IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70%
SETTIMANALE
ST. 1836
TRST, ČETRTEK 2. JULIJA 1992
LET. XLI.
Si tacuisses...
(če bi mo
Nikoli mi niso ugajale meša-ne plošče balkanske kuhinje, pa naj so na žaru ali ne. Zato mi ni ugajala niti tista, ki nam jo je Bo-8o Samsa, nekoč dober izvedele za krajevno politiko, serviral y časnikarski obliki v nedeljski številki našega dnevnika.
Seveda se strinjam z Rumize-vo ugotovitvijo o Trstu, obleganj trdnjavi, ki jo je objavil celo ficcolo, ob svojih sedaj že dobrih skušnjah z balkanskimi zdrahami in vojnami.
Rafko dolhar
Povsem jasno je, da je Trst, ^ajbolj zahodna postojanka ob žlezni zavesi, štiri desetletja bil na barikadi pred možnim tatarskim udorom in je na ta račun *ahteval in dobival bolj ali manj °brambna sredstva, ki jih je bolj manj koristno uporabljal. Jas-je tudi, da je ta psihološki občutek oblegane trdnjave tako globoko šel v kosti italijanskih someščanov, da se ne zavedajo, ali "olje se jim ne splača zavedati se, ^a nevarnosti ni več in da je to-rej obrambna pripravljenost od-več. In da za to niso potrebna več nobena sredstva.
Potem pa preskok v naše razmere in analiza zadnjih volilnih mzultatov. To pa je za logiko ma-0 prehudo.
Mislim, da ni potrebno, da se na tem mestu spuščam v analizo rezultatov odpiranja in razdajanja slovenskih sil za miroljubno s°žitje med večino in manjšino ‘n podobne, dobro znane izrabljene fraze. Kam je to pripelja-°' je na dlani in še zmerna de-mokratična levica je to na lastni *c°ži pri zadnjih volitvah okusi-*• Toda to ni moj problem.
Naravnost neokusno pa je označevati za Pirovo zmago uvelja-Vltev kandidata Slovenske skupiti Sama Pahorja na zadnjih ?bčinskih volitvah. Kdor je bil, , °t pisec članka najbolj zavzet ,°ter poraženega slovenskega sofističnega kandidata in mu ni u sposoben priskrbeti več kot k 0 Perferenc, očitno slovenskih, er Italijani gotovo niso glasovali nj, bi se moral, če ne že posi-{j s pepelom, pa vsaj umakni-v Puščavo na premišljevanje ali
III# B
NASI MANJŠINI SE NE OBETA NIČ DOBREGA
Nova vlada socialističnega ministrskega predsednika Giuliana Ama-ta se je predstavila parlamentu, kjer je v teku razprava o zaupnici. V njeni sestavi je sicer precej novosti, vendar je v bistvu šibka, ker lahko računa le na podporo štirih strank, ki so sestavljale dosedanjo vladno koalicijo.
Novosti se tičejo števila ministrov in podtajnikov, ki jih je znatno manj kot v prejšnji vladi ministrskega predsednika Andreottija. Skupno je 25 ministrov in 35 podtajnikov, se pravi nekaj desetin manj. Med ministri je dalje več novih obrazov, kar je posledica sklepa krščanskodemokratske stranke, da sta funkciji ministra in parlamentarca nezdružljivi. V stranki relativne večine sicer niso vsi tega mnenja, zaradi česar je treba pričakovati oster boj v strankinem vsedržavnem svetu. Po dolgih letih se je zgodilo, da v vladi ni Giulia Andreottija, ki je bil pred kratkim imenovan za dosmrtnega senatorja. V vladi prav tako ni zunanjega ministra De Miche-lisa.
Zanimivo je, da je bil za podtajnika imenovan tajnik Liste za Trst Gi-
ulio Camber, iz česar izhaja, da je ministrski predsednik izpolnil obljubo, ki jo je bil dal socialistični tajnik Craxi tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je sklepal zavezništvo z Listo za Trst. Prisotnost tega gospoda v vladi — med drugim je edini politik iz Furlanije Julijske krajine v vrstah rimske izvršne oblasti — utegne izvotliti načelno izjavo ministrskega predsednika Amata glede izvajanja 6. ustavnega člena, ki predvideva posebne norme za zaščito jezikovnih manjšin. Kot se še spominjamo, je Camber med zadnjo volilno kampanjo poudarjal, da bo kot podtajnik predvsem skrbel, da bi se v Trstu ne uvedla »dvojezičnost«, oziroma, da slovenski manjšini ne bodo priznani »novi privilegiji«.
HUD UDAREC
Medtem je pristojna komisija deželnega sveta Furlanije Julijske krajine odobrila osnutek novega deželnega volilnega zakona. Če bo ta osnutek odobril tudi deželni svet, v prihodnjem deželnem zboru, ki bo izvoljen prihodnje leto (po vsej verjetno-
Iz vsebine:
Stanko Žerjal:
Sredi letošnjega junija v Medjugorju (2. del)
(str. 7)
Zasedanje SSK — pogovor z B. Brezigarjem
(str. 3) David Slobec:
Poslovna konferenca Slovenija Vaš Partner
(str. 2)
s ti že maja) ne bo več predstavnika Slovenske skupnosti. Novi predpisi so namreč taki, da je izvolitev deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dejansko nemogoča, saj naša slovenska politična organizacija nikakor ne more neposredno izvoliti enega svetovalca v enem izmed volilnih okrožij v deželi.
Če bo ta zakon odobren, je jasno, da bo slovenski manjšini v Italiji za-
lll#- B
MILOŠEVIČ	UGNAL
»Modre čelade« so, kot se zdi, vendarle prevzele nadzorstvo nad letališčem v Sarajevu, s čimer bo preko zračnega mostu končno le začela prihajati v prestolnico Bosne in Hercegovine humanitarna pomoč. Srbske enote, ki so do-
slej nadzorovale letališče, so se umaknile na položaje, ki jih nadzirajo oziroma bodo nadzirali mirovni oddelki Združenih narodov.
Za preobrat v obnašanju srbskih vojaških enot v Bosni je bil
Vojaki dvigajo zastavo OZN na sarajevskem letališču
gotovo odločilen ultimat Varnostnega sveta Združenih narodov, čemur je treba dodati senzacionalni in nepričakovani obisk, ki ga je konec prejšnjega tedna opravil v Sarajevu francoski predsednik Mitterand. Ta je po zasedanju predstavnikov evropske dvanajsterice v Lizboni odletel v Split, od koder so ga s helikopterjem »modrih čelad« odpeljali v Sarajevo, kjer se je med drugim srečal s predsednikom Izetbegovi-čem. Slo je vsekakor za pogumno in glede na okoliščine tudi drzno gesto, za katero se je francoski predsednik odločil iz različnih razlogov. Med drugim je verjetno hotel dokazati, da se kriza v bivši Jugoslaviji more rešiti in odpraviti na miroljuben način, četudi sam ni izključil možnosti vojaškega posega, vendar le za to, da se omogoči pošiljanje pomoči civilnemu prebivalstvu, ki se bori za preživetje.
Varnostni svet je z odobritvijo nove resolucije v ponedeljek,
III# B
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 5, julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.00 Otroci umetnosti: »Frederic Chopin«;
11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bonjour Triestes-se ali kabaret podirajočih se dni«; 14.40 Pesmi miru; 17.00 Arnaldo Bressan: »Odjek šenske«.
■ PONEDELJEK, 6. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945;
10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča«; 12.40 Mešani zbor Primo-rec-Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Sanje se nadaljujejo: »Drevo«; 15.00 »Veliki bedaki«; 16.00 Glej, kaj ješ; 17.00 Porot ila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba« — slike iz zakonske idilike.
■ TOREK, 7. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Trst je klical« — Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Dobrodošlo, poletje! O hobbyjih in prostem času; 15.00 »Veliki bedaki«; 16.00 Nazaj k naravi; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 VVilliam Shakespeare: »Kakor vam drago«.
■ SREDA, 8. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Trst je klical«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem; 12.40 Mešani zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Simboli in še kaj; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 »Veliki bedaki«; 16.00 Šport in rekreacija za vsakogar; 16.10 Lahka glasba raznih narodov;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Indija — srce sveta.
■ ČETRTEK, 9. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Trst je klical« — Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?«; 12.00 Izkušnje s potovanja po Srednji Ameriki; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 »Veliki bedaki«; 15.30 Novosti iz radijske diskoteke;
16.00 Moje najljubše knjige; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa.
■ PETEK, 10. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Trst je klical« — Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?«; 12.10 Narodnozabavna glasba; 12.40 Tržaški oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Drugam drugače; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Prvine Sredozemlja pri primorskih pesnikih in pisateljih; 15.00 »Vesele sanje«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 11. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Z naših prireditev;
15.00 »Vesele sanje«; 16.00 Na počitnice
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«.
V prisotnosti nad 200 slovenskih podjetnikov z vsega sveta
Poslovna	konferenca
V festivalski dvorani na Bledu je bila od 21. do 23. junija poslovna konferenca pod geslom »Slovenija Vaš Partner« v organizaciji urada Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev iz Ljubljane (IASDP), pokrovitelji pa so bili slovenska vlada, Gospodarska zbornica Slovenije in Svetovni slovenski kongres.
Zamisel o organizaciji, ki bi povezovala tako slovenske gospodarske operaterje iz Slovenije kot tudi iz zamejstva in zdomstva, se je rodila lani v okviru Svetovnega slovenskega kongresa, ustanovljena pa je bila v Avstraliji predvsem po zaslugi tamkajšnjih slovenskih gospodarstvenikov.
Blejska konferenca je hotela predvsem predstaviti Slovenijo, njeno gospodarsko razvojno strategijo in raznovrstne poslovne načrte, ki lahko zanimali predvsem slovenske poslovne partnerje iz tujine. K uspehu te pobude je prav gotovo prispevala visoka in kvalificirana udeležba preko 200 slovenskih podjetnikov iz Argentine, Avstralije, Združenih držav Amerike, Kanade, Hrvaške, Francije, Nemčije, Italije, Švedske, Anglije, Švice, Avstrije in seveda Slovenije.
Poslovna konferenca se je u-radno pričela že v nedeljo zvečer v Vili Bled, kjer je minister za zunanje zadeve Rupel priredil sprejem za vse udeležence, v ponedeljek zjutraj pa se je v Festivalni dvorani pričel delovni del konference s pozdravnimi nagovori predsednika Organizacijskega odbora Andreja Ocvirka, predsednika IASDP Dušana Lajovica in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Bojana Brezigarja. Sledili so nato referati predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška, podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Josipa Škoberneta ter predstavnika Evropske banke za obnovo in razvoj Rolfa VVestlinga. Govorniki so se dotaknili različnih aspektov gospodarskega položaja Slovenije, ki ima zelo dobre razvojne perspektive kljub velikim zakonodaj-
nim in organizacijskim težavam, s katerimi se mora kot komaj rojena država soočati in reševati.
Razvila se je nato zanimiva razprava o možnostih, pogojih in pričakovanjih slovenskih poslovnih partnerjev, ki so se zavzeli za tesnejše medsebojno sodelovanje ter za bolj učinkovito promocijo aktualnih razvojnih in poslovnih projektov Slovenije v tujini. Iz našega zamejstva je spregovoril predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Siega, ki je poudaril važno vlogo, ki jo lahko imajo slovenski gospodarstveniki v Furlaniji Julijski krajini pri razvoju slovenskega gospodarstva tudi v luči zakona za obmejna področja ter videmskega in osimskega sporazuma.
V popoldanskih urah so se u-deleženci konference razdelili v sedem delovnih komisij, ki so jih vodili priznani slovenski strokov-
DAVID SLOBEC
njaki, med katerimi so bili tudi guverner Banke Slovenije France Arhar, direktor Sklada za razvoj Republike Slovenije Igor Korže, svetovalec predsednika vlade prof. dr. Andrej Kumar itd.; prišle so tako na dan podrobne informacije o financah in bančništvu, o odkupu podjetij in nepremičnin, o ekoloških dejavnostih, o mednarodni trgovini, o turizmu, o malih in srednjih podjetjih ter o inovacijah in raziskovalno-razvojnem delu. Konferenca se je zaključila v torek s predstavitvijo preko 300
projektov in poslovnih pobud, ki krijejo najrazličnejša gospodarska področja.
Slovenija je v zadnjih časih dokazala, da ima velik gospodarski potencial in razvit podjetniški čut, saj je v zadnjem letu nastalo pre' ko 16 tisoč novih malih in srednjih podjetij, v velikem razmahu pa je predvsem obrtništvo. V Sloveniji deluje že 28 bank, velike uspehe pa beležijo tudi t.i. ma-nadžerske šole, kot je npr. mednarodno priznani izobraževalni center v Brdu pri Kranju (International Executive Developmerit Center), ki je v zadnjih šestih Istih strokovno pripravil nad 9000 manadžerjev. Omeniti velja tudi pred kratkim ustanovljeni VVorM Trade Center v Ljubljani, ki je eden izmed 240 tovrstnih svetovnih gospodarskih centrov. Gre za ustanove, ki v 69 državah nudij0 svojim včlanjenim podjetjem vsakovrstno strokovno pomoč, tako da npr. že preko 200 tisoč podje' tij po po vsem svetu lahko v vsakem trenutku izkoristijo elektronski center, preko katerega na podlagi ponudb in povpraševanj lahko sklepajo med seboj kupčije in vsakovrstne gospodarske posle;v' Ljubljani se tega Centra poslužuje že 140 slovenskih podjetij, njihovo število pa bo po vsej verjetnosti v zelo kratkem času nagl° naraslo. Prihodnje leto bo imel ljubljanski Center svoj sedež v popolnoma novem 16-nadstrop" nem nebotičniku, zraven pa bodo zgradili tudi nov »poslovnb hotel.
IIII+- 0
Na Trgu republike v Ljubljani je bilo v sredo, 24. junija, ob praznovanj11 prve obletnice proglasitve samostojnosti Republike Slovenije vzdušje nadv$e slavnostno, a bolj umirjeno in manj evforično kot leto dni prej. Veselje o" praznovanju je skalila gospodarska kriza in vojna, ki se na Hrvaškem in 1 Bosni še ni zaključila. O tem je govoril tudi predsednik Slovenije Milan Klicn" v svojem slavnostnem govoru. Predsednik ni obujal spominov na preteklost’ govoril je o bodočnosti Slovenije, o možnostih za njen razvoj in uspeh, ki J1 že v enem letu svojega samostojnega življenja veliko naredila. Na sliki:
Ijični« zaključek slavja na Trgu republike v Ljubljani (foto Marjan Dobovšek'
Pogovor s predsednikom Svetovnega slovenskega kongresa B. Brezigarjem
Spravo pojmujem predvsem kot pogled v prihodnost
»
V Ribnem pri Bledu je pred kratkim zasedal glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa. Dela je vodil predsednik Bojan Brezigar. Naprosili smo ga za krajši pogovor, na katerega ie rad pristal.
predelitve večine izmed njih, vendar tega počutja ne gre podcenjevati. Očitno rojaki ocenjujejo, da postopek demokratizacije ni bil v celoti izpeljan in zato pričakujejo, da bodo res oklicane volitve v roku, ki ga določa ustava, kaj naj bi pomenilo odločilni oziroma zadnji korak v prehodu od enega sistema na drugi. Ne smemo namreč pozabiti, da je sedanja skupščina sicer demokratično izvoljena, vendar po strukturi proizvod prejšnjega sistema, kar o-mogoča enim in drugim blokade v enem izmed zborov; vse to seveda otežkoča demokratizacijo in sprejem nekaterih ključnih zakonov, kot je na primer zakon o lastninjenju. Mislim, da je pri velikem številu Slovencev, ki živijo izven Republike Slovenije, zaskrbljenost resnična in mnenja sem, da je ne gre podcenjevati.
Se Vam zdi, da bo SSK mogel ohraniti svoj izvirni značaj in zlasti do kraja »izpeljati« spravo? Kaj je po Vašem sploh sprava? fe ta problem živ predvsem v Sloveniji ali izven njenih meja?
Sprava je samo ena izmed programskih točk Svetovnega slovenskega kongresa. Že nekajkrat sem poudaril, da pojmujem spravo predvsem kot pogled v pri-
hodnost, kot nekaj, kar se mora še uresničiti, vendar pa ne sme biti osnovano samo na dogajanjih iz preteklosti. Če želimo biti Slovenci zrel sodoben narod, moramo skušati skupaj zasnovati svojo prihodnost. To seveda nikomur ničesar ne jemlje; nasprotno, zgodovine ne smemo ne zanikati ne pozabiti. Vendar noben sodoben narod ne more svoje prihodnosti graditi zgolj na tragičnih zgodovinskih dogodkih. Slednji naj bodo v poduk in v svarilo, nikakor pa ne vodilo pri bodočem delu. Morda je prav ta aspekt med Slovenci, ki so dolga leta živeli daleč od domovine, še nekoliko tuj, vendar mora Kongres tudi njih prepričati, da ostaja ta problem
živ, tudi če v njem ne iščemo delitev za prihodnost.
Kako je z organizacijo glavnega odbora SSK, ki ima sedež v Trstu?
Kot pri vsaki organizaciji so tudi pri Svetovnem slovenskem kongresu organizacijske težave, ki jih je treba premostiti. Glavni odbor ima sedež v Trstu in doslej smo to nalogo opravljali z veliko mero improvizacije in s še večjo mero prostovoljnega dela. Mislimo, da bo treba tudi to vprašanje premostiti in preiti na profesionalizacijo, pa čeprav minimalno. Samo tako bomo namreč kos svojim nalogam.
Kdaj bo nova seja glavnega odbora?
Prihodnja seja bo verjetno v januarju 1993. Upamo, da bodo tedaj volitve že mimo in da bomo lahko v mirnejšem vzdušju nastavili naše bodoče delo.
Kateri so glavni sklepi tega za-Sedanja?
Slo je za dokaj pomembno za-Sedanje, na katerem smo vzeli
znanje, da so dogodki prehiteli nekatere izmed glavnih ciljev Svetovnega slovenskega kongresa, predvsem naloge, ki smo si J'h zadali v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. Tako smo v Ribnem °bširno obravnavali predvsem Nekatera vprašanja, ki so aktualna za veliko število Slovencev, ki 2>vijo v svetu. Eno teh vprašanj žadeva državljanstvo Republike Slovenije, v zvezi s katerim je v 2adnjem času precej zmede, saj s° bila pojasnila nepopolna še zlasti za tiste Slovence, ki so držav-‘Jani Slovenije, a niso vpisani v državljansko knjigo. Predlagali smo torej, da bi slovenska vlada 12dala jasna navodila in izdelala Vsem razumljive obrazce za vpis v državljansko knjigo, vsekakor Pa da se rok za vloge za pridobitev državljanstva podaljša za lete dni. Rok je namreč zapadel 24. Junija letos, na papirju je trajal le-0 dni, vendar je bila Slovenija teednarodno priznana šele janu-?rja letos, v nekaterih državah, *jer živijo Slovenci, pa sploh še u>ma svojih uradnih predstavništev, kar seveda onemogoča izse-Jencem, da bi si oskrbeli navodi-* in da bi lahko v svoji državi vlo-m zadevno prošnjo.
Zasedanja so se udeležili delegati posameznih konferenc z vseh ,etm. Kakšen je »pulz« naših ro-lakov v zdomstvu? Kaj jih gle-e matične domovine najbolj za-
nma?
Si tacuisses...
•^111! O
vsaj molčati. Si tacuisses, philo-sophus mansisses, pravi latinski pregovor. Če bi molčal, bi ostal v naših očeh modrijan. Pomoti navkljub. Očitno pa je, da se v glavi nekaterih matematika ne sklada z logiko. Številke govorijo: Pahor je dobil 1500 preferenc, od teh najmanj tisoč izven dosedanjih volivcev Ssk, in povečal volilno moč Ssk za eno četrtino. To pomeni, da je naša skupnost Z MALO ZAČETNICO do grla sita neproduktivnih obljub ve-
Rojaki v zdomstvu so zelo za-
obljeni zaradi dogajanj v Slove-UJ1- Resnici na ljubo, ta zaskrb-'enost izvira do neke mere iz mnkarske oziroma ideološke o-
Slovenski generalni konzul v Trstu jože Šušmelj je v četrtek, 25. junija, pripravil v veži Kulturnega doma sprejem v počastitev prve obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. Slavnosti so se udeležili slovenski in italijanski politični, gospodarski in kulturni predstavniki, matično domovino pa sta zastopala zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu dr. fatiko Prunk. Nekaj pesmi je med slavnostjo zapel Tržaški oktet.
Sprejem je bil skrbno pripravljen in prijeten, pomemben pa je bil še posebno zaradi tega, ker ga je prvič priredil slovenski konzulat in to v slovenski stavbi. Udeleženci so imeli občutek, da so zares »doma«. Na sliki: posnetek s sprejema v Kulturnem domu v Trstu med nastopom Tržaškega okteta
(foto M. Magajna)
činskih strank, zato je podprla človeka, ki se za pravice manjšine ne bori z dinamitom, temveč s državi plačanim kolkovanim papirjem. Najbolj nesmiselno pa je pripisati uspeh domačih fašistov Pahorjevi kandidaturi. Seveda se v ocenjevanje o neplačani pristojbini za smeti ali globo sploh ne spuščam. Take fraze, v najboljšem pomenu besede poslušamo iz nepoučenih italijanskih ust.
V to balkansko ploščo pomešati še hitro cesto z balkanskimi prestolnicami in bančne investicije v Sloveniji in celo v matju-ški Rusiji, sedaj ne več nekoč oboževani SSSR, je povsem odveč. Če pa hočejo taki pisci, na račun slovenski manjšini dobro poznanega gesla o mostu med narodi vtakniti nojevsko glavo v pesek in čakati, da bo naša manjšina dobila zaščito v nekem prihodnjem nedoločenem stoletju, je njihova stvar. Kdor le malo pozna zgodovino, mora vedeti, kam je privedlo italijansko državno skupnost popuščanje škvadri-stom. Uboj Matteottija je menda dobro znan! Vsekakor je skrivanje lastnega neuspeha s pomočjo zaničevanja uspeha drugega, najslabša oblika politične demagogije, ki jo poznamo in presega vsako mero dostojnega informiranja naše javnosti.
* * *
V ponedeljek, 29. junija, je na tržaški univerzi iz jezikoslovja diplomirala
BARBARA MARASSI
Iskreno ji čestitajo teta Jerica, stric Mirko, Valentina, Elia-na in mati Zana ter ostalo sorodstvo.
Občni zbor Bančne sekcije SDGZ
»Predstavljamo	vazen	dejavnik
odstotkih skupno nabranih sredstev in naložb«.
Med razpravo, v katero je poseglo več udeležencev, je prišla do izraza želja, da bi se okrepilo sodelovanje med slovenskimi denarnimi zavodi v zamejstvu, četudi ni bil izoblikovan noben konkretni predlog, kako takšno sodelovanje uresničiti glede na bistvene razlike, ki obstajajo v ustroju TKB in Kmečke banke na eni ter hranilnicami in posojilnicami na drugi strani.
Kot zunanji opazovalci mislimo, da bi naši slovenski denarni zavodi mogli predvsem krepiti sodelovanje na področju kadrov, saj je znano, da bodo banke v prihodnosti čedalje bolj izgubljale značaj le klasičnega denarnega zavoda in imele čedalje večjo vlogo na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti. V tem pogledu pa različni ustroj naših denarnih zavodov ne predstavlja ovire za sodelovanje. Morda bi kazalo v novi poslovni dobi posvetiti nekaj pozornosti prav temu problemu.
Novi predsednik bančne sekcije SDGZ je Ksaverij Leban od Kmečke banke v Gorici, podpredsednik pa je Pavel Milič od Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Umrl je Rado Bordon
V Ljubljani je umrl veliki slovenski narodnjak in pesnik Rado Bordon. Rodil se je v Trstu v letu 1915/ njegovi pa so se za časa fašizma pre-selili v Ljubljano, kjer je Bordon takoj začel z narodnostnim delom. T° ga je pripeljalo v zapore in izgnanstvo, od koder je po padcu fašizma odšel v partizansko četrto prekomorsko brigado, sestavljeno iz pri' morskih Slovencev.
Po vojni je Bordon delal v Ljubljani in bil zaradi svojeglavosti tudi zaprt pod novim režimom, pre) kot svojeglavost bi lahko imenovali to veliko vero v demokracijo in svobodo, kateri se je Bordon zapisal te v mladih letih. Pred kratkim je v Ljubljani izdal tudi zadnjo zbirko poezij-sonetov, ki je bila pri bralcih zelo dobro sprejeta. V svojem bogatem življenju je bil med drugim nekaj časa tudi glavni tajnik Mohorjeve družbe iz Celja.
V soboto, 4. in nedeljo, 5. t.m., bo v Steverjanu tradicionalni
FESTIVAL
NARODNOZABAVNE
GLASBE
Udeležile se ga bodo glasbene skupine iz zamejstva in Slovenije.
VREDNOST V MILIJONIH LIR	STANJE 31.12.1990	STANJE 31.12.1991	PORAST V %
LASTNE VREDNOTNICE	149.145	178.799	20,0
NALOŽBE	449.406	514.040	14,4
ZAUPANA SREDSTVA (Vloge)	773.603	953.318	23,2
PREMOŽENJE	82.721	93.224	12,7
CISTI DOBIČEK	8.156	9.876	21,1
4. zborovska revija »Pesem v zalivu«
Iz zgornje razpredelnice izhaja, da »naše banke — kot je ugotovil Zidarič — nekaj pomenijo tudi v deželnem merilu. Danes je
naš bančni sistem važen dejavnik specializirane ponudbe v bančnem sistemu Furlanije Julijske krajine, ki je nezanemarljiv celo v
Kot vsako leto so v Križu tudi v nedeljo, 28. t.m., počastili vaška zavetnika sv. Petra in Pavla s procesijo. Igrali so godbeniki iz Nabrežine, videti pa je bilo tudi veliko narodnih noš	(foto	M.	Magajna)
Moški zbor »Fantje izpod Grmade«, dekliški zbor »Devin« in Zadrug" »Grmada - Devin« so v soboto, 28. t.m., pripravili na dvorišču devinskega gradu prijetno glasbeno srečanje — »Pesem v zalivu«, ki je postalo že tradid' ja, saj je bilo letos že četrto po vrsti. Poleg obeh domačih zborov so na te) reviji kot gostje nastopili še Dekliški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, tnošk1 nonet iz Dobrovega »Brda« ter italijanski mešani pevski zbor »Giuseppe Tatf tini« iz Pirana. Spored je bil izredno raznolik in zanimiv. Prevladovale so sp cer slovenske ljudske pesmi, slišati pa je bilo tudi precej polifonskih, črnskiIt duhovnih itd. Nonet iz Dobrovega je zapel tudi nekaj izvirnih skladb, pira"' ski zbor pa je pripravil »mednarodni« program.
Četrta »Pesem v zalivu« je Uidi tokrat privabila lepo število obiskovalci'1’! kar dokazuje, da je ta zborovska prireditev priljubljena in da je treba z ")° nadaljevati. Poleg tega pa ima važno povezovalno vlogo: ni namreč nakljU' čje, da so bili med gostujočimi zbori eden iz sosednje vasi, eden iz Goriški" Brd, tretjega pa sestavljajo pripadniki italijanske manjšine v slovenskem <*e' lu Istre. Točke sporeda je na sobotni prireditvi povezoval Marko Tavčar-
Na sliki: sugestiven posnetek z letošnje 4. zborovske revije »Pesem l' zalivu«	(foto D. KrižmanČ®
Prizor z občnega zbora Bančne sekcije SDGZ. Za mizo sedijo: (z leve) Vojko Kocjančič, Gvido Zidarič in Ksaverij Leban	(foto	D.	Križmančič)
V župnijski dvorani v Nabrežini je bil v sredo, 24. junija, 7. redni letni občni zbor Deželne bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V nabito polni dvorani je predsednik Gvido Zidarič prebral poročilo o delovanju sekcije v zadnji poslovni dobi, njegova izvajanja pa je dopolnil tajnik Vojko Kocjančič.
V bančni sekciji SDGZ je vseh šest slovenskih denarnih zavodov v Furlaniji Julijski krajini, in sicer Tržaška kreditna banka, Kmečka
banka v Gorici, Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter posojilnice in hranilnice v Nabrežini, Doberdobu ter Sovodnjah. »Kljub nekaterim negativnim trendom — je v svojem poročilu dejal predsednik Zidarič — so se bistvene postavke v bilancah vseh naših bank precej povečale. Porast se celo šteje med 12 in 23 odstotkov na boljše glede na stanje iz leta 1990«. Najznačilnejši pokazatelji delovanja slovenskih denarnih zavodov so naslednji:
Zaključni	koncert	zb
Arheološka razstava »Zaklad s Kanalskega vrha«
Na sedežu društva »I. Gruden« iz Nabrežine je bil v nedeljo, 28. junija, Prijeten zaključiti koncert obeh domačih zborov, moškega in ženskega. Prireditev je privabila v društvene prostore veliko ljudi, tako da v dvorani ni bilo Več prostora.
Spored obeh zborov so sestavljale predvsem slovenske ljudske pesmi. Kon-cert se je začel z nastopom moškega zbora »I. Gruden«, nato so zapele zenske, °b koncu pa so nekaj narodnih izvedli tudi v mešani zasedbi. »Režiserka« večera je bila mlada pevovodkinja obeh zborov Ksenija Kos. S tem koncertom Se je za pevce pričel poletni premor, ki pa bo le kratkotrajen, predvsem za moški zbor, saj bo prihodnje leto 25. obletnica njegovega nastanka. Treba bo torej sPet kmalu začeti z vajami.
Na sliki: prizor z nedeljskega koncerta na sedežu društva »Igo Gruden« v Nabrežini	(foto D. Križmančič)
V Novi Gorici je bila do 26. junija v vitrini Društva likovnih umetnikov Severne Primorske odprta lepa arheološka razstava »Zaklad s Kanalskega vrha«.
Arheolog dr. Drago Svoljšak je ob njenem odprtju spregovoril o pomembnosti te najdbe, ki je ena najpomembnejših v zadnjem času na slovenskih tleh. Prvič so najdene predmete predstavili javnosti v Novi Gorici; gre za okrog dvesto kosov bronastega nakita, orožja, ingotov, ki so jih našli pred dobrima dvema letoma na ledini Zakalin med Kanalskim vrhom in zaselkom Mrcinje.
Izredno odkritje gre pripisati bratoma Mirku in Branku Uršiču iz Kanala, ki že vrsto let zbirata staro železo in stare predmete iz prve svetovne vojne, katerih najdeta veliko na območju nekdanje soške fronte. Zaklad sta našla med dvema apnenčastima skladoma, pokrit pa je bil s 50-centimetrsko plastjo zemlje. Na dnu sta našla ingota, to so kosi še neobdelanega brona, iz katerih so umetniki izdelovali pred tritisoč leti raz-
ne ogrlice, a tudi orožje in potrebno orodje. Nad ingoti so ležale ovratnice, sekire, razne cevčice, okrasni predmeti in celo gumb so našli med raznovrstnimi izdelki.
Arheologi so mnenja, da je bil zaklad iz bronaste dobe, se pravi iz okrog tisoč let pred Kristusovim rojstvom, spravljen v veliki lončeni posodi, ki pa je s časom razpadla; njene delce so namreč tudi našli na istem mestu. To je največje odkritje iz bronaste dobe na Primorskem in največje na istem kraju tudi v Sloveniji. Arheologi in zgodovinarji si težko razlagajo najdbo, saj ne vedo, kaj je dejansko človek iz bronaste dobe počel na tistem kraju tisoč let pred Kristusom. Najbrž je šlo za potujočega trgovca, ki je skril svoje stvari v strahu pred tatovi, druga teorija pa pravi o daritvi, ki naj bi jo človek iz bronaste dobe opravil bogovom. Seveda pa je najdeni zaklad zavit v tančico skrivnosti, kot se za vsak zaklad pač spodobi. Razstava v Novi Gorici lepo sovpada s 40-letnico delovanja Goriškega muzeja.	J.P.
Na igrišču Športnega društva »Sokol« v Nabrežini se bo v petek, 3. t.m., ob 18.30 pričela tradicionalna
RAZSTAVA VIN
domačih vinogradnikov
Razstava se bo zaključila v nedeljo, 5. julija. Ob 11. uri bo na ta dan v dvorani KG »Igo Gruden« v Nabrežini srečanje z vinogradniki na temo: »Razstava in pokušnja domačih vin — rezultati in perspektive«
fgor Jogan o teritoriju lri narodnosti
Igor Jogan je v okviru Slovenske-%a raziskovalnega inštituta napravil zanimivo in poglobljeno raziskavo o Povezavi med teritorijem in narodnostjo. Inštitut je to raziskavo obja-Vl} v knjižni obliki. Delo je izšlo v ita-1Janščini z naslovom: »Territorio e et-nta — ia qUestione degli sloveni nel-
la
Politica urbanistica del FVG«.
Odstavili so jo v ponedeljek, 29.
ni., v prostorih Fakultete za politi-C"e vede v Trstu. Poleg avtorja, ki je Povedal nekaj besed o nastanku in po-’nenu knjige, sta na predstavitvi spregovorila prof. Darko Bratina in arh. Roberto Costa.
•k k k
„ Pri Orehu v miljski občini so v °etrtek, 25. junija, slovesno izročili nantettu novo industrijsko naselje nldadige, v katerem je združenih 13 nolih podjetij. Razprostira se na
Povi
rsiiti 6 tisoč kvadratnih metrov.
Razstava	Michelstaedterjevih
O Carlu Michelstaedterju je bilo že veliko napisanega, morda se ga zadnje čase tudi preveč zlorablja v namene, kateri niso jasni niti piscem, ki o njem pišejo, kaj šele tistim, ki o njem vedo samo to, da je bil še zelo mlad, ko si je pognal nekega dne kroglo v glavo in tako zaključil bivanje v rodni Gorici. Dan prej je končal diplomsko nalogo na filozofski fakulteti, po kateri je sedaj tudi poznan; bilo mu je triindvajset let in bil je židovskega rodu.
Gorica, ki se nekaj časa za svojega velikega sina, ki je pokopan na starem židovskem pokopališču v Rožni dolini v Sloveniji, ni zmenila, skuša zadnja leta popraviti, kar se popraviti seveda da, saj so Carlovi sodobniki že vsi pomrli in tako kaj posebno novega ne moremo o njem zvedeti. Tržaški profesor nemščine in velik ljubitelj vsega germanskega Claudio Magris je pred kratkim dal na trg knjigo o Michelstaedterjevemu prijatelju Mreuleju, ki je bil na mladega gori-škega filozofa zelo vezan. Deželna postaja RAI je tudi v lanskem letu posnela televizijski film, pomešan z igranimi vložki, v katerem je glavno vlogo Michelstaedterja odigral mladi go-riški zdravnik Ziccarelli Gianfranco, ki je najbrž največji poznavalec Michelstaedterja sedaj, poleg Devetaga, ki je napisal scenarij za film.
V Gorici pa je na gradu na ogled razstava Michelstaedterjevih likovnih del. O razstavi, ki bo odprta do 23. julija, se je že veliko pisalo. Mladega goriškega filozofa prikazuje v novi luči, kot umetnika, ki riše svoje sovrst-
nike, ljudi svoje dobe in prijatelje, sošolce iz Gorice in Firenc, od mladega Sabe do Guida Mazonija, ki je bil v tistih časih izredno spoštovan profesor na florentinski univerzi. Michel-staedter je risal mrzlično naglo, hotel je prehiteti čas, ki se mu je tako hitro iztekal. Morda to najbolj opazimo, ko gledamo njegove avtoportrete, kjer vidimo fanta, ki je sicer res še hodil na Sočo, a ga je v notranjosti nekaj razjedalo, dokler ga ni to tudi pokončalo.
Znani Carlo Bo je v Corriere della sera o tej razstavi zapisal, da se zelo razlikuje od vseh ostalih, ki nam predstavljajo pisce, ki so obenem tudi slikarji. Razliko vidi predvsem v
tem, ker meni, da so razni Hugo, Va-lery, Montale in podobni bili pravi amaterji in so risali predvsem za zabavo. Michelstaedter pa je risal zato, ker je s tem dopolnjeval svoja razmišljanja in iskal samega sebe, končno najbrž niti sam ni vedel, kaj naj postane. Slikarstvo mu je pomenilo iskanje odgovora na zadnje vprašanje, katerega pa ni našel, groza njegove notranje stiske je morda najlepše prikazana v avtoportretih, ki si jih lahko ogledamo v Gorici na gradu. Risba s svinčnikom Procesija senc pa je več kot napoved lastnega odhoda, še danes namreč stoji aktualna pred nami.
Jurij Paljk
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PREDSTAVE NA PROSTEM Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREMIERA
v petek, 3. julija, ob 21. uri - BAZOVICA - Trg pred župniščem PONOVITVE:
v soboto,	4.	julija,	ob	21.
v nedeljo,	5.	julija,	ob	21.
v ponedeljek, 6.	julija,	ob	21.
v sredo,	8.	julija,	ob	21.
v četrtek,	9.	julija,	ob	21.
v petek,	10.	julija,	ob	21.
v soboto,	11.	julija,	ob	21.
uri - OPČINE - Prosvetni dom
uri - BARKOVLJE - Kulturno društvo
uri - KRIZ - Ljudski dom
uri - KONTOVEL - Društvena gostilna
uri - PREBENEG - V parku
uri - NABREŽINA - Igrišče Sokola
uri - ZGONIK - Pod županstvom
Lev Detela
Mednarodni	simpozij	Dunaj
Ljubljanska razstava o Konstantinu Wurzbachu, pomembnem avstrijskem biografu in leksikografu
V kulturno-informacijskem centru v ljubljanskih Križankah je Dunajski mestni in deželni arhiv v povezavi z Zgodovinskim arhivom in Mestnim muzejem v Ljubljani pripravil razstavo o Konstantinu VVurzbachu, pomembnem in pravzaprav prvem biografu in leksikografu vseh avstrijskih dežel.
VVurzbach se je rodil v Ljubljani leta 1818, kjer je obiskoval gimnazijo in licej, potem pa je v Gradcu študiral pravo. Vendar je vstopil v vojaško službo v Krakovvu in Lvovu. V revolucionarnem letu 1848 je prišel na Dunaj, kjer je služboval v dvorni knjižnici, pozneje pa v notranjem ministrstvu.
Po naročilu avstrijskega notranjega ministra Bacha je začel od leta 1853 objavljati splošno biografijo za celotno avstrijsko cesarstvo, ki je upoštevala tudi slovenske izdaje. Po Bachovem padcu v letu 1859 se je VVurzbach popolnoma posvetil biografskemu leksikonu avstrijskega cesarstva. Delo bi naj obsegalo življenjske orise pomembnejših oseb, ki so bile od leta 1750 rojene v avstrijskih kronovi-nah. Od tretjega zvezka je ta projekt, ki je narasel na šestdeset knjig, sofi-nansirala Avstrijska akademija znanosti. Med 24.000 biografijami je upoštevanih tudi 150 Slovencev.
VVurzbach je ogromno delo, kar se danes sliši fantastično, v glavnem opravil sam, čeprav je imel pomočnike in sodelavce. Izpostavljen je bil najrazličnejšim kritikam in očitkom, da je le kompilator. Menil je, da ga v Nemčiji bolj cenijo in upoštevajo kot v Avstriji, katere »enotnost je kljub 21 kronovinam in več kot 12 jezikom predstavil v neizbrisni celoti, veličini in mogočnosti«. Zato se je zagrenjen izselil v bavarski Berchtesgaden, kjer je kljub bolezni z železno disciplino svoje orjaško delo dve leti pred smrtjo zaključil. Zadnji zvezek njegovega leksikona je izšel pred sto leti. Konstantin VVurzbach je umrl leta 1893 v Berchtesgadnu.
L.D.
* * *
Predstavili monografijo M. Bambiča
Na gradu Kromberk so v torek, 30. junija, predstavili monografijo posvečeno življenjskemu delu slikarja, ilustratorja in izumitelja Milka Bambiča, ki je umrl lani. Knjigo sta izdala Goriški muzej iz Nove Gorice in Svet slovenskih organizacij iz Italije. Uvodno besedo na predstavitvi je podal ravnatelj Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane dr. Peter Krečič. O vsebini prelepe knjige, ki zasluži poglobljeno obravnavo, bomo še poročali.
V prostorih ljubljanskega magistrata se je 20. junija zaključil mednarodni simpozij o Dunaju in Slovencih. Pripravili so ga na pobudo dr. Feliksa Bistra Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Slovenska izseljenska matica s pomočjo Avstrijskega ministrstva za znanost in kulturnega oddelka mesta Dunaj ter Ministrstva za znanost in tehnologijo Slovenije in mesta Ljubljana. V dveh dneh se je zvrstilo kar 19 referentov. V prvem delu so znani strokovnjaki minister Janko Prunk, Primož Simoniti, Anton Ožinger, Wal-ter Lukan, Olga Janša-Zorn, Vincenc Rajšp, Peter Vodopivec, Janez Stergar in Polona Sega govorili o zgodovinskih in socialnih razsežnostih razmerja med Slovenci in Dunajem, ki je bil kot glavno mesto mnogonarod-ne države, kateri so pripadali tudi Slovenci, skozi stoletja eden od poglavitnih impulzov za dogajanja med Slovenci. To dejstvo je tudi iz političnih in ideoloških razlogov, kot je poudarilo več predavateljev, v desetletjih po drugi svetovni vojni zbledelo, tako da ga zdaj na novo odkrivamo. Analize preteklega zgodovinskega dogajanja dokazujejo, da je marsikaj slabo ali pomanjkljivo raziskano, tako da bo določene trditve in zaključke, ki so bili do sedaj v veljavi, potrebno dopolniti ali pa sploh popraviti. Stoletne vezi med Dunajem in Ljubljano so izredno razvejane in dra-
V sredo, 23. junija, so v Ljubljani v Cankarjevem domu predstavili knjigo, ki je že pred izidom dvignila na slovenskih tleh veliko prahu in ga bo še več v naslednjih dneh, ko bodo knjigo končno lahko prebrali tudi bralci, katerih pa je zelo veliko, če povemo, da se je nanjo naročilo v prednaročilu že čez 17 tisoč ljudi. Številka je izredna za slovenski trg, kot je tudi izredno zanimanje zanjo, saj je avtor Janez Janša, ki je pisec knjige z naslovom Premiki, zelo znano ime, nekateri ga imajo tudi za enega očetov sedanje, nove republike Slovenije.
Knjigo so imenitno tržno najavili že pred več kot tremi meseci, ko so tudi začeli pri Mladinski knjigi, ki je knjigo izdala, nabirati prednaročila. Janševa knjiga govori predvsem o nastajanju in obrambi slovenske države med leti 1988 in 1992. Tema je seveda zelo kočljiva, saj so vsi protagonisti te dobe še vedno živi in je zato lahko kaj hitro povod za zamere, groba poenostavljanja in tudi za politično diskusijo, katero bo gotovo izzvala, če sodimo po prvih odmevih, ki jih je knjiga že sedaj deležna. Janša je namreč v knjigi Premiki opisal delo in poteze svojih sodelavcev in vseh
gocene za razvoj slovenskega naroda in kulture, čeprav to razmerje ni bilo le pozitivno.
Pomembno vlogo pri ozaveščanju slovenskega naroda je odigrala tudi dunajska univerza, ki so jo ustanovili leta 1365. Na njej je študiralo veliko število Slovencev iz najrazličnejših krajev, vzpodbudno pa je tudi število na tej univerzi skozi stoletja delujočih slovenskih profesorjev in rektorjev. Nekateri referenti so razčlenili tudi na videz obrobne, a za sociologijo in kulturno zgodovino zanimive teme. Tako je Peter Vodopivec poročal o načinu življenja slovenskih študentov na Dunaju, Polona Šega pa je predstavila slovenske kostanjarje, ki so še nedavno bili zanimiva posebnost avstrijskega glavnega mesta.
V drugem, kulturno-zgodovin-skem delu simpozija so umetnostni zgodovinarji Emilijan Cevc, Marko Pozzetto in Damjan Prelovšek opozorili na dunajske vplive na slovensko umetnost. Prelovšek je posebej opisal dunajsko arhitekturno teorijo na začetku 20. stoletja, ki jo je Plečnik na preoblikovan in samosvoj način uporabil pri načrtu za stavbo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
V literarnozgodovinskem delu sta bila v ospredju Cankarjevo dunajsko življenje in delo in tako imenovani slovenski literarni krog, ki je na Dunaju deloval v težkem času druge svetovne vojne, o čemer sta poročala Slavko Fras in France Pibernik. Av-
vidnih ljudi, ki so bili glavni dejavniki slovenske pomladi, ki nam je prinesla novo, slovensko državo.
Urednik pri Mladinski knjigi Aleksander Zorn je ob predstavitvi knjige dejal, da predstavlja Janševa knjiga Premiki »najbolj popolno sliko vojne«.
Janševa knjiga nam odkriva tudi ozadje političnega dogajanja, ki ga še nismo poznali, in je zato kot nalašč v času, ko se na Slovenskem pripravljajo na politični predvolilni boj, ki naj bi se že začel pred toliko napovedovanimi in pričakovanimi jesenskimi volitvami. Avtor si je sicer ob izidu zaželel, da knjiga ne bi bila samo povod za politično diskusijo in politične prepire, ampak tudi dokument novejše slovenske zgodovine, ki ga je spisal slovenski disident najprej in sedanji obrambni minister republike Slovenije.
Po pričakovanjih je knjiga Janeza Janše že dvignila veliko prahu in veliko jeze in tudi zadovoljstva pri nekaterih. Med nezadovoljneži so nekateri vidni politiki, ki so še sedaj v prvem planu na slovenskem političnem prizorišču. Vsekakor knjiga, kateri gre zasluga za iskreno in tudi zelo dobro odmerjeno časovno dobo, v kateri prihaja med nas.	J.P.
tor tega poročila je ocenil slovensko književnost na Dunaju po drugi svetovni vojni. Menil je, da je avstrijska metropola večsmerno in ambivalentno mesto, v katerem so slovenski pisatelji napisali bistvena ali Pa vsaj značilna dela. Po drugi svetovni vojni se je tu v malem spet dogodila slovenska kulturna zgodovina. Poleg na Dunaju živečih koroških Slovencev so gostovali še Slovenci iz domovine, predvsem pa so tu delovali tudi nekateri samosvoji avtorji in posredniki med slovensko in nemško-avstrijsko kulturno javnostjo, kar v zadnjem času stopa v ospredje. Milena Merlak, ki že trideset let živi na Dunaju, je na subtilen način predstavila svojo liriko. Na koncu je Borut Loparnik poročal o slovenskih glasbenikih na Dunaju, eden od teh, Tomaž Svete, pa je predstavil svojo kompozicijo »Slovenski requiem«. Simpozij se je zaključil s koncertom dunajskih glasbenih skupin. Predavanja bodo izšla v posebnem zborniku.
* * *
»Podobe iz Nadiških dolin« v Špetru
V7 Beneški galeriji v Špetru bo v soboto, 4. t.m., odprtje razstave z naslovom: »Podobe iz Nadiških dolin«/ ki je postala že tradicija, saj je 13. p'1 vrsti. S to razstavo se vsako leto zaključi v Spetru mednarodni slikarski natečaj. Tokrat se ga je udeležilo 70 umetnikov — slovesnkih, furlanskih ter iz Slovenije, Koroške in Bosne.
Špetrska Beneška galerija opravlja že 15 let pomembno poslanstvo■ Samo v okviru natečaja »Podobe i' Nadiških dolin«je v njenih prostorih razstavljalo okrog 700 različnih umetnikov, če pa k temu dodamo še ostale razstave, bomo našteli kar okrog 3.000 likovnikov.
* * *
V nedeljo, 28. junija, so bili v spe-terski občinski dvorani nagrajeni otroci, ki so se najbolj izkazali na letošnjem 19. natečaju »Moja vas«. Natečaj razpisuje študijski center Nedt-ža iz Špetra, namenjen pa je šolski!’1 otrokom iz videmske pokrajine. Udeleženci so spise napisali v svojem narečju. Tematika je bila tudi tokrat raznovrstna — od ljudskih pripovedk, doživljajskih in domišljijskih sestavkov do opisov in raziskav o dotnac’ ljudski kulturi. Sredstva za nagrade so prispevala slovenska kulturna društva in številna podjetja.
* * *
Društvo »Jadro« iz Ronk je v pre' teklih dneh zaključilo svojo letošn)0 dejavnost. Člani društva so s svoji"1 delom zadovoljni, saj je obračun vsekakor pozitiven. Med drugim so prl' redili dva tečaja slovenščine, ki st" naletela na precejšen odmev. Opaziti je, da se zanimanje za slovenščino 1 Laškem veča.
JANEZ JANŠA - PREMIKI
Naša društva
KD »Jože Rapotec« iz Prebenega
Daleč od hrupnih prometnih cest leži v dolinski občini prijazna vas Prebeneg, kjer deluje domače Kulturno društvo »Jože Rapotec«. Uradno je nastalo leta 1979, dejavno pa je na kulturnem, gospodarskem in športno-rekreacij-skem področju. Korenine društva Segajo dlje v preteklost. V začetku tega stoletja je bil najprej ustanovljen pevski zbor, ki je med drugim pel v cerkvi, pa tudi ob Večjih praznikih in prireditvah v vasi, vaška mladina pa je na velikonočni ponedeljek vsako leto Priredila »pomladansko veselico«, kot so jo tedaj imenovali. Kultur-n° delovanje, ki sicer ni bilo redno, a je bilo vendarle zelo dragoceno, je trajalo do leta 1939. Fašistične oblasti so sicer ukinile vse, kar je bilo slovenskega, že leta 1927, vendar zbor v Prebenegu kljub prepovedi ni utihnil in pevci s° se na skrivaj sestajali z dirigentom Jožetom Rapotcem in skupaj
vadili.
V času druge svetovne vojne Je Prebeneg doživel hudo preizkušnjo. Vas je bila v tem času trikrat požgana. Dvaindvajset vaščanov je šlo k partizanom, od teh le šest padlo v boju, dva sta um-rla v koncentracijskem taborišču, Pet mladih kurirk iz Prebenega pa s° Nemci ustrelili na Opčinah, če naj omenimo le nekatere žrtve. Ko je bilo vojnih grozot končno konec, so se domačini takoj zabeli za aktivnejše kulturno delo-Vanje in so že leta 1946 ustanovili Prosvetno društvo, v okviru katerega je deloval tudi mešani pev-ski zbor. Društvo je prirejalo raz-ne igre, proslave, večerne tečaje, Prireditve za otroke in predavanja. Na žalost pa je nastopil čas Kominforma in tako je tudi v Pre-uenegu, kot v številnih drugih va-?eh, kulturno delovanje za nekaj Nsa popolnoma zamrlo. Ohrani-a se je le »tradicija« vaških praz-,n,kov, ki so bili vsako prvo nede-J° v avgustu. Zadnja šagra je bi-
la leta 1961, nato pa je v Prebenegu vse utihnilo za celo desetletje in še več.
Leta 1974 je prvi korak za obnovitev kulturnega delovanja v vasi storila vaška mladina, ki je po tolikih letih premora ponovno priredila vaško šagro. Tradicija se je ohranila vse do danes. Po tem prvem začetku so se tudi vaščani iz Prebenega začeli zanimati za obnovitev kulturnega delovanja v vasi. V začetku leta 1979 je bil sklican javni sestanek v vaški srenj-ski hiši, kjer je še danes sedež KD »Jože Rapotec«. Vaščani so pokazali veliko zanimanje in tako je bilo društvo nekaj mesecev kasneje tudi formalno ustanovljeno. Poimenovali so ga po zaslužnem domačinu, ki je bil do druge vojne eden glavnih pobudnikov v vasi na kulturnem področju, pevovodja in organist v cerkvi. Leta 1945, tik pred koncem vojne, je umrl v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Dachauu.
Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Boris Bandi, ki to nalogo opravlja tudi danes, čeprav so med tem časom to vlogo prevzeli tudi drugi člani društva. Se istega leta je bil ustanovljen tudi otroški pevski zbor, ki pa je na žalost prenehal z delovanjem že dve leti kasneje. Prebeneg namreč ni velika vas, saj šteje samo kakih 140 prebivalcev.
Med najpomembnejšimi prireditvami, ki jih je organiziralo KD »Jože Rapotec«, je prav gotovo proslava - recital ob 35-letnici u-strelitve petih prebeneških kurirk. Leta 1980 je društvo tudi dobilo svoj sedež — obnovljeno srenjsko hišo. Društvena dejavnost je tako polno zaživela. V dvorani srenj-ske hiše je bilo od tedaj dalje veliko zanimivih in prijetnih tako kulturnih kot družabnih večerov. Bilo je več celovečernih koncertov raznih zborov, nastopov gledaliških skupin, razstav, večerov diapozitivov, proslav. Med rednimi
Posnetek s slovesnosti ob odprtju srenjske hiše v Prebenegu (foto M. Magajna)
prireditvami pa naj omenimo silvestrovanja, miklavževanja, pustovanja, vsakoletni turnir briško-le, številne izlete (med drugim v Dachau, kjer je pokopan domačin Jože Rapotec). Društvo iz Prebenega tudi redno goji stike z drugimi okoliškimi društvi in organizacijami.
KD »Jože Rapotec« je danes v Prebenegu nekaj več kot samo društvo. Lahko rečemo, da je postalo del vasi. Za obogatitev njegove dejavnosti pa bi, kot nam je dejal predsednik društva Boris Bandi, potrebovali več članov, predvsem tistih, ki pripadajo mlajši generaciji. Sedanji člani društva
sicer tudi danes ne stojijo križem rok in vsaj enkrat mesečno se v prebeneški srenjski hiši kaj dogaja. Društvo ima poleg tega tudi zemljišče, kjer vsako leto prireja šagre, koncerte, pa tudi Slovensko stalno gledališče odigra tam svojo poletno predstavo. Želeli bi, je dejal predsednik Bandi, urediti zemljišče (veliko je bilo že napravljenega s prostovoljnim delom občanov) in zgraditi na njem tudi sedež, ki bi bil res last društva. Načrt je že pripravljen, od gmotnih sredstev pa je seveda odvisno, kdaj in ali sploh bo uresničen.
(hj)
Naši manjšini se ne obeta nič dobrega
4lll! o
dan hud udarec. Zanimivo je, da stopajo politične sile večinskega naroda na tako izrazito protimanjšinsko pot v trenutku, ko se celo na avstrijskem Koroškem resno ukvarjajo z načrtom, kako omogočiti koroškim Slovencem prisotnost v deželnem zboru.
Znano je, da ustava Republike Slovenije jamči predstavništvo italijanske narodne manjšine v slovenskem parlamentu ne glede na število pripadnikov manjšine. Slovenska
skupnost se seveda ne bo sprijaznila z načrtom, da se izloči iz najpomembnejšega izvoljenega telesa v deželi in bo svoj protest gotovo posredovala pristojnim mednarodnim forumom.
* * *
Na gradu v Premu so bila v nedeljo, 28. t.m., 6. Premska srečanja, namenjena primorskim pesnikom, pisateljem in kulturnim delavcem. Priredila sta jih Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij iz Ilirske Bistrice.
Stanko Žerjal
Sredi letošnjega	junija
k Kako gre črnogorskim četni-om rned umikanjem v južno j^ner proti Trebinju in Dubrovni-n, ne vem, pač pa sem dobro Normiran o srbskih četnikih in bskih teritorialcih v tako imeno-aN Krajini, to se pravi na Liki v r°g malih mest Otočac, Gra-^c' Gospič in v notranji, zaledni r a Naciji na področju krajev Ob-Benkovac, Kistanje, Knin, NŠ, Livno. Marsikje so srbski
borci od daleč obkoljeni od hrvaških bojnih čet, postopno morajo sprejemati nadzorstvo sinjih čelad, primanjkuje jim goriva, sveže hrane, higienskih in sanitarnih potrebščin, uživajo le konservira-ne jedi, začenja se že lakota in med njimi se širi trebušni tifus. Zaradi vsega tega postajajo še bolj divji in okrutni, vendar niso več sposobni vznemirjati življenja in prometa izven svojega področja,
ker je širok obalni pas Hrvaškega Primorja in Dalmacije trdno v rokah hrvaškega vojaštva in zapad-ni del Hercegovine vse do Sinja in Livnega vštevši kajpak vse mostarsko področje z Medjugorjem pa v oblasti hercegovskih Hrvatov.
Dolgemu, večurnemu čakanju v vrsti za prevoz na trajektu iz Prizne na otok Pag in po drugem mostu spet na kopno pri Zadru se je mogoče izogniti le, če se poprej
vključiš v kako karovano Karitas, ki ima pri trajektih zaradi dovažanja humanitarne pomoči absolutno in vljudno prednost. Vsaj tisti najbolj goreči podporniki Hrvatov, kot so razne skupine v Lombardiji okrog Radio Marija, so vedno pripravljeni sprejeti v svoje vrste tudi navadne romarje, seveda se je treba poprej doma dogovoriti. Tako sem storil jaz za dohod, pri samostojnem povratku pa so mi pomagali hrvaški prijatelji preskočiti dolge vrste čakajočih vozil.
Kdo iz Zahodne Evrope pravzaprav največ stori za pomoč beguncem v nekdanji Jugoslaviji —
Poslovna konferenca...
4ltll B
Slovensko gospodarstvo se nahaja torej v zelo obetavnem položaju, njegova uspešnost in razvoj pa sta nedvomno odvisna od učinkovitosti in profesionalnosti slovenske vlade, ki mora v najkrajšem času sprejeti primerno lastninsko zakonodajo, decentralizirati velika podjetja, znižati mesečno inflacijo, ta se sedaj giblje med 5 in 6%, ter čimprej končati proces vključevanja Slovenije v mednarodne denarne, gospodarske in politične ustanove. Vse to bo prav gotovo še bolj odprlo pot mednarodnim investicijam, s pospeševanjem raznih rizičnih skladov, državnih subvencij ter jamstev pa se bodo tudi slovenska podjetja lažje vključila v svetovni tržni sistem.
bodisi Hrvatom, Muslimanom, Slovencem, če treba tudi Srbom itd.? To so na prvem mestu tisti, ki so se bili v preteklih letih ogreli v medjugorski duhovni toplini, to so bivši ali dosedanji medjugorski romarji iz Italije, Francije, Kanade, Belgije, Avstrije, Združenih držav, Nemčije itd.
Ker si domišljam, da imam nekaj življenjskih izkušenj o begunstvu in o beguncih — ekonomskih, političnih, avanturistovskih, udobnostnih, vojnih, oportunističnih itd. — iz raznih dob in raznih narodnosti ter veroizpovedi, čutim toplo zadovoljstvo, ko sem ugotovil pri sedanjih balkanskih nesrečnežih izbrano hvaležnost za pomoč. Lombardski dobrodelniki v karavani, ki me je sprejela v sopotništvo, niso mogli zamolčati prijetnega občudovanja nad olikanimi, mirnimi, disciplinirani-
Kongres SLS
Na tretjem kongresu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani je bil za predsednika izvoljen Marjan Podobnik. Ob tej priložnosti je stranka predstavila svojega kandidata za predsednika Republike Slovenije. Ta je 56-letni geolog dr. Buser.
Udeležence kongresa so pozdravili predstavniki številnih slovenskih strank, pozdrave Slovenske skupnosti iz Furlanije Julijske krajine pa je posredoval predsednik Marjan Terpin. * * *
Iz Trsta je v ponedeljek, 29. junija, krenila štafeta miru, ki bo 9. t.m. prispela v Rim. Štafeta bo obiskala vsa pomembnejša mesta v severni in srednji Italiji. Organizatorji — Združenje za mir, sindikat ACLI in združenje ARCI — želijo javnost predvsem opozoriti na hud položaj v republikah bivše Jugoslavije, kjer še vedno divja vojna.
mi otroci, mamicami, starčki, ki so v vrsti z listki v rokah in hvaležnostjo v besedah sprejemali njim osebno namenjene zavoje potrebščin, živil in zdravil v kraju Tučepi pri Makarski. Podobna topla hvaležnost se je pokazala v Zadru, Splitu in Medjugorju, koder je imenovana karavana hitro in brezosebno razdeljevala velike zavoje.
Isto je doživljala skupina, ki je prišla za nami z velikanskim tovornjakom in hotela z njim čez Medjugorje kar v Mostar. Prevoznika, ki je bil tudi glavni darovalec, so s težavo odvrnili od te poti, ker je bil tovornjak preveč primerna tarča za lahko artiljerijo po strmem pobočju s planote v dolino. Tovor so preložili na štiri mala krajevna vozila in previdno odpeljali do Mostarja in ne v Sarajevo, kakor si je bil zamislil itali-
Slovenija porazila Italijo
Slovenija je na košarkarskih kvalifikacijah za olimpijsko prvenstvo premagala v Zaragozi Italijo z izidom 91:78 (37:25). Slovenski košarkarji so povsem nadigrali svoje nasprotnike in bili vedno v vodstvu. Najboljša sta bila Kotnik in Vilfan. Slovenska ekipa je nato porazila nemško.
V Miljah se bo 9. t.m. pričel 15. festival mladinskega gledališča. Prireditev, ki se je včasih lahko ponašala z izredno bogatim in pestrim sporedom, bo letos nekoliko skromnejša. Na glavnem miljskem trgu Marconi bodo letos samo tri predstave, gostovalo pa bo 5 skupin. Nekaj predstav bo posvečenih tudi otrokom. Festival mladinskega gledališča se bo zaključil 12. t.m.
"k * *
V Slomškovem domu v Celovcu bodo v petek, 3. julija, ob 10. uri predstavili slovensko-angleško izdajo zbirke poezij »Kresna noč - Midsum-mer night« koroške pesnice Milke Hartmanove. Zbirka je izšla ob avtoričinem 80. rojstnem dnevu pri celovški Mohorjevi založbi februarja letos. Na srečanju je govoril prof. Tom Priesthj, ki je poezije prevedel v angleščino.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
janski dobrotnik. Na vseh štirih krajih, kjer sem iz prtljažnika izvlekel nekaj mojih osebnih skromnih prispevkov, opravičujoč se, da ne morem kaj več pomagati, sem izkusil isto izbrano hvaležnost. S posebnim smehljajem je kajpak sprejeta — kava. Te namreč primanjkuje kakor elektrike in vode. Pri Vrgoracu se mi je ženica, ki ji nisem nič dal, ampak jo le nekaj vprašal, zjokala zaradi smrtnih ter invalidskih žrtev vojne v lastni družini, brž pa je pristavila, kako so Hrvati hvaležni tujcem za plemenito pomoč.
Nekateri tu v naši deželi sprašujejo, ali je popotniku dobiti hrano po hrvaški deželi. Seveda jo je dobiti. V gostinskih lokalih na obali kakor tudi v Medjugorju po zasebnih hišah, kjer prenočuješ, si postrežen čisto normalno. Živeža in zdravil in še marsičesa manj-
Miloševič ugnal...
•#111 o
29. junija, odredil, naj se na letališče v Sarajevu takoj premesti bataljon kanadskih »modrih čelad«, ki je v Slavoniji, za upravljanje tehničnih naprav na letališču pa bo skrbelo francosko vojaško o-sebje. Na ta način bo končno začel redno delovati zračni most, kj je nujen, če se hoče preprečiti smrt celih množic v Sarajevu.
Medtem se zdi, da je v bistvu propadel načrt srbske demokratične opozicije, ki je bila v nedeljo, 28. junija, priredila v Beogradu množično manifestacijo, med katero so udeleženci zahtevali odstop vlade in predsednika Miloševiča, razpis volitev in uvedbo demokracije v državi.
Med govorniki je bil tudi prestolonaslednik Aleksander Karad-žordževič, ki je priletel iz Londona najprej v Romunijo in so ga nato pripeljali z avtomobilom v Beograd. Govoril je seveda v slabi srbščini, uspeh njegovih izvajanj pa je bil temu primeren. Izkazalo se je, da se od takih nasprotnikov' Miloševič nima ničesar bati. Člane delegacije, ki ga je obiskala, pa je kaj kmalu razorožil. Sprejel je njihovo zahtevo po dialogu, poudaril, da srbska ustava nudi mož; nost, da ljudstvo z volitvami alj referendumom more preveriti, ali trenutni oblastniki še uživajo njo govo zaupanje ali ne. Odločno pa je opozoril na grožnje, ki prihajajo nad Srbijo in njen narod od veli' kih sil, kar je nazorno dokazal razpad jugoslovanske države.
Miloševič je torej dejansko ug' nal svoje nasprotnike in dokazal, da je v Srbiji še vedno trdno na oblasti. Opazovalci menijo, da mu trenutno preti nevarnost le od univerzitetnih študentov, katerih boj se ni končal, ko se je razšla množica demonstrantov pred beograjsko skupščino.
ka za ogromne množice beguncev. Ti so iz Slavonije in iz Bosne. Tem gre mednarodna pomoč, ker domačini imajo še zase pre; malo. Težje pa je popotniku najt* prenočišče, ker so skoraj vsi hoteli natrpani z begunci. Posteljo je treba iskati po zasebnih hišah, tako na obali kakor v Medjugorju-Priporočljivo pa je, imeti s seboj žepno svetilko in — vodo.
Življenje teče mirno, nikakršni panike, prevladuje optimizetf) med domačini in begunci. Oboj1 prenašajo Kalvarijo dostojanstveno, stoično, osveščeni kristjani Z globokim zaupanjem v Boga.
Gospa v Medjugorju se še naprej prikazuje svojim izvoljen; cem, koderkoli krožijo po Evrop1 in Ameriki. Izmenoma je po eden | vedno doma kot na »dežuranju“-V dneh mojega obiska sta bila duma dva: Ivan in Vicka. (KotKc'
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
r\uce
Boc
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Cavour 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 26, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.