Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7"—, za inozeinitvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu %% 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi plede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačijivc. Štev. 3. Celje, petek 10. januarja 1930. Leto XII. MPo letu dni brez parlamenta" Ob obletnici kraljevega manifesta od 6. januarja 1929 objavljajo češke »Lidove Noviny« ta-le zanimivi čla- hek o položaju v Jugoslaviji: Ko je lani 6. januarja kralj Ale- ksander radikal no posegel v notra- nje-politični razvoj svoje državc, je zlasti inozemstvo njegov proglas sprejelo z mošanimi občutki, četudi je bilo splošno znano, da se jugoslo- vcnski politični vozel ne da razvoz- lati normalnim potem. Kraalu pa se je pokazalo, da kralj kot takozvani drugi ustavni činitelj ni nastopil pro- ti parlamentu kot prvemu ustavne- mu činitelju, ampak da je skupščina po žalostnih dogodkih v nji in po eksodu Radičeve in Pribičevičeve stranke enostavno razpadla. Kraljev čin torej ni bil naperjen proti parla- mentarizmu in demokraciji, ampak je bil samo izhodišče iz težke in ne- varne situacije. Kakor vojskovodja, ki se rajši umakne, nego bi bil pora- žen, je dal kralj povelje na umik s parlamentarne linije, ki je bila v ju- goslovenski državi dejanski bojna li- niJa- Izve-nparlamentarni rezim je lzvr- šil delo, ki vzbuja pozornost. Široke vrste naroda so pozdravile novo si- tuacijo kot olajšanje. Nesposobni parlament ni dajal smernic za kon- solidacijo, ampak je podžigal stare strasti in revidiral stare račune, ka- tere bi bil narod v interesu splošnosti moral pozabiti. Srečria misel, zgraditi programat- ska načela na temelju doslednega dr- žavnega in narodnega edinstva, je dala novemu režimu moral no moč in pravico, da nadaljuje Strossmayerje- vo jugoslovensko koncepcijo. Zavest narodnega edinstva v nepolitičnih vrstah in kulturno-gospodarsko zbli- ževanje srbsko - hrvatskega naroda sta bili režimu dovoljna garancija, da ima unifikacijska reforma zdrave ko- renine. Prememba državnega imena v du- hu davnih hrvatskih zahtev, reforma državne uprave, okrepitev javne var- nosti, ogrornno delo na izenačenju zakonov — vse to je utrdilo zaupanje v dobre namene vlade in razpršilo med Slovenci in Hrvati predsodke o srbski hegemoniji. Ni pa še vse stor- jeno za likvidacijo takozvanega hr- vatskega vprašanja. Še pred nekoli- ko ,leti bi bil današnji kompromis po- polnoina razrešil jugoslovensko poli- tično krizo. Današnji hrvatski ma- ksimalizem, četudi nima več opore v takšnih pogreškah državne uprave, kakor po vojni, in tudi ne v takšnih gospodarskih neprilikah, ima vendar Irdo življenje. Vlada čuti potrebo, da brezobzirno zatre vse separatistične tendence in ustvari objektivne poli- tične in kulturne pogoje za temeljno spremembo v konservativnem ple- menskem čustvovanju. Izvenparlamentarna jugoslovenska vlada ni doslej izdala nobencga re- akcijonarnega zakona. Skrb za na- predek kmetijstva je bila — kakor je to iznesel ministrski predsednik v svojem novoletnem voščilu kralju — glavna skrb vlade. Gospodarsko poli- tiko viade je podprla tudi dobra že- tev. Optimizma predsednika vlade o stanju državnih financ tudi referat ministra financ ni desavuiral. Fakt rastoče gospodarske in finančne sta- bilizacije lahko računamo v dobro vladni bilanci. Interes tujega kapita- la za inveslirije v Jugoslaviji je tudi dobro znamenje. Vrsta modernih so- cijalnih zakonov, zakon o organiza- ciji finančne uprave, uradniški za- kon, šolski in narodno-prosvetni za- kon, organizacija javnega zdravstva — vse to je dalo državi novo notranjo obliko. Jugoslavija danes ni nova država samo po imenu. Tudi zuna- nja politika Jugoslavije lahko kaže na uspehc. Ratifieirala je 60 pogodb, konvencij in protokolov, deloina ta- kozvanih bilateralnih, deloma sploš- no mednarodnih. Jugoslovenska de- legacija v Haagu je uspešno delala na ureditvi vojnih dolgov. Gospodarski napredek, ki se iz tu- jine ne da tako dobro videti, ustvar- ja tudi boljše psihološko razpolože- nje. Odlomek hrvatske inteligence, prepojene s frankovstvom, sicer ne neha manifestirati doma in v ino- zemstvu proti narodnemu edinstvu in se poslužuje tudi terorističnih gest, vendar pa je dejstvo, da proti tej struji stoji trezna narodna hrvat- ska večina, ki je za aktivistično in mogoeo politiko in proti politiki otročjega kričanja in užaljenosti. Neki hrvatski list je nedavno pri- nesel to-le značilno izpoved politika bivšc HSS: »Dcvet let smo vodili pa- cifistiCno politiko, ki je bila bojno razpoložena in napadalna samo pro- ti Srbom«. Moral je priti izredni re- zim, da je potlačil ekspanzivno hr- vatsko'in srbsko megalomanijo in ustvaril Jugoslavijo. Unum necessa- rium Jugoslavije pa ostane, da bo ravno v inteligenci vseh treh piemen imela zavedne Jugoslovene. Politični problem Jugoslavije ne bo popolno- ma rešen, dokler ne bo rešen psiho- loško-nacijonalni problem Jugoslo- venov. Leto dni dela Živkovičeve vla- de je bilo za rešitev ten dveh proble- mov velikega pomena, ker je zemljo na znotraj politično pacificiralo. Ju- goslovenska demokracija, za katero današnji režim pomeni zdravo poli- tico lekeijo, bo potem lahko pristo- pila k reševanju nadaljnih konkret- nih vprašanj moderne demokratične di'zave, kakoršna hose Jugoslavia biti. Domače vesti d Naša zakonodaja v zadnjih letih. Bcograjski listi objavljajo zanimiv pregled naže zakonodaje od 1. 1924. do konca leta 1929. Leta 1924. smo do- bili 21 novih zakonov, leta 1925. sa- mo 13, leta 1926. 19, leta 1927. pa 14. Leta 1928. je zakonodajno delo na- predovalo in dobili smo 51 novih za- konov. Po 6. januarju 1929 pa se je zakonodajno delo izredno pomnožilo in do konca leta smo dobili 192 no- vih zakonov, dočim so jih izdale prejšnje vlade in parlamenti od leta 1924. do 1929. skupaj samo 118. Lani je izšlo iz predsedništva vlade 13 za- konov, iz zunanjega ministrstva 40, iz finančnega ministrstva 40, iz pra- vosodnega 31, iz notranjega 19, iz mi- nistrstva za soeijalno politiko 10, iz prometnega ministrstva 9, iz trgo- vinskega, prosvetnega in vojnega po 7, iz poljedelskega 6, iz ministrstva javnih del 3, iz ministrstva za šume in rudniko 2, iz poštnega in ministr- stva ver pa po 1 zakon. d Konkurzi v mariborskem okrož- ju. Pri konkurznem oddelku mari- borskega sodišča je bilo v letu 1929. zabeleženih 16 konkurzov (leta 1928. 20 konkurzov), 26 slučajev pa je še visečih. Na izvršilnem oddelku je bi- lo lani 9949 izvršb (leta 1928. 10.112). Proilaja premičnin se je izvršila v 131 slučajih napram 215 slučajem v letu 1928. d Razporejanje kaznjenk. V smi- slu »obče odredbe« ministra pravde bodo oddane kaznjenke iz Slovenije, Bosne in Crne gore \rženski kazenski zavod v Begunjah na Gorenjskem. d Most čez Savinjo pri Šmarjeti pri Rimskih toplicah, ki ga je v lan- ski zimi razbil in odnesel led, je se- daj že toliko popravljen, da se more vršiti na njem promet za pešce. d Napad na poštni avtobus. V ne- deljo je sedem fantov z noži izvršilo pri belem dnevu napad na poštni av- tobus v Gradišču pri St. Jerneju na Dolenjskem, ki vzdržuje zvezo med Brežicami in Novim mestom. Šoferju in nekemu potniku, ki je imel pri se- bi samokres, se je posrečilo napadal- ee prepoditi. d Po 15 letih se je oglasil. Župni urad v šmiklavžu na Dolenjskem je prejel pred dnevi iz Sibirije od po- sestnikovega sina Jožefa Pejovnika pisnio, v katerem pogrešanec javlja, da je bil leta 1914. v Karpatih ranjen in ujet. Sedaj živi v Omsku v Sibiriji, kjer se je oženil in ima dvoje otrok. V pismu prosi župni urad, da bi mu preskrbel potrebne listine za povra- tek v domovino. d Umrla je v četrtek 9. t. m. zvečer v mariborski bolnici po dolgotrajni bolezni 67-letna Ana Pen, doma iz Cirkovee na Dravskem polju. Pokoj- nica je bila tudi v Celju znana, saj je nad 30 let prodajala na celjskem trgu semena. N. p. v m.! d Najstarejša zakonca v naši drža- vi sta vsekakor kmet Prokopije Ne- deljkovie in njegova žena Ljubica v vasi Krčedinu v Sremu. Stara sta vsak 90 let in sta se poročila leta 1860. Imela sta 10 otrok, od katerih še živi 6 sinov in 1 hčerka. Najstarej- ši sin je star 66, najmlajši 46 ;let. Ima- ta 80 vivukov in 25 pravnukov. Oba sta še čila in še opravljata manjša hišna dela. d Zahvala. H. Levec, posestnica v Dramljah se iskreno zahvaljujem gg. lovcem iz Celja, ki so se 31. decem- bra v tako lepem številu udeležili po- greba mojega moža Antona Levca in počastili njegov spomin. 18 d Konjerejsko društvo za maribor- sko oblast ima v sredo 15. t. m. v Ce- lju svoj občni zbor. Generaina direk- cija državnih železnic je dovolila za udeležence občnega zbora 50% po- pust za vozne karte, veljaven od 13. do 17. januarja za vse vlake razen Simplon Orient-ekspresa. Potrdila udeležbe se bodo dobila na občnem zboru. d Dunajska vremenska napoved za soboto 11. januarja: Nikake bistvene spremembe splošnega vremenskega značaja. Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Igndt Herrmann. Z av tor je vim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 32 Vejvara se je vrnil v obednico, po- srkal Crno kavo, poljubil Pepico in se odpravil v pisarno. — Zelo se je veselil venčka, toda ta zakonska raz- družitev, o kateri je zvedel v posled- njem trenutku, mu je nekoliko ska- lüa bodoCo zabavo. Ni pomoči! Pe- piea ima gotovo prav, kakor vselej do sedaj. Tudi pri »starih« je bilo to soboto bolj živahno kot drugače. Ko je go- spod Kondelik vstal od obeda, je re- kel ženi: »S kavo, Beti, danes malo počakaj. Prinesi mi v spalnico lonček tople vode, in da mi ne bo hodila tja Ka- tinka z nobeno stvarjo.« »Ali se boš bril, stari?« je vprašala gospa Kondelikova. »To se razume samo ob sebi«, je odgovoril mojster, »ako me vlečete na to prismodarijo v soboto, potem se ne rnorem briti še le v nedeljo. Kak pa bi bil tarn!« »No, dobro, stari, dobro. Takoj ti jo prinesem.« Gospa Kondelikova je hitela v ku- liinjo, mojster je šel v spalnico. Ko mu je gospa prinesla vode, je moj- ster velel: »Pripravi mi tudi, kar je treba. Pe- rilo, obleko, nedeljske čevlje. Naj jih J Katinka ne zmečka — in naj jih oči- j sti, da bodo popolnoma suhi, da se mi ne bodo prijeli rok in da se ne bo delal na njih marmor. Tako.« »Vse boš imel, stari, vse«, je zago- tavljala gospa, »kakor vselej. Dobro veš, da te ne pustim z doma, dokler nisi tak, kakor bi te iz škatljice vzel.« »Samo da bo res!« je pristavil moj- ster. »in vidve tudi hitita, da ne bo- mo priSli tja preveč pozno . . .« »Ne b3j se, oCe«, je zatrjevala go- spa Kondelikova. Ni čakala, da se go- spod soprog še na kako stvar aponini in je hitela iz spalnice. Ob^ takih oko- liseinah se je rada izognila vsem ne- i potrebnim govorom. Precej časa je vladala v spalnici in v obednici sveta tišina. Gospa Kon- delikova se je raje skrila v kuhinjo, da ne bi mojstra pri delu motila. Medtem je nalivala kavo. Cez pol ure se je oglasil mojster Kondelik v obednici: »Torej sedaj ono kavo, Beti!« Jo je žc ncsla. Mojstrov obraz je^ bil gladek kakor jabolko. Sedel je h kavi, dal vanjo sladkor, mešal jo in je naglo vprašal: »Čegava pa je ta garderoba tarn na postelji?« »To je Pepičina obleka«, je pojasni- la gospa Kondelikova. »Na večcr pri- de sem in se tu obleče. Vejvara pa pride naravnost od doma.« »Ali se bo tudi on tukaj oblačil?« »Kaj ti no pride na misel, stari«, je odgovorila gospa hitro. »Pride še le zvečer, ko bomo vsi pripravljeni. Sa- mo ta — teta Katinka----------« »Kaj, teta Katinka!« je zaklical mojster. »No, ona tudi pride«, je odvrnila počasi gospa Kondelikova. »Kaj pa hoče tu, danes, ko se pri- pravljarno na bitko?« se je mojster zacudil. »No, ko je slišala, da gremo na ven- čck, je rekla, da bi rada zopet enkrat pogledala v svet. — Zvečer torej pri- de -— in pojde z nami —« Gospa je bila vesela, da je bilo to že zunaj. »Menda vendar ne bo plesala?« je izbulil mojster oči. »Kje pa, stari! Pogledati hoče. Ne čudi se ji, saj živi kakor polž v svoji hiši. Kakor da bi za njo ne bilo sve- ta. Kam pa naj bi tudi šla, reva, in s kom? Naj se tedaj enkrat k nam pri- druži.« »I no, pa naj se pridruži, Bogu bo- di potozeno«, je odgovoril mojster Kondelik. In pristavil je mrmraje: »Pri moji veri, pri nas je to kakor prestopna postaja . . .« Gospa Kondelikova je iz opreznosti molCala. Naj stari govori, kar hoče, samo da ostane v dobrem razpolože- nju. Saj je vedela gotovo, da bo so- prog, ko pridejo v Besedo, silil tetico jesti in piti. Mogoče tudi plesati! In še bolje je, ako se sedaj izmrmra, ka- kor da bi mrmral pozneje. Mojster je popil kavo, sprehajal se po sobi in gledal, kako mu žena zna- ža vkup dele toalete. Delala je to sko- ro boječe, ker je Cutila na sebi nje- gove revizorske poglede in ker se je Stran 2. »Nova Doba« 10. I. 1929. Štev. 3. IzCelja in okolice c Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Ma- ri je je tudi Celjc slovesno proslavilo. Ob 9. dopoldne je bil v župni cerkvi »Te Deum«, ki so mu prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških ob- lasti. Nato sta sc vršila cerkvena obreda še v pravoslavni kapeli in v evangclski ecrkvi. Na šolah se je po šolskih maSah nadaljeval pouk. Zve- čer ob osmih je vojaštvo priredilo bakljado po mestu. Na mnogih hišah so bile razobešene državne zastave. c Slavnostni koncert, ki ga je pri- redilo Kolo jugoslovenskih sestor v Celju v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice v čctrtek 9. t. m. zveCer v celjskem gledališču, je bil prilično dobro obiskan. Koncerta so se udele- žili tudi predstavniki civilnih oblasti in uradov ter častništvo. V začetku je imel polkovnik g. Kostič zanimivo in patrijotično predavanje o narodni pesmi ni njenem uplivu na srbski narod. Nato so sledile posamezne koncertne točke, ki so jih izvajali go- spodična Plzakova (klavir), g- Schiff- rer (bariton), g. dr. Watzke s soprogo (vijolina in klavir) in ga. dr. Rajhova (mezzosopran) z lepim uspehom in želi za svoja izvajanja živahno odo- bravanje. c Ccljska poklonitvena deputacija, ki jo tvorijo župan gosp. dr. Goričan, podžupan g. dr. Ogrizek in obč. odb. gg. prof. Mravljak, dr. Vrečko, Posa- vec in Rebeuschegg, potuje danes, v petek ob 19.22 s štajerskimi deputa- cijami z osebnim vlakom do Zidane- ga mosta, od tarn pa s posebnim vla- kom z vserni ostalimi deputaeijami v Beograd. Po poklonitvi Nj. Vel. kra- lju, na grobu kralja Petra v Topoli in na grobu Neznanega junaka na Avali bosta ostala župan g. dr. Gori- čan in finančni referent g. dr. Vrečko Še par dni v Beogradu, da interveni- rata pri raznih ministrstvih glede odobritve mestnega proračuna za le- to 1930., glede regulacije Savinje v zvezi z nameravano varijanto in gle- de izplačila drugega obroka kaldrmi- ne. c Proračun okrajnega cestnega od- bora v Celju za poslovno leto 1930., ki je razgrnjen na vpogled v sobi št. 2 na inestnem magistratu do 14. t. m., vsebuje naslednje važnejše postavke: izdatki za oblastne ceste 1,160.460 di- narjev, za občinske ceste I. reda 588.570 Din, za nove cestne zgradbe 705.000 Din in za podpore za ostale občinske ceste I. in II. reda 50.000 di- narjev, skupaj 2,507.330 Din. Kritje je sledeCe: dvetretjinski prispevek ob- lastne samouprave k vzdrževanju ob- lastnih cest 777.044 Din in 50% pri- spevek k gradnji novih cest 302.500 dinarjev, skupaj 1,100.144 Din. Pri- manjkljaj znaša ,torej 1,407.192 Din jin se bo kril s 30% doklaclo na vse dr- žavne neposrednc davke, od katerih se pobirajo doklade. Predpis davCne uprave v Celju znaša 4,770.000 Din. predpis davčne uprave v Laškem pa 48.578 Din, skupaj 4,818.578 Din. Na- pram primanjkljaju 1,407.192 Din | znašajo skupni dohodki 1,445.573.50 dinarjev. Proračun izkazuje torej prsibitek 38.381.50 Din. c Avtobus Celje—Trnovlje—Dram- Ije bo do nadaljnega z dosedanjim voznim rodom vozil opoldne do Dra- melj le ob sobotah, pondeljkih in sre- dah, druge dni opoldne, t. j. ob nede- Ijah, torkih, četrtkih in petkih pa bo vozil le do Ropana na Ljubečnem. Zvečer in zjutraj bo vozil kakor do- slcj vsak dan v Dramlje in nazaj. To del no ukinjenje se bo zaeelo v ne- deljo 12. januarja. c Opozarjamo na medicinski pies, ki se vrši v soboto 11. t. m. zvečer v Celjskem domu. Kakor vse kaže, bo to ena najelitnejših plesnih priredi- tev v tej sezoni. Priprave so že kon- čane. Dvorana je okrašena v stilu Higijeje in Eskulapa. Sviral bo zna- ni Negodetov jazz-band. Pies poseti- jo tudi medicinci iz Ljubljane s pro- fesorji. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseučilišču v Celju. »O sigur- nem nastopu doma in v družbi« pre- dava g. prof. O Šest iz Ljubljane na Ljudskem vseučilišču v Celju v pon- deljek 13. in 20. januarja, ob 20. uri v risalnici meščanske sole. G. profesor je predaval o tej temi ponovno v Ljubljani, kjer je vladalo pri vseh slojih za njegovo predavanje veliko zanimanje in je bila predavalnica vsakikrat nabito polna. Pričakovati je tudi v Celju za to koristno preda- vanje kar najvefcjega obiska. c Iz železniške službe. Premešeeni so: administrativni uradnik Franc Glažar od progovne sekcije v Ljub- ljani (glavna proga) k progovni sek- ciji v Celju, brzojavec Josip Rait- maier s Pragerskega v Celje in pre- mikač Alojz Železnik z Zidanega mo- stu v Celje. Napredovali so: inž. An- ton Ozvald, šef progovne sekcije v Celju, iz 5. stopnje I. kategorije 0. skupine v 0. stopnjo, Jurij Vuga, ko- mercijalni uradnik v Celju, iz 7. stop- nje II. kategorije 3. skupine v 8. stop- njo, Martin Novak, administrativni uradnik progovne sekcije,v Celju in. Friderik škorjanc, proinetni uradnik v Celju, pa iz 4. stopnje II. kategori- je 3. skupine v 5. stopnjo. c Iz državne službe. G. Ignacij No- vak v Mariboru je z odlokom mini- strstva za trgovino in industrijo po službeni potrebi imenovan za kon- trolorja mer in dragocenih kovin v 4. skupini II. kategorije v Celju. c Celjska bomica v zadnjih dveli letih. V javni bolnici v Celju je bilo v letu 1929. 4085 bolnikov napram 3800 v letu 1928. Lani je umrlo v bol- nici 223 ljudi napram 200 v letu 1928., oporacij pa je bilo lani 1200 in v letu 1928. 1005. Razveseljivo je dejstvo, da je lani štcvilo umiiih kljub poveča- nemu številu ])acijentov znatno pa- dlo, kar beložimo z velikim zadovolj- stvom. c Smrtna kosa. V eeljski bolnici so umrli: v torek 7. t. m. 00-letna dnina- bala, da ne bi povzročila kak izbruh \ nevolje. Toda mojster je kadil, ni re- kel niöesar in ko je videl, da ima v spalnici vse pripravljeno, je razložil po lriizi v obednici nekak papir. To jc bil stavbenikov načrt, seznam vseh prostorov v novi hiši, ki mora biti po- slikana, in mojster Kondelik je kom- poniral proraCun. Zopet bo imel kos dela — po pustu se tega nakopiči veC, potem bodo rastle hiše kakor gobe po dežju. Zamudil se je pri tern pri- bližno dve uri in ko se je mračilo, je oblekel suknjo in zimsko suknjo in sei »za nekaj časa v mesto«. Gospa si je oddahnila, ko je odšel. Šele sedaj si more pripravljati zase. Toda ko je iskala dele obleke, so se njene misli pri tern zelo razlikovale od onih, ki so spremljale Pepico pri istem delu. Zdelo se ji je, da je vse j narobe, da tu spravlja vknp stvari za pies, doCim bi morala pravzaprav po- malem pripravljati, kar bo čez krat- ko časa treba za malega človečka, ki pride nagloma v to domačijo, po Pe- pičinem odhodu tako tiho. »Morala bi se kar najmanj kazati svetu«, je šinilo v glavo gospej Kon- delikovi, »da bi name malo pozabil. Saj če ne bi delala tega Pepici na lju- bo, bi me nihče tja ne pripravil. Naj- rajši bi ostala doma. Tu je sedaj mo- je mesto in odtod se ne bi ganila ne- koliko let, ako ne bi morala . . .« Vkljub vsemu temu pa je gospa Kondelikova pripravljala vse potreb- no kar najskrbneje in je bila ravno gotova, ko je prišla Pepica. Za Pepi- co je kmalu prišla frizerka in ob pol sedmih sta imeli obe dami »glavi v redu«. Cim so se zaprla vrata za fri- zerko, je prišla tetica Urbanova. »Da je nisem mogla več tu zaloti- ti!« je zaklicala žalostno, ko je zagle- dala mater in hčer v modernih fri- zurah brez pogreška. »Mene bi mo- rala tudi malo popraviti, da ne bi bi- la proti vama kakor razfepirjen vra- bec.« »Kaj hočeš, Katinka«, jo je tolažila gospa Kondelikova. »Saj si kakor ro- ža. Ako bi jaz znala tako napraviti frizuro, kakor ti, bi mi še frizerka na misel ne prišla.« V tern je bilo pr'ecej pretiranega, toda teti Katinki se je dobro zdelo. »Misliš, Beti? No, nekdaj sem se znala česati, povsod so me klicali — toda na sebi človek tako ne vidi. Ali pride Vejvara kmalu? — In Konde- lik?« rica Marija Kopinšek iz Pletovarja | pri Dramljab, v sredo S. t. m. po dol- | gem, tezkem trpljenju zasebnica ga. > Marija Korent z Brega, doma iz Žal- ca, mati praškega odvetnika g. dr. ! Jura Korenta, v visoki starosti 87 let, v čotrtek 9. t. m. 74-letna občinska reva Frančiška Mordej iz slatinske okolice in v petek 10. t. m. IVi-letna Vida Zelič, hCerka delavca pri stav- boniku g. Golograncu iz Trnovca pri St. Jurju ob juž. žel. N. p. v m.! c SokoHsko društvo v likvidaciji v Celju. Redna telovadba starej- s i h b r a t o v se je Že pričela. Vsi, ki nameravajo obiskovati telovadbo »stare j ših«, naj pridejo sigurno. in brez izjeme v p o n d e 1 j e k 13. t. m. o b 0. zvečer v t e 1 o v a d n i c o mestne osnovne Sole. Vseso- kolski zlet se bliža, priprav pa je še mnogo. Zntorej marljivo na delo. — Zdravo! c Telefonski kabel, ki je bil v Celju položen prcd daljšim časom bo v do- trlpdnem času izročen svojemu iia- menu. Kabel doslej ni niogel biti spo- jen s telefoni naročnikov, ker je pri- manjkovalo potrebne žice. Ministr- stvo je sedaj nakazalo žico, tako da bo mogoče kabel izpopolniti. Z novim Ivablom bodo mnoge motnje, zlasti pa škoda, ki jo poziini povzroča sneg na žicah, odpadla. c Ljubljansko pover|enišivo UJU je imelo 5. t. ni. v Celjskoin domu se- jo, na katcri so bila podana poročila povei'jenistva in funkcijonarjev, na- kar se je vrSila zanlnuva razprava o iiovem šolskem zakonu in o položaju x organizacijah. c Prva sodba na celjskem sodišču po uovcm kazenskem zakoniku. V sredo 8. januarja je sodnik okrožnega sodišča g. dr. Bavdek izrckel prvo spdbo po novem kazenskein zakonu. Dva mladeniča sta se decembra 1929 spiia. A je udaril B-ja v prepiru.po glavi in mu prizadejal lahko telesno poškodbo. Po starem avstrijskem za- konu je za.grešil obdolženec A s tern prestopek lahke telesne poškodbe po § 411. k. z., za katerega je bila dolo- fena kazen zapora od 3 dni do 0. me- secev in ni bil potreben poseben pred- log poSkodovanca na kazenski pre- gon ozir. kaznovanje. Od 1. januarja 1930 v Jugoslaviji veljavni, vseskozi moderni kazenski zakonik pa ima za predmetni slučaj milejšo doloCbo, namreč kazen zapora do 0 mesecev aij' pa denarno kazen, razen tega je Ireba za pregon poškodovančev pred- log. Ko je razpravljajoči sodnik pod- uöil v sredo pri razpravi poškodo- vanca B-ja o tej doloCbi novega za- kona, je ta izjavil, da se je že porav- nal z A-jem in da ne stavi nikakega piedloga za pregon, nakar je moral g. sodnik zavrniti obtožbo zoper A-ja radi lahke telesne poškodbe, kar je vzel obdolženec A, veselo presenečen, na znanjc, stiskajoč B-ju roko in ob- ijubljajoC mu trajno prijateljstvo Novi kazenski zakon' je v marsičem 7clo strog, ima pa pol no olajšav, sto- joč na občc priznanem, modernem in edino pravilnem stališču, da se kaz- nuje storilec, ne pa kaznivo dejanje. Ero. c Čiščenje in posipanje hodnikov. Mcst.no načolništvo razglaša: Vsi lastniki his in zemljišč odn. njihovi oskrbniki se vsled opaženih zadevnih nedostatkov ponovno opozarjajo na dolžnost teineljitega Ciščenja in posipanja hodnikov. Ni zadostno, da so hodniki površno pomedeni in raa- lomarno posuti, temveč morajo biti \)VG(\ posipanjem temeljito osnaženi. to je odstranlti se mora popolnoma snog in led, ki se drži tal; nato pa se morajo na drobno posuti s peskom, debelim zaganjem ali pepelom broz primesi kuhinjskih odpadkov, stekla, nosnage in sličnega. Neupoštevfinje teh predpisov bo mestno načelništvo kaznovalo z vso strogostjo po določi- lih cestno-policijskega reda. c Surov napad aa mestnega šoier- ja. Ko je šofer mestnega avtobusne- ga podjetja, 20-letni Stanko Hrastnik CENJ. INSERENTE V CELJSKEM OKOI.IŠU obveščamo, da bo odslej sprejcmala inseraie edinole uprava »Nove Dobe«. Pri večkratnih naročilih bodo dobile cenj. stranke primeren popust. Po- služujte se pri inseriranju našega li- stal v nedeljo 5. t. m. zvečer pripcljal av- tobus v Dramlje, ga spravil čez noC v garažo in se napotil proti hiši tr- govca g. Karla Čatra prenočit, sta ga nenadoma napadla dva maskirana inozka s koncema hmeljevk in ga hu- do poškodovala na lirbtu in levi ro- ki. Udarce na glavo je Hrastnik k sreči prestregel z roko. Poškodovanca so pripeljali drugi dan v Celje; sedaj je v doniači oskrbi. Napadalca prid- no zasleduje orožništvo in upati je, da ju bo kmalu doletela zaslužena kazen. c Petero nesreč. Nenavaden slučaj se je pripetil 04-letnemu dninarju Št.efanu Pušniku iz mozirske okolice. Due 3. t. m. je na domačem dvorišču pripravljal rezanco za živino. Ves čas se ni premaknil z mesta. Ko je delo končal in hotel rezanco odnesti, je zaCuden opazil, da so mu stopala med delorn zmrznila. — 10-letni dninar Fi'anc Mrzlak i/. Mozirja je našel 3. t. in. dinamitno patrono. Ko je z žreb- ljem drezal v patrono, je naboj eks- plodiral in mu odtrgal prve tri prste na levi roki. — Pri spravljanju lesa je 3. t. in. hlod zlomil 58-letnemu dni- narju Filipu Uratniku v Št. Jurju ob Taboru desno nogo, 4. t. m. pa je strl 04-letnemu drvarju Jakobu Enciju v Novi Otis ti hlod levo nogo. — 26-1 et- nemu žagarju Alojzu Rančniku iz Parovža pri Dobrni je cirkularka med delom odrezala polovico drugega in tretjega pi'sta na desni roki. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Tatvina koiesa. Kolarskemu moj- stru g. Jurju Ölausu s Frankolovega je neznan storilec v četrtek 9. t. mr ob pol stirih popoldne ukradel pred neko hišo na Cankarjevi cesti črno pleskano kolo znamke »Puch«, vred- no 750 Din. c železiiiški upokojenci in provizi- jonisti naj prevzamejo na postaji no- ve knjizice za dobavo kuriva. Isto- časno naj oddajo stare knjižice. Cena knji/Jc. je 0.50 Din. c Bijaški kuhinji v Celju so daro- vali g. dr. Josip Povalej, finančni di- rektor v Ljubljani, ob svoji 60-letni- ci 200 Din in ga. Franja Zorkova, so- proga viš. pis. predstojnika v Celju, 150 Din; znesek se je nabral na »fu- rovžu« pri g. Gorečanu v Višnji vasi. c Nočno lekarctiško službo ima od sobote 11. t. m. do petka 17. t. m. le- karna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno drmSWo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 12. t. m. do sobote 18. t. m. II. vod pod povelj- stvom g. J. Pristoška. Repcrloar: Nedelja 12. januarja ob 10.: »Radi- kalBa kura«. Izven abonmaja. -- Ob 20.: »Orlov«. Abonma. Gostova- nje mariborskega Narodnega gle- dališra. * »Hadikalua kura« in »Orlov« v Ccü.ju. V nedeljo, 12. t. m. se vrši zopet gostovanjo mai'iborskega gledališča. To pot se vprizorita dva zabavna, pfoktna komada in sicer: popoldne ob 10. uri velezabavna DoboviSkova burka s petjem »Radikalna kura«, ki je namenjena prcdvsem okoliCanom; zvečer pa se vprizori v abonmaju pri- ljubljena in rnelodijozna Granich- staedtenova opereta »Orlov«, ki je v Mariboru dosegla velik uspeh. Vstop- nice se dobe v predprodaji v knjigar- ni Goričar & Leskovšek. btev. 3. »Nova Doha« 10. I. 1929. Strail 3. * »Radikalna kura« na celjskeni odru. V nedeljo 12. t. m. oh štirih po- poldne se vrši celjska uprizoritev Do- boviškove burko s petjein »Radikal- na kura«, ki polni v Mariboru hišo za hišo. Ker je predstava popoldan- ska ter so zveze z vlaki in avtobusi od vseh strani v Celje jako ugodne, je pričakovati še posebej obilno ude- ležbe z dežele. Predstava je izven abonmnja. Pisatolj dr. Rudolf Dobo- višek je znan Celjanom, prav poseb- no pa še našim podeželskim odrom po burki s petjem »Rodoljub iz Ame- rikc«. DivDobovišek sicer ne zasledu- jo visoko literarnih ciljev, hoče pa z Ijudskimi veseloigrami s petjem iz našega domačega življenja izpolniti voliko vrzel, ki smo jo doslej po slo- venskih odrih mašili s tujimi, po na- vadi nič boljšimi ali celo rnnogo slab- Simi deli. Ta Doboviškova burka bo gotovo tudi v Celju napolnila gleda- lišče in pripravila nekaj ur smelia. Zlasti bo dobrodošla tisti publiki, ki išče v gledališču od časa do časa zdravega razvedrila. „Krog s kredo" (K gostovanju v celjskem gledališčn 8. t. m.) Prerano unirli neinški posnik in drainatik Alfred Henschke, s pesniš- kim imenom Klabund, je z dramati- zirano kitajsko pravljico »Krog s kre- do« ustvaril eno najuspelejših odr- skih del zadnjih let. Igra se odlikuje po biestečem slogu, fini kitajski liri- ki in duhoviti priredbi snovi. Karak- tcrizirali in vsebinsko smo označili igro že v zaclnji številki. »Krog s kre- do« ima popol n uspeh samo, če so uloge v rokah velikih igralcev, ki se povsern vžive v delo in izčrpajo svoje parte do podrobnosti. Mariborsko Narodno gledališče se je osmelilo in je kljub razmeroma skromnemu igralskemu materijalu postavilo to igralsko in tehniCno te- žavno igro na oder. Režija g. J. K o - viea je bila pravilno zamišljena, stilu primerna in efektna," četudi ni dovolj podCrtala vsch vscbinskih momentov in kontrastov. Cetrto de- janje v snežni pokrajini jo rei'.ija v Celju črtala, kar pa igri ni v kvar. Glavno ulogo Haitange je podala gdČ. K r a 1 j e v a z globokiin občutjem, nežnostjo in vendar krepko dramat- sko noto; uspeh igre je v veliki meri njena zasluga. Dobro figuro je posta- vil g. Danes kot mandarin Ma, le v prvem dejanju je bil premalo ti- ranski. PosreČeni so bili tudi gosp. J. K o v i č kot Čang-Ling in g. B 1 a ž kot princ Pao ter ge. Dragutino- v i Č e v a kot Cangovka in Z a k r a j - š k o v a kot babica. GdC. Starčeva kot intrigantinja Yü-Pei in g. T o - vornik kot tajnik čao sta v sploš- nem ustrezala, dočim sta gg. P. K o - v i č (zvodnik Tong) in Grom (višji sodnik Ču-ču) mal6 pretiravala. G. Gorinšek je ulogo drugega kulija karikiral in spravil v neskladnost z igro. Zbor se je potrudil. Nova mari- borska scenerija z zastorom je bila apartna, godba za sceno učinkovita. ßilanca odrske reprodukcije je kljub vsemu ugodna. Glodališče je bilo dobro obiskano. Na dijaškem stojišču je bil zopet vso predatavo nemir in sunder. Ker se doslej ni posroCilo to zadevo urediti, jo uprava gledaligča sklenila, da sme- jo na dijaSko stojišče odslej samo di- jaki z legitimacijami. Dijaki nižjih razredov pa itak ne bi smeli poscCati takih predstav, ki zanje niso primer- ne. Tudi tu bo treba napraviti red. . — rp — Mestni kino Celje. V petek 10. janu- arja zaradi koncerta kino zaprt — Sobota 11. in nedelja 12. januarja: »Baskervilski pes«. Skrivnosten kri- minalni doživljaj v 7 dejanjib iz prakse slavnega detektiva Sherlocka Holmesa po znanem romanu Conana Doylea. V glavnih ulogah Livio P a v a n eI I i, Charles Black- well in Aleksander Murski. »Baskervilski pes« daleko prekaša vse filme Harryja Piela, Luciana Al- bertinija in Carl a Aldinija. Kot do- datek se prodvaja najnovejši Ufa- žurual. Dopisi Grlže pri Celju. Tukajšnje gasilno društvo je vprizorilo na štefanovo le- po uspelo izvirno slovensko štiride- jansko dramo Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Dvorana gospe Amalije Piklove je bila do zadnjega kotička zasedena. — Da bo ustrežeruo željain občinstva, se bo igra ponovila v nedeljo 19. januarja t. 1. ob pol 4. popoldne v isti dvorani. Pričakuje se, da bo tudi tokrat poset razvese- ljiv. Moslavina. (Naši invalidi) Dnc 4. in 0. t. m. se je vršil v invalidskem domu preglod invalidov, ki so prišli iz Celja. Pregled se je vršil strogo po novem invalidskem zakonu. Nekateri jnvalidi so izgubili 20 do 40 odstot- kov, dočim so bili posamčznikom od- stotki zopet dodani. Nekateri invali- di so izgubili vso pravico do invalid- nine. — Vreme je tukaj milo in brez snega. Pred dnevi je padlo snega ta- ko malo, da je jedva pokril zemljo, in še ta sneg je hitro skopnel. Sedaj je skoro kakor spomladi. Po svetii s Poroka italijanskega prestolona- slednika. V sredo 8. t. m. dopoidne je bila v Pavlovi kapeli v Rimu oprav- ljena svečana poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgij- sko princeso Marijo Jose. s Pxrestolonaslerir.ica s Iremi dok- iorati. Holandska prestolonaslednica prineesa Juljana je položila doslej že tri doktoratc. Dne 2. t. m. je promo- virala na vseučilišču v Leydenu za doktorja filozofije. Dva doktorata je položila že poprej. Pi'inccsa je stara Sele 20 let. s Okrog 2000 cerkva so po službe- nih podatkih doslej boljševiki zaprli v sovjotski Rusiji. s Narodne man j sine na Madžar- skem. Po zadnji madžarski službeni statistiki je na Madžarskem 149.000 Slovakov, 39.000 Hrvatov, 25.000 Ru- inunov in 17.000 Srbov. Slovencev statistika sploh ne omenja. s Kovi petrolejski vrelci v Rusiji. Po poročilih iz Moskve so v Trans- kavkaziji odkrili 28 novih volikili ])e- trolejskih vrelcev. s Prebivalstvo Zedinjenih držav. V zadnjih desetih letih se je pi'ebival- stvo Zedinjenih držav povečalo za 14,299.000 duš in je znašalo ineseca julija lanskega leta skupno 119 mili- jonov 300.000 dug. L. 1790. je bilo 80 odstotkov vsega prebivalstva angieš- kega porekla. Dandanes pa je vsled inočne emigracije ostalih narodnosti ter vsled mešanih zakonov in konč- no radi tega, ker je po amerikanskih imenih težko ugotoviti originalno narodnost, število angleškega življa znaiiio padlo in doscga komaj še do- bro polovico vsega prebivalstva. s Najnovejša nemška lokomotiva. Nova neniška lokomotiva je ravnokar pr(>islala z uspehom prvo poizkusno : voznjo. Stroj jo izdelau tako, da nje- ¦ ga kurjenje ne povzroča nič dima ali | saj. Njegova gonilna moč je 1200 j konjskih sil. Tudi ne potrebuje nika- J kega ten d or j a. Gospodarstvo <] Ljubljanski sejmi za kožuho- i vino. Tt:tii starcjSi ljubljanski meščani j SG spominjajo na vsak prvi pondeljck meseca januarja po sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranj- j ske, Štajsrske, Korošlte, Primorja, Istre, Hrvatske in Dalmacijc po ljubljanskih ulicah z najraznovrstnejšo kožuhovino in jo nudili Ljubljancanom in došlim ! kupccin na prodaj. Zbi ali so se po | raznih ljubljanskih gostilnah, pozneje na dvorišču »Bulkana«, in mešetare- nja, prcrckanja in vpitja je bilo dovolj, kar je pričalo o živahni kupčiji. Sc- | veda jc bil promet majh-jn. saj je šlo pri kupčiji riavadno le zn posamczne komade. Meseca januarja 1. 1925 pa je ta tradicijonalni sGJGtn že pokazal resno lice. Njcgovo orqanizacijo je prcvzela uprava LiubljanskGga velc- sejrna s sodelovaniGtri Siovcnskcga lovskega društva v Ljublj:;jni odnosno Lovskc zadrugc in prencsla tržiščc v svoJG razstavnG prostorc. Z uspcšno propagando jc te scjmc založila z vg- liko množino dobrcga blaga, pridobila polcg doinnčih tudi inozemske kupec ter tako konc«ntrirala ponudbe in po- vprašcvanje na cno mesto. Od tcdaj so se tu vršili ti sejmi vsako leto, včasih tudi dva do trikrat za povrstjo v eni sezoni Lctos sg vrši ta običajni sejcm s sv. Ngžg za kožuhovino vsch vrst na prvi pondeljek in torek po sv. Neži t. j. 27. in 28 januarja. Tudi lctos bo došlo mnogo resnih interesentov, domačih in inozemskih. Zato je dol- žnost vsrikcga zavedncga lovca, pred- vsGm pa člana Slovcnskega lovskega društva, da poSlje vse to lcto pridob- Ijene kože »Divji koži«, Ljubljanski velesejm. Vsakdo naj sc zaveda, da je moč samo v slogi in da bodo na- predovuli samo v mcrlsebojni podpori. Kožg lahko odd;olnjevanja našega znanstva vobče — poselmo pa še v dobi, v ka- teri je' človeštvo tako malo spre- jemljivo za razmotrivanje in hvalež- no priznavanje. Mod može, kf se morajo šteti v pra- vem pomenu besede med soustano- j vitelje modernega vinarstva, spada tudi Andrej Zrnave, ki je bil še pred kiatkim ravnatelj od nekdaj staro- slovite vinarske in sadjarske sole v Mariboru ob Dravi. Žmavc se je rodil 29. XI. 1874 v Ka- pelah pri Brežicah ob Sotli, na stari štajorsko-hrvatski meji. Izhaja iz kinetske rodovine. Ko je dovršil uči- teljišče, se je posvetil učitcljskemu I poklicu ter kazal veliko zanimanje ' Poravuajte naročnino! Nc usirašiie se .se tako velikega pränje, kajti Jti-iichtov RAD1ON bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način ie zelo enostaven in udoben: 1. Običčijno namakanje preko noči 2. Ri'ztopiti S c h i c h t o v R A DIO N v mrzli vodi in perilo 20 minus prc- kuhti.'i. 3. Perilo najprvo v lopli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. f'oskusite samo enkrat in uverili sc bcK/eie, da Vüm nobena sivar ne pri- pomore do tako lepega perila kol BAJOION za kmetijstvo. To dejstvo ga je napo- tilo, da si je izposloval dveletni štu- dijski dopust ter srekventiral enološ- ki in i)omoloSki zavod v Klosterneu- burgu, ki ga je z odliko absolviral. Svoje znanje in svoj obzor si je še iz- popolnjeval na visoki soli za kmetij- stvo na Dunaju. Začctkoma najdemo Zmavca kot učitelja v Grižah v Savinjski dolini, kjcr je ustanovil 1. 1899. nedeljski kmetijski nadaljevalni tečaj. Delo- krog je postal kmalu preozok možu, ki je razpolagal z najrazličnejšimi idejami in načrti. Ker ni imel upa- nja, da bi mogel v Avstriji napredo- vati, je ponujal svoje službovanje ru- ski, bolgarski in srbski vladi. Srbska vlada ga je 1. 1900. imenovala stro- kovnim usiiteljem. za sadjarsko in vinar.sko šolo v Bukovem pri Nego- tinu. L. 1901. je na poziv grofa Coro- ninija prevzel službo oskrbuika na gradu Kronberg prilGorici. Vedno navduSenega xa napredek, najdemo Žmavca na uCnih potovanjih po av- strijskih alpskih deželah. L. 1904. je sprejel služl>o volonterja na grajsfini Johannisberg v Rheingauu, pozneje pri viničarski zadrugi v Ober-Ingel- haimu blizu Mainza. Potem je študi- ral kmetijsko zadružništvo v Darm- stadtu in je končno I. 1905. vstopil v vinarski zavod »Oberlin« v Kolmaru v Alzaciji. S pomočjo poljedelskega ministrstva se je še podal na učno potovanje v južno Francijo. Leta 1905. je bil Žmavc imenovan kmetijskim zadružnim potovalnim učiteljem pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu, kjer je ostal tri leta. Leta 1908. je prišel na predlog dvornega svetnika Porteleja kot inšpektor in predstojnik na fideikomisno domeno knoza Metternich - Winneburga. na grajščino Johannisbrg v Rheingauu, ki je bila takrat last avstrijske vla- darske krone. L. 1912. je postal in- spektor na državni sekciji za olive pri dalmatinskem kulturnem svetu v Zadru. L. 1914. je postal inspektor in načelnik blagovnega oddelka Zveze kmetijskih zadrug na Dunaju, kjer je bila njegova glavna naloga organizi- rati preskrbo kmetijskih potrebščin, kakor umetna gnojila, semena, gali- co, žveplo itd. (Konec prih.) re^istr>ovana zadruga x omejeno saveio Pisarna v Prešersiovi ulici 6 (prej Lass ni dom) Hranilne vloge cbrestuje po 6—8% ctsifth, brez remnega davka. ÄE i O 2 b s 2 S si fa w S art Stran 4. »Nova Doba« 10. I. 1929. Štev, 3. Samo na veliko! Samo na veSiko! C^L1J — Mount Everest v Zetvitkih in zabojih nudi po originalnih cenah CELJE, MiRÄUJA ^»ETRA G. S2 vtietrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga HiStstxist. pražarna kave Gramofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vocii imenovana tovarna na zalogi se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bopicsp E Leskovselt, Eelje kmjigarroa in veletirgovina « p?g»ir>;eimf p6S&thimi in riaafenitni predmef»« Kavo, čaj najfinejših aromatičnih mešanic in drugo prvovrstno kolosiijalno blag-o priporoča I. Ravnikar, Celje Lastna pp&žarna in mfiini za dsšavu Doher, črn pianssna | se zelo poceni proda. Pojasnila daje Turin, uglaševalec klavirjev, Prešernova ul. 10/11. Šivalni stsroj (Central Bobbin), močen, z okroglim čolnom, pripraven za krojače in šivilje, v zelo dobrem stanju, proda poceni A. Staudinger, Celje, Aleksandrova 7. Pridna in poštena za vsa hiSna dela se sprejme v Aškerčevi ulici 4/1. Za obrtnifea ali upokogeroca hi5a in 20002 zemlje, lepa lega, za Din 50.000'— Y Trbovljah. Hiša in velik vrt v Vojriiku za Din 60.000—. Naslov pove Karol Breznik, Celje, Do)go polje 1. Diplomirana učiteljica glasovirja Katica Hoffmann, absolventinja zagrebške MuziČke akademije, poučuje vestno in točno. VpraSa se od 2. do 3. pop., Celje, Pred grofijo 7/11. 1-4 Kanarčbe hargke žlahtne vrvivce, 50 samcev in toliko samic, po nizki ceni naprodaj. M. Dobravc, Celje, Glavni trg 15. Rozine, mandelj ne, leSnike, orehe, jedrca, čajno maslo, dateljne, čokolado, med, konjak, likerje, slivovko, rum itd., sveže blago v ve- Hki izbiri priporoča KAROL LO1BNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Omare postelje stole, zofc, madrace, novc spalnice, ] žiCne vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MABMOR«, Ccljc lii se je preseliSa I» Celja Gosposka ul. 25, v last»o hišo na Spodnji Hudinji št. 52, CELJE-GÄBEBJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3--. 24-41 Maks Zabukošek modna ki^ojač iitoa Celje. Cankarjeva uiica st. 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 50 27 Meblovaiva soba z elektr. lučjo in lepim r?jzgledom, po- polnoma ločena, se takoj odda v vili »Parkhof«, Celje, 8 minut od posiaje. 2O7o kronske priznanice kupi trgovira »Pri Golobu«, Celje, Narodni dom. Kompletna spalnica iz trdega lesa, svetla, dobro ohranjena, se poceni proda. Naslov v upravi. 3 3 ' ___________________________- j Strojno ažuriranje Dm 1*50 Strojno entlanje Din !"— Lepo solidno delo samo pri B. Pusnik Cankarjeva cesta 4 (stara hiša Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! Celjshfl posojilnica!: v lastni palači Narodni dom Stanje hraniinih vlog nad Din 75,000.000 — Lasfna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000 — Spnejema hranifne vloge na knjižice in fekoči račun p^oti ugodnemu obpesiovanju in točnemu izpiačiiu Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj VinhD HohoPEC. ohl fsonces. mestni tesarsfei mojstBP na im MMi ryjjll izvršuJG vsakovrstna tcsarska dela. moderne stavbe, ostrešja za |ll I UiilJU hišc, vile, tovarne in cerkve, stropc in razna tla, paviljone, vg- rande, stopnice, lcdenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ''t-;"\,^n Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, ^kvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. 50—2 I Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najfinejše volnene nogavice (svetovne znamke) Plefene in triko rokavice BDamski plašči, obleke, perilo, ,Peko' čevlii, COPdlC iilO. PIOSKO PBlllO, iepnl robci itd. najceneje samo v modni In kontelccifski trgovli'. CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 141 Sohdue cene! Samo najboljše blago Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOW TRG (v lastni palači pri koloftvo^T) Prihrankom rojgkov v Ameriki, densrju nedo- letnih, ki ga uiagajo scdišča ter nalo^bom I cerkvenega in cbcin- ! skega denarja posueča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišče po nojnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje " brezpSačno. Urejuje Radio Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. ~ Öba v Celju.