------   242    -----
Kače.
Iz več krajev skoro nam pripovedujejo, kakošna afri-kanska vročina vladuje letošnje leto; zato so se pa tudi zlasti strupene kače čez silo zaredile, še celo v krajih, kjer so se pokazale druge leta le redko. Tako je nedavno v nekem kraji na Ceskem pičila strupena kača deklico, da je mogla nagle smerti umreti. Tudi pri nas je solnce kaj vroče pripekalo in se vedno pripeka, pa vendar take vročine nimamo kot drugod in sicer iz tega lahko umevnega vzroka, ker nam pohleven dež dostikrat razbeljeno zemljo pokrep-čuje. Pa strupene kače vendar tudi pri nas niso redke in ni davnej kar smo brali v „Novicaha tako nesrečo. Menimo tedaj, da ne bode napačno, ako od kač kaj več govorimo. Dasiravuo imajo te živali malo prijatlov, vendar tudi niso brez koristi, sosebno gospodarjem, ker miši, čer ve in druge merčese pokončujejo in jejo. Glede na to korist, gotovo vsak gospodar, ki pokončuje kače, dela sebi krivico; da jih naši ljudje tako zlo čertijo, je sosebno na-torni strah pred njimi vzrok, kterega še razne dostikrat strašivne pripovedke povikšujejo. #)
Vse kače razločujemo v strupene in nestrupene. Nestrupena kača ima ostre zobe, s kterimi pregrizuje svoj živež; strupa pa nima; zatoraj, če tudi uje taka kača človeka, rana ni nevarna. Take so vse naše nestrupene kače; v krajih pa, kjer vročina neizrečeno pripeka, se nahajajo kače, ki lahko ovco ali kozo naenkrat pojejo; človeku pa vendar niso nevarne.
Nestrupene kače so pri nas zlasti belouške (Coluber natrix, Ringelnatter), zato tako imenovane, ker so belkastega trebuha, in modrikastega herbta. Zovejo se tudi vodnice, ker zahajajo rade v vodo; žive pa tudi po livadah in v gostem germovji; strupene niso. Če tako kačo zagrabiš, se pocedi iz nje nekak smerdljiv sok. Je samo miši, žabe, martinčke, kebre, tudi ribe in ptiče. Zato je zlo napčno belouško ubiti.
Ravno tako nedolžne so tudi kočar i ce (Coluber tes-sellatus, Wurfelnatter), ki dostikrat še celo v hišo prilezejo. Od   drugih  nestrupenih   kač   nočemo  tu   več   govoriti, popisati hočemo natanjčniše strupene.
*) Mnenje to je pravo. Od kod drugod bi pac izvirale razne pripovedke, ki se še dan danes nahajajo med ljudstvom, in ki popisujejo strašne podobe zmajev, lintvornov in drugih enakih stvari, kterim se prilastuje neka čeznatorna moč. Porok tega je, da jih brez ovinka imenujejo kače. Govor o njih je tudi zlasti v nemških bukvah, v tako zvanih „Rittergeschichtenu, po kterih naša mladina tako rada sega, dasiravno niso piška-vega oreha vredne.                                                  Prevoditelj.
Strupene kače imajo v žrelu nekoliko pregi bij i vih zob, nad kterimi je mehurček, ki ima kake 2 ali 3 kaplje olju enakega strupa. Ce strupena kača misli pičniti, pritisnejo gibljivi in votli zobci strupene mehurje, da se iz njih pocedi nekoliko strupa v rano. Strup je le nevaren, če do ker vi priteče, drugače ne. V obče skoro vse strupene kače pičijo le z dvema zoboma; zatoraj se našim očem tudi dozdeva kot da bi bila rana zbodena od dveh šivank; pa v kratkem času grozno oteče. Ker strupeni zobje ne tičijo terdo v čeljusti, kača le golo telo lahko rani. Najbolje se tedaj naši ljudje varujejo kač, če imajo škornje čez kolena, in skoro potrebno je to našim koscom in ženjicam. Kača ne piči človeka, zvun če ima nesrečo na njo stopiti ali jo drugač razjeziti.
Pri nas imamo trojih strupenih kač:
Modras (Vipera (Pelias) berus, Giftotter, Kreuzotter). Na herbtu ima kraj colega telesa černkasto rezkavico (Zickzacklinie) in od tod na obehstraneh černe pege. Nikoli ni dalja kot dva čevlja. Živi v srednji Evropi pod kamenjem in v nizkih germih. V bolj severnih krajih rana po modrasovem piku le oteče; pri nas pa človek, če ga piči ta kača, umerje naglo. Ako jo ujameš in zapreš, živi še šest do osem mescov brez hrane, in še le po tem gladu pogine.
Gad (Vipera ammodvtes, Sandviper), živi le pri nas noter doli do Greškega. Podoben je modrasu razun da ima na glavi dva rožička; tudi ta kača je le redko dalja kot dva čevlja.v Ako človeka piči, umerje, če ni dostojne hitre pomoči.  Živi najraje blizo apna.
Cernuša (Vipera (Pelias) prester, Hollennatter) je tudi enaka modrasu, le da je vsa černkasta. Na Talijan-skem je mesto nje ljutica (Vipera aspis).
Razvidi se, da so blizo vse strupene kače sivkaste in še bolj černkaste barve, in srednje velikosti.
Kakor je že bilo rečeno, strupene kače ne pičijo človeka, če se jih ne dotakne; grede po germovji pazi dobro, da je ne pohodiš, drugač se ti ne bo po volji izšlo.
Rana ni zmiraj enako nevarna. Paziti se mora, ka-košna je kača. Je kača velika, je tudi rana nevarniša, ker se o tej priliki več strupa v rano pocedi; če je kača malo poprej pičila živino, je že dosti strupa bila porabila in rana potem ni tako zelo nevarna. Ob veliki vročini je rana neizrečeno nevarna zlasti v južnih krajih; toraj tudi strup poleti veliko bolj škoduje kot spomladi. Slednjič se mora tudi na to gledati, kam je kača pičila; čem več je ondi žil, tem nevarniša je tudi rana, ker, kakor je bilo že omenjeno, je strup le nevaren, če do kervi priteče.
Previdnost Božja postavila pa je tudi kačjemu strupu mejo s tem, da imamo mnogo zdravil. Tu hočemo govoriti o tem: kaj je storiti, če človeka nenadoma kača piči, naj si bode na polji ali drugod.
Pervo je iz rane strup berž odpraviti, da se po žilah do kervi ne razširi; toraj je po priporočevanji mnogih zvedenih mož najbolje strup izserkati, pa ga izpljuniti, ker strup želodcu celo nič ne škoduje. Le zelo pazljivo se mora delati; dostikrat se je že pripetilo, da si je marsikter ranil s tem jezik, ali da je imel ustnice razpokane; mnogo jih je dalje, da imajo pre-mehko dlasno (meso okoli zob), da jim rada kri priteče. Ako je to, je nevarno iz rane serkati strup, ker kmalo priteče strup v kri. Dobro je tudi z ojstrim nožem n are zijati rano, da zlo kri teče; vzemi potem cunjico in jo zažgi nad rano, da strup posušiš; namesto cunje lahko zažgeš tudi tersko, pa ne od vžigavnih klincov, ki so sami strupeni. Ce ne moreš ukresati ognja, operi rano skerbno s scavnico, glavo pa z merzlo vodo, in se napoti proti domu. Hoditi je pa treba počasi, da se ti kri ne ogreje in strup dalje ne razširi. Pridši domu izpiraj rano s s a I m-jakovcom   (Salmiakgeist),   kterega   v  Brazilii  z  dobrim
*) Dve rastlini ste tudi pri nas na Krajnskem zoper strupeni kačji pik dobro poterjene: Astramontano, za ktero smo zvedili iz Primorskega, so razglasile „Novicea že v letu 1845 tako, da je znana po celi deželi; unidan še le pa smo zvedili za drugo rastlino: ajdovsko lilijo ali zlati klobuk (Tfir-kenbund-Lilie), ktere zdravilna moč, kakor se nam je v 29. listu letošnjih „Novica povedalo, je pa že tudi v nekterih krajih zelo znana.                                                              Vred.
uspehom  rabijo;   v  našem  Primorji   imajo   pripravno   neko zeliše. *)
Kdor stori hitro in natanko,  kar smo tu svetovali,   se mu ni treba bati ne kače, pa tudi gotovo ne njenega strupa.
Po „Gosp. listu" poslovenil Gr. Krek.
------    343   ------