovski mreži, da je nakup kavstifeiM sode, peščenega mila in pratoe3a praška mogoč samo z odvzemom določene vrednosti denarnih kuponi® brez kakršnih koli odrezkov z živilskih kart.
Poverjeništvo za trg. in preskrbo OLO Trbovlje
Kino »Trbovlje« predvaja od pcijiji do ponedeljka angleški barvni fiffiS »Blanche Fury«. Naslednji teden, ga predvaja ameriški film »Plinska luči*jj predstave v sredo in Četrtek.
Ivan Kosec (flvan KeSe):
Trtavtje v iasu kapitalistične dobe
Socialni prerez
(Nadaljevanje)
Z današnjo številko prinašamo na-^nljcvtutje »Trbovlje v ča*u kapllaji-■tične dolbe«; nadaljevanja bodo sledila redno.
ZDRAVSTVENE RAZMERE Pu »e izogibajo naših otrok, ki so jetični, sej so lahko, če pa stradajo ...
Izjav« brezposelnih. Sključeni mi nemi rudarji, ko se vročajo ii» rovov, Izsušeni in bledi okostnjaki mladine, ki se zbira po cestah, tastrastarn otroci, ko te vsujejo iz šol, *o zrcalo razmer, v katerih živijo.
Slednjemu izmed teli bereš že na obrazu njegovo sumljivo zdravstveno stanje. Med temnimi in vlažnimi zidovi glažute, barak in ostalih kasasv. se plazi jetika in njena žetev je bogata. Preko 40»/» vseh smrtnih slučajev gre na nje« račun. Ze parletno delo Piotitoberkuloznega dispanzerja, ki obstaja od leta 1032, pove dovolj jiots-no in je dovolj zgovoren zdravit ven i barometer te temne doline.
Po poročilu P roti tuberkulozne ga dispanzer*«, v katerega območje spadajo revirji Trbovlje. Hrastnik, Zagorje, Rajhenburg in Hoda jama. je bilo:
Ijrto
pre-
gled«
danih 0,1 U;h 1	z odprlo pljučno S tuberkulozo
oseb tuberkuloze	tuberkulozo v drugih organih
		1»	ž	sk	m	ž	»k	n	i	2	sk
1932	33	2021	462	432	914	170	141	3 J1	90	51		147
1033	34	2167	437	360	797	192	78	260	76	34		110
1935	1957	398	240	638	147	126	273	98	50		148
Od	0 1 1	pomoč:							
	Lato	v bolnišnici		zdravilišču		okreval.		ambuilM.	Skupaj	
	1932 33	90		14	25		282	41]	
	1933 34	Gl		6	3		174	244	
Pravo lice dobijo gornje številke, ■ 2221 preiskanih otrok 020, t. % preko »ko upoštevamo dejstvo, da je izmed | 30 odstotkov tuberkuloznih.
Zgoraj smo videli, s kako majhnimi sredstvi razpolaga dispanzer v svrho tečen ja teh nesrečnikov. In leaj je stor-jenoga, da se prepreči okužen je še neokuženih? Beda, glad in opisane stanovanjske razmere' jih mečejo vsak da« v naročje jetike. Zato se s strahom sprašu jemo
kaj bo z mladino?
Pet otrok je, ntati jim je pred dvema mesecema umrla, deje je pa že »kor dva meseca v spital. •Jaz sem »tara tor t i, prišla sem iz B-, da bi jih komandirala. Ce mi ne dude podpore, bom oitro-ke pustita in brni šla. Jaz jih ne morem gledali, ko jakojo. Kdo bo pa gledal to žalost, ko sem že tiču sama uboga. Jaz vatu povem, da n« boste rekli, da niste nič vedli....
Ata me je nagonu, ker sem bila noseča in sem morata v kevdru »pat. Dajte pomagat!
Iv-ičon sem, zdaj pa »e raztrgan in bos. Pmiejduš, dajte md vsaj par š ih tov, da si bom za čevlje zaslužil. Huh, čist sem že bo«, zdej bo pa še sneg zapadel ...
Te obupne izjave naših mater, očetov in brezposelnih, ki se nepretrgano vrstijo dan za dnem na socialnem uradu pri občini, so delna slika razmer in ozračja, v katerem raste rudarska mladina. Glad, opisane stanovanjske
Pri preiskanih učencih se je pokazala pozitivna reakcija
dečkih dekjkuth dečkih deklicah Toi>3 TlOO 308	,37f
in higienske razmere, so kakor tč strupena plast, ki zastruplja in našo mladino, še preden se zave j ega življenja. Ze pod materinim cem je nežno bitje deležno vsegai goj ja, ki ga rudarska mali prenašat času nosečnosti in tu mm je že za« prvi pečat njegove nadaljnje žlvlje ske usode. Namesto zračne sobe mehke postelje: temna in zuduhlb l(j nja. Namesto tečne prehrane: namesto razborite mladosti: trpko' razočarano življenje. Kjerkoli jih čaš, pred jasno kuhinj«* alt na iz šole, povsod isti vtis: to niso ofl el, temveč starčki, ki imajo zo vso težo proletarskega življenja, jjfe njihova šibka telesa pričuj«, (h* tdb štejpjo še iimoeo let.
Preizkušnja je na eni izmed luko JA-nilh šol še v letu 11*2« pokara#«, <4* »O«/,, ruda raki It otrok ni dosettlo mentalne višine in 90»/» no normalne tč-žine. Izmed teh pa še posebno izostajajo otroci. ki stanujejo v barašcajp na Dobrni in Glažuti, kjer živijo ndijk bednejši in v nnjbednejilh stanovam#-skih razmerah. Ako zvišamo lodumjc številke v zaostalosti teže in viUnti aa polovico, potem bonvi dobili pravUhb sliko za leto 1936. kar ni čudno, alti) vemo za ugotovitve, ki jih je pokazala zdravniška preizkušnja z ozirom na okužen je po tuberkulozi rta, vseh Štirih narodnih šolah v Trbovljah (učenci v starosti od 7. do 14 leta) v k-tu 1935-19-16:
v “/o
dečkih deklicah
33.18
42.14
Fi^kuituru bi* šp«H
m kg ta stali Eoreiov 1 Umi
Železničar (Ljubljana) : Rudar 1:0 (0:0)
V nedeljo iU t m. se je Rudar pred | času, vendar napad ni Izkoristil nobe-2000 gledalci pomeril z ljubljanskim Železničarjem Moštvo Rudarja so se | stavljali Tauš U. Lebar, Traun, Cest nik. Hudarin, Role. Laznik, Koncilja Orač, Klančišar in Opresnik
Ruda; ie nastopil v pomlajeni, a oslabljeni postavi in to zaradi nediscipline tov Kosa, Vodiška m Flor janca, fcl iz neznanih vzrokov niso igrali, čeravno so vedeli, da sta Sori in Črne ranjena. -- V lavnostl se pripoveduje marsikaj, vendar bi hoten Slišati uradno Izjavo Rudarja, kakšni koraki so se pod vzeli proti nediscipliniranim tovarišem ozir zakaj niso nastopili Skrajno neodgovorno ravnanje nekaterih tgraicev Rudari« ovira že od pričetka tekmovanj* pravilen razvoj nogometa Potrebno bi bilo da se za nezdrave razmere pozanimajo merodajni forumi in napravijo pri Rudarju red
Tekma je bila mlačna in ob momentih nezanimiva. Rudar Je imel več od Igre v prvem, zlasti pa v drugem pol-
ne prilike, Obrumba je bila zadovoljiva, zlasti še vratar Tauš, je pa tu m tam uhajala preveč v ospredje, kar je postalo usodno v drugem polčasu, ko je nasprotnik v 13. minuti zabil goi Napad Železničarja je imel v prvih desetih minutah dobre priložnosti, a jih zaradi neokretnosti ni Izkoristil Mladinci Rudarja so to pot zaigrali borbeno, nista se pa uveljavila Cestnik m Laznik, ki za to srečanje nista bila pripravljena. — So-oii je Damjani iz Zagreba zadovoljivo-
Nek drug dopisnik pa pravi k tej 'i-kmi sledeče:
Nogometaši Rudarja In njegovo vodstvo naj se v bodoče zavedajo, da je treba več discipline In voditi računa o Igralcih, ne pa da nekateri pred tako važno tekmo posedajo pozno v noč po raznih mitingih Naši delovni ljudje, ki vsakodnevno izvršujejo svoje naloge, zahtevajo, da se pri Rudarju uvede disciplina to terja od igralcev Rudarja tudi čast trboveljskih revirjev
PRVENSTVO SLOVENIJE PROLETAREC ; GREGORČIČ (JESENICE) 2:1
Za prvenstvo Slovenske nogometne lige se je v nedeljo odigrala v Zagorju prvenstvena nogometna tekma meri »Proletarcem« m »Gregorčičem« z Jesenic Nad 800 gledalcev je z veseljem pozdravilo zmago domačega moštva Tekma je potekala v najlepšem redu in je moštvo Proletarca « svojo
porbenostjo zmago tudi zaslužilo — Tekmo je dobro sodil Pucihar iz Ljubljane — V nedeljo bo odigralo moštvo Proletarca tekmo s Krimom v Ljubljani. ki je trenutno na tretjem mestu Slovenske lige z 19 točkami, med tem ko je Proletarec na osmem mestu r B točkami
Okrami gasilski dan v Trbovljah
Zadnjo nedeljo minulega meseca je slavilo gasilstvo trboveljskega okraju S svojim delom pravilno vzgaja svojt članstvo — v duhu nove soctulisticm Jugoslavije.
Ob 8. un zjutraj so se zbrali zastop. niki vseh gasilskih edinic okraja ter V dolgem sprevodu odkorakali do ga gilskega doma v Trbovljah-mešto. kjej so sc poklonili pred spominsko plošče v narodnoosvobodilni borbi padiint ga Šilcem. Nato so bile skušnje za popoldanski nastop.
Pri popoldanski prireditvi, ki je bi Ja na hzkuiiurncin stadionu v Tibov-ljah, so gasilci pokazan, da so se na nastop dobro pripravni.
Na stadion so oo zvokih rudarske godbe strumno prikorakali vsi pn padmki gasilstva tet najprej pozora vili državno zastavo, nakar so sledili pozuravm govora Predsednik OUz tov. Vodopivec je v jedrnatem govu. ru pozdravu vse zastopnike oblasti, zastopniku republiške GZ ter vse ostale, ki so v lepem števdu obiskali ga stisko prireditev. Nato je prikazal ve. liko vlogo, ki jo ima gasilstvo v naši novi državi ter pozval navzoče, da v svojih krajih pridobijo za gasilsko or. gamzacijo čiru več članov. — V Imenu OLO Trbovlje je gasilce pozdravil tov. Verduj ter obljubil vso pomoč razvoju gasilstva v našem okraju. V imenu okrajne OJf je zbor pozdravil sekretar Kokalj, ki je poudaril, da je tudi gasilstvo pri gradnji socializma nujno potrebno, zato mu oblast nudi vso moralno tn materialno podporo, večjo kot v preda pri Iški Jugoslaviji — V imenu republiške GZ sta govo rila tov. Roš tn Dolinar Iz Ljubljane, ki sta čestitala gasilcem okraja Tr. bovtje k njihovim uspehom.
Nulo je okrajni poveljnik tov HI« stnn Slavko podal raport republiškim zastopnikom, nakar je sledil mimohod vseh gasilcev pred častno tribuno
Prva točka sporeda so bile proste vaje 60 gasilcev: bile so skladne: Izvajali so jih mlajši člani gasilskih edi nlc sektorjev Trbovlje. Zagorje tn Hrastnik.
Sledilo je metanje cevi, suhi tro-delni napad, kemično gašenje s sode lovanjem PAZ, reševanje ljudi z vi. sokega stolpa s pomočjo vrvi, ob zaključku pa alegorična slika. — Vse to dokazuje, da se gasilci trboveljske ga okraja marljivo vadijo In pokazali so potrebno tehnično spretnost za pre. prečevanje m omejevanje raznih elementarnih nezgod.
Ob tej priliki moramo omeniti, da je za to nadvse uspelo prireditev vlo žil mnogo truda poveljnik OGZ tov Hiastan Slavko, ki z vso vnemo in vi soko tehnično sposobnostjo vrši te lunkcije. — Pri izvedbi nad 2 uri trajajočega sporeda je sodelovalo 264 članov. 31 članic in 24 mladincev, kai dokazuje, da Ima okraj precej aktivnih gasilcev, če upoštevamo, da je bilo mnogo članov iz upravičenih vzrokov od obiska prireditve zadržano in da radeškl sektor popoldne m sodeloval.
Ta uspela prireditev bo gasilsko de lovanje v okraju prav gotovo še bol poživela. — Na pomoč!
V nedeljo, velika tombola v Trbovljah
DOBITKI V VREDNOSTI 1,000.000 DINARJEV
co, prašiče, cement, premog, sladkor.
Kdor Se m Kupil srečke za veliko tombolo SSD Rudarja, ki bo v nedeljo 17. septembra popoldne na stadionu SSD Rudarja, ima za to samo še dva dni časa. Za tombolo vlada veliko za-□ imunje, saj znaša vrednost dobitkov 1,00(1.000 dinarjev. — Kdor želi spalni.
K* Stutt-tj LC111C1I tf pl	9142U AU1 .
moko tn druge dobrote, naj ne zamudi nedelje, ker bo z nakupom srečk materialno podprl društvo SSD Rudar.
Torej v nedeljo vsi na tombolo! — Potem pa na prosto zabavo s plesom.
PRVA TEKMA NA NOVEM KOŠARKAŠKEM IGRIŠČE
Trboveljski košarkaši so dosegli te dni svojo veliko zmago, ne sicer na tekmovanju, marveč z zaključkom del na novem košarkaškem igrišču za po siopjem okrajnega odbora, — V začetku meseca marca so pionirji in neka. terl mladinci trboveljske gimnazije samoiniciativno in na pobudo proie sorja za fizkulturo pričeii razkopavati staro košarkaško igrišče za OLO, V enern mesecu so odkopali nad 100 kub. metrov zemlje; zapadel je sneg tn prenehali so z delom. Po izboljšanju vremena str pa takoj zopet pričeli z delom Ob začetku je bilo med gimnazijsko mladino mnogo zanimanja, pozneje pa je dejo zamrlo: prihajali so le vedno eni In isti. Pri svojem dp. lu so naleteli tud) na ovire s strani raznih birokratov, ki sedijo za mizi in »odrejajo vse natančno po planu« Za delo sc potrebovali orodje tn imeli so »talno borbo za avtomobil; večkrat so hodil! zastonj po avto. niso ga do bili. Nič čudnega ni, da je volja mladincev zaradi tega popustita Delo je šlo vendar vzllc temu dalje; posta viti je bilo treba stojala, ki so Jih pr votno hoteli betonirati, vendar se Jim je posrečilo dobiti cevi, iz katerih so sami Dapravlll stojala, ker delo v SRD ni šlo nikamor naprej — V šestih mesecih so opravili nad 2500 prosto voljnih ur med njimi košarkaši kot
OTVORITEV »DOMA KULTURE«
V TRBOVLJAH
Na predvečer predaje tovarne cementa kolektiva, se bo vršita svečana otvoritev »Doma kulture« v Trbovljah.
Sindikalno gledališče Trbovlje bo uprizorilo kot otvoritveno predstavo Bratka Krerta:
»Celjske grofe«.
DROBNE ZANIMIVOSTI
■-iadran.sk) pokal« se imenuje tekmovanje zb mednarodno prvenstvo FLRJ v namiznem tenisu, ki se ga bo udeležilo 8 tujih držav Na5o reprezentativno ekipo sestavljata Villm Harangozo »n Žarko Dolinar. Za reprezentanco fct. ? pridejo v poštev Uzortnac. Vogrinc. Gabrič Horvat in Grujič Na conskem prvenstvu v namiznem tenisu sl Je Železničar lz Kranja priboril zmago tako v tekmovanju članskih m mladinskih moštev, medtem ko med ženskimi ekipami ni Imel nasprotnika
Reorganizacija trgovske mreže
V zadnjem času se mnogo razpravlja o preureditvi trgovske mreže- Največ se govori o skupni trgovski upravi pod Imenom Okrajni magazin, ki naj bi zajej vse poslovalnice rudarskih In industrijskih magazinov, potrošniških zadrug ter dosedanje poslovalnice okrajnega magazina S to reorganizacijo se namerava doseči na eni strani skrčenje trgovskega, administrativnega in upravnega osebja, na drugi strani pa znižanje režijskih stroškov ter možnost nakupa blaga v vseh poslovalnicah Dosedanle trgovsko poslovanje res nt brezhibno in bi se lahko v marsičem izboljšalo. Nikakor pa ne moremo verjeti, da bi centralizacija trgov ske mreže rodila zboljšanje preskrbe delovnega ljudstva Ze sedaj so bile poslovalnice v Trbovljah boljše oskrbovane In založene kot v Zagorju. Hrastniku ali Radečah, v bodoči ureditvi trgovske mreže pa lahko raču-
namo še na bolj mačehovski način preskrbe Izven Trbovelj
V minulem letu so bile n pr. potrebe prebivalstva po krompirju krite v Trbovljah okrog 100%. v Hrastniku okrog 90»/». v Zagorju p« le okrog 85% da ne omenjamo preskrbe poslovalnic Izven rudarskih centrov
Zato smo mnenja, naj bi se pred preureditvijo trgovske mreže vršila posvetovanja tudi neposredno z rudarskim ln industrijskim delavstvom sa mim. ki bo lz dosedanjega poslovanja trgovske mreže dalo lahko najboljša In najprimernejša navodila za reorganizacijo trgovske mreže
Prav tako mislimo, naj se tako važna vprašanja pretresajo vsekakor na množičnih sestankih v prisotnosti vseh prizadetih jaotrošnikov. ki našo socialistično trgovino in način trgovanja budno zasledujejo v prid ljud-
n. pr Skal ln, Mastnak in Mahkovec po 300 ur tn še drugi.
Dograditev novega košarkaškega igrišča, ki je moderno ln lepo zgrajeno, je končana ter so lahko vztrajni mladinci na svoje delo ponosni.
V četrtek popoldne je bila odigrana prva tekma med mariborskim Ze. lezničarjem tn mladim moštvom trboveljskega Rudarja, Mlado moštvo Rudarja je pokazalo veliko borbenost, vendar je moralo kloniti pred boljšimi košarkaši mariborskega Železničar, ja z rezultatom 36:17 v korist Mariborčanov i * * * v
KINEMATOGRAFI
Kino »Triglzv« Zagorje predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek 18 sept. ob 5- in 7 uri zvečer holandski film »Blagoslov« V sredo in četrtek 21. s. ,,t- pa predvaja ob 5. in 7. uri zve-čet sovjetsko filmsko pravljico »Pre-
i p« Vasiljica«
OBVESTILO
Posvetovalnica za matere tn dojenčke Trbovlje bo delila material MDF za otroke do 2 let starosti ter z* noseče in doječe matere v trgovini Radej v ponedeljek 18. septembra
!950 za L, II- ln III- teren, v torek 19. septembra za IV., V- in Vlil- teren,
v »redo 20 septembra za VI- ln VII. teren, v četrtek 21. IX za IX- ln XI. teren, v petek 22- septembra za X. ln XII. teren In v soboto 23. septembra 1950 za XIII-. XIV-, XV ln XVI. teren. — Prosimo vse malere. da se držijo vrstnega reda. Papirnate vroči-z prinesite s seboj.
Okrajni ILO Trbovlje, pov. za ljudsko zdravstvo
RAZGLAS
izgubila se je lovska psica, kratkodlaka istrijanka, bele barve, s temno liso na glavi ln zadnjem delu trupla.
Stara je tri leta. Komur je znano, kam se zateka, naj sporoči na naslov: Vodena v Anton, starešina pošte. Radeče pri Zidanem mostu, proti lepi nagradi (lahko tudi telefonično na pošto Radeče).
OBVESTILO
Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo za okraj Trbovlje obvešča vse bodoče matere, do se nahaja nova porodniška moč (babica) na tukajšnjem terenu (Stražar Rozi, Trbovlje.LimberlC 577).
IZJAVA
izjavljam, da sem proti tovarišici Olet Antoniji, stanujoči v Trbovljah-Lokah št. 253. rekla, naj mi vrne uro, ki da mi jo je jio vseh okolnostih mogla vzeti le ona. Dokler nimam za to konkretnega, neposrednega dokazi, la, kot ga imenovana zahteva, svoje besede, v kolikor sem z njimi žalila čast tovarišice Oletove, zaenkrat obžalujem
Centrih Slavi. Trbovlje II/I7B. PREKLIC
Ukraden! so mi bili dokumenti, sindikalna Izkaznica št- 1731554, mladinska legitimacija št. 13658/2669, 'legitimacija OP št 487241. vojaška knjižica 37/72. potrdilo o zaposlitvi št 13(15201, legitimacija Rdečega križa in 50 točk na ime Brvar Franc. Trbovlje — Retje 49
Dotičnika, kt Je btl opazovan, prosim da ml te papirje vrne, v nasprotnem primeru jih bom sodnijsko izterjal. Hkrati proglašam dokumente
ske skupnosti
Potrošniki za neveljavne.
Uredništva Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.