PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V rokah še neznanih gverilcev tudi dva sardinska delavca
Pokol na italijanskem gradbišču v Etiopiji Gverilci so pobili 40 ljudi in ugrabili 24
Do napada na premično gradbišče Tala-Beles je prišlo že 27. decembra
ADIS ABEBA — Prvi dan novega leta je potekel ne da bi si kdo prevzel odgovornost za gverilsko akcijo, ki je imela za tarčo italijansko gradbišče Tala-Beles in je terjala 40 človeških žrtev ter 20 ranjencev. Gverilci, ki so napadli gradbišče so po pokolu odpeljali s seboj 24 talcev, med katerimi sta tudi dva italijanska delavca.
Do gverilske akcije je prišlo 27. decembra ob 16.30, vest pa se je v Etiopiji razvela šele drugi dan, ko so prvi preživeli prišli v stik s policijskimi odredi. Tarča napada je bilo premično gradbišče, ki deluje v sklopu mednarodnega načrta Tala-Beles (po jezeru Tala in reki Beles). Gradbišče upravlja rimsko gradbeno podjetje Salini, ki izvaja v zapadnem delu etiopijske pokrajine Goggiam načrt za razmah kmetijstva. Na prošnjo etiopske vlade je FAI (Sklad za italijansko pomoč) finansiral večplastni načrt, ki bi moral omogočiti prebivalcem nerodovitnih območij, da se naselijo na novo, rodovitno zemljo. Delavci in tehniki podjetja Salini so si prevzeli nalogo, da savani odgrizejo obsežno površino rodovitne, a neizrabljene prsti, ki jo trenutno prekriva bambus. Podjetje Salini je tako postavilo svoje gradbišče v Dolini Beles, od koder se večje skupine delavcev in tehnikov vsako jutro odpravljajo tudi na 50 kilometrov oddaljena premična gradbišča.
V enem izmed teh gradbišč - L 26 - ki jih prestavljajo vzporedno z napredkom terenskega dela, je 27. decembra, malo pred uro, ko se delavci običajno pripravljajo na povratek v osrednje gradbišče, prišlo do srhljivega pokola. Delavce, pretežno domačine, tehnike in vojaške straže, ki so skrbele za varnost gradbišča (vsega skupaj
kakih 70 ljudi), je naskočila stotina dobro oboroženih gverilcev. Naskok je trajal približno eno uro. Napadalci, verjetno gverilci Etiopske revolucionarje ljudske stranke, čeprav tega še ni mogoče dokazati, so streljali na vojake, ki so stražili gradbišče. Od tridesetih vojakov jih je obležalo 10. Pod streli bazook in mitraljezov je padlo tudi nekaj etiopijskih delavcev in tehnikov. Med temi je bil tudi mlad geometer, sin dopisnika iz Adis Abebe za tiskovno agencijo ANSA.Nekateri delavci so se razbežali med bambusi in gostim savanskim grmičevjem, 24 delavcev pa se je predalo napadalcem. Med njimi sta tudi 35-letni delavec Giorgio Marchib in njegov 38-letni kolega Dino Marteddu. Po tem, kar so izjavili ube-ženci, delavca nista bila ranjena, napadalci pa sq celo prosili Martedduja, naj jim bo za šoferja in so se oddaljili s talci na ugrabljeni jeep toyota in na tovornjaku v smeri proti sudanski meji.
Oba italijanska talca sta Sardinca. Marteddu, doma iz San Vita pri Cagliariju, kjer tudi živi z ženo in dvema otrokoma, je že vrsto let delal za gradbeno podjetje Salini, predvsem v Afriki pa tudi v Iranu in Iraku. Marchib, rojen v Etiopiji, živi z družino v Apriliji, podjetje Salini pa ga je vzelo v službo le pred dvema mesecema. Pred tem je Marchib že večkrat delal na tujem, a za druga italijanska gradbena podjetja.
Gverilci, ki so napadli gradbišče Tala-Beles, so zaenkrat izginili neznano kam in etiopska policija jim še ni prišla na sled. Policija ima tudi dvome, ali gre res za gverilce, ki se upirajo vladi in njeni notranji politiki, kar je tudi najbolj verjetno, ali za kako organizacijo plemenskega kova.
Sto mrtvih v Portoriku
San Juan
fLori
Ponče
PORTORIKO
50 milj
Karibsko morje
JAMAIKA
V enem največjih in najbolj luksuznih portoriških hotelov je izbruhnil požar, ki je po dosedanjih vesteh terjal skoraj sto smrtnih žrtev. Portoriške oblasti trdijo, da je bil ogenj podtaknjen, saj je marsikdo tik pred izbruhom ognjenih zubljev slišal vrsto močnih pokov.
NA 2. STRANI
Cossigova
poslanica
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je v svojem novoletnem voščilu obsežno govoril o pravicah in dolžnostih Italijanov. Sedanja stopnja razvoja narekuje Italijanom, pravi Cossiga, da se bolj kot doslej zazrejo v družbo. Preseči morajo zasebnost in videti gmotno ogrožene, ljudi brez človeške topline, ostarele, bolne in na rob družbe potisnjene državljane.
V nadaljevanju svoje poslanice je Cossiga govoril o obstoju utemeljenih razlogov za zaupanje v prihodnost, ki izhajajo iz gospodarske rasti, čeprav ta rast ne velja za vse. Življenjskosti Italijanov ne ustreza učinkovitost javnih struktur. V resnični demokraciji so vsi odgovorni, zakaj demokracija ni samo stvar pooblastil, ampak tudi nadzorstva.
Ko je navajal vprašanja, ki zadevajo celotno skupnost, je predsednik naglasil varstvo okolja, kulturno in poklicno vzgojo mladih in zaposlovanje, zlasti na Jugu. S tem v zvezi je dejal, da je z vprašanjem Juga povezana usoda vse države. Potrebno je nadalje urediti zdravstvo, pokojninski sistem in promet v velikih mestih.
»Medtem ko se veča smisel za tekmovanje in tveganje, za fantazijo, medtem ko se krepi odpor proti razsipništvu in pasivni pomoči, pa narašča potreba po jasnih pravilih, uglednih, trdnih in modernih ustanovah, če je potrebno tudi preosno-vanih, po hitrem, usklajenem, učinkovitem in razumljivem javnem ukrepanju, da se odpravi neenakost in prepreči novo potiskanje ljudi na rob družbe.«
Natta bo letos zelo verjetno obiskal ZDA
RIM — Med značilnostmi novega leta bo zelo verjetno tudi ta, da bo prvič v zgodovini neki tajnik KPI obiskal Združene države Amerike. V naslednjih dneh pojde tja Giorgio Napolitano, ki je v partiji zadolžen za zunanjo politiko, da se sestane s predstavniki obeh strank - demokratske, ki si je z zadnjimi volitvami zagotovila večino tako v zbornici kot v senatu, in republikanske, ki doživlja z Reaganom vred hudo krizo. Prav ta kriza pa utegne postati težka ovira na poti k uresničitvi načrta, ki ga Natta in vsa KPI že dolgo pripravljata.
Sam Napolitano je v intervjuju za agencijo ANSA izjavil, da„ bo 1987. leto posebnega razmaha v odnosih med KPI in demokratičnimi silami v Severni in Južni Ameriki, pa tudi leto temeljitejših pobud za zmanjšanje razkoraka med Severom in Jugom, to je med bogatimi in revnimi državami. Toda Napolitano navaja še druge cilje, ki si jih je zadala »diplomacija« KPI in omenja v prvi vrsti bližnjevzhodno krizo. Italijanski komunisti bi radi igrali posredniško vlogo med nasprotnimi tabori in nasprotnimi interesi ter bili pobudniki stvarnih predlogov za razrešitev problema. Napolitano, ki se je mudil nedavno tega v Tel Avivu, pojasnjuje, da je tako v Izraelu kot drugje spoznal, kako nujno so potrebne pobude »tretjih«, če hočemo odstraniti zapreke, ki ovirajo dialog in celo samo komuniciranje med silami v konfliktu. Ugotovil pa je tudi, da so v obeh taborih in v Evropi, zlasti pa v njeni levici, na delu krogi, ki odločno pritiskajo na vse strani, da bi se vprašanje vendarle premaknilo s slepega tira. Ti krogi si prizadevajo, da bi k dejav-nejši pomirjevalni politiki na Bližnjem vzhodu pritegnili neposredno ZDA in SZ v prepričanju, da brez prave politične volje v Moskvi in VVashingtonu krize ne bo mogoče prebroditi. Razmah odnosov med Komunistično partijo Italije in ameriškimi političnimi silami naj bi torej pomenil okrepitev vloge KPI v sklopu odnosov med Gorbačovom in Belo hišo.	G. R.
F f J* V V	••	•	»V«
Izhodišče za pogajanja na vsem javnoupravnem področju
Dosežen sporazum o državnem osebju
RIM — Minister za javne uprave Gaspari in podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta Amato sta v imenu vlade podpisala s predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL osnutek sporazuma o novi delovni pogodbi za državne uslužbence, kar pomeni, da 9. januarja ne bo napovedane stavke osebja javnih uprav. Gre za dogovor o finančni plati pogodbe, ki predvideva poprečno zvišanje mesečnih plač za kosmatih 113.500 lir v treh letih (začenši s 1. januarjem 1986). Mehanizem o izplačevanju starostne doklade ostane zaenkrat nespremenjen, toda sindikati bodo v kratkem proučili možnosti njegove prilagoditve tako državnemu gospodarsko-finančnemu načrtu kot seveda interesom državnih nameščencev. Sporazum v celoti bosta vlada in sindikalna zveza dokončno podpisali 5. januarja, dva dni pozneje bo na vrsti sestanek med vlado in sindikati za sklenitev dogovora o pogodbi poldr-žavnega osebja, 12. januarja bodo na vrsti šolniki, ostale pa bodo še težave okrog sporazuma za osebje Krajevnih zdravstvenih enot.
Po sestanku v Palači Chigi sta obe strani izrazili zadovoljstvo spričo do-
seženih rezultatov. Minister Gaspari je sporazum označil kot dober s pripombo, da pomeni tudi izhodišče za ugoden zaključek pogajanj na drugih javnoupravnih področjih. Za številko 2 v CGIL Del Turca je to izvrsten sporazum, zadovoljen je tudi generalni tajnik UIL Benvenuto, a njegov kolega iz CISL Marini meni, da bo sporazum ovrednotil strokovnost državnega uslužbenca kot takega. Povoljno se je izrazil o dogovoru tudi sam predsednik vlade Craxi.
Generalni tajnik avtonomnega sindikata UNSA-CONFSAL Conti, ki sicer ni sodeloval pri pogajanjih z vlado, je mnenja, da gre za odločilen preobrat na bolje, da pa bo njegov sindikat nadaljeval s stavkovnim bojem, če ne bo vlada sprejela zahteve po ohranitvi mehanizma o starostni dokladi, kakor ga predlaga UNSA. Tega mnenja pa ni zakladni minister Goria, ki vidi v novem sporazumu z glasniki državnih uslužbencev možnost za odpravo dosedanjih »perverznih avtomatizmov«. Minister je pojasnil, da sporazum bistveno ustreza smernicam in ciljem triletnega vladnega načrta o sanaciji javnih financ 1987-89.
Tudi v Trstu pohod za mir in proti lakoti
Včerajšnje tržaške manifestacije za mir in proti lakoti v svetu, ki so jo priredila številna društva najrazličnejših verskih in političnih prepričanj, se je udeležilo okrog tri tisoč, ljudi. Množica se je ob 16. uri zbrala na Trgu Unita in od tu krenila na Korzo ter obšla najpomembnejše mestne ulice. Prisotni so se ob koncu zbrali na Trgu Ponterosso, kjer so prisluhnili priložnostnim govorom škora msgr. Lorenza Bellomija, poslancev Cuffara (KPI) in Colonija (KD) ter posegu predstavnika CGIL-CISL-UIL, ki je spregovoril v italijanščini in slovenščini.
NA 5. STRANI
Predsednik SKGZ B.
TRST - Predsednik SKGZ Boris Race je ob novem letu odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih postavili kolegi agencije Alpe Adria. Odgovore v celoti povzemamo':
Na vprašanje, s kakšnimi občutki se poslavljamo od starega leta in kaj pričakujemo od novega, skratka, koliko je stičnih točk z občutki in pričakovanji prejšnjih let, ni težko odgovoriti, da je mnogo, preveč stičnih točk, kar pomeni, da se mnogo pričakovanj, ki smo jih gojili pred letom, niso izpolnila.
Najprej poglejmo, kako je z odnosi v svetu, od česar najbolj zavisi usoda človeštva. Srečanje med voditeljema supersil ni prineslo rezultatov, kakršnih smo pričakovali, tako da je upravičeno trditi, da traja še vedno »oboroženi mir« z rahlim optimizmom, da gre na bolje.
V italijanski republiki se je gospodarski položaj na splošno izboljšal, padla je inflacija, kar je vsekakor dobro za tiste, ki so zaposleni, toda istočasno narašča armada, predvsem mladih brezposelnih, za katere je spričo hitrega napredovanja tehnologije zelo vprašljiva zaposlitev.
Naša narodnostna skupnost je od starega leta pričakovala, da bo italijanski parlament končno uzakonil tiste narodnostne pravice, ki
Race ob novem letu
nam še niso priznane. Vzrokov za tako pričakovanje je bilo več: od obljube predsednika vlade Craxija do izjav drugih odgovornih politikov. Žal so zmagale tiste sile v vladnih strankah, ki smelo trdijo, da uživamo dovolj pravic, ki da jih je treba združiti v zaščitni zakon, zmagali so tudi tisti, ki sicer zagovarjajo uzakonitev omejenih pravic, a so za zavlačevanje iz drobnih volilnih računov. Borili se bomo, da bo novo leto v tem pogledu boljše.
Ker pa nesreča ni nikoli sama, smo se prav v preteklih dneh znašli pred novo preizkušnjo v zvezi s smrtjo gradeškega ribiča v Tržaškem zalivu in razvijanjem čudne teorije o manjšinskih pravicah v notranjosti Jugoslavije.
Zagotovo vemo, da bo za nas novo leto, leto novih naporov, da sami krepimo naše narodnostno življenje na vseh področjih: kulturi, gospodarstvu, v izobraževanju, v športu in rekreaciji. Za nas ni to spoznanje novo, saj se vleče vso povojno dobo, v kateri smo premagovali še večje težave.
Želimo si, da bi v teh naših naporih uspeli in da bi čez eno leto ugotovili, da kljub vsemu 1987. leto ni bilo slabo.
Papež je napovedal drugo Marijino leto
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je daroval včeraj dopoldne v stolnici sv. Petra posebno mašo ob dvajsetem svetovnem dnevu miru. Udeležili so se je tudi ves diplomatski zbor, izvršni tajnik za organizacijo mednarodnega leta miru pri OZN Ostrowski in šef poljske vladne delegacije za delovne stike s Sveto stolico Kuberski.
Sveti oče je ob tej priliki povedal 10.000 navzočim vernikom, da se začne 7. junija letos (binkošti) Marijino leto, ki bo trajalo do 15. avgusta 1988 (vnebohod) in bo veljalo kot priprava na dvatisočletnico Kristusovega rojstva. Marijino leto bodo s posebnimi pobudami proslavile vse škofije, zato romanje v Rim ne bo obvezno. To bo drugo Marijino leto doslej: prvo (o'd 8. decembra 1953 do istega dne naslednjega leta) je razglasil Pij XII. z encikliko Fulgens corona (8. septembra 1953) ob stoletnici proglasitve dogme o brezmadežnem spočetju. Pred začetkom Marijinega leta (verjetno v marcu) bo Wojtyla objavil devici Mariji posvečeno encikliko, ki bo tako že šesta od začetka njegovega papeževanjai prejšnje enciklike so se glasile Redemptor hominis, Dives in misericordia, Laborem exercens, Slavorum apostoli in Dominum et vivificantem.
Papež se je včeraj še prav posebej spomnil 600-letnice katoliške Cerkve v Litvi.
Pred njegovim izbruhom naj bi trikrat močno počilo
Sto oseb ob življenje v požaru v luksuznem hotelu v Portoriku
SAN JUAN (Portoriko) — Okoli 100 gostov hotela Du-pont Plaza v San Juanu je umrlo, na stotine pa bilo ranjenih v požaru, ki je uničil prvo in drugo nadstropje.
Hotel je največji in najbolj luksuzen v Portoriku; stoji v j turistični četrti Condado, ima 21 nadstropij in 450 sob. Očividci so povedali, da so pred izbruhom požara slišali tri detonacije. Ogenj se je zelo hitro razširil po plesni dvorani in igralnici, kjer je bilo kakšnih 300 oseb.
Med gosti je nastala nepopisna panika. Mnogi so se reševali s skakanjem skozi okna, s pletenjem zasilnih vrvi iz rjuh, drugi so plezali po fasadi, da bi se umaknili ognju in dimu, spet tretji so zbežali na streho hotela, kjer so jih reševali helikopterji ameriške obalne straže in ameriške mornarice.
Guverner Portorika, državice v Karibih, ki spada pod suverenost ZDA, je sporočil, da je bil ogenj podtaknjen.
Preiskava, ki so jo že uvedli, doslej ni še odkrila atentatorja na hotel, v katerem so bili pretežno ameriški in kanadski turisti, ki so si praznike želeli preživeti pri toplih morjih.
Med žrtvami ni nobenega Italijana.
Gasilci so potrebovali tri ure, preden so pogasili ogenj.
V notranjost poslopja bodo lahko stopili šele potem, ko se bodo stene ohladile. Malo je možnosti, da bi med ruševinami našli še kakšno živo osebo. Gasilci si sedaj prizadevajo najti seznam gostov hotela, ki bo v veliko pomoč pri ugo-' tavljanju identitete žrtev.
Prvi zublji so začeli uničevati moket in sproščati črn zadušljiv dim ob 15. uri. Čeprav je bila ura nenavadna, je bilo okoli igralnih miz veliko izmed tisoč hotelskih gostov.
Predstavnik hotela je izjavil, da je ogenj nastal nekaj časa potem, ko je sindikat hotelskih delavcev zavrnil ponudbo direkcije in se pripravljal na stavko, ki bi se morala začeti opolnoči.
»Hotel ni drugega kot pokopališče,« je gasilec komentiral odločitev komandanta, da ponoči prekinejo delo.
Bombni atentat v Meranu
MERAN - V noči s 30. na 31. december so neznanci izvedli bombni atentat proti hotelu, v katerem je tudi letos na počitnicah italijanski zunanji minister Giulio Andreotti. Neznanci sopodtaknili dva kilograma plastičnega eksploziva, ki so ga zaprli v težak kovinski cilinder, v neposredni bližini dva metra visokega kamnitega zidu, ki ščiti mir bolj ali manj slavnih gostov termalnega centra Hotela Palače. Eksplozija je povzročila nekaj materialne škode, veliko luknjo v zidu in precej panike. Razbitine jeklenega cilindra, ki so ga atentatorji zadelali z eksplozivom, so se razletele daleč naokrog. Štirikilog-ramski kos jekla je razbil šipo balkonskih vrat neke sobe v prvem nadstropju hotela in se zadrl, pred na smrt prestrašenim parom poljskih turistov, v stensko omaro, drugi, znatno manjši kos, pa se je zapičil v drevesno deblo.
Odgovornost meranskega bombnega atentata so si prevzele neke Libanonske oborožene revolucionarne brigade, minister Andreotti pa je takoj izjavil, da gre za debelo laž. Preiskovalci so dejansko odkrili na razbitinah jeklenega cilindra ime Andreas, po tirolskem narodnem heroju Andreasu Hoferju. Atentat naj bi bil torej pristno domačega kova in demonstrativnega značaja, atentatorji pa naj bi z eksplozijo pritegnili pozornost predstavnika italijanske vlade na zahteve juž-notirolske nemške večine.
Umrl pisatelj Piero Chiara
VARESE — V noči, ki se pre-taplja v jutro novega leta, je po dolgi in mučni bolezni umrl pisatelj Piero Chiara.
Umrl je v svojem 73. letu starosti v Vareseju, kjer je živel vrsto let, svojega sicilskega porekla pa ni nikoli zatajil, nikoli ga ni pozabil, čeprav se mu je moral odreči že v mladih letih. Opustil je študij, da si je najprej v severni Italiji, nato pa še v Franciji prislužil svoj prvi kruh. Študije na pravni fakulteti je vsekakor zaključil in si kot odvetnik priboril državno službo.
Fašistični režim ga je vztrajno preganjal, tako cla je Chiara leta 1943 pribežal v Švico. Ko se je vrnil v Italijo, se je postopoma oddaljil od svoje odvetniške službe in se posvetil pisanju. Svoj prvi roman II piatto piange je objavil leta 1962 in od takrat je vse do zadnjega izdajal svoja literarna dela. Vsako leto je svojim zvestim bralcem ponudil nov roman ali slavno biografijo, med temi La spartizione (po katerem je Lattua-da posnel film Venga a prendere un caffe da noi), La stanza del vescovo, II vero Casanova, Mussolini segreto, II cappotto di As-tracan, Le corna del diavolo, Una spina nel cuore, Vedro Singa-pore....
Sončne in senčne plati leta, ki se je pravkar izteklo
za katerim ne bomo jokali
1986. je leto,
RIM — Poslavljamo se od leta 1986, vsakdo s svojimi občutki in izkušnjami tako v zasebnem kot javnem življenju. Na tem mestu nas zanima zadnje, pa ne samo tisto »javno«, ki se tiče države, v kateri živimo, ampak tudi ostalega sveta. Obračun lanskega leta je, kot za vsa poprejšnja, poln sončnih in senčnih strani, zanimivosti, pa še česa drugega. Pričujoči kronološki pregled poglavitnih dogodkov v letu, ki ga puščamo za hrbtom, začenjamo z Italijo, točneje z ministrico za šolstvo Falcuccijevo, ki je 15. januarja razburkala duhove z okrožnico, da morajo starši, ki svojih otrok nočejo pošiljati k verouku, navesti alternativni predmet. Ministrica, ki je bila po malem vse leto tarča javnih napadov, je sklenila (italijansko) leto s ponovnim (decembrskim) izzivom, tokrat študentov, ki so se javno izrekali proti njeni (vladni) šolski politiki, celo do takšne mere, da so na nekih šolskih volitvah na Jugu predstavili kandidatno listo z imenom Via la Falcucci — in zmagali.
Sicer pa je bil poln dogajanja že sam začetek leta. Kar trije dogodki s treh različnih področij so obeležili mesec januar: Pippova (Baudova) poroka s pevko Katio Ricciarelli, srečanje tajnika KPI Natte z Gorbačovom in padec Challengerja samo 72 sekund po vzletu, v katerem je umrlo sedem kozmonavtov. Šele prav na koncu leta je voyager, ki je obletel planet brez postanka, povrnil Amerikancem vero, da v zraku le ni vse izgubljeno.
V	februarju se je začel naj večji proces proti mafiji: na zatožno klop je sedlo 474 obtožencev. Na borzi, tudi po svetu, so delničarji imeli izredne zaslužke. Tajnik CGIL Luciano Lama je zapustil sindikat in se posvetil KPI. Ubili so švedskega predsednika Palmeja, njegovega umora pa vse do danes niso še pojasnili.
V	marcu se je politična os v Franciji premaknila v desno. Z izvolitvijo konservativca Chiraca na
predsedstvo vlade je v Franciji nastala hibridna situacija »sostanovalstva« s socialistom Mitterrandom na vodstvu države. Italija se je začela otepati z metanolom, umrl je finančnik Michele Sindona: po dolgih preiskavah so pojasnili, da je naredil samomor s ciankalijem.
Po zaostritvi v Sidrskem zalivu v marcu so aprila Amerikanci bombardirali Tripoli in Bengazi, Gadafi pa je proti Lampedusi izstrelil »politično« raketo. Svetovno javnost je ta mesec vznemirila (in opozorila hkrati) katastrofa v sovjetski JE Černobil.
Maj ni prinesel kaj prida vesti. Italijo so, poleg Kanade, sprejeli v »denarni klub«, Ciriaco De Mita pa je bil (tretjič) izvoljen za tajnika KD.
Junijske novice se začenjajo z (mednarodno polemično) izvolitvijo Kurta VValdheima za predsednika Avstrije. V starosti 87 let je umrl argentinski pisatelj Jorge Luis Borges, črni mesec pa je sklenila izločitev Italije, svetovnega prvaka, iz nadaljnjih tekem za svetovni nogometni pokal v Mehiki.
Julij je bil mesec terorizma. V Nemčiji so ubili voditelja Siemensa, v Genovi prisodili dosmrtno kazen načrtovalcem ugrabitve ladje Achille Lauro, ETA je v Španiji ubila 8 agentov Guardia civil. Zaradi škandala s »totonerom« so obsodili 13 italijanskih nogometnih klubov.
Po 35 kriznih dneh so sredi poletja, v mesecu avgustu, izvolili drugo Craxijevo vlado, Bearzot je po 11 letih zapustil vodstvo državne nogometne ekipe, svet je pretresla novica o smrti 30.000 oseb zaradi zastrupitve, ker je izbruhnil plin iz vulkanskega jezera Nyos v Kamerunu.
Tudi september je bil precej črn. V trčenju dveh sovjetskih ladij v Črnem morju je potonil Admiral Nakimov, z njim pa 396 potnikov. V Karačiju so arabski teroristi zaplenili jumbo in po dolgih poga-
janjih so pakistanske policijske sile vdrle v letalo: med 358 potniki je bilo okoli 100 mrtvih in ranjenih. Islamska skupina je z orožjem napadla vernike v carigrajski sinagogi. Francijo je zajel val atentatov. V osmih dneh je v Parizu četrtič eksplodirala bomba in ubila eno osebo, ranila pa 51. Mesec sta sklenila Pertini (s svojo 90-letnico) in Frank Sinatra (ki je po 24 letih spet pel v Italiji).
Septembra je zagorela sovjetska jedrska podmornica z 32 konicami na krovu. Plovila, na katerem so trije mornarji izgubili življenje, niso mogli popraviti in so ga potopili. V Reykjaviku sta se (brezuspešno) sestala Reagan in Gorbačov. V letalski nesreči je umrl predsednik Mozambika Samora Machel: v Mozambiku so odgovornost za atentat prisodili Južni Afriki.
Novembra sta Craxi in Andreotti dvignila veliko prahu z obiskom Kitajske, Fiat je kupil Alfa Romeo, ZDA je pretresel Irangate, v atentatu je umrl predsednik Renaulta Georges Besse. Nas je močno prizadel tragični incident v Tržaškem zalivu, kjer je izgubil življenje mlad gradeški ribič, ki je s svojim čolnom ribaril v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Umrl je (naravne smrti) tudi britanski igralec Cary Grant: nastopil je v 72 filmih.
December 1986 (spomin nanj še ni zbledel) bo ostal v letopisih zaradi novega, mednarodnega vala študentovskih demonstracij, ki so se začele v Parizu in prisilile konservativca Chiraca, da je umaknil svoj načrt elitne univerze, nadaljevale pa v Italiji, Nemčiji, predvsem pa na Kitajskem, kar je pomembna novost. Decembra se je s svojega sedemletnega pregnanstva v Gorkem vrnil v Moskvo sovjetski znanstvenik in Nobelov nagrajenec za mir Saharov: znak globokih in dalekosežnih sprememb v SZ. Terorizem na Bližnjem vhodu ne pojenjuje: v eksploziji na iraškem letalu je bilo ob življenje^ oseb.
Protest kitajskih študentov sredi Pekinga izzval ostro reakcijo policije in aretacijo 24 mladincev
PEKING — Včerajšnji dan je pomenil prelomnico v kitajskem političnem življenju: študentovske demonstracije v podkrepitev zahteve po demokratizaciji družbe so segle v osrčje Pekinga, na velikanski Trg nebeškega miru (Tjenanmen), in tokrat je prišlo do hudih incidentov zaradi odločnega nastopa policije, ki je priprla 24 mladih.
Mestni upravitelji so dan prej izrecno prepovedali kakršno koli javno manifestacijo in zagrozili s strogim pregonom vseh, ki prepovedne uredbe ne bi spoštovali. Za vsak primer so dali že ob zori policijsko zastražiti osrednji del trga, toda zaman. Ob vzhodnem krilu Tjenanmena se je zbralo okrog 500 študentov, ki so v spremstvu kakšnih 3.000 radovednežev pa tudi simpatizerjev začeli vzklikati očetu novega (postmaovega) toka Deng Xiaopingu in na ves glas zahtevati učinkovitejše politične reforme ter svobodo izražanja in tiska. Ob petju Internacionale in dviganju transparentov s protestnimi gesli so pol ure hodili okrog trga, naenkrat pa prebili obroč policije, ki je reagirala s surovim pretepanjem in brcanjem ter odpeljala v pripor številne demonstrante.
Neredi, ki so jih varnostniki posneli, do zadnjega centimetra filmskega traku, so nastali okrog poldneva ob hudo mrzlem vremenu in le 50 metrov stran od vhoda v Prepovedano mesto, nad katerim je pritrjena Maocetungova gi-gantografija. To je bila prva nepooblaščena demonstracija na Tjenanme-nu, odkar so tu pred desetimi leti sto-tisoči Kitajcev protestirali proti kulturni revoluciji in tako imenovani kliki štirih ter s tem omogočili Deng Kiaopingu in njegovi reformatorski garnituri, da sta dve leti pozneje prišla na oblast.
Zamisel o množičnem shodu ravno na tem trgu, jedru kitajskega političnega življenja, se je porodila le nekaj dni poprej med študenti treh največjih pekinških univerz, ki so sprožili manifestacije tri tedne po prvem javnem izbruhu nezadovoljstva na drugih 14 vseučiliščih. Takšni protesti so bili predtem, kot vemo, v Šanghaju, Nankingu in drugje, a tedaj niso aretirali nikogar.
Pekinške oblasti so predvčerajšnjim pozvale prebivalstvo k revolucionarni budnosti vpričo »provokatorskih elementov«, ki da se hočejo pomešati med študente in izzvati splošen upor
Aretacija enega od 24 študentov na pekinškem trgu Tjenanmen (Telefoto AP)
proti komunističnemu režimu; izzivači da bi bila v nasprotju z načeli socializ-naj bi bili agenti v službi nacionalis- ma in bi prinesla za sabo kapitalizem, tične vladavine na Taivanu. Vlada je	Pobudnikov buržoazne liberalizacije
tudi sicer okrepila kampanjo proti li-	naj bi tudi ne šlo iskati toliko med
beralizaciji v buržoaznem smislu, češ študenti kolikor zlasti v krogih, ki so
sovražno opredeljeni do socializma. Glasilo KP LRK Ljudski dnevnik pojasnjuje, da gre za »nekatere osebe iz vrst kulturnega in znanstvenega sveta«, katerih ideje gredo navzkriž s temeljnimi določili ustave. Toda odgovornosti za to tičijo po mnenju uvodničarja v delu »nekaterih tovarišev, ki niso pokazali dovolj odločnosti v reagiranju na širjenje buržoaznih idej«. To dokazuje, da tečejo med samimi partijskimi voditelji ostre polemike okrog tega, kdo je kriv razraščanja študentovskih demonstracij.
Mimo dvajseterice študentov so varnostniki v zadnjem času aretirali še devet delavcev pod obtožbo prevratniškega delovanja. Pred šestimi dnevi so v Šanghaju zaprli Ši Guanfuja, ker je delil študentom letake s pozivom k boju proti komunistični partiji; ugotovili so, da je ustanovil reakcionarno stranko Wenmin z namenom zrušiti režim. V noči od nedelje na ponedeljek pa so v Pekingu prijeli odpuščenega delavca Xue Deyuna, ki je hujskal študente, naj pojdejo demonstrirat na ulice in trge ter tudi sam med manifestacijami vzklikal protirežimska gesla in zahteval uvedbo večstrankarskega sistema. Policiji naj bi ga zatožili sami študentje, (dg)
:
5
I
t
C
r
F
a
Letošnji koroški kulturni dnevi razkrili zelo široko problematiko
MARIJ ČUK
CELOVEC — Za uspešno reševanje dilem, ki se pojavljajo, je pomembno predvsem to, da ožje in širše družbenopolitično okolje sprejme neko narodno skupnost kot del lastne celote, ne pa kot tujek, ki ga je treba čimprej odstraniti. Ce je temu tako, potem so vse dileme dosti manjše in hitreje rešljive. Zaključna misel iz predavanja Borisa Jesiha o volitvah kot obliki politične participacije in manjšini bi lahko kar dobro označila vsebinske zaključke 18. Koroških kulturnih dne-vov, ki so se končali v torek v Celovcu. Žal pa je seveda resničnost drugačna in slovenska narodnostna skupnost v Avstriji mora potiti krvavi pot za uresničevanje vsaj drobcev pravic na poti k enakopravnosti.
Letošnji koroški kulturni dnevi so vsekakor pokazali na zelo široko problematiko, s katero se Slovenci soočajo v odnosu do večinskega naroda kot tudi znotraj manjšine same. Besede posameznih referentov in razpravljal-cev v dvorani celovškega Mohorjevega doma niso poznale kompromisar-stva ali lepotičarstva, zato pa so iz-zvenevale toliko bolj ostro, mestoma polemično. Že ponedeljkovi argumenti so predramili krasen zimski celovški dan, v katerega je bil zatopljen številen avditorij (kljub precej neugodnemu časovnemu terminu se je letos udeležilo KKD veliko ljudi): postavljalo se je vprašanje šolstva — ne toliko v optiki boja za njegovo dvojezičnost, kolikor zaradi apatičnosti slovenskih pedagogov na Koroškem, ki ne vzpodbujajo k tvorni jezikovni izobrazbi in stojijo bolj ob robu celotne-
ga družbenega dogajanja; veliko raz-pravljalcev je zaposlovalo tudi vprašanje vindišarjev - - te tihe, neopredeljive gmote, ki je izgubila vsakršno identiteto, saj se nima ne za Slovence niti za nemško govoreče; že omenjeno Jesihovo predavanje pa je vžgalo tudi politično polemiko, ki je zaključila ponedeljkov delovni dan poslanec Karel Smolle je poveličeval pomen Koroške enotne liste in važnost samostojnega slovenskega političnega nastopanja, medtem ko je tajnik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm poudarjal da je pot za dosego pravic lahko tudi drugačna. Skratka, vsebinsko dokaj polna razprava, ki pa je pokazala tudi na to, da so v sami slovenski koroški skupnosti velika nesoglasja.
Če je prvi dan potekal v razmotri-vanju političnih vprašanj in razmiš-
Matjaž Kmecl
Ijanju o narodni identiteti, je bil drugi dan koroških kulturnih dnevov namenjen predvsem kulturnim vprašanjem. Tako je Janez Bogataj, etnolog iz Ljubljane, govoril o današnjem pojmovanju kulture s stališča slovenske kulturne dediščine. V svojem zanimivem predavanju je poudarjal predvsem etnološko izgubljanje slovenske identitete, izkrivljanje krajinske podobe ter nazorno podal oris sestavin kulturne dediščine. Hans Haid, Južni Tirolec, ki živi na Dunaju, je razmišljal o pojmu domovine. Iskanje domovine ni le modna beseda, ampak pomeni iskanje korenin. Če te korenine imamo, na njih lahko gradimo. Iskati pa je treba smisel v svojem ožjem regionalnem prostoru in iz tega gledati v planetarnost in ne obratno, kot se danes prepogosto dogaja. Samo z valorizacijo svojega bistva (pa naj gre
Vladimir Wakounig
za posameznike ali narodnostne skupnosti) lahko prispevamo k bogatenju širšega prostora. Bistvena je pri tem ljudska kultura. Na tem področju lahko manjšine v Avstriji najdejo same sebe.
Koroške kulturne dneve je zaključila okrogla miza, ob kateri so sodelovali Matjaž Kmecl iz Ljubljane, Milan Pahor iz Trsta, Hans Haid z Dunaja ter Hugo Reinprecht in Vladimir Wa-kounig iz Celovca. Razpravljali so na temo: Siromašimo z etničnim ločevanjem koroški (skupni) kulturni prostor ? Diskusija, ki jo je vodil Janko Malle, je seveda pokazala, da z etničnim ločevanjem je prostor osiromašen, saj pomeni dvo ali večkulturnost bogatenje in je tudi znak ustvarjalnosti neke družbe, kot je poudaril Matjaž Kmecl.
Milan Pahor
!Wa slovenski strani že opravili večja dela
Zatišje v predoru pod Karavankami
JESENICE — Novoletni prazniki so zaustavili delo tudi na enem od večjih slovenskih gradbišč — v predoru pod Karavankami. Na slovenski strani so večja dela v glavnem že opravili, stroji pa počivajo tudi že na avstrijski strani. Avstrijski delavci in strokovnjaki bodo imeli celo nekaj daljši počitek od slovenskih. V tem novem letu pa se bodo vsi skupaj spopadli z novimi
metri zemlje
Tudi letos Dnevi plesa
LJUBLJANA — Pred nekaj dnevi so v Ljubljani potekali Dnevi plesa '86. To je vsakoletna večdnevna prireditev ZKOS (Zveza kulturnih organizacij Slovenije), kjer se predstavijo najboljše ljubiteljske plesne skupine iz vse Slovenije.
Cankarjev dom so tako za tri dni zasedli mladi plesalci. V petek zvečer smo si lahko ogledali »Izgubljeni opus št. 2« Plesnega teatra iz Ljubljane v koreografiji Maje Milenovič na glasbo Reggieja Workmana; v soboto pa so svetlobo reflektorjev odra srednje dvorane Cankarjevega doma vključili v svoj ples ti, katerim so Dnevi plesa pravzaprav namenjeni - mladi, ki svoj prosti čas vpletajo v gib, v glasbo, v ples.
Za nastop na dveh plesnih večerih v enem samem (oba sta bila v soboto) so bile izbrane le najboljše amaterske skupine, ki so bile tudi tematsko razdeljene - najprej so se predstavile koreografije, ki so še na prehodu iz komercialne v bolj izpovedno usmeritev. Navadno gre za disco glasbo, ki ji je ples podrejen. Kasneje pa so se zvrstile še izpovedno zahtevnejše predstavitve.
Letos se je Dnevov plesa med skupno 15 udeležilo kar 5 skupin s Primorskega: Plesna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana, Ritem iz Tolmina, Mehki čevlji iz Sežane, Studio za izrazni ples iz Nove Gorice, Lai iz Izole.
METKA ČELIGOJ
Tilment
hudo onesnažen
VIDEM — Reko Tilment je prizadela prava ekološka katastrofa, ki pa je zaenkrat še ni mogoče točno oceniti. Vir onesnaženja naj bi bilo po prvih ugotovitvah neko industrijsko podjetje v bližini Mužca. Prve znake onesnaženja Tilmenta so opazili že v sredo zjutraj v bližini kraja Buia, ko je na rečni površini plavalo na stotine — seveda poginulih — rib. Takoj je bilo jasno, da je bila škoda zelo velika in da je ne bo tako lahko popraviti.
Pristojni organi so takoj sprejeli potrebne ukrepe; stalno nadzirajo stopnjo onesnaženosti vode; vsekakor pa poudarjajo, da bo treba počakati nekaj dni, da bodo na razpolago vsi rezultati analiz. Pristojna Krajevna zdravstvena enota je o tem problemu zainteresirala tudi preiskovalne sodne organe iz Tolmeča, da bi ugotovila morebitne odgovornosti industrijskega podjetja v Muž-cu, ki je na zatožni klopi zaradi tega dogodka.
Za odpravo te velike škode je včeraj posegel tudi podpredsednik deželne vlade Renzulli, ki v Biasuttije-vem odboru odgovarja za vprašanje zdravstva. Med drugim se je po ogledu prizadetega območja, kjer je onesnaženje Tilmenta najbolj očitno, izkazalo da so industrijske odplake, ki so povzročile to katastrofo, že priplavale do morja, zaradi česar bodo posledice še hujše.
Monografija o brigadi Garibaldi
IZOLA — Zgodovinopisje narodnoosvobodilnega boja je te dni bogatejše za pomembno knjigo o udarni brigadi Garibaldi Trst. Napisala sta jo njen komandant RICCARDO GIA-CUZZO in politični komisar MARIO ABRAM, izdal pa Center za zgodovinske raziskave v Rovinju kot sedmo publikacijo v zbirki Monografije.
Kronika garibaldinske udarne brigade je obsežno in dokumentarno delo, v katerem avtorja ne le zapisujeta kroniko te enote italijanskih borcev, temveč tudi osvetljujeta splet odnosov med brigado in narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije.
Vpraš.: Nekdanji borci zapisujete in predvsem po vaši zaslugi ostajajo pomembni spomini na osvobodilni boj. Kako, da ste se za monografijo italijanskih borcev s tega območja odločili toliko let po vojni?
ABRAM: Povedati moram, da so zamisli o knjigi, ki naj bi jo napisala skupaj z Giacuzzom, stare že 18 let. Oba sva še bila zaposlena, tako delo pa zahteva izredno veliko časa, zbiranja podatkov, dokumentov in pričevanj. Borci naše brigade pa so dobesedno »posejani« v velikem prostoru, kamor jih je zanesla življenjska pot, tako da so bili ti stiki težji in zamud-nejši.
Vpraš,: Knjiga je verodostojno pričevanje resnične zgodbe določenega časa: obsega 600 strani s 150 fotografijami, desetino dokumentov in okrog sto pričevanj protagonistov. Kako je nastajala?
ABRAM: Temeljno je dejstvo, da je o naši brigadi ohranjenih le malo dokumentov. Našli smo le nekaj operativnih; medtem ko je brigadno življenje mestoma opisano v brigadnem časopisu La voce del bosco. Vse ostalo smo morali obuditi v spomin s pomočjo borcev, ki so pisali drobne zabeležke. Iz tega mozaika smo sestavili dejansko sliko.
Vpraš.: Komu je knjiga namenjena? Kdo predvsem naj jo prebere?
GIACUZZO: Knjigo bi morali prebrati mladi, ki niso doživeli vojne in tedanjih svojevrstnih političnih in vojaških razmer v tem prostoru. Vsi, slovenski in italijanski borci iz teh krajev proti fašizmu, se danes odločno zavzemamo za mir in sožitje. In tu ob meji se moramo vsi truditi za takšno življenje. Tudi v šolah bi morali bolje poznati ta del zgodovine, kajti učbeniki so še vedno pomanjkljivi, brez opisa prispevkov italijanskih partizanov.
Vpraš.: Knjiga je napisana v italijanskem jeziku. Prav zaradi specifike, ki opisuje, bi bilo smiselno, da bi jo predvsem mlajši lahko brali tudi v slovenskem jeziku! Imate take načrte?
ABRAM: Monografija je zanimiva za ljudi, ki so se borili v brigadi, v teh krajih; za njihove svojce. Za vse pa je zagotovo pomemben tisti del, ki zajema zgodovinsko podobo skupnega slovenskega in italijanskega osvobodilnega gibanja. To bi, po mojem mnenju, morali opisati, da bi vsi lahko razumeli, kako se je rojevalo bratstvo, od kod tolikšno zaupanje v narodnoosvobodilni boj Jugoslavije in njegove revolucionarne spremembe. Ta del knjige se zagotovo razlikuje od monografij ostalih brigad!
GIACUZZO: Knjiga mora biti prevedena v slovenski jezik. Tako bo več ljudi poznalo prispevek italijanskih borcev na tem območju, ko so s slovenskimi partizanskimi brigadami sodelovali od 1943. leta vse do osvoboditve.
MIRJAM RACE MUŽENIČ
Gorjansko je imelo aktivno komunistično sekcijo vsa povojna leta. Toda precej njenih članov se je izselilo v Argentino, ker so jih karabinjerji in kvesturini nenehno šikanirali. Kljub temu so še naprej vztrajali v ilegalni dejavnosti Ivan Kosmina, Jože Metljak, Jože Petelin in Ciril Terčon. (S2)
Zanimiv je primer o razvoju svetovnonazorskega prepričanja na Proseku. Ta vas je znana zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti. V njej je bilo več članov in simpatizerjev tajne narodne organizacije BORBA, pozneje pa TIGR. Domači in mednarodni dogodki, posebno pa še španska protifašistična vojna, so vplivali na marsikoga in ga spodbudili k razmišljanju o poteh za še učinkovitejši boj proti fašizmu. Seveda so tudi vesti o snovanju ljudske fronte opravile svoje. Med njimi se je Franc Lipovec, podporni član TIGR djužil z domačini Francem Bukovcem, Josipom Škabarjem, Štefanom in Vladkom Cibicem, Josipom Miličem, Jožetom Ukmarjem, Jožetom Kalcem, Josipom Badali-čem in Josipom Ferfoljom, ki so občasno prejemali literaturo omenjene organizacije. Literaturo je prinašal na vas Franc Zafred iz Stare Sušice.
Odločilno pa je vplival prihod iz ječe leta 1937 Vladi-mira Štoke in Draga Rupla, obsojenca prvega tržaškega procesa in člana BORBE. V ječi sta se oba opredelila za komuniste.
V takem duhu sta se na svobodi pogovarjala z nekaterimi domačini, med njimi tudi z Lipovcem. Med seboj so organizirali več tajnih sestankov.
Nekega dne je Rupel pripeljal s seboj visokega in resnega človeka, ki ga je predstavil Lipovcu za svojega prijatelja. In nato mu je - po izmenjavi priložnostnih besed, Rupel še dejal, da ga bo prihodnjič ponovno obiskal, zavoljo tega naj si dobro zapomni njegovo fiziognomijo. Tista oseba je bil Alojz Budin. Partija ga je obvezala, da je med drugim deloval tudi na Proseku, kjer je skoraj desetletje po odhodu Ivana Regenta in Antona Ukmarja v politično emigracijo občutno zamrlo delavsko gibanje. Drugič se mu je predstavil z ilegalnim imenom Peter. Pokazal je veliko zanimanje za razpoloženje ljudi na vasi in opozarjal na budnost pred policijskimi ovaduhi. Lipovec se ga med drugim takole spominja: »Razgovor v avgustu leta 1937 se je nanašal na konkretne probleme vasi Prosek in Kontovel, če obstaja organizirana ljudska fronta. Dejal sem mu, da je posebno na Proseku veliko protifašistov. Z mnogimi imam neposredne zveze, vendar ne obstaja nobena prava organizacija. Ugotovil sem, da moj sobesednik precej dobro pozna stanje v obeh vaseh. Želel je spoznati moje mnenje tudi glede možnih ukrepov za izboljšanje stanja. Dodal je še, da je že skušal s pomočjo nekaterih mladih fantov narediti nekaj v tej smeri, da pa do sedaj ni bilo uspeha. Ni mi pa navedel imen oseb, s katerimi naj bi poskusil priti v stik. To zaradi previdnosti.« <53)
Pozneje se je z njimi Lipovec še nekejkrat srečal,vselej z namenom, da bi poživil komunistično delovanje, kar je tudi postopoma uspelo, kot smo že omenili tudi prek povezave z Opčinami. Križ je gotovo bil močna postojanka delavskega gibanja. Ne glede na precejšnje število političnih in ekonomskih emigrantov je vedno znova dobival nove
člane in simpatizerje. V letih 1937-1939 so mu pripadali člani Vojko Bogatec-Štokov, Rudolf di Lenardo-Rezjan, Le-ander Košuta-Vduven, Roman Sulčič-Koškov, Armid Ukmar-Tičev, Srečko Colja, Albert Sulčič-Koškov (vrnil se je iz emigracije), simpatizerji Emil Košuta-Županov, Odon Sedmak-Seginov, Ferdinand Tence-Črnetov, Primož Košuta-Županov, Marčelo Tretjak-Pečara, mladinski kandidati Natale Pacchioni-Kenda, Božič Sedmak-Trogerjev, Vladislav Sulčič-Zgraden, Frančke Tence-S Tripoli in Josip Ukmar-Tičev. Med seboj so se občasno sestajali, si izmenjavali mnenja o političnem položaju doma in v svetu ter si začrtali naloge za konkretno delo. (54>
Na divaškem območju in v Vremskem Britofu se je delavsko gibanje razživelo po vrnitvi Albina Dujca in Ivana Gašperšiča iz emigracije. Tu je po izrednih fašističnih zakonih in njegovo reorganizacijo v celični sistem po določenih krajih ohranilo svojo vitalnost zlasti v času od 1937 dalje. V njem so delovali kot člani Janko Vatovec, Milan in Jože Hreščak, Milko Lipold v Zavrhku, Albin Škrlj, Jože Hreščak, Franc Trebeč in Albin Dujc v Škofijah, Anton Požrl, Ludvik Požrl, Anton Požar v Goričah, Franc Požrl in Franc Antončič v Gabrčah, Ivan Gašperšič, Karlo Perhavc, Franc Vatovec, Robert Požrl v Famljah, Rudolf in Jože Cerkvenik, Jože in Franc Sila v Gradišču, Franc Čeperko in Miha Vodopivec v Petelinjah, simpatizerji so bili Zdravko Rijavec iz Divače, Anton Perhavec iz Dolnjih Ležeč, Franc Gombač iz Brežeč, Franc Gašperšič in Franc Hreščak iz Famelj, Stanko Prunk iz Vremskega Britofa. <55)
(52)	Malči Dolenc, krajevna kronika vasi Gorjansko, v Goriškem muzeju in pri Odboru ativistov OF bivših okrajev Sežana in Komen.
(53)	Franc Lipovec, življenjepis, kopija pri piscu.
(54)	Armid Ukmar, izjava pri piscu.
(55)	Ivan Gašparšič, Spomini na predvojno komunistično gibanje na divaškem območju, rokopis pri avtorju
Živahno silvestrovanje se je zavleklo do prvih jutranjih ur
Trst se je poslovil od starega leta sredi neobičajnega pokanja petard
Tudi v Trstu ustanovili telemarket
Kako si lahko kar po telefonu nabavimo rabljen avtomobil
Trst je pričakal novo leto sredi doslej nezaslišanega pokanja petard in v neobičajnem siju bengalskih ognjev, tako da je kak ne ravno svež razum najbrž za hip ali kaj dlje pomislil, da preživlja koledarsko prelomne trenutke nekje med znatno južnejšimi vzporedniki. Praznični vrvež se je polegel šele v zgodnjih jutranjih urah, prvo dopoldne v letu 1987 pa je poteklo nenavadno tiho in mirno, k čemur je poleg zaspanosti ljudi nekaj prispevala tudi narava, saj je bilo vreme oblačno, brez vetra in brez padavin, pa tudi pravega mraza ni bilo.
Sodeč po številu zaprtih restavracij in gostiln zlasti na Krasu, bi tvegali trditev, da so Tržačani tokrat silvestrovali morda v večjem številu kot v preteklosti v zasebnih ali polzasebnih krogih, kot so npr. sedeži društev in združenj. Toda pripomniti moramo, da to najbrž ne velja toliko za mlajše, saj so npr. plesišča bila na splošno natrpana. Upoštevati pa je tudi treba, da mnogi niso dočakali novega leta v domačem kraju. Številni so šli v Furlanijo, kar je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da je včeraj v prvih jutranjih urah tekla po obalni cesti proti Trstu prava reka avtomobilov. Marsikdo se je na Silvestrovo odpravil čez mejo, čeprav z mejnih prehodov ne poročajo o posebno velikih vrstah avtomobilov.
K vsemu temu je treba še dodati, da so številni izkoristili božične in novoletne praznike za počitnice na snegu ali za potovanja po Evropi in celo izven nje. Po podatkih turističnih agencij so si mnogi privoščili daljša potovanja kot v preteklosti. V primerjavi s prejšnjim letom se je namreč znatno povečalo povpraševanje za potovanja v Afriko, Južno Ameriko, Indijo, Indonezijo in na južne otoke. Pristaviti pa je treba, da se število potovanj na splošno ni povečalo.
A povrnimo se na Tržaško. Kot rečeno, je včerajšnje dopoldne minilo v nenavadnem miru. Le redke kavarne
in še redkejše gostilne so bile odprte. V znamenju miru, pa čeprav v čisto drugačnem in plemenitejšem smislu, je sploh potekel ves prvi dan v letu. Pozivi k miru, k tvornemu sožitju in k človeški solidarnosti so se včeraj oglasili iz malodane vseh prižnic ob novoletnih mašah. Popoldne pa je v mes-
tnem središču bil 2. pohod za mir in proti lakoti v svetu, o katerem poročamo posebej.
Na slikah: Novo leto so v veselem vzdušju pričakali v prenovljeni dvorani zadruge Skala v Gropadi (zgoraj) in v prostorih KD Fran Venturini pri Domju (spodaj).
Telefon je postal nenadomestljiv pripomoček v vsakdanjem življenju, pa naj bo samo za klepet s prijatelji, posvet z zdravnikom ali pozdrav sorodnikom v tujini. Že nekaj let pa je mogoče preko telefona sklepati kupčije (tiste uradne), pogodbe, zbirati podatke o stanju na mednarodnih tržiščih in celo naročiti avtomobil, motor ali jahto. Pred časom so podoben telemarket odprli tudi v Trstu.
Brez dvoma je treba za vsako novost, zlasti na zasičenem tržišču avtomobilov, imeti precej podjetnosti, vztrajnosti in novih idej. Te lastnosti pa gotovo ima mladi Pietro Lucchese, lastnik centra Telemec, ki je v našem mestu odprl posebno poslovalnico, kjer se vse odvija s pomočjo telefona. Poleg tega ima na razpolago tudi zajetno avtomatizirano banko podatkov, iz katerih lahko črpa vse potrebne pogoje in rekvizite, ki jih zahteva kupec. Preko poslovalnice Telemec lahko naročimo ali prodamo rabljen osebni avtomobil in motor, prav tako lahko poiščemo muzejski primerek kakega vozila, ne da bi pri tem tvegali kako potegavščino. V banki podatkov, s katero razpolaga ta poslovalnica, so shranjeni podatki vseh vozil, z najrazličnejšimi pogoji, ki so na razpolago na območju Triveneta. Prav tako je banka podatkov povezana z vsemi pooblaščenimi prodajalnami in koncesionarji vseh avtomobilskih znamk na tem območju.
Vsa zadeva se nemara čudno sliši, saj smo doslej kupovali rabljena vozila preko časopisnih oglasov ali poznanstev in s pomočjo uradnih cenikov, ki jih objavljajo nekatere specializirane revije. Čudno je morda tudi dejstvo, da si zaželenega avtomobila ali motorja ni mogoče ogledati vse do trenutka, ko ga končno dobimo v roke. Za vsa ta "čuda" namreč skrbi banka podatkov, ki so popolnoma zanesljivi, saj jih zbirajo kompetentne osebe, ki jih nato posredujejo računalniku. Tako lahko s telefonskim pozivom poslovalnici Telemec naročimo avtomobil iz druge roke, ki mora biti natanko tak, kakršnega si želimo. Zgodi pa se lahko, da isto vozilo potrebuje še kak drugi kupec. Zadeva se reši na enosta-
ven način, po nekakšnih prednostnih lestvicah ali po tistem znanem pregovoru, da kdor prej pride, prej melje. Sicer pa je malo verjetnosti, da natako širokem kupoprodajnem področju ne bi našli tega, kar iščemo.
Telemarketing je pri nas sicer nova dejavnost, v ZDA pa je že dobro vpeljana že kakih dvajset let. Tamkaj namreč preko telefona sklepajo res ogromne kupčije, ki gredo od farmacevtskih izdelkov do visoke tehnologije. Prav tako se ta dejavnost že do-
Drevi v Kulturnem domu
Novoletni koncert na pobudo slovenskih denarnih zavodov
Denarni zavodi s Tržaškega in Goriškega bodo danes in jutri ponovili uspelo pobudo novoletnega koncerta. Po preteklih izkušnjah se je izkazalo, da tovrstni koncert lahko mirno preide v nekakšno tradicijo na visoki kakovostni ravni. Kot smo že napovedali, bo novoletni koncert to pot najprej v tržaškem Kulturnem domu, izvajal pa ga bo komorni koncert Ga-udeamus iz Zagreba, pod vodstvom Zlatana SrziČa. Začetek ob . 20.30. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago v poslovalnicah slovenskih bančnih zavodov.
bro uveljavlja tudi v Franciji in Nemčiji. V manjšem obsegu deluje torej tudi v Italiji in, kot rečeno, v Trstu. Za informacijo ali "oglas" preko Teleme-ca pa plačamo približno kolikor za časopisni oglas, vendar s to prednostjo, da dobimo res zanesljive podatke, oziroma odgovore. Res pa je, da taka dejavnost potrebuje veliko začetnih naporov in mnogo reklame, saj smo vsi potencialni kupci, pa naj bomo še tako samozavestni in vsevedni, konec koncev nejeverni Tomaži.
Proslavljanje novega leta v znamenju rdečega petelina
Naše mesto se očitno standardizira, saj se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja tudi pri nas navada bengalskih ognjev, nekoč značilnih predvsem za italijanske južne kraje. Zaenkrat so bili Tržačani previdni, saj hudo ranjenih ni bilo, vseeno pa so petarde povzročile gasilcem nemalo dela, tako da niso imeli mirnega prehoda v 1987. Sicer pa je za letošnji prvi dan, oziroma prvo noč, še najbolj značilno dejstvo, da se je marsikdo »poveselil« na vandalski način in si dal duška s požiganjem smeti, razbijanjem izložb in uničevanjem telefonskih govorilnic.
Gasilci so prvič posegli nekaj po polnoči, ko se je v Androni Čampo Marzio, v skladišču lesenih zabojev, vnel požar. Potrebne so bile štiri ure, da so pogasili silovite zublje, ki so uničili veliko lesenih zabojev in tudi strop skladišča. Po njihovem mnenju je požar povzročila petarda, kajti v prostorih ni električne napeljave. Delo so nato imeli celo noč, kajti iz raznih predelov mesta so neznanci javljali, da gorijo smeti. Gasilcem in policiji pa je največ preglavic povzročil požar, ki je nastal v manjšem pomožnem prostoru v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Ognjene zublje so prvi opazili agenti letečega oddelka med iz-vidniško vožnjo. Plameni niso povzročili veliko škode, saj je bila v skladišču le stara šara, obstajala pa je nevarnost, da se razširijo na bližnji paviljon H, v katerem je spalo okrog 30 ljudi. Tudi v tem primeru so gasilci bili na delu štiri ure. Potem ko so preverili, da je ogenj nastal po vsej verjetnosti zaradi petarde in da v bližnji stavbi ni
nevarnosti za prebivajoče, so policisti odšli. Toda le za kratek čas: že pol ure zatem, okrog 2. ure, so jih spet klicali v komprenzorij. Tokrat ni šlo za požar, ampak za pravo vandalsko dejanje. Neki moški je namreč razbil kar 10 velikih šip, s katerimi so bila opremljena vrata menze. Moški, 42-letni S. T., sicer ni šel daleč: agenti so ga našli že za prvim grmom. Ker je v psihiatrični oskrbi, so ga izročili zdravnikom.
Italijanski pregovor, po katerem priložnost naredi tatu, prav gotovo drži za tatove, ki so čez noč razbili izložbeno okno marketa Coop na Trgu S. Gi-ovanni in odnesli 44 steklenic konjaka. V tatvino jih ni gnala samo žeja po alkoholu: bili so namreč tako izbirčni, da so odnesli le steklenice znamke stock. Po tem podatku bi lahko sodili, da so bili domačini, saj je znano, da Tržačani še vedno verjamejo, da je vinjak stock kot... zdravilo.
Letošnjih novoletnih praznikov se bodo prav gotovo spomnili v Ulici Scala Santa 4, kjer se je v nekem stanovanju vnela novoletna jelka iz plastike. Domačini niso takoj opazili plamenov, tako da se je požar v nekaj minutah razširil na zavese, od tod pa na pohištvo in tapison. Škodo so ocenili za več milijonov lir, na srečo pa ni bilo ranjencev. Pač pa sta jo skupila na Silvestrovo 16-letni jugoslovanski državljan Angelo Lazar in 40-letni Santo Lupo. Oba sta se lažje opekla, ko sta z bengalskimi ognji proslavljala novo leto, a jima je petarda eksplodirala v roki. V bolnišnici so jima nudili le prvo pomoč: ozdravela bosta v ne-, kaj dneh.
Ob nedavnih polemikah v italijanskem krajevnem dnevniku
Pravna osnova dvojezičnih izkaznic
• »Italijanska stran je obsežno orisala obstoječe stanje na tem področju (vprašanje dvojezičnih napisov v bivši coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, op. ur.) na ozemlju pod italijansko upravo. Še posebej so poudarili velike in stvarne rezultate, ki so bili doseženi, in citirali med drugim: objavljanje, tudi v slovenskem jeziku, Uradnega vestnika Generalnega vladnega komisariata, plakatov in obvestil, kot so volilni manifesti; izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic v občinah Devin-Nabrežina, Repentabor, Dolina in Zgonik.« Tako piše med drugim v zapisniku seje posebnega mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora za izvajanje člena 8. Posebnega statuta Spomenice o soglasju. Seja je bila v Beogradu od 9. do 21. oktobra 1959.
Ocena se bistveno razlikuje od stališč, ki jih v teh dneh izražajo nacionalistično usmerjeni krogi, katerim dvojezične osebne izkaznice v devinsko-nabrežinski občini niso po godu in s katerimi soglaša tudi krajevni italijanski list, ki sicer priznava manjšini pravice (vprašanje je seveda, kaj s tem terminom misli), vendar »ob spoštovanju pravic večine, brez nadkriljevanj in privilegijev, ki zagotovo ne spodbujajo sožitja in vzajemnega spoštovanja«.
Dvojezične osebne izkaznice v omenjenih občinah so bile uvedene leta 1949 na osnovi odredbe generalnega ravnatelja za civilne zadeve STO, brigadnega generala ameriške vojske Clyda D. Edelmana. V ukazu štev. 183 z dne 2. septembra 1949 je dovolil, da "se smejo posli občinskega sveta zaradi pripravnosti voditi v slovenščini in se smejo spisi o njih sestavljati v slovenščini poleg uradnega jezika.« V utemeljitev je gen. Edelman navajal, da se »večina prebivalstva občine Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor poslužuje slovenščine in ker je umestno dovoliti, da občinski sveti v teh občinah, če to želijo, pri uradnih občinskih poslih uporabljajo slovenščino poleg uradnega jezika.«
Po prihodu Italije je Vladni komisar Palamara najprej potrdil veljavnost odlokov ZVU, nato pa jih razveljavil in uvedel v bivši Coni A italijanski normativ. Dvojezične iz-
kaznice so bile nato spet uvedene leta 1958 s pismi, ki sta jih poslala 7. februarja 1958 Predsedstvo vlade in 27. marca istega leta notranje ministrstvo. To je pomemben in stvaren rezultat, o katerem je govorila italijanska stran na zasedanju mešane komisije.
Dobrih deset let pozneje, in sicer v začetku leta 1969, so župani omenjenih občin dobili od Prefekture najprej dopis, s katerim so jih obveščali, da po zamenjavi obrazcev za osebne izkaznice »je Vladni komisariat zainteresiral Notranje ministrstvo za tiskanje izkaznic v novem modelu in sicer v dvojezični obliki, kot je v uporabi v občini«. Temu sporočilu z dne 7. marca 1969 je 11. aprila sledilo najprej obvestilo, da je podaljšana veljavnost prejšnjega obrazca za osebne izkaznice, 10. oktobra 1970 pa je Prefektura obveščala župane omenjenih občin, da je Notranje ministrstvo poskrbelo za tisk novih obrazcev osebnih izkaznic in sicer »v dvojezični verziji, kot je v uporabi v vaši občini«. Župani so bili zato naprošeni, naj se povežejo z Državnim tiskarskim zavodom, da jim dostavi potrebne obrazce.
Veljavnost norm so nato potrdili Osimski sporazumi, s katerimi sta se Italija in Jugoslavija obvezali, da bosta obdržali v veljavi interne norme, ki so bile sprejete v uresničitev načel Posebnega statuta in zaščito manjšin na isti ravni, kot jo je predvideval Posebni statut.
Iz navedenega izhaja, da je pravna osnova dvojezičnih izkaznic v devinsko-nabrežinski občini neoporečna. Tega se očitno zavedajo tudi nasprotniki dvojezičnega dokumenta, saj nihče od njih ne oporeka veljavnosti. Kvečjemu trdijo, da se čutijo ustavno diskriminirane, ker ne morejo dobiti izkaznice samo v italijanskem jeziku, ali svoja stališča utemeljujejo s čustvi italijanstva. Na isti osnovi in po istem miselnem procesu bi lahko zahtevali tudi rumene ali zelene osebne izkaznice, ker nam sedanje rjavkaste niso všeč in bi se čutili ustavno diskriminirane, ker bi dokumenti motili naš estetski čut.
Novoletni skok v morje
Mario Cigar je tudi letos spoštoval tradicijo. 44-letni občinski uslužbenec je včeraj zjutraj pred gručo radovednežev in ob obvezni navzočnosti fotografov v lepem stilu skočil v vodo z barkovljanske obale, kot to že dela točno deset let. Vreme je bilo sicer bolj kislo, temperatura pa je bila - vsaj v primerjavi s prejšnjimi leti - razmeroma mila, pa čeprav za navadnega poletnega ljubitelja morja vse prej kot primerna za osvežilni "toč".
Vsekakor pa kaže, da postaja novoletni skok v morje ne samo tradicija, ampak tudi moda. Le nekaj stotin metrov daleč, v kopališču Saturnia, je Cigarja posnemal tudi Edi De Pol, upravnik bara v galeriji Tergesteo, ki se - kot sam pravi - zelo rad kopa predvsem pozimi. Ali bomo prihodnje leto prisostvovali kar množičnemu novoletnemu kopanju?
Na sliki: novoletni skok Maria Cigarja.
Vprašanje deželnih svetovalcev KPI
Kdaj slovenske TV oddaje?
Komunistična deželna svetovalca Bratina in Iskra sta na Deželni odbor, oziroma na pristojno odborništvo naslovila vprašanje v zvezi s televizijskimi oddajami v slovenščini v sklopu državne radiotelevizije. V vprašanju je med drugim ugotovljeno, da je slovenska manjšina doslej edina, ki nima primerne televizijske službe, čeprav to predvideva zakon, medtem ko so to službo že uvedli v Dolini Aoste za tamkajšnjo francosko govorečo manjšino, še veliko prej pa v Gornjem Poadižju za nemško narodnostno skupnost.
V Furlaniji-Julijski krajini že od prve povojne dobe deluje slovenska radijska postaja, njeno osebje pa se je že tako izpopolnilo, da bi v bodoče lahko preneslo tudi težo televizijskih časnikarskih in kulturnih oddaj v slovenščini, menita omenjena deželna svetovalca. Zato je zavlačevanje z njihovo uresničitvijo toliko bolj nerazumljivo, tudi z ozirom na dogovore med odgovornimi RAI, da bi se radiotelevizijska služba v prihodnje izboljšala na vseh ravneh.
Bratina in Iskra zato sprašujeta Deželni odbor, kako namerava ukrepati, oziroma, ali bo posredoval pri predsedništvu RAI, da čimprej pride do uresničitve televizijskih oddaj v slovenščini na območju Furlanije-Julijske krajine, na podlagi zakona iz leta 1975. Prav tako bi Dežela lahko ta problem obravnavala na prihodnjih predvidenih srečanjih z vlado in družbami z državno soudeležbo.
Množična udeležba na prvojanuarskem pohodu za mir in proti lakoti v svetu
Uspela mirovna manifestacija potrdila prepričanje da je sožitje neizbežen pogoj za prihodnost Trsta
Po tržaških ulicah, ki jih je začel zgodaj ovijati mrak, se je včeraj popoldne »sprehajala« izredno številna množica. Na glavnem mestnem trgu Unita se je ob 16. uri zbralo okrog tri tisoč ljudi. Nekateri so razgrnili barvne trasparente z zgovornimi napisi, kot: »Spoštuj življenje vsakogar; le tako boš lahko tudi ti primogel h gradnji miru«, »Lakoto je mogoče premagati«, »Prihodnost pripada tistim, ki si želijo miru«... Množica ljudi je najprej krenila na Korzo, nato na Goldonijev trg ter obšla ulice Carducci, Val-dirivo in Roma. Vse se je odvijalo v svečani tišini, brez kričanja in nemirov, brez glasnih gesel, torej popolnoma v skladu s sporočilom in namenom tega prvojanuarskega pohoda za mir in proti lakoti v svetu.
Pomembno je, da so pri pri tej pobudi sodelovali pripadniki najrazličnejših društev ter verskih, političnih in narodnostih organizacij. Vsi so na tem tržaškem pohodu za mir stopili na skupno pot in pozabili na razne ideološke predsodke, ki ljudi razdvajajo in ločujejo.Številna množica je svoj mirovni pohod zaključila na Trgu Ponte-rosso in v tišini pričakala govornike, ki so ob tej svečani priložnosti posredovali prisotnim nekaj misli o pomenu miru v svetu. Prvi je na »govorniški oder«, oziroma na majhen tovornjak, stopil Renato Kneipp, ki je spregovoril v imenu sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL. Mladi predstavnik je svoj govor prebral v slovenskem in italijanskem jeziku. Poudaril je, da moramo v boju za občečloveške ideale dajati prednost temu, kar nas združuje. Le tako bo mogoče doseči mir. Letnica 1986 je izredno pomemben mejnik, in to v svetovnem merilu. Spomnimo se na primer na skupno molitev vseh verskih skupnosti za mir v Assisiju . Ali pa na srečanje predstavnikov obeh velesil v Reykjaviku. Vsekakor usoda človeštva ne sme biti v rokah velesil, pač pa moramo mir graditi vsi. »Zave-
dajmo se, da ravno v tem trenutku umira zaradi lakote in vojn na tisoče ljudi,« je ob koncu poudaril Kneipp. Besedo je nato prevzel poslanec KD Segio Coloni. V uvodu je najprej opozoril na pomembnost te mirnovne manifestacije. Mir bomo lahko dosegli le s skupnimi močmi, s skupnim bojem. Da se tega ljudje vedno bolj zavedajo, dokazujejo že številni pohodi za mir, ki so se v letu 1986 vrstili v Italiji. »Naša država je vedno podpirala politiko miru,« je izjavil Coloni. »Italijanska ustava nam veleva, naj spoštujemo vse, ki so drugačni od nas. Dolžni smo torej, da branimo vse manjšine, tudi manjšino — vojaških oporečnikov.« S tem se je poslanec KD zelo spretno izognil trditvi, da mora Italija braniti tudi slovensko manjšino. Svoj govor je Coloni nadaljeval z mislijo, da se bo treba za mir še boriti. Trst bi lahko s svojo priznano znanstveno tradicijo bistveno in konkretno prispeval k temu boju.
Poslanec KRI Antonino Cuffaro je v svojem govoru poudaril, da že samo število udeležencev dokazuje, v kolikšni meri občutijo prebivalci Trsta pomen miru. Vsi se zavedamo krivic v svetu: rasnih, narodnostnih in verskih diskriminacij, apartheida, lakote tretjega sveta, vojn in izkoriščanja šibkejših. Tehnološki razvoj, ki bi moral nuditi vsem ljudem enake življenjske pogoje, dejansko uničuje, ubija človeštvo. Kljub temu da danes premagujemo številne, nekdaj smrtne bolezni, in da bi lahko vsem ljudem na svetu nudili dovolj hrane za preživljanje, umira za lakoto in boleznimi letno okrog 50 milijonov oseb. Oboroževanje žali človekov razum in čustva. Zaradi tega se je treba potrpežljivo in vsak dan boriti za mir, za človekove pravice in proti vsakršni diskriminaciji. Ustvariti moramo svet, kjer ne bo prostora za vojne in za zapostavljanje šibkih. Na svojo »razvito« tehnologijo bomo lah-
ko upravičeno ponosni le tedaj, ko bomo z njo omogočili razvoj vseh dežel. Če želimo te cilje resnično doseči, moramo pri tem sodelovati vsi. To pravilo pa velja še posebej za obmejne dežele, kjer pridejo najbolj do izraza etnične diskriminacije.
Prvojanuarski mirovni pohod se je zaključil s posegom tržaškega škofa msgr. Lorenza Bellomija, ki je prijateljsko pozdravil vse navzoče. Poudaril je, da miru ne bo mogoče doseči le z manifestacijami, pohodi in javnimi protesti. Ta dejanja lahko le okrepijo pomen in razsežnost besede miru. Potrebno pa je skupno in nesebično sodelovanje, spoštovanje do življenja ter do vseh, ki živijo z nami in blizu nas. Prva pot do resničnega miru je medsebojno spoznavanje, razumevanje in dialog. Svoj govor je škof Bellomi zaključil z iskrenim novoletnim voščilom: »Ker smo prvi dan v letu posvetili miru, pomeni, da se bomo tudi preostali del leta borili za ta ideal...«
Preden se je množica razšla, je želel Renato Kneipp prisotne opozoriti na misel, ki jo je v verzih izrazil slovenski pesnik Prešeren: »Žive naj vsi narodi,/ ki hrepene dočakat' dan,/ da koder sonce hodi,/ prepir iz sveta bo pregnan...«
Helena Jovanovič
Prizor z včerajšnjega zborovanja na Trgu Ponterosso. Na zgornjem delu posnetka so govorniki (z leve proti desni); škof Bellomi, poslanec Coloni, sindikalist Kneipp in poslanec Cuffaro.
Staffierijeva šovinistična gesla ob novem letu
V Rossettijevem gledališču je bil včeraj popoldne novoletni koncert Verdijevega orkestra, ki se je začel približno tedaj, ko se je na Ponterošu zaključevala manifestacija za mir. Na začetku koncerta je izrekel nekaj priložnostnih besed tržaški župan Staffieri, ki si je na koncu svojega pozdrava privoščil zares neokusno "razmišljanje". Dejal je namreč, da ne bo pozdravil v več jezikih, kot to delajo nekateri, da ne bi kakšnega izpustil. Takoj nato pa je citiral zloglasno frazo fašističnega kova, da "nela patria de Rosset-ti no se parla che 'talian".
Z naše strani naj pripomnimo, da nismo nikoli verjeli Staffierijevim izjavam, da bo "župan vsega mesta", po drugi strani pa smo morali vzeti na znanje, da od izvolitve sem nismo slišali iz njegovih ust (razen v enem samem primeru) nič takega, kar bi bilo uperjeno proti slovenski narodnostni skupnosti. Zakaj si je kaj takega privoščil prav na dan novega leta, ne vemo. Vsekakor pa mu lahko zagotovimo, da bo en del tržaškega prebivalstva, pa čeprav manjšinski, še naprej govoril v lastnem jeziku, pa naj Staffieri še tako guli svoja šovinistična gesla. Naj se kar potolaži!
Kdo sta drobižka, ki sta se rodila na prehodu leta?
Zadnja je privekala mala Manuela prvi pa je pokukal na svet Andrea
Na našem posnetku je srečna mamica z malim Andreo, ki je prvi letošnji novorojenček v tržaški otroški bolnišnici.
Tudi letos naša prva novoletna številka ne more mimo novorojenčkov, ki sta se rodila na zadnji dan starega in na prvi dan novega leta in tako "pomagala/ koledarju pri predaji štefetne ahce. Žal pa lahko našim bralcem to-rat postrežemo le z eno samo fotografijo srečne mamice in novorojenčka, saj drugega iz zdravstvenih razlogov še ni bilo moč posneti.
Kdo pa sta ta dva nova člana naše skupnosti, ki sta zagledala luč na porodniškem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo? Zadnja se je lani rodila deklica, 2450 gramov težka Manuela, ki je privekala na svet 31. decembra 1986 ob 13. uri in 35 minut. Njena mamica je Dina Maria Bussani, očka pa Flavio Bossi. Prav z njeno fotografi-
jo vam ne moremo postreči, toda deklič je po zagotovilih zdravstvenega osebja primerno krepak. Kar 21 ur pa je bilo nato treba čakati na naslednje rojstvo in med čakanjem se je obrnilo leto. Prvi ga je, natančno ob 10. uri 29 minut včeraj, pozdravil deček, 2870 gramov težak Andrea. Na fotografiji ga vidimo z mamico Susanno Drob-nich, njegov očka pa se imenuje Mau-rizio Ramani. Rodil se je s carskim rezom in se odlično počuti.
Ne preostane nam drugega, kot voščiti malima prišlekoma dobrodošlico z zvrhano mero zdrave rasti in življenjske sreče!
■ Novi deželni zakon štev. 32, ki predvideva med drugim podporo zadrugam družbene solidarnosti za zaposlovanje nosilcev fizičnih ali psihičnih handikapov, je bil predmet srečanja na Pokrajini med pristojnim odbornikom Cannonejem in predstavniki Deželnega urada za delo, deželnega ravnateljstva za kooperacijo, načrta EGS za vključevanje handikapiranih in zainteresiranih zadrug. Govor je bil predvsem o možnosti, da bi prizadete osebe, ki so bile doslej deležne delovnih štipendij EGS, dejansko vključili v svet dela preko posebnih zadrug in s finančno pomočjo deželne uprave.
Požar v mali leseni mansardi ni ogrozil človeških življenj
Niti na praznični prvi dan v letu pridnim tržaškim gasilcem ni bilo dano počivati. Kar za tri ure so si morali včeraj pošteno zavihati rokave, da so dokončno ugnali požar, ki je ob 16.30 izbruhnil v mali leseni mansardi poslopja v Ul. San Cilino 23. Gost dim, ki se je začel valiti iz oken enonadstropne hiše oziroma njene 20 kvadratnih metrov velike mansarde, je sprožil alarm, po katerem so gasilci najprej spravili na varno priletna, a povsem nepoškodovana stanovalca. Nato pa so se lotili gašenja požara, ki ga je zanetil odprti kamin, najverjetneje žerjavica, ki se je zvalila na lesena tla.
Zogleneli so vsi strešni tramovi, leseni pod in trije talni tramovi, ki so jih gasilci odstranili in poskrbeli za varnost poslopja. Lastnik hiše, Stefano Bacchi je opravil prvo približno oceno škode, ki naj bi dosegla kakih deset milijonov lir. Stanovalca sta dobila zavetje pri sorodnikih, hiša pa je bila zavarovana proti požaru.
V Državni ljudski knjižnici na ogled razstava o mučenju, medicini in tisku
V razstavni dvorani Državne ljudske knjižnice v Trstu (Ul. Teatro Romano 7J bo do 20. januarja odprta umetniško-bibliografska razstava z naslovom »Mučenje, medicina, tisk«. Knjižnica jo je pripravila v sodelovanju s tržaško skupino Amnesty International in z naslednjimi likovniki, katerih dela so na ogled: Girolamo Caramori, Ivan Crico, Fabio Fidanza, Luciana de Gironcoli, Sergej Glinkov, Alfreda de Locatelli, Emanuela Marassi, Mauro Mauri, Mario Palli, Ugo Pierri, Giancarlo Stacul, Giorgio Valvassori.
Razstava je odprta ob ponedeljkih, četrtkih in nedeljah od 10. do 12. ure ter ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 16. do 19. ure. V ponedeljek, 12. t.m., bo ob 17.30 v prostorih knjižnice tudi okrogla miza, na kateri bodo govorili primarij kardiološkega oddelka tržaške bolnišnice prof. Fulvio Camerini, predsednik italijanskega odseka Amnesty International odv. Maurizio Fiorilli, direktor lista Vita Nuova g. Silvano Latin, redni profesor za uporabno psihologijo na Tržaški univerzi Riccardo Luccio in redni profesor za mednarodne odnose na Padovski univerzi Antonio Papisca.
Šest ranjenih na cesti pri Orehu
Na Silvestrov večer je bil promet na tržaškem cestnem omrežju dokaj živahen in bilo je, žal, tudi nekaj nesreč. Najhujša se je pripetila okrog 22. ure na cesti za Milje v bližini Oreha. V njej je bilo ranjenih šest ljudi, od katerih eden hudo.
Trčili sta vozili s tržaško registracijo, in sicer volvo, ki ga je upravljal 19-letni Stefano Polverini iz Ul. Di Vittorio 22 v Trstu, ter fiat 131, ki ga je upravljal 26-letni Miljčan Alessan-dro Parisi. Slednji je utrpel najhujše poškodbe. Zlomil si je obe nogi, točneje levo gležnico in desno piščal. Sprejeli so ga na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice s prognozo 90 dm. Z njim se je v fiatu peljala žena, ki pa je bila le lažje ranjena. Okrevala bo v 10 dneh in je niso internirali.
Nič huje se niso poškodovali štirje mladi, ki so se peljali v volvu. Nobenega niso sprejeli v bolnišnico, saj so utrpeli le lažje rane in udarce, za katerimi se bodo zdravili od 10 do 20 dni. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Milj.
Novo leto v beležki črnega kronista
Praznični dnevi so za marsikoga lahko žalostni ali celo tragični
Ko pridejo praznični dnevi, polni blišča in navidezne sreče, je stiska osamljenih ali razžaloščenih ljudi še toliko večja. Nakupovalna mrzlica ne zapolni praznine v srcu, občutek tesnobe se pod pritiskom površnih nasmehov le stopnjuje; nič čudnega, da prav _ v prazničnem času marsikdo sklene končati z življenjem. Žal se je v beležki črnega kronista tudi letošnje leto začelo v takem temnem tonu. Prav na prvi dan leta sta se namreč odločila za usodni korak 54-letni Pietro Zoppini iz Ul. della Guardia 35 in 78-letni upokojene Vittorio Caucci. Tragičen sklep sta uresničila včeraj zjutraj okrog 8.30, skoraj istočasno, a ne da bi eden vedel za drugega.
Zoppinija je zadnji videl ribič Franco Bergamaschi, ki je lovil ribe na pomolu Ottaviano Augusto, blizu kopališča Lanterna. Videl je, kako se je Zoppini v avtu ford fiesta najprej naslonil na volan, nato pa je pognal vozilo naravnost v morje, ne da bi skušal zavreti. Ribič je takoj sprožil alarm, vendar so gasilski potapljači kljub hitremu posegu prišli prepozno. Zoppinijeva zena Luigia je policijskim agentom povedala, da je bil mož že dalj časa v globoki
depresiji in da se je včeraj zjutraj odpravil z doma z namenom, da obišče sinov grob.
Vittorio Caucci je svoje življenje končal s skokom v prazno. Sam ni imel veliko od življenja: bil je neporočen, sestra je v bivši umobolnici, on pa je bival v zavetišču Gaspare Gozzi. Včeraj zjutraj, kmalu potem ko se je prebudil, se je povzpel do petega nadstropja, od koder se je vrgel v globino 20 metrov, na notranje dvorišče. Za njim so v petem nadstropju ostale le copate.
Če izvzamemo ta dva tragična primera, se je včerajšnji dan odvijal brez hujših nezgod. Seveda ni šlo brez manjših incidentov ali običajnih družinskih sporov, ki nastajajo pod vplivom vinskih hlapov. Za 22-letno M. B. pa se je novo leto začelo prav »vroče«: materi je obljubila, da se z novoletnega praznovanja vrne ob šestih, prišla pa je ob osmih. V teh dveh urah se je materi tako »zvišal« pritisk, da je hčerki, ko se je prikazala, primazala krepko zaušnico. Tako krepko, da se je dekle moralo zateči v bolnišnico, kjer so ji napovedali, da bo okrevala čez pet dni.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo jutri, v soboto, 3 januarja, zaprta zaradi inventarja.
Zapustila nas je naša draga
Giuseppina Bogateč vd. Sulčič
Pogreb bo jutri, 3. januarja 1987, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice n^i pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sin, hči, vnuka in drugo sorodstvo.
Trst, 2. januarja 1987
Izmenjava voščil na mejnih prehodih
Prehod od starega k novemu letu je tudi čas izmenjave voščil med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi. Gornji sliki je naš fotoreporter posnel na Škofijah (levo) in pri Fernetičih
Aktivisti, invalidi in upokojenci so se veselo poslovili od starega leta
Letošnjo tradicionalno novoletno družabnost Zveze vojnih invalidov NOB, Združenja aktivistov tržaškega ozemlja in Društva slovenskih upokojencev je omogočilo relativno lepo decembrsko vreme. Lansko prireditev je skoraj povsem okrnila poledica. Zbralo se je preko 220 ljudi, »starejših občanov«, (nekaj jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora za vse), da si v prijetni družbi zažele vesel konec in pa boljše in zdravo novo leto. Vabilu na to srečanje so se odzvale sorodne organizacije: predstavniki VZPI-ANPI, ANED, podpornega društva Rojan in iz matične domovine predstavniki pobratenega Društva upokojencev Ilirska Bistrica.
Za dobro razpoloženje je najprej poskrbel »Ribničan Urban« Staneta Starešiniča. Komedija »Široka usta« je bila sprejeta z navdušenim smehom. Preden smo si nazdravili, je v imenu Društva slovenskih upokojencev Trst pozdravila člane in goste predsednica Nadja Pahor, zaželeč trdnega zdravja in miru pri nas in v svetu. Omenila je, da je društvo prejelo v minulem letu priznanje za svoje delovanje od Zveze društev upokojencev Slovenije ob njihovi 40-letnici. Čestitala pa je tudi članicama Olgi Ban in Antoniji Ozbič za prvo in tretjo nagrado literarnega božičnega natečaja, ki ga je razpisala tržaška pokrajinska uprava.
Predsednik Zveze vojnih invalidov Dušan Furlan je zaželel zadovoljstva in zdravja, posebej pa se je zahvalil osnovni šoli »F. S. Finžgar« iz Barko-velj za lepo zamisel in izdelek otrok, ki so ga ob svoji božičnici poklonili Zvezi invalidov. Otroci so v šoli izdelali leseno pručko, miniaturne stolčke, škatlice in srce, vse lepo poslikano, da bi služilo za dobitke pri tomboli. Zaradi pomanjkanja časa tombole tokrat nismo mogli izvesti, pač pa bomo to storili na prihodnji prireditvi. Ko se zahvaljujemo otrokom in njihovim učiteljem za hvalevredno pobudo, pripominjamo, da je res posnemanja vredna.
Spregovorila je še Neva Lukeš, predsednica Združenja aktivistov, z željo po dobrem zdravju ob spominu na mnoge tiste, ki ne morejo biti med nami zaradi onemoglosti ali bolezni. Skrb zanje je ena izmed naših nalog.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik društva upokojencev Ilirska Bistrica tov. Skrt.
Po tem uradnem delu je zapela harmonika Neve Kranjec, ki se ji je pridružil Mirko Maver. Vesele, narodne in borbene pesmi so odmevale v polni dvorani, ob mikrofonu pa so se menjavali razigrani udeleženci večera. Potekal je nadvse veselo in kakor je komentiral naš gost iz II. Bistrice: »Vzdušje je tako, kot na kakem mitingu prvih povojnih let.« Nekaj srečnežev je odneslo bogate nagrade srečelova.
Ob koncu se želimo zahvaliti Zvezi borcev NOB Boljunec, ki nam je posodila mize in stole, tistim, ki so uredili dvorano in pa pridnim rokam, ki so pripravile okusne prigrizke. Posebna zahvala vsem, ki so omogočili ta prijetni večer, ki delujejo v ozadju, brez katerih pa ni mogoča nobena dejavnost.
NADJA PAHOR
Miniturneja skupin Karst Brothers in Prizma
Kabaretna skupina Karst Brothers je na Silvestrovo zaključila niz radijskih oddaj, svoje fanse pa bo osrečila z vrsto nastopov v živo, v glavnem v sodelovanju z ansamblom Prizma.
"Kraška turneja" ali bolje tour de force se začenja že nocoj v boljun-skem Kulturnem domu, kjer bosta Karst Brothers in Prizma gosta kulturnih društev Prešeren in Vodnik. Jutri bosta skupini nastopali v kriškem Ljudskem domu, kamor jih je povabil Koordinacijski odbor mladih komunistov. V nedeljo bosta skupini prvič nastopali v Benečiji, nekako v okviru Dneva emigranta, in sicer zvečer v Gallianu. Po krajšem premoru se bodo Karst Brothers (tokrat brez Prizme) predstavili 11. januarja zgoniškemu občinstvu in se tako odzvali vabilu tamkajšnjega kulturnega društva Rdeča zvezda.
Kabaretna skupina obljublja nove pesmi in potegavščine, nekakšno popestreno obnovo radijskih oddaj, ansambel Prizma pa bo prisotnim nudil prijetno možnost za ples ob dobri glasbi.
Pomoč SDD revnim otrokom
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je tudi letos pripravilo precejšnje število zavojev z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami in z njimi obdarilo potrebne otroke slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. S to pobudo je Dobrodelno društvo prineslo v revne slovenske družine nekaj božičnega veselja in dobrote.
Ob tej priložnosti se Slovensko dobrodelno društvo iskreno zahvaljuje vsem tistim dobrotnikom, ki so mu ob tej pobudi priskočili na pomoč in tudi skozi vse leto.
Naša posebna zahvala naj gre tudi učiteljem, ki so sodelovali z našim društvom, s tem da so nam javili otroke, ki so potrebni pomoči.
V okviru svojih možnosti bo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu še naprej nudilo pomoč revnim otrokom slovenskih šol in njihovim staršem. Lahko se javite na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22/11 vsako sredo med 16.00 in 18.30 — tel. 65612.
KD F. PREŠEREN in KD V. VODNIK
vabita na
VEČER KABARETA IN PLESA
s skupino KARST BROTHERS in ansamblom PRIZMA
ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu danes, 2. januarja ob 20.30.
Čakamo vas!
gledališča
VERDI
V četrtek, 8. januarja 1987, premiera baletne predstave LA FILLE MAL GAR-DEH gledališča OPERA iz Budimpešte.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EXCELSIOR I - 17.00, 21.45 E.T. - L'ex-traterrestre, fant., ZDA 1982, 100'; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymore.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.15 Shangal Surprise, dram., ZDA/VB 1986; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Gala.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II burbe-ro, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Superfan-tozzi, kom., It. 1986; r. Nori Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Con le bionde e superproibito, porn., □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Corto circuito, fant., ZDA 1986, 150’; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Guttenberg.
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
ALCIONE - 16.30, 22.10 D.A.R.V.L., dram., ZDA 1985; r. Simon Wincer; i. Mary Beth Hurt, Michael McKean.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 A mezza-notte circa, glas./dram., Fr. 1986; 120'; r. Bertrand Tavernier; i. Dexter Gor-don, Francois Cluzet.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Cob-ra, akc., ZDA 1986, 97'; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, Brigit-te Nielsen.
RADIO - 15.30, 21.30 Banane al ciocco-lato, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Sindikat slovenske šole
obvešča vse vzgojiteljice, da steče rok za predložitev prošenj za premestitev 5. januarja 1987.
Obrazce dobite na sedežu sindikata slovenske šole Ul. F. Filzi 8, I. nadstropje, tel. 040/61193, danes in v petek od 16. do 17. ure.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA .......................... 95.000 lir
MESEČNA ............................ 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 2. januarja 1987
BAZILIJ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob
10.01	in zatone ob 19.24.
Jutri, SOBOTA, 3. januarja
GENOVEFA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1017,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja
10.2	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Chirico, Fran-cesco Pietroforte, Pietro Giorgi.
UMRLI SO: 78-letni Bruno Rutter, 78-letni Nicolo Starc, 75-letni Mario Gio-vannini, 86-letna Margherita Marini, 65-letni Ferruccio Latzel, 86-letna Maria Gregorovich, 82-letni Edoardo Puntar, 40-letna Nevenka Stok, 44-letni Luciano Gavinel, 56-letna Anna Maria Carlini, 66-letni Armando Tarlao, 88-letna Romil-da Cesari, 70-letna Emilia Mengher, 65-letni Ermenegildo Faggiani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. decembra 1986, do sobote, 3. januarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN Jtel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do jutri, 3. januarja, razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRUNETTI.
V	galeriji Cartesius bodo še danes, 2. januarja, na ogled grafike devetih slikarjev.
V	tržaški občinski galeriji - Trg; Uni-ta - razstavljata do 7. januarja slikarja LIANA SILVESTRI in ROBERTO PI-SON.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi, da bi novo leto začeli z dobro voljo skupaj s kabaretno skupino KARST BROTHERS v športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 11. januarja, ob 17.30. Pridite, zabavali se boste!
Potovalni urad AURORA
vošči vsem srečno novo leto in vabi na potovanje v.
SINGAPUR in MALEZIJO
od 15. do 24. februarja 1987
Cena 1.590.000 lir
Informacije in vpis pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. 60-621.
mali oglasi
PRODAM v centru Kopra veliko hišo z vrtom, lepa pozicija, potrebna popravil, primerna za hotel ali urade. Tel. 040/212096, Trst.
V BORŠTU je odprl osmico Felo.
IZGUBIL se je v bližini Zgonika nemški ovčar z ovratnikom, črne dlake, po imenu Roky. Tel. na št. 040/744622 — nagrada za najditelja 1.000.000 lir.
koncerti
KULTURNI DOM TRST
V organizaciji Slovenskih denarnih zavodov v Italiji bo danes, 2. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4 - ter jutri, 3. januarja 1987, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - Ul. Brass 20: NOVOLETNI KONCERT komornega orkestra GAUDEAMUS iz Zagreba. Dirigent Žlatan Srzič.
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom.
razna obvestila
KD F. Venturini - Domjo sporoča, da že redno deluje GLASBENA ŠOLA ZA DIATONIČNO HARMONIKO pod vodstvom Zorana Lupinca. Informacije ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo njeni uradi zaprti danes,2. januarja 1987.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
prispevki - prispevki
Namesto cvetja na grob sestre Ljerke Micheluzzi daruje družina Klabjan 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na pok. Fausta Veglio darujeta Milan in Božena 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
N. N. daruje 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Družina Pavla Kocmana daruje 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Gizelo Caharija vd. Laghi darujejo Ida Pertot z družino 50.000 lir ter Stanko in Zdenka 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
N. N. daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Nikolaja Starca in Josipi-no Košuto daruje Marica Starc-Daneu 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Kati Gorup darujeta Josip in Drago Gorup z družino 20.000 lir za SKD Tabor, 20.000 lir za glasilo KPI Delo in 20.000 lir za opensko sekcijo VZPI-ANPI.
V	spomin na sošolca Borisa Žafrana daruje Saša Gori 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Marija Pavliča daruje Draga Pavlič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na drage starše in moža daruje Milka Žerjal vd. Ivančič 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Gizele Caha-rije vd. Laghi darujejo sodelavci Gianni-ja Sanne : Modevc, Sprocher, Cattunov in La Porta 40.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na prerani grob Anke Grgič-Canciani darujeta Ervina in Marjo
20.000	lir za ŠZ Sloga.
Ob obletnici smrti očeta Benedikta Križmančiča_ darujeta Marjo in Ervina
30.000	lir za ŠZ Sloga.
Toni Stegel z družino daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Srečko Sedmak (Dolenc) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Mario Briščik z družino 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob nabiralni akciji so_ darovali za ŠZ Sloga: mesnica Mevlja-Čufar 40.000 lir, jestvine Gospodarska zadruga — najemnice Križmančič 50.000 lir, cvetlice Mara 30.000 lir, oblačila Renzo Kralj
50.000	lir, pekarna Magda Marc 25.000 lir, drogerija Lucio Baitz 30.000 lir, pekarna Zdenka Marc 30.000 lir ter Ezio Madotto 50.000 lir.
V	spomin na predrago Ano Grgič por. Kocijan darujejo družine: Andrej Metlika (Bazovica 32) 10.000 lir, Karla Ražem (Bazovica 44) 10.000 lir, Pavla Stopar (Bazovica 212) 5.000 lir, Karlo Grgič (Bazovica 176) 20.000 lir, Marija Grgič (Bazovica 191) 5.000 lir, Ražmovi (Bazovica 37)
20.000	lir, Ralael Kocjan (Bazovica 193)
5.000	lir, Miro Križmančič (Bazovica 43)
10.000	lir, Edi Grgič (Bazovica 42) 10.000 lir, Vodopivec (Bazovica 141) 10.000 lir, Križmančič-Izhovi (Bazovica 209) 10.000 lir, Mariza Toževa (Bazovica 287) 5.000 lir, Milka in Ladko Racman (Bazovica 36)
5.000	lir, Ivan Grgič (Bazovica 232) 10.000 lir, Silvester Gregori (Bazovica 89) 10.000 lir ter Kralj-Foraus (Bazovica 197) 15.000 lir in sicer 80.000 lir za O.Š. P. Trubar v Bazovici, 40.000 lir za Pogrebno društvo in 40.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje Miro Kalc z družino 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
V	spomin na dragega Mateja darujejo Vida, Kristina in Guido 40.000 lir za ŠD Sokol.
Ob 6. obletnici smrti dragega očeta Karla Grobiše daruje hči Marinka 20.000 lir za Godbeno društvo v Nabrežini.
Namesto novoletnih voščil prijateljem in znancem daruje Alma R. 15.000 lir za KD Barkovlje.
V	spomin na pok. Ano Bogateč in Ivana Smerdela daruje Nini Košuta (Kocjanov) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na padle borce iz Križa daruje Frančko Bogateč z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
menjalnica
30. 12. 1986
Ameriški dolar............ 1345.—
Nemška marka ............... 691.50
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint .......... 612.50
Belgijski frank.............. 32.80
Funt šterling............. 1965.—
Irski šterling............ 1868.—
Danska krona................ 180.70
Grška drahma ................. 9.20
Kanadski dolar ........... 960.—
Japonski jen		8,—
Švicarski frank 		823.
Avstrijski šiling ....-		98.20
Norveška krona 		180,—
Švedska krona		196.50
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		9.70
Avstralski dolar 		850,—
Debeli dinar		....	2.40.—
Drobni dinar		....	2.40.—
nf ||sn	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881
BUNKE) TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
MANHATTAN, ZDA 1979
Režija: Woody AUen. Igrajo: Woody Allen, Diane Kea-ton, Mariel Hemingway, Meryl Streep.
V	soboto, 3. januarja, ob 22.50 na RAI 1.
To je film, ki razbija dihotomijo metropola - provinca in občutke manjvrednosti ter površinske posnemalne vzgibe, ki jih slednja goji do prve: provinca vznikne povsod, kjer stvari postanejo predmet čisto vsakdanje človekove prakse. Pa čeprav se pojavljajo v samem srcu svetovne prestolnice. Pa čeprav so odsev avantgardnih umetniških prizorišč. Lahko bi zato rekli, da se provincializem kaže v načinu pristopa do stvari, nikakor ne v stvareh samih. Sicer se zgodba suče okrog gledalcem že znanih Allenovih čustvenih dilem in na intimnih in ironičnih tonih, ki jih opisuje mojstrska črnobela fotografija Gordona VVillisa, skorajda stalnega Al-lenovega sodelavca. Ženska prisotnost je v filmu raznolika, kljub temu Woodyja ne osreči niti zakon (Streepin trdi profil je bil tedaj še skorajda neznan), niti prijateljstvo, ki je zraslo na kulturniškem vrtičku (vedro obličje Diane Kea-ton), niti ljubezensko razmerje s Tracy (mladostniško odločena Mariel Hemingway), ki mu vendar pusti bilko upanja. Zgodbo od začetka do konca spremlja pristna nawyorška glasba Georgea Gershwina.
IO CONFESSO
I Confess - Spovedujem se, ZDA 1952
Režija: Alfred Hitchcock. Igr.: Montgomery Clift, Anne
Baxter, Karl Malden.
V	nedeljo, 4. januarja, ob 23.20 na Rete 4.
Tema je za Hitchcocka tipična: prenašanje odgovornosti (in s tem krivde) s krivca na nedolžneža. V ospredju sta stalno dve osebi: cerkovnik in duhovnik. Slednji sprejme nase krivdo spovedovanega, ki pa se neobičajno stopnjuje v omotično spoznavanje lastne krivde. Mar ni vsak človek grešnik? Melodramo Paula Anthelma je Hitchcock s pomočjo katoliškega pisatelja Paula Taborija spremenil v moralno poizvedovanje. Prisoten je seveda Hitchcockov sus-pance, ki izhaja iz poudarka na osumljenem ali krivem človeku, ne pa na zunanjem razpletu dogodkov. Vsekakor: nikakršega prostora za humor.
VERSO LA VITA
Les bas fonds - Dno življenja, Francija 1936 Režija: Jean Renoir. Igrajo: Jean Gabin, Luis Jouvet, S. Prim, V. Sokolov.
V	ponedeljek, 5. januarja, ob 23.50 na RAI 2.
Film so posneli po dramskem delu Maksima Gorkega v času, ko je režiser še nihal med socialno kritičnim filmom, ki ga bo označeval po letu 1937 (La grand illusion) in iskanjem bežnih in nostalgičnih občutij, ki jih ponujata preteklost in narava. Rusko obeležje pričujočega filma je v okusu takratnega obdobja, pripoved sama pa govori o ljubezni brezpravnega falota, ki z njo osreči oderuhovo hčer.
NOSTALGHIA — Nostalgija, Italija 1983
Režija: Andrej Tarkovski. Igrajo: Oleg Jankovski, Domi-
ziana Giordano, Erland Josephson.
V	torek, 6. januarja, ob 20.30 na TV Koper.
Nadvse dragocena "ponovitev" filma, ki je ob prerani smrti mojstra filma Andreja Tarkovskega neopazno "šinil"
po RAI 2 v ponedeljek, 29. decembra. Italijanski film ruskega režiserja pomeni razširitev in obenem sintezo njegovega prejšnjega opusa (spomnimo se na Solaris iz leta 1972 in na Stalker iz leta 1979).
Fabula je enostavna: domotožje ruskega pesnika (prava ruska "nostalgija") v današnji Italiji ne najde odrešitve niti v ljubezenskem razmerju niti v kulturni in umetniški rutini... "Nostalgija", ki zadobi zaradi izpostavljenosti avtorjeve obtožbe sodobnega sveta vesoljno dimenzijo. Je potešitev take "nostalgije" možna le v nekem drugem svetu, kamor se stekajo spomini in vsakdanje izkustvo življenja? V osebi osamljenega vaškega čudaka, ki mu je trdna vera v apokalipso zdrobila vezi z resničnostjo, spozna pesnik duhovnega sorodnika in mu sledi. Umetniška globina filma se razgalja še močneje kot na nazorski ravni prek izredne rafiniranosti te "skulpture skozi čas": dolgi sekvenčni kadri ustvarjajo počasen ritem, ki ne hiti pripovedovati in z izredno oblikovno izčiščenostjo posnetka prikazuje to, kar je navadno očem prikrito ali prepovedano: v tem je smisel umetnosti in njena vloga v iskanju resnice. Voda, voda, voda, sled življenja.
PLAV TIME — Francija 1967
Režija: Jagues Tati. Igrajo: Jagues Tati, Barbara Dennek, Jagueline Lecomte.
V	torek, 6. januarja, ob 23.45 na RAI 2.
Gre za najobsežnejše delo francoskega komika na skorajšnjem istovetenju umetnosti in resičnosti. Film ne sme imeti dramatskega zapleta in razpleta ali trdne pripovedne strukture, ki bi temeljila na posledičnosti. Zato pa tudi niso humorne domislice do konca izpeljane, kot se to dogaja v komičnih filmih, le ponavljajo se lahko.
I GIOVANI LEONI
The Voung Lions - Mladi junaki, ZDA 1958 Režija: Edvard Dmytryk. Igrajo: Marlon Brando, Montgo-mery Clift, Dean Martin, Hope Lange, Barbara Rush, May Britt, Maximilian Schell.
V	sredo, 7. januarja, ob 22.20 na Rete 4.
To je kolosalni vojni film, zgodovinska freska, ki je tudi antološki prikaz režiserjevega sloga. Zaradi velikosti podviga ne more biti neposredna umetniška izpoved, je pa vsekakor eden izmed najboljših vojnih filmov sploh. Vzporedna zgodba treh vojakov nasprotujočih si taborov. Propad idealov in propad človeka, ki se je zanje boril.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
KRAFTWERK-ELECTRIC CAFE’ LP
Po petih letih grobne tišine se vračajo na sceno disco glasbe člani nemškega ansambla Kraftwerk. Ta skupina je v bistvu ustvarila in dala pobudo za techno-pop, to je nov glasbeni stil, ki se je pojavil prav na germanskem teritoriju, začetnik pa je bil že vsem preznani Giorgio Moroder, ki sedaj uspešno vodi svojo diskografsko hišo.
Kot sem omenil, so Kraftwerk mirovali celih pet let in sicer od izida prvega in edinega albuma Computer World. Sedaj, ko elektronika polagoma izginja, so člani skupine Kraftwerk začeli globljo raziskavo vedno v tej smeri.
Koliko je ta raziskava posrečena, boste pa preverili vi, dragi bralci in oboževalci techno-popa.
Naj omenim, da so Kraftwerk pred letom dni izdali nov mix, Tom de France, ki so ga prodajali izključno v Franciji. Nova plošča Electric Cafe je usmerjena predvsem v raziskovalno pot. Nemški elektroniki, če jih lahko tako imenujemo, so pokazali veliko mero genialnosti in dovolj bujne fantazije za ustvarjanje glasbe, kot je techno-
pop. Niso pa pozabili na ljubitelje dance glasbe in so zato posneli tudi nekaj zelo zanimivih elektronskih disco songov.
Boing Boom Tschak, Tečno Pop, Musigue Non Stop, The Telephone Call, Sex Object, Electric Cafe.
Z nagradami sodelujejo še:
Itkra TOZD Elakkoskustika

RAI 3
RTV Ljubljana
HI RAI 1____________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.50	Aktualnosti: Intorno a noi
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualna oddaja: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: II segreto di Pollyanna (pust., 1960, r. David Swift, i. Hayley Mills, Jane Wyman, Richard Egan)
22.45	Dnevnik
22.55	Alfred Hitchcock predstavlja: L'-ultima parte
23.20	Dokumentarec: Grandi mostre
23.55	Dnevnik
0.05 Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom - Tano Festa
^ RAI 2
11.45	Aktualna oddaja: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.55	Dokumentarec: Narava - z ljubeznijo in jezo
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LJspettore Derrick
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Mušicah Barnum (i. Massimo Ranieri, Ottavia Piccolo)
22.45	Dnevnik
22.55	Nadaljevanka: La clinica della foresta nera - Emmergenza per un assassino
23.45	Dnevnik
23.55	Film: Chi e Harry Kellerman e perche parla male di me? (kom., 1971, r. Ulu Grosbard, i. Dustin Hoffman, Barbara Harris)
13.00	Nad.: Le mie prigioni (4. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Inf. oddaja: Tečaj Basic
15.00	Koncert: A. Berg (Schliesse mir die Augen, 4 Lieder op. 2, Trije stavkiu iz "Lirične suite")
15.50	Dok.: Podvodni gozd
16.20	Izobraževalna oddaja: Znanost za vse - Uporaba odpadkov
16.50	Variete: Milleluci
18.00	Glasbena oddaja: Rockline - Uspešnice angleške Hit Parade (prod. BBC)
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi (ured. Nini Perno, sodel. Roberta Petrelluzzi)
20.05	Izobraževalna oddaja: Spomin in otroštvo
20.30	Gledališka predstava: II ratto di Proserpina (r. Guido de Ponti-celli, i. Rosalia Maggio, Caterina Vertova, sodeluje Lino Patruno Jazz Band)
23.10	Dnevnik
23.45	Nadaljevanka: La corsa al Polo (4. del)
9.00	Poročila
9.05	Lutkovna predstava: Zvezdica Zaspanka (F. Milčinski, Lutkovno gledališče Ljubljana)
10.15	Nadaljevanka: Z vrha (2. del)
10.40	Film: Akademija gospoda Packe (2. del)
12.00	Glasbena predstava: Košnikova gostilna
13.30	Mini Show (prod. TV Skopje)
13.50	Rezerviran čas
14.20	Film: Dr. Dolittle (kom., ZDA 1967, r. Richard Fleischer, i. Rex Harrison, Sidney Poitier)
16.55	Koncert iz Postojnske jame
17.55	Šport v letu 1986
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Krištof Kolumb (2. del)
21.05	Nanizanka: Vdove (L. La Plante, r. Paul Annett, 2. del)
22.00	Dnevnik
22.05	Film: Velika igra male gospe (kom., ZDA 1966, r. Fiedler Car-roll, i. Henry Fonda, Joanne Wo-odward, Jason Robards)
[ (iP) TV Koper	|
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in revija Zlati cekin
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja nosi naslov Človeške usode in bo obravnavala ljubljansko svetovalnico za življenje v dvoje Živa. (Oddajo sta pripravila Božo Marinac in Pero Juratovec.)
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20:25 TV novice
20.30	Opera: L'elisir d'amore (G. Do-nizzetti, Simfonični orkester Radia Bratislava dirigira Pietro Bellusi; pojejo Miroslav Dvorsy, Melanie Holliday, Alfredo Mari-otti, Armando Ariostini)
22.10	TVD vse danes
22.30	Ko kronika postane zgodovina: Iskanje gospodov z mamili
23.25 Šport
gfl CANALE5
8.30	Film: Cosi vinsi la gu-erra (kom., 1944, i. Danny Kaye)
10.10	Nanizanki: Oh Made-line, 10.40 Condo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Film: Maciste alla cor-te dello Zar (pust., 1964, r. Tanio Boccia, i. Kirk Morris, Mašimo Serato)
15.20	Film: Tarzan e i cacci-atori d'avorio (pust., ZDA 1953, r. Kurt Neumann, i. Lex Barker)
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Risanke: Speedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanka: Dynas-
ty
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanka: Love Boat - Una vita da cani
P^	RETEQUATTRO~
8.30	Nanizanke: Jennifer,
9.00	Sembra facile, 9.20 Amanda
9.50	Film: La spada di Da-masco (pust., 1953, i. Rock Hudson)
12.00	Dokumentarec: To je Hollywood
12.30	Dokumentarec: Svet okrog nas
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Risanka: Lupin III - Poro di Babilonia
16.15	Film: Torna! (dram., 1953, r. Raffaello Mata-razzo, i. Yvonne Šanson, Amedeo Nazzari)
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Dokumentarec: II giro del mondo
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10 Film: La gente mormo-ra (kom., 1951, r. Jos-peh L. Mankiewicz, i. Cary Grant, Jeanne Crain, finlay Currie) 1.10 Nanizanka: Detective peramore
^j> ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Piccole donne
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer, 12.00 Automan
13.00	Variete: Candid Ca-mera, vodi Gerry Scotti
13.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
14.00	Nanizanke: I Robinson, Časa Keaton, Cin Cin, Giudice di notte
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Roki, Occhi di Gatto, Blinkins, Pop-ples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days -Lory crocerossina
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nadaljevanka: La sfi-da{2. del)
22.30	Film: Ho fatto splash (kom., 1980, r. Maurizio Nichetti, i. Maurizio Nichetti, Giulia Lazzarini)
0.15 Nanizanki: Simon and Simon, 1.15 Agenzia Rocford
Biuj TELEPADOVA
12.00	Nad.: Senorita Andrea
13.00	Nanizanka: Ransie -L'appuntamento ma-gico
15.00	Rubrika: D come don-na
16.15	Week-end
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risani film: Remi sen-za famiglia
19.30	Nanizanka: Le tigri di Salgari -1 misteri della giungla nera
20.30	Film: II presidente del Borgorosso Football Club (kom., It. 1971, r. Luigi Filippo Damico, i. Alberto Sordi, Margherita Lozano)
22.20 Film: II testamento di Madigan (pust., 1968, r. Dan Ash, i. Elsa Marti-nelli, Dustin Hoffman) 0.30 Filmske novosti: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.00	Film: Stasera mi butto
14.00	Risanke: Hanna e Barbera Show
15.00	Glasbena oddaja: Musič Box
19.30	Risanke: Hanna e Barbera Show
20.30	Rubrika o poljedelstvu
23.00	Nanizanka: L'uomo e la citta
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
f TELEOUATTRO ]
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka, Sestanek ob 12.00, Glasbeni mozaik;
13.20	Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Čas in prostor: Naš jezik, Ne prezrimo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.02 Otroška oddaja: Radio radost; 9.05 Glasba; 10.05 PO: Svet v letu 1986; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 14.05 Novoletna športna oddaja; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.45 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.05 PO - Branko Šomen: Humoristično berilo; 18.00 S starimi mojstri; 18.15 Gremo v kino;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Začetek sporeda: Praznični program Radia Koper; 9.30 Pregled dogodkov;
10.00	Čestitke delovnih kolektivov;
11.00	Primorski šport v letu '86; 12.00-
12.30	Glasba po željah; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.00 Radio Koper na obisku; 16.00 Čestitke delovnih kolektivov; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
10.30,	13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-9.00 Čestitke delovnih kolektivov;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Hit parade;
10.35	Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanska glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasbena oddaja: Sintoniz-zatissimi; 16.00 Country mušic; 16.30 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.30 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Glasbena oddaja: Brez naslova; 19.00 Otroški kotiček: V svetu fantazije; 20.00 Disko glasba: Mix-Time; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Zaves najdaljša noč v letu
Veselo in razposajeno so Goričani zapustili staro in prišli v novo leto
Novoletna homilija nadškofa Bommarca
Novi odnosi v cerkveni strukturi glavna skrb cerkvenega občestva
Tudi prestop iz starega leta 1986 v novo leto 1987 je bil vesel in svečan, kot se pač takemu velikemu prazniku spodobi. S tisoči steklenicami šampanjca so vsepovsod ljudje nazdravili porajajočemu se novemu letu, za katero vsi upamo, da bo boljše od prejšnjega. Ljudje so najdaljšo noč v letu preživeli doma, v istiščih, na plesiščih, v raznih druš' na obeh straneh državne meje. Delavci na mejnih prehodih, policisti, miličniki, carinarji in financerji so seveda imeli polno dela s prehodom ljudi, predvsem tistih, ki so iz Goriške šli silvestrovat v jugoslovanska gostišča na območju Nove Gorice.
Seveda so na svoj račun prišli tudi gostinci. Žal je Gorica tudi tokrat kar precej odpovedala, saj so bila gostišča v Gorici na Silvestrovo zaprta že zgodaj zvečer. Zaradi tega so morali tisti, ki so želeli na večerjo, kam na Tržiš-ko, v Furlanijo ali čez mejo. Polne so bile diskoteke v Zagraju, Pierisu, But-triu. Mladim kar ni šlo, da bi potem ko je odbila polnoč, šli domov spat. Romali so iz enega zabavišča v drugo. Zaradi tega je bilo na cestah vso noč veliko avtomobilskega prometa. K sreči so šoferji bili previdni, zaradi tega, kot poročamo na drugem mestu, bilo je malo prometnih nesreč. Ljudje so vozili previdno tudi zaradi tega, ker je
V Novi Gorici in drugod čez mejo so v božičnih in prednovoletnih dneh ljudje porabili milijarde dinarjev (starih) za najrazličnejše nakupe, rezervacije v lokalih, kjer so pričakali novo leto 1987 in mnogi tudi za potovanja v zimska turistična središča ali k morju. Sodeč zgolj po teh izdatkih, ki so se kazali tudi v obilnih nakupih čez mejo, denimo v Gorici, Jugoslavija ne preživlja krize, marveč živi v blaginji.
Sedaj, v novoletnem trenutku ne kaže globlje analizirati takšne porabniške mrzlice, marveč naj poudarimo, da so bili vsi gostinski in drugi javni lokali za najdaljšo noč v letu polni gostov. Na območju Nove Gorice je silvestrovalo okoli 1.500 gostov. Med temi jih je bilo veliko tudi iz Gorice in iz drugih krajev v Italiji. Teh je bilo največ v nočni igralnici, restavraciji in nočnem baru hotela Park, v hotelu Delta, pa tudi v Sabotinu, na Kekcu ter v gostišču na Marku. Navajamo, da so bile cene najdaljše noči v letu zelo različne. Najceneje so lahko silvestrovali solkanski in novogoriški upokojenci, in sicer po 300 tisoč starih dinarjev na osebo.
Iz kronike novoletne noči povzemamo, da je bil promet na cestah sicer gost, toda v Novi Gorici in v okoliških krajih se ni zgodila nobena nesreča. Pač pa je dežurni uslužbenec Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici opozoril, da se je razširila navada metanja petard. Njihova uporaba je prepovedana zaradi vznemirjanja ljudi in tudi zaradi nevarnosti petard za ljudi. Precej petard so miličniki zaplenili, bodisi že na meji, ko so jih po-
Tudi ob izteku leta 1986, v sredo 31. decembra, so se na mejnem prehodu na Plešivem srečali italijanski in jugoslovanski mejni operaterji, ki vršijo svojo dolžnost na briškem odseku meje med državama. Tudi tokrat so se srečali tudi zastopniki krminske ter novogoriške občinske uprave. Na srečanje, ki je uvodoma bilo kar sredi dveh zapornic, pa so prišli tudi zastopniki društev in organizacij, ki delujejo v Krminu in v jugoslovanskih Brdih, in ki tudi med seboj sodelujejo, vsega skupaj kakih sto ljudi. Šlo je za pravo ljudsko srečanje ob novem letu, tako da si taka voščila ne izmenjajo le ljudje na vrhu, marveč postane srečanje nekaj splošnega, ljudskega.
Prisotni so bili krminski župan Fauste Nunin, predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Danilo Bašin, z njim tudi predsednika krajevnih skupnosti na Dobrovem Vili Mišigoj in v Medani Franc Mužič, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Cor-si, pa še veliko drugih.
Po srečanju na meji in potem ko so zastopniki občin izročili darila mejnim organom, so se vsi preselili v šolsko telovadnico v Borgnan, kjer so spregovorili Nunin, Mišigoj in Bašin. Poudarili so, da hočejo s tem srečanjem pou-
precej gosta megla legla nad dobršnim delom goriške pokrajine. Še zlasti je bila megla gosta v spodnjem delu pokrajine, t. j. v Gradežu in krajih v smeri Červinjana.
Kljub gosti megli pa je promet na letališču v Ronkah včeraj potekal normalno. Že prej sta sicer bili za ta dan ukinjeni obe progi v smeri Milana. Normalno pa je včeraj zjutraj vzletelo letalo, namenjeno v Rim.
Na delu so seveda bili vsi drugi, za katere je silvestrska noč navadna delovna noč: policisti, gasilci, zdravniki in bolničarji, pa še vrsta drugih poklicev.
V novo leto 1987 smo prišli polni upanja. Seveda vsi želimo, da bi bilo letošnje leto boljše od pravkar minulega. V vseh ozirih.
Ze v sredo smo poročali, da so se na mejnem prehodu pri Rdeči hiši srečali italijanski in jugoslovanski mejni organi ter tudi zastopniki občin Gorica in Nova Gorica. Na drugem mestu poročamo danes o podobnem srečanju na Plešivem. V okviru teh izmenjav čez mejo dodajmo še, da so na zadnji dan leta prišli na obisk kolegom Zelenega križa v Gorico bolničarji Rdečega križa iz Nove Gorice. Na sedežu Zelenega križa so si izmenjali voščila. Potem so skupno šli v Červinjan, kjer
samezniki prinašali iz Italije, ali pa.na cestah in pred stanovanjskimi hišami. Na vsak način pa zaradi petard ni prišlo do nobene poškodbe med božičnimi in novoletnimi prazniki.
V porodnišnici Splošne bolnišnice v Šempetru so povedali, da se je lani pri njih rodilo 1159 otrok. Zadnjega v letu 1986 je 31. decembra ob 14.57 rodila 30-letna kuharica iz Bobrovega v Brdih Vis-lava Skubin. Bila je deklica, prvi otrok v družini. Tehtala je 3,440 kg, dali pa so ji ime Iris. Prvega otroka v letu 1987 pa je 1. januarja ob 4.45 rodila 35-letna Djede-mira Sadikovski, gospodinja iz Deskel. Bil je deček, tehtal je 3,600 kg, ima pa mu bo Elvir. To je četrti otrok v družini Sadikovski. Prvemu otroku, rojenemu v Splošni bolnišnici v Šempetru v novem letu so pomagali na svet babici Tanja Krapež in Verica Stojanovič ter ginekolog dr. Renato Pušnar. (m. d.)
dariti voljo po miru in medsebojnem spoštovanju ter koeksistenci. »Dolga tradicija mirnega sožitja in sodelovanja ob meji ne sme biti pretrgana zaradi kakega incidenta, ki se pripeti na tej meji,« je dejal krminski župan Nunin.
Tako Nunin kot Bašin sta dejala, da je bilo s skupnimi napori narejenega veliko. Ostaja še vedno kako odprto vprašanje. Oba sta omenila prekatego-
je še ena postojanka Zelenega križa in si tam spet izmenjali voščila, tudi s tamkajšnjimi gasilci.
Prvega novorojenčka v 1987 še čakamo
Običaj je že, da ob novem letu zabeležimo na vidnem mestu tudi imena tistih, ki so prijokali na svet skoraj istočasno z novim letom. Letos smo sicer na Goriškem v precejšnji zamudi in bo predvidoma na prvega novorojenčka v tem letu treba počakati še kakšen dan. Tako so nam povedali v porodnišnicah v Gorici in Tržiču, kjer je bilo Silvestrovo in seveda tudi novo leto običajen delovni dan. Do včeraj, pozno popoldne, niti v goriški, niti v tržiški porodnišnici niso zabeležili nobenega rojstva. V Gorici se je na Silvestrovo, nekaj pred dvanajsto uro, kot zadnji v lanskem letu rodil krepak deček Luca Massari. V Tržiču pa se je kot zadnja v letu 1986 rodila Denis Tagliapietra. Njeni starši so doma v Pierisu.
V goriški porodnišnici se je lani rodilo 364 otrok, poprečno po eden na dan.
Kako bo v letu, ki se je pravkar pričelo?
Pravijo, da tatovom vse prav pride, recimo tudi kurilno olje iz rezervoarja za centralno ogrevanje. Le da morajo imeti za to primerno opremo in najbrž tudi ustrezno prevozno sredstvo.
Člani družine Peric v Dolu, ki upravljajo znano gostilno Pri srnjaku, se bodo letošnjih božičnih in novoletnih praznikov najbrž še dolgo spominjali. Tudi zaradi tega, ker so nekaj dni, kljub centralnemu ogrevanju, prezebali.
Pred kakšnim tednom so naročili 2500 litrov kurilnega olja, ki so jim ga redno pripeljali in natočili v rezervoar, ki drži približno 3 tisoč litrov in ki je bil tako skoraj zvrhano poln. Taka količina goriva bi zadostovala za dobršen del zime. Pa so se tokrat ušteli. Gorivo je tokrat pošlo nenavadno hitro in na Štefanovo so se znašli, zelo
rizacijo mejnega prehoda na Plešivem, za katerega si tako Krminčani kot Brici prizadevajo, da bi bil povišan v prvo kategorijo.
Zastopniki obeh strani so poudarili, da bo v letu 1987 poteklo deset let od podpisa listine o pobratenju med Kr-minom in jugoslovanskimi Brdi. To obletnico nameravajo počastiti na razne načine. Prvi skupni nastop bo 8. februarja na Dobrovem. Nastopile bodo kulturne skupine iz Brd in iz Krmina.
Ob novem letu je tudi goriški nadškof pater Antonio Vitale Bommarco vernikom in širši javnosti podal obračun v prejšnjem letu opravljenega dela in dal napotke za delo v novem letu. Nadškof je homilijo prebral med mašo na silvestrski večer v goriški stolnici. Govoril je italijansko, ob koncu je voščilu za novo leto v italijanščini dodal še voščilo v slovenščini.
Nadškof se je dotaknil predvsem vprašanj, ki pobliže in od znotraj zanimajo katoliško Cerkev. Pri tem je omenil znamenito srečanje raznih veroizpovedi v Assisiju v lanskem oktobru. Govoril je tudi o preustroju Cerkve v Italiji, kjer so število nadškofij zmanjšali od prejšnjih 325 na sedanjih 228. V zvezi s tem združujejo tudi župnije. To se dogaja tudi v Goriški nadškofiji. Tudi v sami Gorici pride do preustroja.
Nadškof je tudi povedal, da prihaja do novih odnosov v cerkveni strukturi, da skupno delo pomaga odstranjevati nekatere partikularizme, da je vedno manj hladnosti in odklonov, da se že boljše koordinirajo nekatere pobude. Na tem polju je bilo veliko narejenega, pa čeprav ni moč trditi, da je že prišlo do perfektnega sodelovanja med nadškofom, duhovniki in verniki.
Nadškof Bommarco je zatem govoril o nekaterih aspektih notranjega ustroja goriške Cerkve, poudaril pomen lani ustanovljenega zasebnega liceja Paolino di Aguileia, ustanovitev nove
začudeni, s čisto praznim rezervoarjem.
»Najprej smo pomislili na okvaro in da je nafta odtekla v zemljo,« nam je po telefonu povedala gospodinja. Vendar v okolici ni bilo opaziti nobenega madeža, niti ne značilnega vonja. Zaradi gotovosti so rezervoar zatem napolnili z vodo in ugotovili, da niti malo ne pušča. Ostala je še ena sama možnost: nekdo je gorivo prečrpal iz rezervoarja in ga odpeljal. Seveda je moral imeti primerno opremo in tudi primerno prevozno sredstvo, saj ni kar tako odpeljati dva tisoč litrov nafte. Zadevo so seveda prijavili policiji.
Zdi se pa, da primer iz Dola ni osamljen. Nekaj podobnega naj bi namreč pred kratkim doletelo tudi nič hudega slutečega občana v Gorici, ki naj bi mu rezervoar "posušili" menda kar pred očmi gospodinje. S cisterno sta na dvorišče neke hiše zavila dva možakarja, ki sta gospodinji povedala, da bosta v rezervat natočila gorivo, ker da je to naročil mož. V resnici pa naj bi možakarja gorivo prečrpala v cisterno in na tak dokaj čuden način »zaslužila« dober milijon lir. To je dokaz, da so dandanes tatovi zelo domiselni. Jim ne gre le za zlatnino, marveč tudi za še vedno drago nafto.
Rešitev? Prvi korak je v namestitvi primerne žabice na vratca nad rezervoarjem.
Nesreča ne počiva, pravi ljudska modrost. Tudi na praznične in predpraznične dni. Obračun prometnih nesreč v zadnjih dneh ni posebno težak, reševalci in pripadniki policijskih organov pa so imeli kljub temu kar precej dela.
V	torek nekaj pred 21. uro sta se na Trgu De Amicis v Gorici precej hudo ranila 18-letni Gianni Campanello iz Ulice Brigata Pavia 31 in 48-letni Paolo Scampini iz Ul. Brigata Pavia 98/c. Campanella si je v nesreči zlomil piščal na levi nogi in zadobil tudi druge poškodbe.
Za petnajst dni so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico 57-letnega Adolfa Milost iz Tržiča, šoferja tovornjaka, naloženega z gradbenim materialom, ki je zavozil s ceste pri Mošče-nicah. Milostu so iz razbitin pomagali gasilci.
V	prvih jutranjih urah včeraj se je v Ulici Leoni ponesrečil 18-letni Flavio Bellan iz Gorice. Z motornim kolesom je menda zadel ob rob pločnika ter padel. Približno ob istem času se je pri Ronkah pripetila druga nesreča, v kateri je bila laže ranjena Adriana Kenda iz Gorice, Ul. Bg. Lambro 55.
Dve nesreči sta se pripetili včeraj na pokrajinski cesti med Tržičem in Gra-dežem, tri osebe so bile ranjene. Od teh ima najtežje poškodbe 21-letna Cristina Marchesan iz Gradeža, ki si je zlomila ključnico in se zdravi v bolnišnici v Tržiču.
Pri Moščenicah sta se včeraj zjutraj ponesrečila 25-letni Marino Marsich od Domja in 19-letni Aleksander Co-retti. Z avtom sta zavozila s ceste, vendar pri tem zadobila le nekaj prask.
župnije v afriškem kraju Bouake. Nadškof je tudi povedal, da se zavzema za to, da bi v Gorici uradno častili mestna zaščitnika sv. Hilarija in Tacijana, in da je imel v zvezi s tem koristne pogovore s politiki. Ni pa se posebej dotaknil drugih podrobnih vprašanj Goriške nadškofije. O slovenskih vernikih ni rekel ničesar. Le pozdravil je ob koncu homilije tudi slovensko, kot smo že omenili.
Z avtom v cipreso
Na odseku državne ceste proti Trstu, med mirenskim mejnim prehodom in Rupo, se je včeraj popoldne okrog 17. ure hudo ponesrečil Guirino Espo-sito, lastnik pizzerije v Ul. San Gio-vanni v Gorici. Mož se je z alfo 33 peljal proti Gorici, ko je na ravnem odseku izgubil nadzorstvo nad vozilom in se silovito zaletel v cipreso. V splošni bolnišnici so mu ugotovili izpostavljen zlom na desni nogi in globoko rano na obrazu, v trenutku, ko poročamo, pa so še v teku izvidi, da bi ugotovili morebitne druge poškodbe.
Namišljeni inkasanti
Goljufi so spet na delu. Uprava vodovodnega konzorcija Cafo opozarja uporabnike na skrajno previdnost, kajti spet so se pojavile nepoštene osebe, ki se predstavljajo kot tehniki konzorcija in zahtevajo plačilo računov za različne storitve.
Uprava konzorcija obvešča, da nihče ni bil pooblaščen za izterjevanje kakršnihkoli računov, razen redno zaposlenih inkasantov, ki pa jih občani v glavnem poznajo.
Občani naj morebitne vsiljivce zavrnejo in o takih poskusih takoj obvestijo upravo konzorcija, tudi po telefonu 93131.
kulturni dom
Novoletni koncert komornega orkestra Gaudeamus iz Zagreba: jutri, 3. januarja, ob 20.30. Koncert prirejajo slovenski kreditni zavodi. Vabila je mogoče dvigniti pri Kmečki banki ter pri posojilnicah v Sovodnjah in Doberdobu.
________prispevki__________
Za sekcijo VZPI-ANPI Dol — Jamlje je Aleksandra Devetak darovala 5 tisoč lir. V isti namen Slavica Peric vd. Vižintin 20 tisoč lir.
razstave
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je do 10. januarja odprta razstava risb in ilustracij Milana Bizovičarja.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je prav tako do 10. januarja na ogled razstava slik akademske slikarke Iris Skubin.
V	solkanski galeriji (v osnovni šoli) je odprta 2. didaktična razstava v sezoni 1986/87 z naslovom Grafike in risbe primorskih umetnikov. Ogled do 16. januarja 1987.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da prireja v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi avtobusni izlet v Škofjo Loko, in sicer 11. januarja, ob množičnem spominskem pohodu od Selc do Dražgoš. Prijave pri odbornikih kulturnih in športnih društev. V Sovodnjah se občani lahko vpišejo pri Zlatki Tomšič in v trgovini Cotič. Ob vpisu plačajo 5 tisoč lir.
Občinska knjižnica v Doberdobu je zaprta v času počitnic do 3. januarja.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Vuppies 2«.
CORSO 17.00 - 22.00 »Gli aristogatti«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Highlander, 1'-ultimo immortale«.
Tržič
COMUNALE 18.30 - 20.40 »I pirati«.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »Affari di cuo-re«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Pes in mačka«, 22.00 »Angel ali prostitutka«.
DESKLE 17.00 - 19.30 »Tat src«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Albina Battisti iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Luigi Vidoz iz splošne bolnišnice v cerkev v Lečniku in na tamkajšnje pokopališče.
Veselo razpoloženje v Novi Gorici
Gostišča vsa polna gostov pozabljene težave v starem letu
Dokaj čuden primer v Dolu
Kako si lahko na mah ob poln rezervoar goriva
Koncert ansambla Gaudeamus jutri v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri zvečer ob 20.30 koncert, ki ga tukajšnji publiki ob novem letu ponujajo slovenski kreditni zavodi. Vstop je le z vabili, ki jih lahko še danes dvignete na Kmečki banki v Gorici ter v posojilnicah v Sovodnjah in v Doberdobu. Gost v Kulturnem domu bo komorni orkester Gaudeamus iz Zagreba, ki ga vodi Zlatan Srzič. Sestavljajo ga mladi glasbeniki. Poslušali bomo skladbe Mozarta, Čajkovskega, Dvoržaka, Lennon-McCartneyja, na koncu pa še priljubljene Straussove valčke in polke.
V spoštovanju že ustaljene tradicije
Prijateljsko srečanje na Plešivem med zastopniki Krmina, Brd in Nove Gorice
Nezgodna kronika
Praznični
1 ♦* običaji
na Slovenskem
Nadja Kriščak
P' s .'NfJ
i (\ 1 / #■	* v* .•X
	/.v
h

iti-

Friški bodite,
zdravi bodite,
vino pijte, ne vodo,
zelje jejte, ne meso!
Besedilo tepežkarjev smo izkoristili zato, da bi ustvarili vsaj odsevmagič-nega vzdušja, ki spremlja izredno pogoste koledniške običaje v sredozim-skem času. Skoraj brez presledka si v ljudskem izročilu sledijo obhodi ali koledovanje od sv. Andreja do sv. treh kraljev, ponekod jih je v preteklosti spremljal tudi ples. Skušali pa bomo iti kar po vrsti.
Na andrejevo so na Notranjskem fantiči - polažarji hodili od hiše do hiše voščit srečo in so jih gospodinje obdarovale. Pravili so, da gredo pod-lazdvat.
Zanimivejši so morda običaji ob sv. Luciji. Sredozimko so praznovali 13. decembra, ko se je po starem julijanskem koledarju začenjala astronomska zima. Ker na ta dan goduje sv. Lucija, sta se lika spojila in Sredozimka je prevzela svetniško ime iz prvih časov krščanstva. Kot Lucija, Licija, Luca, Lučka ali še kako drugače imenovana nastopa na panonskem območju do Slovaške, Moravske, Češke in Bavarske. Licije na Slovenskem obiskujejo domove na večer pred sv. Lucijo. Navadno sta dve: ena bela in prijazna, druga črna in odurna. Ena nosi krožnik z nožem, vilicami in svežimi svinjskimi očmi. Porednim otrokom grozi, da jim bo izkopala oči. Druga nosi košarico z darovi za pridne otroke. Sicer se običaji v različnih krajih rahlo razlikujejo, osnova pa je seveda povsod ista. Vernikom je sv. Lucija predvsem priprošnjica za "luč oči". Legenda pravi, da je Lucija zavrnila poganskega ženina, ki jo je zatožil kot kristjanko. Baje se je bil zaljubil v njene oči, ona pa si jih je sama izdrla in mu jih poslala. Dan zimskega sončnega obrata je bil med poganskimi prazniki dan rajnih prednikov. V zgodnjem srednjem veku je bil spomin na poganstvo še živ in lik sv. Lucije je bil dovolj privlačen, da je lahko zasenčil poganski praznik, čeprav z zimskim sončnim obratom ni imel nobene zveze, razen tega, da sv. Lucija hkrati s svojim imenom izraža svetlobo, ki je zimskemu mraku še kako zaželena.
Vsaj za trenutek se moramo ustaviti še pri nekem svetniku - sv. Nikolaju, ki izhaja iz dokaj zagonetnega praznika bedakov. Cerkvi ni uspelo, da bi v lastnem okolju zatrla željo po maskiranju. Tako je celo dopuščala nižji duhovščini, da se je enkrat na leto zabavala, plesala, neubrano pela, obhajala norčavo mašo in predvsem oponašala cerkvene obrede. Zabava ni potekala samo v refektoriju, temveč celo pred cerkvenimi vrati, pogosto v cerkvi sami in pred oltarjem. Udeleženci so oblačili obleko narobe, kleriki posvetno ali norčevsko nošo, laiki meniško
kuto ali talar. Nori škof je tudi pridigal, pri čemer si je privoščil predstojnike in cerkvene oblasti. Podobno kot odrasli so tudi učenci samostanskih šol obhajali svoj praznik bedakov in si izbirali otroškega škofa. Njihov dan je bil 28. december. Koledovali so, zbirali darove, počenjali vse, kar je bilo narobe, praznovanje pa zaključili z gostijo. Ob koncu 13. stoletja se je praznik najprej v Franciji pomaknil na 6. december, torej na god enega najbolj priljubljenih svetnikov zgodnjega krščanstva. Tako se je praznovanje deškega škofa zlilo z osebnostjo svetnika, ki je prevzel vlogo- dobrotnika, ki obdaruje dobre otroke. Zagonetni zimski obhodniki pa so se "prelevili" v peklenščke, ki spremljajo svetnika.
Zelo razširjeno je bilo božično koledovanje. Za božič (25. decembra) so skoraj povsod po Slovenskem fantovske skupine obiskovale domove in s pesmijo ali vsaj rimanim besedilom voščile sreče. Včasih jih je spremljal godec, v Beli krajini so tudi kolali, na Goriškem pa so bili pogosto koledniki cerkveni pevci, ki so na ta način zaslužili letno "plačo". Na Štefanovo so na Dolenjskem in v Prekmurju obiskovali domove polažarji. Običaj se ni dosti razlikoval od tistega za lucijino ali barbarinjre. V Ajdovščini so hodili
fantje pet pod okna dekletom in prejeli zato darove.
Poseben praznik je bil v preteklosti zimski kres ali kasneje anževo. Belokranjski običaj je bil, da so zažgali na trgu pred cerkvijo kres, za katerega je vsaka družina dala po butaro, in ob njem kolali.
Po vsej Sloveniji je bilo tudi razširjeno tepežkanje, ki ga ne poznajo le v Benečiji in na Goriškem. Fantje in možje so hodili od hiše do hiše in te-pežkali ob rimanih besedilih, včasih so tudi zapeli. Tepežkali so seveda dekleta in mlade žene. Kasneje je običaj prešel na otroke, pri čemer so imeli odločilno besedo dobromisleči učitelji in duhovniki.
Prehod iz starega v novo leto je bil vedno precej živahen. Koledniki so se pojavljali tako na staro leto, na Silvestrovo (31. decembra), kot na novega leta dan (1. januarja).
V Ponikvi na Krasu so na zadnji dan leta fantje hodili pet dekletom podoknico. V okolici Ajdovščine se je ta običaj ohranil do prve svetovne vojne. Naslednji dan pa so v Prekmurju spet bili na obhodu polažarji. Ponekod so za novo leto kurili kres, za katerega je vsaka hiša dala butaro, zjutraj pa so šla dekleta k studencu po novo vodo. Včasih so se kolednikom pridružili
godci. V Brkinih so bili taki obhodi skoraj neprekinjeno od sv. Štefana pa do sv. treh kraljev. V glavnem so koledovali otroci ali odrasli fantje, na Goriškem pa tudi cerkveni pevci, ki so tako prejeli "plačo". Vsebina koledniš-kih pesmi je raznolika, po načinu petja so še posebej zanimive kraške kolednice. Običaj se sicer ni ohranil, vendar vedo nekateri starejši povedati, da se je skupina razdelila: glavna skupina je pela na borjaču, druga ji je odgovarjala pred dvoriščem. V Beli krajini se je novoletno koledovanje ohranilo še po drugi svetovni vojni, na Gorenjskem pa so še pred kakimi tridesetimi leti fantje - rekruti koledovali na noč pred novim letom.
Na področju med Muro in Dravo znajo marsikaj povedati o običajih ob novem letu (sicer tudi ob drugih praznikih). Pesmarji, ki hodijo od hiše do hiše na staro leto zvečer, morajo paziti, da se ne bi zmotili, ker bi jih sicer gospodar nagnal. Pomota bi bila namreč znak, da bo tisto leto nesreča pri živini. Na rožičkem vrhu so verovali, da bo tisto leto nesreča pri hiši, če bo na novo leto prva prišla k hiši ženska. V Beltinec so dolgo spoštovali običaj, da je gospodar zgodaj vstal in prinesel v lesenem vedru vode iz studenca. S to vodo se je morala cela družina umi-
ti in se nato obrisati z domačim lanenim prtom. Potem so bili vse leto zdravi. Tudi niso jedli perutnine, ker kure in pure brcajo navzven, tako bi tudi gospodarstvo šlo narazen. Kuhali so raje svinjsko glavo, ker svinja rije z rilcem predse in tako bo tudi gospodarstvo šlo naprej. V Bratonec niso ženske smele od novega leta do jurje-vega šivati zunaj, ker bi to lahko povzročilo, da bi tisto leto kače lazile okrog hiše. V vasi Sakalovci je veljalo pravilo, da so na svete tri kralje šli vsi tisti, ki bi se radi v naslednjem letu ženili (mladi fantje in dekleta, vdovci in vdove) na Gornji Senik, kjer je rasla debela bukev. Tam so fantje pojali z glavami, da bi se jim uresničile želje. Če je bilo pri hiši staro dekle, so ji dejali: "Idi na Gornji Senik bukev pd-jat, da dubiš muža."
Dan pred sv. tremi kralji (5. januar) so na Koroškem imenovali pernahti. V Ziljski dolini so znali povedati, da so na ta dan fantje pridivjali v vas z dvema Pjerhtama, tulili so in razgrajali, nakar so zapeli kako božično pesem in so jih gospodinje obdarile kot božične kolednike. Sicer je Pehtra bajeslovni lik, soroden krščansko preoblikovani Luciji. Pehtra naj bi v zimskih nočeh vodila sprevod duš umrlih otrok. Sicer je to zagoneten lik, ki se pojavlja v dveh različicah: svetla, belooblečena in temna, razcapana. Na zahodnem slovenskem robu jo podijo od hiše, v Rožu in Podjuni deli otrokom darove. Avstrijske Perchte so tudi lepe in grde (z nadvse zanimivimi pošastnimi naličji in naglavnimi okrasi), lik poznajo tudi na Češkem in v Italiji, kjer nosi Pehtra sicer drugačno ime - Befana, odlikuje pa jo tudi drugačni značaj. Na panonskem področju poznana (in že omenjena) Lucija je zelo podobna lepi Pehtri.
Do današnjih dni se je ponekod ohranilo trikraljevsko koledovanje, ki sega v 16. ali 17. stoletje. Dijaki jezuitskih šol so šego prenesli iz mest na kmete. Poznani sta dve obliki: koledniki lahko zaigrajo dramski prizor ali preoblečeni v kralje pojejo kolednico. Na Slovenskem je bila bolj razširjena druga oblika, koledniki pa so bili v preteklosti večji fantje. Kasneje je običaj prešel na otroke. Staro kolednico (inačico iz leta 1607) iz Devina je objavil Alasio da Sommaripa.
Koledovanja božičnega časa se nekako zaključijo ob svečenici. Sveče-niški koledniki so obiskovali hiše že nekaj dni pred svečenico (2. februarja), v najstarejši obliki fantje, kasneje pa dekleta ali tudi starejši ljudje in otroci. Običaj so poznali v osrednji in vzhodni Sloveniji, drugod se ga ne spominjajo, ohranil pa se ni nikjer.
Koledarsko smo tako prišli v predpustni čas, ki je nadvse bogat s šegami, običaji in maskami. O tem pa morda kdaj kasneje...
novost na knjižni polici
Nada Gaborovič: »Odvzemanja«
Pri Državni založbi Slovenije je med knjigami sodobnega slovenskega leposlovja izšel nov roman Nade Gaborovičeve, znane slovenske pisateljice iz Maribora. Prav je, da v naši sorazmeroma skromni literarni produkciji pozdravimo vsako novo izvirno delo, ki izide v tem času. Posebej še, če gre za roman. Pri Nadi Gaborovičevi smo njene nove knjige veseli še posebej zato, ker nadaljuje s svojo umetniško ustvarjalnostjo in nas v približno enakih obdobjih preseneti z novo knjigo. To je zdaj roman Odvzemanja, za katerega naslov se bo bralec sicer spraševal, kdo komu kaj odvzema. Ali eni junaki te pripovedi drugim, ali vsi življenju ali življenje vsem. O odvzemanju bo razmišljal vsak bralec sam, potem ko bo prebral ta sorazmeroma obširni tekst, pa čeprav se bo moral pri tem malce potruditi; s svojo vztrajnostjo pri branju in z miselnim naporom. Roman Nade Gaborovičeve namreč ni lahek tekst. Je tekst za intelektualno branje, tudi tekst o intelektualcih samih, tekst za razmišljanje o našem sodobnem življenju in o moralnih vrednotah. Pa še oblikovno naj bi bil sodoben, saj se pripoved odvija od zadaj nazaj na začetek.
Pisateljica Nada Gaborovič se je s svojimi mnogimi dosedanjimi teksti izpovedovala v okolju, ki ji je bilo blizu. Kot pregnanka iz Maribora, ki je vojno preživela v. Srbiji, je leta 1961 izdala svoj prvi objavljeni roman (Jesen brez poletja) s tematiko slovenskih medvojnih pregnancev. Potem je pisala o mladih ljudeh, tudi takih z mladinske proge, dokler zdaj ne pripoveduje o življenju sodobnih intelektualcev meščanskega sveta, v katerem živi tudi sama. Roman Odvzemanja je torej roman o sodobnih slovenskih intelektualcih. Osrednja osebnost pripovedi je Ana Brest, slikarka, sicer direktorica galerije, ki jo konkurenti spodnesejo na njenem mestu. Pa čeprav ni pravih razlogov za to, saj je treba včasih početi tudi
kaj takega, razlaga eden od veljakov mesta. Ta Ana je glava celotne družine. Njen mož je neuveljavljeni arhitekt, ki ves čas ostaja v njeni senci. En sin je znanstvenik, profesor, drugi sin, ki bolj ali manj nastopa le v pripovedih drugih, je jamar. In potem sta v ta družinski svet (poleg sinove nepomembne žene) vpeta še dva človeka: nekdanji diplomat, nasilnež, ki je nekoč skušal osvojiti Ano, pa ni uspel, se pa sedaj vseskozi meša v njeno življenje. Druga je njegova hči, neke vrste manekenka ali igralka, ki je bila vzgojena v družini Ane, kamor jo je v čudnih okoliščinah podtaknil njen oče. In med temi ljudmi, od mladih dni pa do smrti Ane, se spleta pisateljičina pripoved. Ta pripoved je skopa, saj se v romanu zgodi pravzaprav zelo malo ali pa minimalno. Tudi nam pisateljica vse dogodke namenoma zamolči ali je o njih zelo skopa. Vsa pripoved se odvija v medsebojnih pogovorih družinskih članov, ki se včasih rahlo spopadajo, sicer pa so neverjetno složni, prijateljski, dobri in prijazni. Če kaj povedo o dogajanjih in dogodkih; je to mimogrede, skoraj neopazno. Vsi ti ljudje se pogovarjajo o etičnih problemih ljudi, o njihovih odnosih, o problemih življenja v sodobnem slovenskem mestu, o odnosih med ljudmi v svetu. Neverjetno veliko misli izgovarjajo vsi ti ljudje. Ne govorijo o vsakdanjih stvareh, ne govoričijo o plehkostih, temveč se globoko pogovarjajo o problemih ljudi in sveta. Ob vsaki priliki. In ko v začetku romana zvemo za smrt glavne junakinje Ane in se na koncu spet znajdemo na začetku, se sprašujemo, kaj je pisateljica hotela povedati. Ali ji je bila poglavitna skrb posredovati bralcu izsek iz življenja sodobnih slovenskih intelektualcev, ali pa posredovati svoje misli o odnosih v svetu, o odnosih med ljudmi? Pripovedovati zgodbo, slikati življenje ali nanizati svoje misli, vpletene v pripovedni tekst? Čeprav je skromna zgodba ali
podoba slovenske intelektualne družine po svoje zanimiva, pa je vendar preskromna, da bi nas sama po sebi v obliki pripovednega teksta zadovoljila. Zato je bil poglavitni namen pisateljice prav gotovo v tem, da je v okviru prikaza slovenskih intelektualcev spregovorila o sodobnih moralnih stiskah, o moralnih problemih, ki tarejo našo družbo; o splošnih življenjskih vrednotah, ki naj bi jih bolj spoštovali in gojili, o pravilnih odnosih med ljudmi! Rahlo kritičen prikaz sodobne slovenske družbe z njenimi odkloni in stranpotmi z mislijo, da se je za vrednote treba boriti, ne pa se pustiti povoziti od življenja, to je bistvo tega romana.
Povprečnega bralca tekst ne bo povsem zadovoljil, saj je v njem preveč pogovarjanja, premalo dogajanja, zgolj samo pisateljičino moraliziranje o napakah, o vrednotah in pravilnostih poti, o čemer ves čas govorijo glavni protagonisti, je najbrž premalo za tekst, ki bi pritegnil ali celo pretresel povprečnega sodobnega bralca. Res pa je, da je pisateljica posredovala bralcu ogromno misli, življenjskih maksim, razmišljanj o človeku in o svetu tako, da je tega morda že kar preveč.
Oblikovno je roman pripovedovan v tradicionalni formi, le da se dogajanje odvija nazaj. To predstavlja sicer poseben mik za bralca, zahteva pa tudi določen miselni napor, da se znajde med ljudmi in dejstvi, ki so iz konca navržena bralcu na začetek knjige. Sploh branje te knjige zahteva veliko mero sodelovanja bralca in njegovih misli pri tekstu, saj mu sicer uidejo poglavitne vrednote te pripovedi. Odvzemanja Nade Gaborovičeve so torej zahteven sodoben pripovedni tekst o slovenskih intelektualcih v sodobni družbi; pa tudi tekst, ki je namenjen za intelektualce, manj pa za velik krog povprečnih bralcev. To pa že tudi nakazuje sprejem tega romana.
(Sl. Ru.)
Priročnik v zbirki
Jadranskega
koledarja
dr. Srečko Herman
\s
PRVA POMOČ
str. 154, lir 16.000 zbirka J. k. lir 25.000
PRVA
POMOČ
Priročnik Prva pomoč nudi najvažnejše podatke o posledicah najrazličnejših nesreč in o ukrepih, ki so potrebni, da jih čimprej odpravimo, omilimo ali celo preprečimo. Knjiga je primerna za splošno rabo, zlasti ker s kombinacijo slik in besedila nudi hitro in zadostno informacijo, zato bo dobrodošla v vsaki hiši.
V prosti prodaji v
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina) KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)
Zbirko Jadranskega koledarja si še lahko naročite tudi pri svojem raznašalcu Primorskega dnevnika.
V 2. preizkušnji novoletne skakalne turneje Int er šport
Jugoslovani zopet odlični
Pred 24. izvedbo smučarske Zlate lisice
Mrzlično ozračje na Pohorju
GARMISCH-PARTENKIRCHEN V drugi preizkušnji 35. izvedbe novoletne skakalne turneje Intersport je Zahodni Nemec Bauer po sedmih letih spet zagotovil zmago svojim barvam, Norvežan Opaas, ki je bil prvi v Ober-stdorfu, pa je ohranil vodstvo na skupni lestvici za SP, čeprav je bil včeraj šele petnajsti.
Jugoslovani so bili zopet odlični, pravzaparv izjemni. Kar štrije so posegli po točkah, vseh šest je nastopilo v finalni seriji. Miran Tepeš je pristal na odličnem četrtem mestu, Matjaž Debelak pa je s petim mestom spet dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev. S tem rezultatom in šestim mestom iz Oberstdorfa je zdaj na odličnem tretjem mestu posebne lestvice turneje Intersport.
Včerajšnjo dobro Jaero »plavih« sta dopolnila še Janez Štirn, ki je bil 11. in Primož Ulaga, ki je dosegel 14. mesto, kar pa mu ni zadostovalo, da bi ohranil tretje mesto na skupni lestvici za SP. Slavje Jugoslovanov je še toliko večje, če vemo, da je Debelak s sko-
Matjaž Debelak rekorder skakalnice
kom 109 m postavil nov rekord proge. Prav po njegovem podvigu so prireditelji razveljavili serijo, saj je jugoslovanski skakalec pristal blizu kritične točke. Matjaž Zupan je bil 43., Rajko Lotrič pa 45. Vse kaže, da lanski rezul-
tati Jugoslovanov niso bili muha enodnevnica, pomembno pa je tudi to, da se zdaj uveljavlja tudi ekipa, ne le več posamezniki. Italijanov ni med prvo petnajsterico.
Naj omenimo še, da je med 114. prijavljenimi tekmovalci prvič nastopil tudi predstavnik Nizozemske 22-letni Jon Koninberg. Bil je kajpak zadnji, a njegov krstni nastop je treba vseeno pozdraviti.
Vrstni red: 1. Bauer (ZRN) 204,4 točke (89 in 102m); 2. Kalso (Fin.) 202 (96 in 105,5m); 3. Findeisen (NDR) 201 (98,5 in 100,5m); 4. Tepeš (Jug.) 200 (95 in 104m); 5. Debelak (Jug.) 197,6 (96 in 104,5m);... 11. Štirn (Jug.) 86,2 (94 in 95m)|... 14. Ulaga (Jug.) 184 (91,5 in lOOm).
Lestvica za SP: 1. Opaas (Nor.) 90 točk; 2. Vettori (Fin.) 87; 3. Klauser (ZRN) 64; 4. Ulaga (Jug.) in Nykaenen (Fin.) 62.
Lestvica turneje: 1. Klauser (ZRN) in Findeiser (NDR) 390,5; 3. Debelak (Jug.) 306,2.
MARIBOR — Maribor že nestrpno pričakuje najboljše smučarke sveta na- tradicionalni tekmi za svetovni pokal. Jutri bo na sporedu veleslalom, v nedeljo pa slalom. Tekmovanje za Zlato lisico ima najdaljšo tradicijo ženskih tekem za Svetovni pokal. Vseh 23 tekmovanj je doslej organiziral ŠK Branik, od tega trikrat na drugih smučiščih (leta 1974 v Badgas-teinu, leta 1985 na Jahorini in leta 1976 v Kranjski gori). V zadnjih desetih letih je bilo torej tekmovanje vedno na Pohorju, kljub stalnim težavam zaradi pomanjkanja snega. S sodobno tehniko (beri snežni topovi) so te težave odpravili, tako da bi se moralo tekmovanje redno odvijati.
Prireditelji pričakujejo, da se bo na spodnji progi v dolini pri hotelu Habakuk zbralo veliko število gledalcev. Oddahnili so se po srečnem koncu
afere v zvezi z Matejo Svet in nekaterimi drugimi članicami jugoslovanske reprezentance. Svetova, ki je članica prve jakostne skupine, tako v veleslalomu, kot tudi v slalomu, je bržkone glavna atrakcija 24. izvedbe tekmovanja za Zlato lisicio, saj bi lahko bila prva jugoslovanska smučarka z dragocenim lisičjim krznom. Vprašanje pa je, v kakšni formi se bo predstavila svojim gledalcem po dolgi odsotnosti zaradi spora z vodstvom in zdaj odstavljenim trenerjem Ziblerjem.
Veliko si od mariborskega tekmovanja obetajo tudi Italijani, saj se ob moških tudi »azzurre« vse . bolj uveljavljajo. Zastavonoša ekipe pa je seveda olimpijska zmagovalka Paoletta Magoni, ki je prav pred iztekom starega leta pokazala, da prihaja v pravo formo s četrtim mestom v Val Zoldani.
Spored tekmovanja je naslednji: danes: slavnostna otvoritev v dvorani Tabor; jutri: 10.00 veleslalom - prvi tek; 13.00 veleslalom - drugi tek: 16.00 nagrajevanje. V nedeljo: 10.00 slalom - prvi tek; 13.00 slalom - drugi tek.
Ekvadorcu korida v Sao Paulu
SAO PAULO Ekvadorec Rolando Vera med moškimi in Portoričanka Rosa Mota sta zmagovalca 62. novoletne korlde v Sao Paulu, ki ji spet drugi pravijo Silvestrov maraton, čeprav meri proga manj kot 13 km. Vera je trdno povedel že po petih kilometrih. Progo je pretekel v 36'45". Drugi je bil Čilenec Aguilar z 58" zaostanka, tretji pa Brazilec De Souza z TOl" zamude. Več težav je imela Rosa Mota (43'25"), saj so ženske startale kasneje in so se znašle v gneči manj vidnih moških tekmovalcev in so se morale spoprijeti tudi s čedalje manj discipliniranimi gledalci, saj je polnoč odbila le 12 minut po končanem tekmovanju.
Podobna, a manj odmevna prireditev je bila tudi v Bocnu, kjer je zmagal Švicar Pierre Deleže. V šprintu je premagal italijanskega reprezentanta Panetto. Okrog 10 km dolgo progo je pretekel v 29'25".
Odstopi in izgoni
RIM Italijanski nogometni in košarkarski svet sta ob Novem letu raz-
burili dve vesti. Gigi Riva ni več predsednik Cagliarija, Maria De Sisti-ja pa je vodstvo košarkarskega kluba Berloni odslovilo zaradi slabihrezultatov.
Parma in Teodora odlična
APELDOORN (Nizozemska) -Kuba je zmagovalec velikega mednarodnega odbojkarskega turnirja tako med moškimi, kot med ženskami. V konkurenci osmih ekip (tudi selekcije Švedske, Japonske, Francije, Španije in Nizozemske), sta se izkazali vrsta Parme (tretji) in državne prvakinje Teodore iz Ravenne (četrte).
Dietor tudi med mladinci
POZZUOLI — Bolonjski košarkarski klub Dietor, ki s člansko ekipo gospodari v prvenstvu, je v finalu mednarodnega mladinskega turnirja pri Poz-zuoliju s 94:74 premagal Mobilgirgija iz Caserte. V malem finalu je pariški Racing z 90:80 odpravil splitsko Ju-goplastiko.
Vatanen prva ugledna žrtev
Zelo selektivni rally Pariz-Dakar je že v prologu zahteval prvo ugledno žrtev, kot je razvidno iz posnetka. Na peugeotu 205 Finca Vatanena, enega favoritov, se je zlomila prednja desna obesa, da je le s težavo prišel do cilja, z več kot 10 minutami zaostanka. Pomagal si je z nekaterimi gledalci, ki jih je dobesedno naložil na zadnji del avta, da bi vzpostavil ravnotežje vozila. Zdaj je celotna karavana odpotovala iz Versailleja v Barcelono, kjer se bo jutri s trajektom podala v Alžir.	(Telefoto AP)
Košarka: 1. jugoslovanska liga
V zaostali tekmi zmaga Zadrčanov
SKOPJE - V zaostali tekmi 7. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je Zadar v Skopju zasluženo premagal domače moštvo Rabotničkega s 86:75 (46:31).
Najboljša strelca v vrstah Zadra sta bila Obad, ki je dosegel 29 točk, in Vrankovič (21). Pri domačinih je zadovoljivo igral le Zrno (20 točk). Tudi v tem srečanju pa je bilo jasno, da so Skopjanci zelo resni kandidati, da izpadejo iz lige.
Po tem srečanju je lestvica naslednja: Gibona Zagreb 20; Partizan Beograd 16; Jugoplastika Split, Crvena zvezda Beograd in Šibenka Šibenik 14; Bosna Sarajevo 10; Zadar 8; Borac Čačak in MZT Skopje 6; Sloboda DITA, Budučnost Titograd in Rabot-nički Skopje 4.
Jutrišnje kolo: Šibenka - Jugoplastika; Sloboda DITA - Rabotnički; Partizan - Borac; Bosna - Zadar; Gibona - C. zvezda,- MZT - Budučnost.
Gimnastika v Novi Gorici
Tudi domovci
Gimnastični center iz Nove Gorice je pripravil telovadno akademijo, na kateri so sodelovali Mažoretna skupina Nova Gorica, Ritmičarke OŠ IX. korpusa, OŠ Solkan, skupina ŠRG ih skupina disko-gimnastike OŠ M. Štrukelj, orodni telovadci OŠ Solkan in Doma iz Gorice, judoisti Partizana ter dekleta ŠRG ŠZ Dom iz Gorice. Pripravili so zanimiv spored, škoda le, da ni bilo več gledalcev. Po akademiji so na družabnosti že oblikovali načrte za bodoče skupne pobude v novem letu. (Mija Ušaj-Ceščut)
PRIJATELJSKA TEKMA
Vojščica - Dol	7:8 (5:4)
V prijateljskem nogometnem srečanju je končna zmaga tudi tokrat, kot je že tradicija, šla gostom iz Dola. Srečanje je imelo predvsem pomen utrjevanja prijateljskih vezi med športniki z obeh krajev, kar so predstavniki ekip potrdili tudi na Zdravljici po srečanju. (Z. F.)
V	Rimu (Tordivalle) se ponuja možnost za bazo s skupino X, v kateri izstopa Eving, ki je tudi v ugodnem startnem položaju. Od skupine 2 naj omenimo konja Dalila OM, od skupine 1 pa konja Eloga.
Drugo rimsko dirko je težje napovedati. Soliden je Apropos (sk. 2), v skupini 1 pa je tudi krepak konj Bu-kowrsky. Od skupine X je treba paziti na samico Djemadyo.
V	Firencah je po našem mnenju favorit Adrilan (sk. X), nevarna sta še energični Bisante Pi (sk. 1) in Apache KS (sk. 2). Vrine se lahko tudi Calandrino Mas (sk. 2).
V	Milanu velja staviti na Cipewa (sk. 1), ki je v dobri formi. Soliden nasprotnik je Cuangar Az (sk. X), ki dirka ob ograji. Od iste skupine naj omenimo tudi močnega Espinei OR.
V	Bologni lahko računamo na bazo z El Matadorjem (sk. 2), že dvakratni zmagovalec podobnih dirk. Od skupine X naj omenimo konja Carabinera in Bejarta OM.
V	Trstu je favoritov več. Poskusimo s konjem Akron d’Ausa (sk. 1), ki
ima kar ugodno izhodišče, paziti pa je treba še na Acomeza (sk. 2) in Ca-salappija (sk. X).
DIRKA TRIS
Drevi se bo v Rimu pomerilo 19 konj. Naš vrstni red je naslednji: Co-meta Cia (št. 10), Chiwa (št. 19) in Carbut (št. 17). Za sistemiste: Diderot (št. 3), Claymore (št. 18) in Mereo (št. 5).
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
2 1 2
X 1 X
1 2
1	X X 1
2 X
1 2 X 2
Aljoša Terčon
Ascoli - Brescia	X		
Avellino - Empoli	1		
Como - Milan	X		
Fiorentina - Napoli	X	2	
Inter - Atalanta	1		
Juventus - Verona	X		
Sampdoria - Roma	1	X	
Udinese - Torino	1	X	2
Arezzo - Vicenza	1		
Lazio - Genoa	1	X	2
Taranto - Bologna	1	X	
Benevento - Salernitana	X		
F. Andria - Giulianova	1	X	
Aljoša Terčon (rojen v Trstu 9. 6. 1969) se je začel ukvarjati s košarko že pri šestih letih pri Sokolu. Pri nabrežinskem društvu je igral do 11. leta. Nato je prešel v vrste Kontovela, kjer je igral dve leti. Bil je med boljšimi, tako da je postal član kadetskega moštva Jadrana Farco. V tej sezoni pa je napravil nadaljnji kakovostni skok, s tem da je prestopil v članske vrste Jadrana. Aljoša je pri Sokolu tudi trener minibasketa. Zadnjič je Vojko Lazar pravilno napovedal kar 11 rezultatov.
1986: leto družbenega priznanja alpinistom
Znameniti južnotirolski alpinist Re-inhold Messner je letos kronal svoje življenjske sanje: osvojil je vseh štirinajst gor na svetu, ki so višje od 8000 metrov in ki jih po že ustaljeni navadi enostavno imenujemo »osemtisoča-ke«. Letošnja vzpona na svoja zadnja osemtisočaka osebne zbirke Makalu in Lotse sta mu prinesla tudi »praktično« družbeno priznanje: v anketi italijanskega športnika leta, ki ga vsako leto organizira vodilni italijanski športni dnevnik »La Gazzetta dello Šport« je osvojil prvo mesto. Slednje je še toliko bolj vredno, saj se je na drugem mestu znašel znameniti atlet Stefana Mei, na tretjem pa kolesar Moreno Argentin. Sledili so še boksar Partizio Oliva, atlet Gelindo Bordin, plavalec Stefana Battistelli, nogometaš Alessandro Altobelli (!) in še mnogi drugi. V prejšnjih letih pa so to anketo zmagali taki »kalibri« kot Alberto Cova, Francesco Moser, Giuseppe Saronni, Pietro Mennea...
Tudi v Sloveniji so »odkrili« alpinizem. Najvišje priznanje za dosežke v telesni kulturi v naši matični domovini — Bloudkovo nagrado in plaketo — letos so priznanje podelili 25. novembra v Kopru, je tokrat med skupno 33 dobitniki namreč prejelo rekordno število slovenskih plezalcev in planincev. Bloudkovo nagrado je prejela odprava Cerro Torre 1985/86 (za prvenstveni vzpon v enem najzahtevnejših gorstev sveta), ki so jo sestavljali Peter Podgornik, Slave Svetličič, Silvo Karo, Pavel Kozjek, Stane Kle-
menc, Janez Jeglič in Matjaž Fistro-vec, Bloudkove plakete pa Tomo Česen iz Kranja, Franc Ježovnik iz Celja, Marija Štremfelj iz Kranja in Ljubo Urbajs iz Žoprač pri Vrbi na avstrijskem Koroškem.
In nazadnje še priznanje športnika, leta v zamejstvu in na Primorskem. V zamejstvu je član slovenske odprave v Karakorum Dušan Jelinčič osvojil drugo mesto, v anketi za Primorsko pa so se alpinisti Bogdan Biščak iz Postojne, Rado Fabjan iz Pivke (prva primorska alpinista, ki sta osvojila osemtisočak) ter vsestranski Peter Podgornik iz Nove Gorice osvojili zelo visoka mesta. Torej »svet« je začel polnopravno priznavati alpiniste, sedaj torej upamo, da bo iz tega izšlo kaj praktičnega, ne samo papirnata priznanja...
Podeljena najvišja priznanja PZJ
Ob koncu koledarskega leta pač vse skupnosti podajajo obračun delovanja, nagrajujejo svoje najzaslužnejše ipd. Pred kratkim je bil v prostorih Doma slovenskih planincev Zlatorog tradicionalni sprejem za zaslužne planince - jubilante. Najzaslužnejšim je predsednik PZS Tomaž Banovec podelil posebno priznanje PZS - plaketo Zlatorog.
Predsednik PZS je objavil tudi sklep o podelitvi najvišjih jugoslovanskih planinskih priznanj - zlate
plakete Planinske zveze Jugoslavije. Ob treh, ki so jo v Sloveniji že imeli — dr. Bogdan Brecelj, pokojni Tone Bučer in dr. Miha Potočnik — je bilo z njo sedaj odlikovanih še 12 planincev in alpinistov iz Slovenije: Tomo Česen, Avgust Delavec, Jože Dobnik, Mirko Petih, Gregor Klančnik, Luka Kočar, Marjan Oblak, Marjan Perko, Franci Savenc, Tone ^Škarja, Marija Vild - Lahova in Uroš Župančič.
Smučarsko delovanje pri nas
Na sneg (v Ravascletto oz. na Zon-colan) bosta tokrat odšla dva avtobusa SPDT. Tečaj bo, kot znano, ob nedeljah: 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja.
* * *
SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa to nedeljo, 4. januarja, vozila po sledečem razporedu: prvi avtobus odpelje ob 7.15 s Korna,- drugi avtobus odpelje ob 6.45 iz Štandreža, ob 6.55 iz Sovodenj in ob 7.15 iz Doberdoba.
Bližnje delovanje SPDT
Predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT, ki jo na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2) vsak petek ob
20.30	vodi Davor Zupančič se bo nadaljevala v petek, 9. 1., seveda ob
20.30.	Vabljeni so stari in novi rekreativci in smučarji.
* * *
Predavateljska sezona SPDT se bo nadaljevala v četrtek, 15. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 20.00. Arheološki izvedenec Stanko Flego bo predaval na temo: »Arheološki sprehod po Krasu«. Izvajanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
V prodaji plakat o Patagoniji
V Tržaški knjigdrni je v prodaji plakat (veliki barvni »poster«) o lanskoletni alpinistični odpravi primorskih rojakov Bogdana Biščaka, Rada Fabjana in Matevža Lenarčiča o odpravi v Patagonijo. Kot znano, je vodilna primorska naveza preplezala prvenstveno smer v Fitz Royu ter Maestrije-vo smer na Cerro Torre. Barvni poster je tiskan na obeh straneh, stane pa le
6.000	lir. V naši slovenski knjigarni v Trstu prodajajo tudi koledar Planinske zveze Slovenije za leto 1987. Tudi tokrat je sestavljen lepo in okusno.
Planinski vestnik štev. 12
Decembrska številka Planinskega vestnika prinaša tudi tokrat vrsto zanimivih člankov. Kot prvega bi omenili Francija Savenca »Himalajsko imenoslovje«. Slednji je prav govoto bistven prispevek k odpravljanju kon-fuzije pri slovenskem pisanju imen himalajskih gora. Tu je jasno obrazloženo zakaj pišemo Kangčendzenga,
Anapurna, ganeš, Daulagiri in še drugo.
Prispevek alpinista Matevža Lenarčiča o odpravi v Patagonijo z naslovom »Za nas je to najlepsa gora na svetu!« je čista literatura, pa še recept za preživetje novega leta ima med vrsticami. Matevž namreč med drugim tako piše: »Plezamo naprej... Z nočjo le dosežemo sedlo in udobje luknje. Ure nam ne delajo več. Nerodno je, ker ne bomo vedeli, kdaj bo napočilo novo leto. Debatiramo o silvestrovanjih prejšnjih let, predstavljamo si prijatelje, ki preživljajo prav te trenutke nekje v domačih hribih, v bivaku ali planinski koči. Ravno treba nam je bilo riniti za novo leto v to odvratnoi luknjo!«
V Patagoniji po načrtih
Iz Patagonije so se oglasili trije slovenski alpinisti: Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez, ki končujejo prvenstveni vzpon po jugovzhodni steni Torre Eggerja (2987 m). Od doma so krenili prvega novembra, de-vetaga pa so že postavili bazni tabor. Pismo so odposlali 22. novembra, dan po tem, ko jih je v bivaku pod steno (po preplezanem ključnem odseku) zasul velikanski snežni plaz. Po dveh urah naporov so se odkopali in v orkanskem vertu ter močnem sneženju zbežali v bazni tabor.
V patagonijo je to poletje (seveda na južni polobli) krenilo precej odprav. Na Eggerju je poleg naše trojice še pet ItaFijanov, ki vrh (tudi po prvenstveni smeri) naskakujejo z zahodne strani. Tri odprave so se namenile v jugovzhodno steno Cerro Torre-ja. Nobena odprava, kjerkoli že je, pa zaenkrat še ni dosegla cilja.
V/'
Pogovor ob izteku leta s predsednikom Odbora za telesno kulturo pri SKGZ Jožetom Gejem in ZSSD1 Odom Kalanom
O uspehih in težavah v naši telesni kulturi
Leto 1986 je za nami. Od minulega leta smo se na športnem področju poslovili z zelo uspelo prireditvijo Naš športnik v Gorici, kjer smo podelili našim športnikom, ekipam in zaslužnim delavcem priznanja za pomembne dosežke v letu 1986. Čeprav je sezona šele na polovici (v teku so namreč še vsa prvenstva), pa smo ob izteku leta - kot že po tradiciji -postavili predsedniku Odbora za telesno kulturo pri SKGZ in predsedniku Združenja slovenskih športnih društev v Italiji nekaj vprašanj.
Ne tako kot lani vendar zadovoljivo
•	Kot je pokazala anketa pri izboru najboljših športnikov v letu 1986, nismo dosegli tako dobrih rezultatov kot leto prej, s skupnim izkupičkom pa smo vendarle lahko zadovoljni. Vajino mnenje?
CEJ: Spremenljive rezultate spremlja tudi ugotovitev, da je aktivnost v telesni kulturi vedno širše potreba mladih in odraslih. Če bodo te zahteve dobile potrebno odmevnost in primerno rešitev, bodo naše ugotovitve o uspešnosti bodočih sezon sigurno za-dovoljivejše.
KALAN: Težko je dobiti neko enotno in objektivno merilo, kadar ocenjujemo tekmovalne uspehe. Zamejski šport je razvejen in je zelo težko primerjati dosežke v tej ali oni panogi. Ligaških napredovanj je bilo zares bore malo, a smo dosegli zavidljive uspehe v mladinskih tekmovanjih in to v raznih športih. Ti uspehi so porok, da je podmladek zdrav, da se v klubih dobro dela in da ni strahu za našo tekmovalno bodočnost. Anketa je tudi pokazala, da so nekateri posamezniki dosegli več, kakor bi največji optimist lahko pričakoval. Imena so že vsem prav dobro znana.
Pravi fenomen sponsorizacij
•	Telesna kultura si v naši skupnosti vse bolj utira pot, predvsem v gospodarskih krogih, saj smo bili v letu 1986 priča pravemu »fenomenu sponsorizacij«. Poleg podobne gmotne pomoči potrebuje naša telesna kultura še druge oblike pomoči?
CEJ: Razveseljivo je dejstvo, da so tudi naši gospodarstveniki ugotovili in razumeli športno dejavnost kot sila dinamično in prepričljivo reklamno sredstvo. Vendar bo treba poiskati tudi druge oblike gmotne podpore, ki omogočajo trajnejše športne strukture in boljšo organiziranost športne dejavnosti v društvih in rekreacijskih centrih. Tu mislim na boljše investiranje prispevkov s strani posameznih koristnikov športnih struktur, pa tudi na izdatno povečanje družbenih finančnih sredstev.
KALAN: Razvoj telesne kulture pogojujejo denarna sredstva, to mora biti vsakomur jasno. Dober trener, ki se strokovno uveljavlja, mora biti plačan za svoj trud; prevozi, potovanja so postala ravno tako zelo draga. Šport je postal tudi učinkovito reklamno sredstvo. Moramo tudi priznati, da so mnogi sponsorji danes vezani na naš šport tudi ali celo predvsem iz afek-tivnega vidika. Njim gre naša zahvala. Našemu športu primanjkujejo še športni objekti na nekaterih področjih tržaške in goriške pokrajine (Vzhodni
Kras, Doberdob itd.). Vprašanje je kako priti do takih objektov, kje dobiti sredstva za njihovo izgradnjo in seveda za njihovo kasnejše vzdrževanje.
Ideja združevanja vse bolj aktualna
•	Ideja združevanja je iz leta v leto bolj aktualna. Tudi v minulem letu je prišlo do združevanja moči, predvsem na Goriškem. Kako s to »idejo« v bodoče?
CEJ: Združevanje mora vsebovati primerno finančno rešitev, težnjo po učinkovitejši organiziranosti delovanja, boljše pogoje za uspešno delovanje društvenega, vodilnega in trenerskega kadra. Predvsem pa mora nuditi boljše pogoje za trajnejše športno delovanje najmlajših posameznih športnikov in mladinskih ekip. Če bomo to dosegli, bomo naši telesni kulturi zagotovili boljšo prihodnost.
KALAN: Skoraj vsaka ideja je na papirju ali v teoriji zanimiva, preveriti jo moramo v praksi. To se dogaja v zadnjih letih. Seveda obstajajo še težave tudi v tistih panogah, kjer je združevanje dozorelo. Prisotna so nesoglasja in nezaupanje zaradi strahu, da bi neko društvo izigralo sopartnerje. Praksa je pokazala, da je ta pot pravilna, včasih so prav ljudje krivi, da je nismo do danes izvedli v celoti. Za vsako panogo mora dozoreti primeren čas: združitve ne moremo vsiliti, saj bi naredili več škode kakor koristi. To je dolgotrajen proces, ki pa se izplača , da se po tej poti nadaljuje in da se ljudi prepriča o koristnosti take sodobne oblike delovanja.
Kako z vprašanjem padca rojstev...
•	S padcem rojstev je pričakovati, da bo seveda naša športna dejavnost glede množičnosti ter s tem tudi selekcije naletela na dokajšnje težave. Kako torej tudi vnaprej držati korak z društvi večinskega naroda?
CEJ: Nujno bo prišlo, v kratkem, do težav v nekaterih športnih panogah, posebno tam, kjer že danes beležimo prešibko aktivnost posameznikov in kjer je množičnost površno in slabo organizirana. Navedene težave bo potrebno vsekakor odpraviti s kvalitetnejšim delom v društvih in posameznih organizacijah. Množičnost bo mogoče obdržati z razširitvijo dejavnosti tudi na tiste posameznike, ki so prerano zmanjšali športno udejstvovanje.
KALAN: Padec rojstev je vsekakor zaskrbljujoč, a vendar ne smemo pretiravati. Zgodovina je dokazala, da se krivulja po nekaj letih zastoja ponovno dvigne. Delati moramo na tem, dapritegnemo v to zdravo dejavnost tudi tisto mladino, ki je sedaj ob stra-
ni.Krivi smo le mi, ki je nismo znali pritegniti. Padec rojstev pa ne sme postati »alibi«, da bi izmaličili strukturo društev in še bolj odprli vrata tekmovališč pripadnikom večinskega naroda. Ne mislim na del mladine, ki že živi v našem okolju in ki nas razume: mislim na kupljene igralce, ki naj bi izpopolnili navidezne vrzeli, ki so ali bodo nastale zaradi upadanja rojstev.
Strokovni kader še pomanjkljiv
• Strokovni kader je še vedno pomanjkljiv. V vse večji meri iščemo pomoči v matični domovini. Za tre-nerstvo je vse manj zanimanja. Očitno figura trenerja-vaditelja še ni dobila pravilnega mesta v naši skupnosti?!
CEJ: Trenerji nastajajo iz aktivnih športnikov, ko ti zapuščajo dejavnost. Očitno je, da smo bili premalo pozorni tej prehodni dobi. Uspeh na posameznem športnem področju ni slučajen rezultat posameznega talenta, ampak rezultat celotnega športnega okolja, ki zna obdržati in ohranjevati v lastni sredi tudi tiste, ki so prenehali z aktivnim udejstvovanjem. Ravno oni so tisti, ki bi morali njihove bogate izkušnje prenesti na mladi rod.
KALAN: Strinjam se, da je strokovni kader pomanjkljiv in zahvaliti se moramo matici, da nam lahko priskoči na pomoč. Istočasno moramo kritično oceniti vodstva društev, ki ne znajo pritegniti mladine, da bi se začela ukvarjati s trenerstvom. Lažje je najeti izučenega trenerja, kakor skrbeti za domače sile. Združenje bo moralo posvetiti pozornost temu problemu. O tem je bil v odboru že govor, iskali smo najprimernejšo pot, a očitno je nismo še dobili. Tu ni govor le o finančni spodbudi trenerjev ali vaditeljev, saj je kvalifikacija osebna in ni vezana na društvo. Morali bomo urediti vaditeljske tečaje, to smo že ponudili društvom, a so društva tista, ki bi morala-dobiti kandidate, saj jih najbolje po-
znajo. Na žalost smo pri društvih naleteli na gluha ušesa.
Rekreacija pri nas
•	Rekreacija je v svetu že eden izmed najpomembnejših delov telesne kulture. Tudi pri nas je ta dejavnost zelo razvejana, pa vendar imamo občutek, da je še vedno prepuščena posameznim društvom, ni pa celovito organizirana in tudi primerno rekla-mizirana.
CEJ: Še pred kratkim je veljalo prepričanje, da je telesna kultura potreba mladih generacij. Danes prevladuje mnenje, da so tudi bolj odrasli in celo starejši vedno bolj potrebni telesnega gibanja. Da bi te ljudi organizirano zaobjeli, je potrebno, da ustanovimo primerne strukture in organiziran razvoj rekreacije. Če bomo temu kos, je samo po sebi umevno, da bomo napravili korak naprej in obenem razvili tudi možnost boljšega, uspešnejšega sodelovanja med društvi, tostran in onstran meje.
KALAN: Rekreacije ni potrebno reklamizirati. Tudi starejši ljudje se prav dobro zavedajo koristnosti rekreacije. Morda je to tudi modni pojav. Seveda bi se rekreacija lahko še razvila, a se postavlja vprašanje: kje naj se odvija ta dejavnost. Vsako društvo izkorišča vadbene prostore za svoje tekmovalce in da na razpolago pokrite objekte le v skopem prostem času. Omejena rekreativna dejavnost je — po mojem vezana le na pomanjkanje prostora in ne na skromno reklamo ali zanemarjanje tega delovanja. Rekreacija bi namreč lahko bila za društva tudi dober vir dohodkov, s katerimi bi vsaj delno finansirala drugo dejavnost.
Premalo stikov z Beneško Slovenijo
•	Med pobudniki prireditve Naš športnik v Gorici je bil prvič tudi Novi Matajur. V Beneški Sloveniji je zanimanje za šport vse večje. Sode-
lovanja z beneškimi in društvi z Goriškega in s Tržaškega pa skoraj ni. Kako to?	^
CEJ: Takšno stanje je posledica različnih razvojnih trenutkov telesne kulture. Prepričan sem, da bo današnji razvoj v Beneški Sloveniji nadoknadil zamujeno.
KALAN: Telesna kultura se v Benečiji komaj razvija, mislim na telesno kulturo med Slovenci. Imamo le dve društvi, ki sta članici Združenja, a sta komaj v razvoju, torej do tekmovalnega sodelovanja ne more priti. Prijateljska srečanja z drugimi društvi in to so v glavnem le nogometna — so omejena zaradi velikih tekmovalnih obveznosti kandidatov za srečanja, ki so vezana tudi na velike stroške. Poglobitev stikov s temi društvi bi bilo zanimivo, saj bi ponesli v Benečijo na neprisiljen način slovensko besedo.
Voščilo za 1987
• Vajino voščilo za leto 1987.
CEJ: Vsem Slovencem voščim, kar so že stari Rimljani ugotavljali: zdrav duh v zdravem telesu.
KALAN: Tradicija zahteva, da si ob novem letu želimo vse najboljše. Našim tekmovalcem želim predvsem, da bi se uveljavili v okolju, v katerem živijo, torej v šoli ali v službi, saj so jim ti uspehi predpogoj za bodoče življenje. Jasno je, da jim želim tudi uspešno tekmovalno sezono. Vodstvom klubov bi še nekaj priporočil: naj se resno in trezno zamislijo o odgovornosti, ki so si jo prevzeli v trenutku, ko so sprejeli funkcijo. Imamo opravka z mladino in je naša dolžnost, da jo vzgajamo ne samo s tekmovalnega vidika, ampak in predvsem z moralnega vidika. Mamila, alkohol so največji nasprotniki naše mladine. Vodstva društev morajo paziti tudi na te pasti. Odbornikom torej želim, da bi uspeli predvsem v tem spopadu.
Vprašanja pripravil Branko Lakovič
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanske
in tiskaj'—Trst	|M|in zveze časopisnih
J ^	IJJIlJJ založnikov FIEG
2. januarja 1987
Vesel pozdrav novemu letu po vsem svetu Veliko ranjenih zaradi eksplozij v Italiji
Poslavljanje od starega leta na borzi v Parizu
Fremantle: peneče se vino za America's Cup
RIM — Tudi letošnje poslavljanje od starega leta se ni dosti razlikovalo od poprejšnjih. Poglavitna značilnost (ugotovitev po malem velja za kraje na vseh vzporednikih) takšnih slavljenj je bila v tem, da so mnogi izgubili ravnotežje na nogah, vendar so ostali živi in zdravi. Kako ga ne bi izgubili, če so denimo v Italiji prejšnjo noč, poleg ostalih, odprli 20 milijonov steklenic penečega se vina. Toda niso vsi ljudje zadovoljni s takšnim stopanjem v novo leto. Nekaterim je potrebno neprimerno več. Iz vseh italijanskih dežel, posebno pa iz Neaplja, prihajajo v teh urah naravnost vznemirljive vesti o ranjenih zaradi umetnih ognjev, pokanja večjih in manjših bombic, streljanja z orožjem in podobnih evforičnih dejanjih, zaradi katerih imamo danes opravka s pravimi »bilteni o vojnih izgubah«. Največ nesreč (138) je bilo v Neaplju, kjer se je s streljanjem ranilo pet oseb. V Apuliji so prejšnjo noč odpeljali v bolnišnice kakšnih sto oseb, ki so se poškodovale, predvsem opekle, z raketami in umetnimi ognji. Nekatere se bodo morale zdraviti celo po 40 dni. V Bariju je 25-letno mladenko po obrazu oplazila krogla, ki jo je opolnoči neznanec izstrelil iz revolverja. Gasilci so svojo pomoč nudili na 40 krajih: pogasiti so morali manjše hišne požare in 10 osebnih avtomobilov, ki so jih zažgali
Aretacija v londonskem Trafalgar Sguaru	Novoletni ognjemet v avstralskem Fremantleju
umetni ognji. V Rimu je vso noč bobnelo kot na fronti, 30 oseb so sprejeli v bolnišnico, neki moški pa se bori za življenje, ker mu je krogla iz revolverja prebila lobanjo. Kakšne bi šele bile posledice najbolj vesele noči v letu, če policija ne bi zadnje dni pred praznovanjem v Genovi, Neaplju in Milanu zaplenila 22.000 kilogramov različnih umetnih ognjev; sodišču je prijavila 13 oseb.
Ogenj je prejšnje jutro povsem uničil telovadnico Sferisterio v Neaplju, kjer bi morali silvestrovati v družbi kantavtorja Franca Califana, nedavno tega oproščenega obtožbe, da je ka-morist; na tem procesu so oprostili tudi Enza Tortoro. Poleg okrašene dvorane za silvestrovanje so v sosednjih prostorih zgorele tudi kulise za opero II Signor Bruschini, s katero bi morali nastopiti v gledališču San Car-lo. Ogenj se je zelo nahitroma razširil po vsem poslopju. Nastal je po eksploziji, ki so jo slišali številni sosedje. Gasilcem je uspelo požar omejiti, zaradi njega pa se je v sosednji hiši neki moški tako prestrašil, da je dobil srčno kap in zaradi nje umrl.
Prejšnjo noč so v svojem stanovanju v četrti Parioli umrle tri priletne ženske: zadušile so se v dimu, ker je kratek stik povzročil požar.
Na Silvestrovo je bila po vsem Venetu gosta megla, ki je segala do naših krajev. V gorskem svetu je bilo jasno in vse prej kot hladno.
Drugje po svetu so silvestrovali še bolj nasilno. V Londonu, denimo, je policija aretirala 150 mladih huliganov, ki so se ga napili do nezavesti in razgrajali: eden je v smrtni nevarnosti. Policija je letos že tretje leto zapored preprečila popivanje pod novoletno jelko na Trafalgar sguareu, dar Norveške, kjer so v pretepih enega ubili. Na trgu je bilo letos res prijetno, zato pa so po sosednjih ulicah z rešilci odpeljati 195 »trdih«, od tega 50 v bolnišnico.
V mestu Lincoln, kjer so ostri socialni spori, je policija, opremljena s plastičnimi ščiti, odbila napad 300 demonstrantov, ki so najprej metali opeko v luksuzne trgovine, potem pa na policijo. Nekaj so jih aretirali.
Na Filipinih je med silvestrovanjem prišlo do pretepov, med katerimi je umrlo 13 oseb, 650 pa jih je bilo ranjenih. V predmestju Manile je v požaru, ki ga je povzročila petarda, umrla petčlanska družina.
Neki časnik v Manili je proglasil takšne nasilne manifestacije za »poganski obred«: mrtvi predstavljajo »darove na žrtvenik za domnevno boljše leto, ki je potem še slabše«.
Delni umik Chiracove vlade v pogajanjih s stavkajočimi francoskimi železničarji
Avtobusi - edino prevozno sredstvo
Naval na avtobuse, ki ponekod nadomeščajo ustavljene železniške kompozicije
Ribarili na tujem
LECCE — Izvidniški motorni čoln albanske mornarice je v sredo zvečer zalotil v domačih vodah ribiški ladji iz Otranta in ju preusmeril v Vloro, kjer so pristojne oblasti zaslišale štiričlanski posadki. Kaže, da sta ladji kršili ozemeljsko suverenost Albanije po končanem ulovu, ko naj bi ju močni tokovi v Otrant-ski ožini potisnili preveč na sever.
Italijansko zunanje ministrstvo je naslovilo albanskemu diplomatskemu predstavništvu v Rimu noto, v kateri zahteva pojasnila, ustrezne korake je naredilo tudi italijansko veleposlaništvo v Tirani, zadevi pa sledi še minister za prevoze Signori-le. Župan me.sta Otranto Salva-tore Miggiano je takole komentiral novoletno avanturo domačih ribičev: »Niso zašli med volkove: mi smo prijatelji z Albanci, z njimi smo imeli vselej odlične odnose, saj leži pristanišče Vlora prav nasproti Ot-rantu, zato sem prepričan, da se kmalu vrnejo domov.«
Zaplenjeni ribiški ladji sta »Gianna« in »Rasse«. Na prvi so bili 34-letni Luigi De Masi, enako stara Marcello Lanzilotto in Umberto De Giuseppe ter 20-let-ni Antonio Pisino, na drugi pa 40-letni Vincenzo Villani, 39-letna Francesco Pucci in Giuseppe Ruggeri ter 31-letni Antonio Convenga. Novo leto sta posadki pričakali v nekem hotelu.
PARIZ — Francoska vlada je konec leta naredila pol koraka nazaj, ko je preko ministra za promet Jacguesa Douffiaguesa sporočila, da »začasno suspendira« sporni predlog novega sistema nagrajevanja na francoskih železnicah. Hkrati je bil imenovan visok državni uradnik, Francois Lavondes za »nepristranskega posrednika« v sporu med železničarji in vlado, ki začenja presegati okvire socialne problematik ke in se širi na politično področje, tudi, kar zadeva takoimenovano koha-bitacijo. Ob 15.00 so se začela prva pogajanja med sindikati in upravo železnic (vlado), toda nikjer ni rečeno, da je s tem konec nesporazuma.
Železničarji so kvečjemu zaostrili -vsaj ponekod po Franciji - svojo stavko, pojavili so se tudi prvi primeri provokativnih sabotažnih akcij, k sreči manjših, za katere železničarji nočejo prevzeti nobene odgovornosti (torej naj bi prihajale od nekod drugod), med dvema glavnima koordinacijskima odboroma in sindikalnimi centralami prihaja do razlik v gledanju, toda v celoti gledano, glede zahtev in pogojev za konec stavke ni zaznati slabitve gibanja.
Železničarji, ki so se sestali na sedežu SNCF s predstavniki državnih železnic v okviru komisije za statut, kjer naj bi bil po želji SNCF govor le o delovnih pogojih (ne pa o nagrajevanju), vztrajajo pri zahtevi, da je treba položiti na zeleno mizo vsa sporna vprašanja, predvsem pa, da mora vlada umakniti, ne le »suspendirati« načrt o nagrajevalni politiki. Toda tudi pri sindikatih, ki se bojijo, da se uteg-
ne baza ukopati v težko premakljive pozicije (in s tem ogroziti sindikalne centrale), poudarjajo pripravljenost za pogajanja, toda tudi da so odvisna samo od vlade in njene poštene volje.
Vlada pa, kot se zdi, še zmeraj niha med skušnjavo, ki jo zagovarjajo naj-
stanovitnejši liberalci v njej, da ne popusti, temveč pusti, da se gibanje samo utrudi in sesuje - materialno breme je težko za železničarje, ki so izgubili že pol mesečne plače, na drugi strani pa računa vlada na moralni pritisk češ, podoba Francije je očrnjena, frank (ki je res padel na borzi v
primerjavi z marko skoraj do kritične meje) je v nevarnosti, sesula se bo vsa politika discipline splošne in osebne porabe, katero so vendar uvedli že socialisti itd. - in vse bolj očitno nujo, da se začne resno pogajati. K temu ji prigovarjajo z mnogih strani, toda bitka v večini še ni dobljena.
Stanje je očitno hotel premakniti včeraj predsednik Mitterrand, ki je na pogovoru s Chiracom zahteval, to je zdaj znano, naj mu analizira situacijo in način, kako se je mislil lotiti, kajti predsednik je »zaskrbljen«. Chirac je odletel v Gabon na kratek obisk, toda nekaj bo vlada morala ukreniti (v kolikor ni že sklenila, a ne objavila), kajti sicer se ji utegne zgoditi, da bi doslej diskretni Mitterrand svoje skrbi izrekel javno v poslanici Francozom. Najmanj, kar bi sledilo, bi bila nova kriza v »koeksistenci«, toda tudi kriza, ki po nekih znakih mika nekatere v vladni koaliciji, da bi poskusili srečo s predčasnimi volitvami, v prepričanju, da bi sedanja vlada dobila znova potrjen - in utrjen - mandat za svojo liberalistično politiko. Toda predsedniški kandidat Chirac si tega ne more dovoliti, od tega bi imel le škodo. Ostane potemtakem pot, ki jo sugerira tudi »njegovo« glasilo (Le Ouotidien): »Pogajanja o vsem, a tako, da ne bo zmagovalca ne poraženca«. Toda z vsako uro odlašanja je večja nevarnost, da bo vlak odpeljal - toda ne iz stavke, temveč v nepredvidljive zaplete.
JAKA ŠTULAR