LJUBLJANSKI ČASNIK.
Si. ae.
Tiorih O. Velkiga i ravna
18&I.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za č< leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka ccsarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
četert leta
¥radni del.
Oznanilo.
21. decembra pr. 1. ko je v Obloški županii visok sneg padel in močna burja strašne žamete napravila, pride tu sem Janez Marolt iz Šent-Gregorja z 8 konj, ktere je na Laško gnal. Ker ga je burja vsega prevzela, zaide in v naznanim kraju krog blodi, in bi bil gotovo zmerznul pri hudi burji, ako ne bil iz Ulake cerkovnik, Primož Tonič, na njegov klic, mu v pomoč priskočil in ga, ko ga je našel že terdega na konju slonečiga, na konja posadil in v bližnjo vas prinesel.
Ker pa ni dokazano, da je bil rešitelj v nevarnosti življenje zgubili, tudi ni predpisanega darila prejel in zavolj tega se to Ijudo-ljubno delo Tomiča v občno spoznanje naznani.
C. k. okrajno poglavarstvo.
V Postojni 30. aprila 1851.
Mac-Neven, s. r.
Minister notrajnih oprav je c. k. okrožnega zdravnika v Celjovcu, dr. Konstantina od Fradeneck za svetovavca krožnega zdrav-ništva imenoval. Za okrajne zdravnike so bili »voljeni: dozdajni krožni zdravnik dr. Vincenc Eržen v Beljaku; dozdajni okrajni zdravniki dr. Albert vitez od Kalchberg v Celjovcu; dr. Dragotin Moro v Šent-Vidu; dr. Franc Hafner v Blekovcu; dr. Dragotin Štur v WoIfs-bergu; dr. Jožef Majer v Spitalu in dozdajni zdravnik v bolnišnici v Celjovcu, dr. Dragotin Rusneim v Hermagoru.
Danes bo XVIII. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsk0 izdan in razposlan. Ljubljana 2. maja 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in Tladniga lista za Krajnsko.
2. maja 1851 je bil XVIII. del, III. tečaj
deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade :
Razpis ministerstva za vojaške reči 23. Februarja 1851, po kterem se z najvišjim ar-madnim poveljem št. 11 dne 22. Oktobra 1850 zaukazane odločbe zastran jemanja kadetov občno razglasijo. — Razpis denarstvenega ministerstva 3. Marca 1851 , po kterim se razglasi ravnanje z dolžnimi pismi dvorne kamre po šteri percente, ki so bile 1. Marca t. 1. v versti 187 izsrečkane. — Razpis ministra notranjih opravil 7. Marca 1851, zastran iz-peljanja v deržavni pogodbi z Modenskim voj-vodstvom pogojene vravnave mej. — Razpis denarstvenega ministerstva 8. Marca 1851, s kterim se prepoved, orožje in vojskne priprave v Bosno izvaševati, tudi na Hercegovino razširi. — Razpis denarstvenega ministerstva 11. Marca 1851, zastran izdanja deržavo-zakladnih listov po 10 gld. in 5 gld. — Cesarski ukaz 23. Februarja 1851, s kterim se zaukaže, da ima uvožnja več za delanje ali ogleštanje ladij odločenih reči v dalmatinsko eolsko okolijo cola prosta biti. —
Razpis denarstvenega ministerstva 8. Marca 1851, čez porabo parobrodov pri službnim potovanju. — Razpis ministerstva zunanjih 16. Marca 1851, s kterim se da na znanje med Avstrijo in Bavarijo sklenjeni dogovor zastran tega, da se imajo na diplomatični poti prošeni kerstni, poročni in smertni listi brez stroškov dajati.
30. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 97. Razpis ministra vojaštva od 7. aprila 1851, po kterem dovoljenje ženitve vojakov od pripuščenja občine odvisi, v kterej vojak stanuje.
St. 98. Ukaz ministra uka in bogočastja od 10. aprila 1851, glede spraševanskih plačil, ktere imajo javni učitelji živih jezikov takrat dobivati, ko se pokličejo k spraševanju za deržavno poštno službo.
St. 99. Razpis ministerstva kmetijstva in gornijstva od 10. aprila 1851, po kterem se naznani prenavedba z c. k. spodnjo - ogersko
višjo kamernogrofsko vradnijo v Sčavnici v c. k. spodnjo-ogersko gornjisko-gojzdniško in posestvinsko vodstvo in dvignenje Novosad-skega c. k. kamornega opravništva.
St. 100. Razpis ministra vojaštva od 14. aprila 1851, ki zapopade dvignenje poroštva dednikov vojakov za neplačane značajne dodatke.
Št. 101. Ukaz ministra vojaštva od 18. aprila 1851, glede dodatka prostovljca, ki se mu dovoli zavolj osebujnih razmer ako za to prosi.
Št. 102. Razpis ministra vojaštva od 20. aprila 1851, po kterem se odloči, da je osebje vojaško - zemljoznanstvene naprave v duhov-skih razmerah sodništvu civilne duhovščine podveršeno.
Št. 103. Razpis ministra vojaštva od 20, aprila 1851 glede odrajtvil zapustnine v pri-merlejih, če je zapustnik pred 1. novembrom
1850	umeri.
Št. 104. Razpis ministra vojaštva od 20. aprila 1851, po kterem se odloči, da §. 19. začasnega pravdosredniškega reda, ako komu pristoji pravico vbogih zadobiti in glede ne-plašanega zastopnika, kar se tudi na vojaške sodništva raztegne.
Ravno ta dan bo tudi ravno tu XXIV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. — Pregled zapopade je bil že pri na-znanenju edino-nemškega izdanja razglašen.
Poslednjič bo tudi danes za edino-nemško izdanje tudi zapopadni pregled mesca aprila
1851	izdanih delov tega zakonika izdan in razposlan.
Dunaj 25. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Austrijansko cesarstvo. Koroško.
Kdor svojim slovenskim bratom slavo in srečo želi, mora tudi želeli, da bi vsi Slovenci radi in pogosto brali — brali dobre in koristne bukve. Zategadel bode vsaki prijatel Slovencev s veseljem slišal novico, da smemo pričakovati društvo, ki bo dobre in koristne knjige med Slovenci razširjevalo. Naj imenitnejši, naj iskrenejši,in visoko stoječi gospodi so se te reči na vso moč poprijeli. Ako Bog da, bodemo vkratke kaj prav veselega svojim bravcem od tega društva povedali.
(Bčela.)
Horvaška.
Iz Zagreba se piše v Reichsztg. da mislijo na Horvaškem nov časopis sačeti izdajati pod naslovom: „Domobran". Za vrednika imenujejo gospoda Šuleka in Berliča.
*	Na meji stoječi vojaki so bili pomnoženi z 3 četami, s enim sluinskim, ogulinskim in otočanskim.
*	V Zagrebu se bodo volitve za mestne sve-tovavce 12. maja pričele.
Avstrijanska.
Ministerstvo kupčije obertnije in javnih stavb je dovolilo deržavno železnico med Bohnio skoz Tarnov do Denbice napraviti. Dolgost te ceste zneze 9 milj 3059 sežnjev.
*	Za gotovo se pripoveduje, da se bo ukaz dal glede priobčenja javnih sodniških obravnav po časopisih.
*	Za gotovo se pripoveduje, da je predlog storjen, vojaštvo zopet pomanjšati, dokler se to vprašanje ne razsodi, se častnikom ne bo plača povišala.
*	1. maja je bila na Dunaju velka vojaška parada v čast gerškega kralja Otona, kije zraven bil. Vojakov je bilo 30,000 skupej.
*	Na Dunaju se bodo tekočega polletja sledeči slovanski predmeti učili:
1.	Slovanska starodavnost na severnem Nemškem, petkrat na teden od 5 do 6 ure, učil bo dr. Kollar.
2.	Primerovanje glasov in oblik slavenskih jezikov, dvakrat na teden od 7 do 8 ure zjutraj; učil bo dr. Miklošič.
3.	Staroslavensko življenje Cirila in Metoda, trikrat na teden od 7 do 8 ure zjutraj; učil bo dr. Miklošič.
4.	Slovnica češkega jezika, trikrat na teden od 5 do 6 ure; učil bo profesor Šembera.
5.	Ceski sploh in dogodivščino češkega slovstva, trikrat na teden od 4 do 5 ure; učil bo prof. Šembera.
6.	Poljski jezik, petkrat na teden od 3 do 4 ure; učil bo M. Kavecki.
*	Za gotovo se govori, da je minister uka in bogočastja sklenul v Insprucku katolško vseučilišče napraviti.
Ceska.
Marljivost čeških občin za šole zasluži očitno spoznanje in je gotova priča, da se ljudstvo zave. V Kutni gori je občina pripravlje-
na na lastne stroške novo glavno šolo napraviti in si prizadeva spodnjo realno šolo napraviti. V Taboru se bo nova šola zidala, priprave se v ta namen že delajo. Občina je učiteljem obljubila na leto po 400 gold. vodju pa 500 gold. razun stanovanje v šolskem poslopju in za potrebno priprave na leto 500 gold. V Folicki je pripravljenih 10,000 gold. za napravo spodnje realne šole in spodnjega gimnazija podeliti. Ravno tako se tudi v drugih občinah za šole trudijo.
Moravska.
Veliki odbor kraljevega glavnega mesta Olu-muca je 10. februarja sklenul, predsedniku ministerstva, knezu Schwarzenbergu in ministru notrajnih zadev, Alaksandru Bachu častno gradjanstvo podeliti in je v ta namen poslance zvolil, ki so se 22. h knezu Sclnvar-zenbergu podali, ktere je tudi brez mude sprejel. Mestni župan, dr. Mandelbluh, ga je takole nagovoril:
Vaša svitlost!
Velki odbor kr. glavnega mesta Olumuca, pervi zastopnik svobodne občine, ni vedel svojih opravil vrednišc pričeti, kakor da se je pravic poslužil, ktere je njegovo veličanstvo, naš najmilostljivši gospod in cesar podelil, častno gradjanstvo Vaši svitlosti podeliti.
Ako že vsak domorodec s pravičnim ponosom na dela Vaše svitlosti gleda, ki so Evropo vesolnega boja obvarovali in našej lepej domovini obstoj najmilostljivše podeljenih pravic zavarovali, morajo prebivavci Olumuca, ker vživajo v polni meri blagostanje miru, toliko bolj hvaležni biti.
Posebne časti smo deležni postali pri po-deljenju častnega gradjanstva, mnenje kralje vega glavnega mesta Olumuca Vaši svitlosti razodeti, in srečni se vernemo v sredo svojih mestnjanov nazaj, ako jim zamoremo veselo novico oznaniti, da je Vaša svitlost zahvalo do-brovoljno sprejela in dovolila, slavno ime Vaše svitlosti v letnike kraljevega glavnega mesta Olumuca zapisati in našo zahvalo poznim vnu kom spričati.
Knez Schvvarzenberg je ta dar z vidno za dovoljnostjo sprejel in je takole odgovoril:
Gospodje! Izreke mnenja kraljevega glavnega mesta Olumuca z velikim veseljem sprejmem, vendar ne toliko zavolj mojih zaslug, kakor zavolj tega, ker spoznam, da ono ravna nje vlade popolnoma poterdi.
Bodite prepričani, da bo vlada vedno vse Storila, mir ohraniti in blagostanje obvarovati pa tudi za boj moramo biti pripravljeni in se vojske ne strašiti, ako velja za čast naše domovine , za obvarovanje svitlobe krone.
Kraljevo glavno mesto Olumuc si je mnoge zasluge v dnevih nevarnosti za našo lepo domovino pridobilo, in zavolj tega sim ji toliko serčnejšo zahvalo dolžan za počastenje, kte-rega mu je podelilo.
Nato so se podali poslanci k ministru notrajnih oprav, gospodu Bachu, kjer je mestni župan gospoda ministra z zlo en&cimi bese dami ogovoril in mesto Olumuc njegovemu varstvu priporočil; odgovori gospod minister poslancem s sledečimi besedami:
„Gospodje! Znane okoljšine so me na mesto posadile, ki mi tako važne dolžnosti proti vladarju In domovini naloži. Natanjko in vestno te dolžnosti spolniti, je namen mojega življenja, in če se tudi nektere nared-be ne spoznajo ali celo krivo sodijo, se bo vendar kmalo vsak prepričal, da je vlada le to storila, kar je potreba tirjala,inda je take naredbe in postave dala, brez kterih bi bila naša domovina v naj večji nevarnosti.
Kraljevo glavno mesto Olumuc je tudi v naj novejših časov posebno zvestobo in udanost vladarju pokazalo, in toraj si v toliko večjo
čast štejem,ud te občine biti. Imejte me te-j daj vedno za tacega in bodite prepričani, da si bom vedno po moči prizadeval blagostanje tega kraljevega glavnega mesta podperati." Gospod minister je naposled tudi poslance mizi povabil.
#	V Letovici je kolera vstala, za ktero je coj v začetku 6 oseb umerlo.
Ogerska.
Sliši se, da se bosta baronu Hentzi-u, ki je v Budi pri napadu ranjen bil in umeri, dva spominka postavila, in sicer eden na njegovem grobu, za kterega bo deržavna vlada, kakor govore 6000 gold. dala, drugi pa na tergu sv. Jurja v Budi, kjer je bil ranjen. Za poslednji spominek bodo vojaki denarje skupej zložili.
#	Cigani se v velikih trumah v Afriko v Algier preselujejo. Ni še davno, kar se jih e 300 iz Frankobroda odrinulo na Francosko, od kodar se bodo na barkah v Algier podali.
#	Zlo se ljudje v Bacz Almaz čudijo neki zamaknjeni deklici, ki govori o sila čudnih rečeh. Naznila je prihod tujih oseb, popisale zadeve tujih narodov in prerokovala prihodnje dogodbe. Naj veči skrivnosti je razodela.
Čez tri mesce se imajo reči zgoditi.
Galicia.
V	Zaluci so te dni otroci tamošnega sodnika Ivana Boj dva lonca zlatega in sreber-nega denarja pri igrači iz zemlje skopali. Njih oče je pa skrival najdbo in je zavolj tega že v preiskavanju. Denarji so, kakor se go vori, velike vrednosti in kovani ob časih Rimljanov.
Dalmacia.
Parobrod, ki je iz Dalmacie v Zader prišel, prinese sledeče novice iz Kotara od 18. aprila glede razmer Banjanovljanov in Gra-hovljanov.
Poslanci, ki so se iz Stolača vernuli, pripovedujejo, da jih je vezir še precej prijazno sprejel. Po svojem tolmaču, mostarskem vla-diku jih je vendar poprašal o ropanju na turški zemlji, se je zlo ostro zoper take napade izrekel in je žugal, ako bi se še kaj tacega prigodilo in ako se škoda ne povcrne, ktero so z ropanjem storili. Potem je poslanca spustil z naročilom, da naj po Velikinoči pridejo z 30—40 svojimi, enega poslanca, duhovna Kersta Koprivica so v Stolaču prideržali.
Prebivavci Grahovega so spet Turke napadli, po noči 12 in 13, se je kakih 50 oseb na rop v Gacko podalo.
V	novejših časih vendar Grahovljani niso več sovražniki kristjanov v Hercegovini, celo vojaki po deželi hodijo, ki tiste zaderžujejo, ki hodijo kristjane v Hercegovino ropat.
13. se je clo v Grahovem kervav prepir z trumo Černogorcev unel, ker so kristjane v Hercegovini plenili.
Tudi starašinstvo v Černigori govori zdaj za Kristjane v Hercegovini in ni še davno, kar je ukazalo Černogorcom iz Cuce in nekte-rim Grahovljanom obropano živino nazaj dati.
V7 Grahovem se 30 Černogorcev pričakuje, ki se hočejo med vojake vverstiti.
V	Rosni pričakujejo mnogo turških konjkov.
Tuje dežele, Bosna.
27. aprila dopoldne tirja Skenderbeg od vstajnikov v Bihaču, se mu udati in je obljubil, da jim bo prizaneščeno ako terdnjavo do 8 zvečer izdajo carskim vojakom; ako se to ne zgodi, je žugal, da bo terdnjavo napadel že o petih zvečer zapuste vstajnike terdnjavo in se razidejo čez Klokotmost proti Izaču in
ob levem bregu Une. Ob sedmih zvečer po-sedejo carski vojaki mesto.
Na avstrijansko zemljo v Zavolje pobegnejo glavarji vstaje: Rustanbeg, Numarbeg, Alia Scheravič; Munčin Hernič, in bivši poveljnik Bihača, Gjafferbeg, ktere so v Karlovec poslali.
* V „Reichsztg." Se piše iz Bihača 25. aprila:
21.	na večer pride Ali paša z 2 četama in 4 topovi pred Bihač in se pri Čekerlii vtabori. Vstajniki vedno rovi delajo na levem bregu Une in Klokota.
22.	so bili vojaki in vstajniki mirni. 23. so le nekoliko streljali pri Golubicu in Pre-velici, popoldne so vstajniki most za peš ljudi, čez Uno pri Prekovnju napravili in ko je sonce zašlo planejo na vojake; so tudi Arnavte; ki so Prekovnje posedli, nazaj zagnali in v pridobljenem kraju predmestja ostali; več hiš je pogorelo, ki so blizo boja stale. Pri tem boju je kakih 20 vstajnikov in 30Arnavtov padlo. Ko se mrak naredi pride spet v carski tabor pomoč, pravijo, da je prišel Mustafa Mele-mendši paša.
24.	so delali vstajniki rove v Prekovnju in mnogo se jih je čez vodo prepeljalo v Kralje, kjer so tudi koj začeli rove delati. Na levem bregu Une in Klokota se je celi dan vidilo, kako marljivo so vstajniki delali, slišalo se je tudi, da se bo pri Brezovici močen oddelk vstajnikov čez Uno prepeljal in vojake, ki so v Bihaški dolini ležali, od zadej napadel. Popoldan se prepeljejo vstajniki čez Uno pri Golubicu, in napadejo vojake, ki so pri Pritoki stali. Boj je čez eno uro terpel in se je končal s tem, da so se morali vstajniki spet nazaj umaknuti. Po sončnem zapadu se je začel vesolni napad. V Kralji, kjer se je mnogo vstajnikov nabralo, so v desno krilo Sken-derbega napadli s tremi topovi, ktere so čez Uno prepeljali. Kralj in še ena druga ker-šanska vas je bila požgana. Bavno ob lem času vstajniki od hribovja Pokoja vojake od zadej primejo. Tudi posadka v Bihaču ni rok križem deržala; mnogo jih je derlo čez most proti Prekovnju in unela se je bitva, ktero so topovi iz terdnjave podperali.
Skenderbeg je vstajnike, ki so pri Kralju desno krilo napadli z kartečami ukazal po-streljati, skerbeti je moral tudi, da je bil za herbtom zavarovan, toraj je en oddelk zoper vstajnike poslal, ki so ga od zadej prijeli. Vstajniki so se po noči umaknuli, brez da bi jih bili vojaki preganjali.
Oanes ali jutro ima albanski paša z 2000 Arnavtov in eno čelo vojakov skoz Livno v Bihač priti. Ta oddelk bi potem terdnjavo na levem bregu Une zaperl; brez terdovratnega boja se bo pa to teško zgodilo, ker bi bili na tako vižo vstajniki popolnoma zaperti.
Včeraj je prišla novica, da je Omer paša blizo Otoka, da bo ondi vstajnike, ki stoje pod poveljstvom Kediča razkropil in se potem skoz Krajno proti Bihač prišel.
V včerajšnjem boju jih je mnogo vstajnikov in vojakov, kakor begoči kristjani pripovedujejo, padlo, pravijo, da kakih 200. Tudi je v Kralju mnogo ljudi zgorelo, med druzimi v eni hiši 7 Arnavtov z 1 častnikom.
25.	na večer je ukazal Skenderbeg na desnem krile eni četi se naprej pomaknuti, ki je vzele saboj 2 topova. Ti vojaki so streljali na vstajnike, ki so se v Kralju vtaborili. Čez dve uri je boj terpel brez nasledka in zdelo se je, da so vstajnike le mikali se iz tabora podati. Ker so pa vstajniki na vojake le malo streljali in se iz rova niso podali, je tudi Skenderbeg vojakom ukazal, se spet umaknuti. Bavno ob tem času se je tudi v Golubec streljalo,
Včeraj in danes so spet novi vojaki v carski tabor prišli in vedno gibanje se vidi med njimi; danes ali jutro bi se znala odločivna bitva biti.
(Iz poprejšnih novic je že znano, da se je Bihač 27. t. m. podal, in da je Skenderbeg mesto posedel.)
Bulgarska.
Iz Zemuna se piše 2\. aprila v „Agr. Ztg." sledeče:
Po vdušenju vstaje na Bulgarskem se je mnogo govorilo o vgodnosti politiških razmer in o srečnem stanju keršanskih prebivavcov na Bulgarskem. Pripovedovali so v svitlih obljubah, ktere je visoka vlada Bulgarcem storila, o prenaredbi deželne vstave, da bo zamogel ti marljivi narod prosto začeti dihati in svoje materielne in industrielne moči razvijati. Šla je govorica o primerni vravnavi sodništev, da fcadii ne bodo smeli svojoglavno soditi itd. Za gotovo vendar zvemo, da je stara svojoglavnost pašatov, spajev in ajanov še v polnem cvelju, ki miroljubne Bulgare na vso moč stiskajo in Turki so, kakor so popred bili, svojoglavni sodniki, ki kristjanu pravice ne skažejo. Take stiske bi se le takrat končale, ako bi se turške vlade dobromisleči fcr-mani spolnile, kterih pašati ne naznanujo, -ali če bi kaka evrorejska pervooblastna vlada Bulgarce v varstvo vzela. Da se mera nesreče Bulgarov dopolni, si tudi gerški duhovni, posebno metropolit Pajsič zlo prizadevajo, ker narod derejo kolikor le morejo. Ni še davno, kar si je imenovani metropolit zmislil, neke maše v spomin in za odpustke naznaniti in je duhovščini zapovedal imena, kterih se ima v cerkvi spomniti, ne tanjko popisati in zraven tudi za vsako ime 1 piaster tirjati, tiste pa, ki bi se branili plačati, zaznamovati, ki so jih potem prisilili, da so plačali. Ako kdo tega ni mogel odrajtati, so njegovo imetje zastavili, ali ga je pa moral prodati, da je le plačilo odrajtal. Turški seimi so vboge revne ljudi nevsmiJjeno pritepali. To imenuje bul-garski višji pastir milovšinjo, kar se pa mora po pravici silojemstvo imenovati. Da svojemu trinoštvu krono postavi in reve Bulgarov do verha dožene, loči skopi metropolit stare*tur-ške denarji, ki se po celem carstvu jemljejo, in tirja nove, druge denarje pa sicer tudi jemlje, samo, da mora človek, ki jih mu da, pri njih mnogo zgubiti. Turški seimi morajo ljudstvo, take svojoglavne, nečloveške naklepe dopol-novati,in ako bi se narod prederznul, se zoper tako golufijo pritožiti, bi ga metropolit, ki je s pašati dobro porazumljen, le še bolj deri. V tej zadevi se je pritožba v Carigrad veli-cemu zboru poslala, in iz serca želimo, da bi BuJgarom pomoč prišla in luč rešenja zasijala.
* V šumli na Bulgarskem je poskusilo pred 14. dnemi nekoliko Turkov tamošnjo iztočno cerkev obropati, ki ima srebernih dragocenosti za pol iniljona grošev. Pa kristjanih so jih zapazili in s streljanjem odgnali. Viden-ski paša je ukazal tistih 17. Bulgarov, ki so preteklega leta v Carigrad šli kakor poslanci bulgarskega naroda, v želez zakovati in jih v Carigrad odtirati.
Turška Serbska.
V „Vojvodjanko" se piše iz Belgrada, da misli knez Aleksander v Belgradu gledišče zidati, kar je posebno mladost razveselilo, tako, da že zanaprej „živio" vpijejo. Kako radost bo še Ie potem, ko se to zgodi, se zamore vsak misliti, kdor ve, kaj da so gledišča in kaj da se v njih dobi. Gledišča niso samo za kratek čas, one so učilnica lepega in krasnega.
Pa vse to še ni vse. Ko bi bili mi popred igrališče imela, bi bilo pač naše slovstvo bolj veliko in bogato. Ako druzega ne, bi se bile saj iz drugih jezikov naj izverstniše igre prestavile; za ktere se pri nas toliko ve, kakor da bi jih ne bilo na svetu. Pri tem bi se tudi gotovo naše ljudi spodbodlo, kaj storiti. Da bi to tako bilo, dokazujo tiste dela, ki so na svitlo prišle o kratkej dobi, ko je bilo v Belgradu gledišče. Brez priložnosti in spodbuje morajo naj bolj premedene glave, kakor zlate v zemlji, skrite ostati.
*	Iz Zemuna se piše: Da bi Serbska zdaj na pragu velikih dogodb bila in da bi se knez v Ivragujevac preselil, skoraj gotovo ne bo res, ravno tako tudi ni res, da bi bil minister Pelronievič odstopil. Na Serbskem se deržavne opravilo mirno opravljajo, knez Kara-giorgievič zdaj celo ne misli se v Kragujevac preseliti in ministra Petronievic in Simic sta se le za nekaj časa javnih opravil odlegnula, da se bosta oddahnula in svoje osebujne opravila vredila. Pervi, ko je zvedel, da se v javnih časopisih piše, daje odstopil, je naznanil, da se je to le za dva mesca zgodilo. Pavel Jankovič, minister pravosodja je bil zlo bolan, je pa že prebolel. Narodni zbor bi znal med ljudstvom in vlado kako zmešnjavo storiti. Knez se natanjko derži vstave, ktero je sultan 24. decembra 1838 Serbom podelil, v ktere j ni nič od narodnega zbora omenjenega. Ljudstvo, operaje se na starodavno navado, meni popolno pravico imeti, narodni zbor sklicati.
Nemška.
Pogovori v Draždanah se bodo te dni končali.
*	26. aprila popoldne ob štirih se je v mestu Bautzen 20 centov smodnika unelo, vendar nobenega človek ni poškodovalo razun nekega delavca. Kako da se je ta nesreča zgodilo, še ni znano.
Francoska.
Časopis „ConstitutioneIl" stori predlog, v vsih občinah prebivavce poprašati, če ima predsednik še ostati ali ne. Imenovani časopis pravi, da je to edino sredstvo, Francosko prekucij obvarovati.
Na hiši Marche di Carmes-a v Parizu so našli v nedeljo zjutraj ob štirih belo zastavo z zlatimi limbarji in napisom: Bog živi Henrika V. kralja Francoskega in Novare! Zastavo so vzeli in jo na policijo nesli.
*	Predsednik francoske republike ima povsod nesrečo. Kar prime, se mu v roci stare. Že je bilo na tem, da bi se bil z generalom Changarnier poprijaznil, pa Persigny mu je vse zmedel.
*	Za predsedništvo republike pri republikanski stranki se poganjajo Lamartine, Ca-vaignac, Girardin in Barbes.
*	V Parizu se je za pogorele Krakovčana 2000 frankov nabralo.
*	Francoski legilimisti so vedno bolj zoper podaljšanje predsedništva. Posebni častivci elisea so ves pogum zgubili.
*	Govori se, da hoče minister Faucher že odstopiti, ker se je zameril.
Laška.
V Mesini je tudi potres vstal, do zdaj se še ni nobena velika nesreča zavolj tega pri-godila.
Španska.
Španska vlada je portugalski obljubila je pomagati, Saldanha je v severnih krajih dežele.
llusovska.
Časopis ministerstva notrajnih oprav prinese
pregled stanja ruskih prebivavcov od lefa 1846. Po njem je v evropejski Busii v ožjem pomenu besede 52,565,334 duš; v štirih zahodnih sibirskih okrajnah 2,153,958; v rusko-poljskem kraljestvu kakih 4,800,000; vvelkem vojvodstvu Finlandskem 1,600,000; v deželah unstran Kavkaza 2,500,000; skupej 63,600,000 duš.
Ako se temu še prebivavci Jarkučka, otoka Kainčatke, Ohotskega, potem amerikanskih posestev s Kirgis-Kajsackovi prebivavci in vojaki prištejejo, se zamore reči, da je na Ruskem 65,000,000 prebivavcov.
Po veri je pravoslavnih gerkov 49,000,000, rimskih katolčanov 7,300,000, reformiranih 3,500,000; mohamedanov 2,400,000; judov 1,200,000, Armencov gregorjanskih in ka-tolških 1,000,000, paganov 600,000.
Po rodu je pravih Rusov 33,000,000; Ru-sinov 11,200,000, belili Rusov 3,600,000, Litavcov in Poljcov 7,000,000; Finov in Letov 3,300,000; Tatarov z prištetimi Molia-medani 2,400,000; Nemcov 600,000; Gru-sov in Armencov 2,000,000; judov 1,500,000, kterih je 600,000 uralskega roda, ki stanujo raztreseni v vshodni Sibirii, ruski Ameriki in v Ivirgiški stepi.
Angleška.
w Iz Iiondona. Pravijo, de se bodo vsi škofje na Angleškim v Londonu zbrali, kamor jih je prečastiti kardinal poklical.
*	Telegrafiško naznanilo pove, da se je obertniška rastava v Londonu 1. maja odperla.
Turška.
Iz otokaRhodus se piše 16. aprila: Ljudje, ki ravno iz Makri-a -pridejo, pripovedujo, da je zares med Simarunom inLevisom ognjoblu-vavna gora vstala, ki vendar ne bluje ognja, ampak le gost, belkast dim se iz nje visoko vali. Potres je ondi še vedno močen. — Znani morski ropar, imenovan čemi, je o belem dnevu v pristanišču Bezza se prikazal in dve barki napadel, eno turško in eno gerško, pervi je vzel 6000, drugi 28,000 piastrov v zlatu in v blagu.
*	Ognjobljuvavna gora je na otoku Rhodus pri Simarunu vstala.
Podonavske knezovine.
Iz Carigrada so piše 29. aprila, da pisma iz Bukarešta za gotovo naznanijo, da so se ruski vojaki začeli 14. aprila iz knezovin na-potovati in da bodo v pervih dneh maja že vse knezovini zapustili. Ruski general Ivine je to tamošnim vradnijam naznanil, in toraj je bilo potrebno povelje dano, ruske vojake 7, živežem preskerbeti.
Amerika.
V amerikanskih združenih deržavah izhaja naj manj 3000 časopisov, v Nevv-Jorku izhajajo naj večji. V Evropi se pač ne misli, kako skerb in marljivost imajo vredniki za te časopise, nekteri imajo celo svoje parobrode, da novice iz Evrope naglo prineso. Taki pa-robrodi hodijo poštnemu parobrodu naproti, kjer novice zvedo; na parobrodu je pa cela tiskarnica, tako, da je že vse postavljeno ko parobrod v barkostajo v New-Jork pride. New-Jork-Herald plačo za eno samo novico iz Evrope 1500 tolarjev. On terdi, da ima 80,000 naročnikov in da vsako leto 15 miljonov zlo velikih pol papirja porabi. Preteklo leto je imel 220,186 dolarjev dohodka in v pervih 12 tednih t. 1. 61,786 dolarjev.
Ljubljanski novičar.
V nedeljo o pol treh je šel gerški kralj skoz Ljubljano na Gerško nazaj.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vladni list
si* 23.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sostavek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k :t<». listu ]jjui>9janskiga časnika, v torik 6. Velidga travna 1851.
Št. 1214.
Oznanilo.
(70.) C 1
Ker so odločbe poštne pogodbe, ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz Prusijo in Belgio pošljejo, nemško-avslrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma oberniti, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstri-janski plati plača:
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; od lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franko- in čezniejna pismenina, t.j. 20 kr. za vsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-britanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota 1% d. ali SO kr. v srebru odrajta.
Ker tedaj pismo, ako se na Avstrijanskim po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pisinenine stane, med tem, ko mora prejemnik za nefrankirano pismo na Angleškem 50 kr. plačati, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c.k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopi-savca nasprotno v pismenim" delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti. C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Schiitz, s. r.
Št. 3797.
Proglas.
(80.) C i
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Da je dovolilo v eksekutivni zadevi Ma tevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinarjev v ekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 23% Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t. 1. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zamorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 26. aprila 18*51.
Heinricher, s. i*.
C. k. okrajni sodnik.
Oznanilo.
(81.) C 1
Varazdinskiga kriškiga graničar-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskiga polirja spraznjena, ker je Valentin Halle visi stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozovejo, svoje osvedočene prošnje teoretiškiga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Cas prošnjo vložiti je do konca maja te-kočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru zdnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48kr., potem svobodnostanovalisče,vert
in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da. Belovar 26. aprila 1851.
Epivič, s. r.
polkovnik.
St. 1702.
Oznanilo.
(82.) C 1
S pervim majem bo šla pošta med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkratna teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek, in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek in seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazen. Ravno ob tem času se bo tudi vstano-vila potovska vožnja pošta med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Kerza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob3y2 popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zamorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da sena te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. generalnima vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 1237.
Oznanilo.
(76.) C 3
Po odpertju c. k. poštniga vodstva v Gradcu 17. aprila t. 1. št. 1756 se bo s pervim majem v toplicah Neuhaus pri Celju c. k. postna eksepedicia vstanovila, ki se bo pečala z pisemskimi in vozniškimi pošilatvi in se zvezala vsak dan s c. k. poštno vradnijo v Celju od mesca maja noter do mesca oktobra vsako leto po vožnji pošti, druge mesce pa po peš-nih potih na teden dvakrat.
Kar se s pristavkam sploh naznani, da se bo izročivni kraj te poštne ekspedicie, ki se ima še poiskati, pozneji naznanil.
Od c. k. poštniga vodstva
Ljubljana 25. aprila 1851.
St. 2355.
Proglas.
(73.) C 3
St. 1268.
Oznanilo.
(77.) C 2
Po razpisu C. k. generalniga vodstva za komunikacio od 12. aprila t. 1. št. 3339/Fste bile c. k. poštni vradnii v Krakovi in Cerno-vicu pooblastnjene odi. maja dnarne navkaze med saboj kakor tudi v Zagreb, Berno, Gradec, Velki Varadin, Hermanstadt, Innsbruck, Ivošice, Celjovec, Ljubljano, Line, Oedenburg, Budo, Prago, Požun, Solnograd, Temešvar, Terst, Tropavo, Beč in Zadar pošiljati in od ravno te dobe dnarne navkaze od imenovanih krajev prejemati.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 27. aprila 1851.
Schiitz s. r.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani:
Da se je na prošnjo gospoda Antona Pod-krajška, opolnomočnika gospoda Venceslava Stedrei dovolila eksekutivna javna dražba posestev Antona Pleško iz Glince pri Viču., ki so se sodniško cenile na 2867 gold. 45 kr. Posostvo obstoji iz gojzdov, ki so v gruntnih bukvah mestniga ljubljanskiga poglavarstva pod št. 218'V4 zapisani in dveh odelkov travnika na Blati, ki je v gruntnih bukvah mesta Ljubljane pod št. 582 zapisan. Dovolila se je dražba, ker ima gospod Venceslav Stedrei 1000 gold. na posestvu sposojnih, kakor se vidi iz razsodbe 1. marca 1850 in kerso5°/0 obresti od 18. novembra 1848 še za odrajtati. Dražba bo 31. maja, 1. julija in 31. julija, vsakbart dopolne ob devetih in sicer s pristavkam, de se bodo imenovane posestva pri pervi in drugi dražbi le za ali nad sodniško ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Nar novejši izpise iz gruntnih bukev, cenitni zapisnik in pogoje dražbe zamore vsak pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 30. marca 1851.
C. k. okrajni sodnik.
Heinricher s. r.
St. 2560.
Proglas.
(74.) C 3
St. 933.
Oznanilo.
(78.) C 2
Vstanovlenje c. k. poštne ekspedicie v Bleibergu.
S. 15. majem t. 1. se bo v Bleibergu c. k. postna ekspedicia vstanovila. Pečala se bo s prejemo dopisav in poštnih pošilitev in se vezala z poštno vradnijo v Beljaku po vsakdanjim vožnim potu na sledeče vižo:
Odide iz
Blei-berga
vsak dan	vsak dan
ob 6. Beljaka ob 12. zjutraj	opoldne
Čas hoje
tje 1% ure nazaj 2y4 ure
Izročivni okrog te poštne ekspedicie store sledeče soseske: Bleiberg, Bleiberg-Hiitten-dorf, Bleiberg-Kreuth, sv. Duh, Kadučen in Hormesberg.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo Celjovec 17. aprila 1851.
Lazarini. s. r.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Tomažu Turku in njegovim neznanim dednikam po tem proglasu, de je zoper nje pri tukajšni sodnii Maria Pečnik iz Ješce tožbo vložila za spoznanje vlastnine njive v Brinju na Ješci, ki je zapisana v gruntnih bukvah nekdajnib deželnih okrožnih poglavarstev pod urb. št. 377a, za to obravnanje se je dan na 1. augusta t. 1. zjutraj ob devetih odločil.
Ker ni znano, kje de zatoženi stanujejo, je bil zanje za kuratorja gospod France Stem-bov iz Tomačeviga postavljen, s kterim se bo ta pravna reč po avstrijanskim sodniškim redu poravnala. Njim se tedaj naznani, de naj sami o pravim času pridejo ali de zastopniku o njih pravni reči na roko gredo ali si pa drugiga zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker si bodo sicer nasledke zamude sami sebi morali pripisati.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 31. marca 1851.
C. k, okrajni sodnik Heinriher s. r.
Št. 3725.
Proglas.
(75.) C 3
Ker se pri eksekueii gospoda Janeza Ogrin-ca iz Podslivnice zoper Franceta Strojana iz Dola zavolj 75 gold. 35 kr. po proglasu te sodnije od 31. januarja 1851, št. 871 razpisani pervi prodaji, posestvo ni prodalo, se bo tedaj 24. maja t. 1. v drugo prodajalo.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 24. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik
Heinriher s. r.