ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
NOV DOSTAVEK K CANKARJEVI BIBLIOGRAFIJI
FRANCE DOBROVOLJC
V dopolnitev svoje bibliografije tistih Can-
karjevih del, ki niso izšla v njegovih zbranih
spisih v redakciji dr. Izidorja Cankarja (Lj. 1925
do 1956),* naj v naslednjem navedemo novo gra-
divo, ki se je nabralo po letu 1948, in s tem
olajišamo iskanje interesentom (po kronološkem
redu objave):
1. Spomini na mojo mater (Spisal Josip Ma-
rin). V 1898, 162-65; 178-81; 204-08. Ugotovil
dr. Izidor Cankar (CP I. 383).
2. Klara se je izgubila (Spisal F. D.). Angelček
YI (1898), 170-73. Ugotovil France Dobrovoljc.
3. Svečanost v Varšavi (Pesem, prva objava).
Delavec-Rdeči prapor (Trst), št. 11-12, 1. maja
1899, str. 2. Ugotovil France Dobrovoljc (NS
1949, 1188).
4. Ob morju (Opis. — Spisal J. L.). V 1899,
157-59. Ugotovil dr. Izidor Cankar (CP I. 383).
5. Valentin Oblak, Oton Zupančič: Čez plan
(ocena). Sn II (1903-04), 92-93. Ugotovil France
Dobrovoljc (CID III. 560).
6. Fran Milčinski. Pravljice. SN št. 457: NDk
(Celje) št. 287: Soča (Ck>rica) št. 147; v vseh treh
časnikih: 17.dec. 1910. Objava po rokopisu z iz-
virnim naslovom: Pravljice Milčiniskega (NS 1949,
404). Ugotovil France Dobrovoljc.
7. Hoja v šolo. KolAID za 1922 (Prevalje 1921),
55-64. Ugotovil France Dobrovoljc (NS 1949,
1188).
8. Govor na protestnem zborovanju učiteljev
v lj. Mestnem domu 5. sept. 1918. P 1919, 27. Obj.
Pavel Flere.
9. Govor o »Trubarju in naših razmerah v do-
movini« (na Trubarjevem večeru Društva slo-
venskih svobodomiselnih akademikov »Sava« na
Dunaju dne 6. marca 1908). Pod lipo III (1926),
70-71. Obj. Anton Kristan-Historicus, identificiral
France Dobrovoljc (NS 1951, 184).
10. Za god (Pesem). Voščila dragim srcem.
Zbral C. Golar. Lj., Tiskovna zadruga 1942,
62-63.
11. Anastazijev greh. (Prvotni naslov: »Hudo-
delstvo«. Spisal I. C). NS 1948, 901-08. Obj. Al-
fonz Gspan.
12. Jabolko. Ivan Cankar. NS 1948, 909-11. Obj.
dr. Fr. Štele.
13. Iz prvih Cankarjevih pesniških poskusov.
Obj. Alfonz Gspan. Nova obzorja (Maribor) II
(1949): 1. Misli in besede (1-7), 562. — 2. Pevca,
562. — 3. Pozabnost, 563. — 4. Kralj, 563. —
5. Pes, mačka in miši, 563-64. — 6. Lepa narava,
565. — 7. Ob izviru, 565. — 8. Lovec, 565. — 9.
Skrb, 566. — 10. Sreča, 566. — 11. Od doma, 566.
-- 12. Slavec, 566. — 13. Materi, 566. — 14. Ma-
teri (starejiša varianta), 567. — 15. Zvečer, 567.
— 16. Rojenice, 567-68.
14. Kako že davno srce moje (Pesem). NS 1950,
645. Obj. France Dobrovoljc.
15. Kaj pripOTeduje vrba? (Pesem). Glas Vrh-
nike (Vrhnika) II (1952), št. 10, str. 4. Obj. Fran-
ce Dobrovoljc.
16. Sultan Soliman. Romanca. Mlada pota (Lj.)
I (1952-53), 115. Obj. France Dobrovoljc.
Opombe. Psevdonimna sestavka »Spomini na
mojo mater« in »Ob morju«, ki ju je ugotovil
dr. Izidor Cankar, kažeta take tipične vsebinsike
in stilne elemente (prvi sestavek tvori v zametku
že vse »Moje življenje«), da je vsak dvom o av-
torstvu izključen. Urednik pisaiteljevega Zbra-
nega dela poroča po spominih Cankarjevega
brata Karla (CP I. 384), da je Ivan za časa
svojega bivanja v Pulju 1898 napisal tudi črtico
»Klara se je izgubila«, ki jo je poslal ured-
ništvu »Vrtca« v objavo. V tem listu pa črtica
ni izšla in jo je v njem dr. Izidor Cankar zaman
iskal. V resnici je bila objavljena v »Vrtčevi.«:
prilogi »Angelčku«. Zanimivo je pri tem, da se
zgodba ne vrši v Pulju, temveč je njeno doga-
janje preneseno v Ljubljano, pri čemer vzbudi
nesoglasje trditev, da po tem mestu vozijo omni-
busi, ki pa v Ljubljani niso bili takrat v pro-
metu. Cankar je poleg ocene Zupančičeve zbirke
»Cez plan« v Ljubljanskem Zvonu objavil še
eno v Slovanu hkrati s svojo ostro kritiko Sar-
denkove pesniške knjige »V mladem jutru«, ki
stoji neposredno pred njo. Jezik, aluzije in stil
v članku pa nedvomno kažejo, da je ocena (celo
boljša) varianta poročila iz Zvona, pri čemer je
utegnil psevdonim Valentin Oblak, ki ga sicer
v vsem ostalem Slovanu ni več najti, izbrati
takratni urednik revije Fran Govekar. Reklamno
notico o Milčinskega Pravljicah je Cankar na-
pisal po naročilu L. Schwentnerja, kar je pod-
pisani ugotovil na osnovi izvirnega njegovega
rokopisa, najdenega v zanimivih okoliščinah (NS
1949, 403). Na črtico »Hoja v šolo«, ki je veljala
do 1948 za nenatisnjeno (CP III. 214), smo, opo-
zorjeni po odlomku v nekem ameriškem mla-
dinskem časopisu, slučajno naleteli pri pregle-
dovanju koledarjev Mohorjeve družbe. Cankar-
jev kratki govor na ilegalnem protestnem zbo-
rovanju učiteljev 5. septembra 1918, ki ga je rešil
pozabe urednik »Popotnika« Pavel Flere v svoji
osmrtnici Ivana Cankarja, je značilna posebnost
zase, ker pomeni njegov zadnji javni nastop in
priča, kako ga je bolelo preganjanje med prvo
sveto\Tio vojno. Voščilna pesem »Za god« ie
odkrit izraz hvaležnosti petnajstletnega Cankarja
do učiteljice, ki ga je v I. razredu ljudske šole
učila šteti na pomarančah, kasneje pa, ko je
obiskoval ljubljansiko realko, ga je podpirala
z denarjem in knjigami. Urednik zbirke »Voščila
dragim srcem« je knjižici na koncu pripisal
naslednjo pripombo: »Ivan Cankar je zložil to
pesem isvoji prvi učiteljici, Ivanki Tominčevi,
ko je poučevala na Vrhniki. Pesnik je bil -tedaj
15-leten dijak« (str. 91). Pesem »Kako že davno
srce moje« je ohranjena na posebnem lističu
55
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
kot priloga Cankarjevega pisma Pavli Kermav-
nerjevi z dne 17. nov. 1896 iin je njej posvečena.
Pesem »Kaj priipoveduje vrba?« je pesem, ki jo
je Cankar 26. nov. 1895 bral na V. zabavnem
shodu v dijaSki »Zadrugi« v njenem III. poslov-
nem letu 1893-94. Doslej se je smatrala za iz-
gubljeno (SJ 1941, 5S). V objavi v »Glasu Vrh-
nike« je pomotoma navedena napačna letnica
njenega nastanka 1895 namesto pravilne 1893.
Romanca »Sultan Soliman«, o kateri je bilo do
objave iznano samo ime in kritika A. Dermote
z dne 51. marca 1895 (S J 1941, 59), je na^tisnjena
po tistem rokopisu, ki ,ga je rečenega dne Cankar
bral v »Zadrugi« hkrati še s tremi drugimi
pesmimi. Rokopis teh pesmi na 8 straneh je
Cankar daroval svojemu prijatelju Viktorju Za-
larjii, ta pa inž. Lojzetu Pippn. Po smrti tega
slednjega v nemškem koncentracijskem tabo-
rišču je s iposredovanjem načelnika prof. Zvo-
neta Miklaviča rokopis postal last Slovanske
knjižnice v Ljubljani. ^
' Prim. LZ 1958, 275—79; Podoba Ivana Cankarja. Lj.
1943, 82; SR 1948, 124—25.
54