Poitnlna paviaimi Leto l.f štev. 44 V Ljubljani, torek dne f2. oktobra 1920. Današnja štev. 1 K» Izhaja ob 4 zjutraj* 8taae celoletno .. 180 K nesečno.......15 . n zased, ozemlje 300 . ta inozemstvo . . 40» Oglasi za vsak mm yiStae stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 90 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvo: Miklošičeva cesta it Iflgfc Telefon it 72. llpravnl&toros Sodna ulica it & Telefon it 38. Račun kr. post Cek. orad* itev. 1L843. Krvav nemški teror na Koroškem. Ljubljana, 11. oktobra 1920. Najboljši dementi nemških laži o iiobljeni zmagi na Koroškem so poročila, ki še od sinoči vedno pogosteje prihajajo iz vseh strani plebiscitnega ozemlja. Vodilni nemški kro gi dobro vedo, da je večina naroda v plebiscitnem ozemlju glasovala včeraj za Jugoslavijo in da je vsled tega napočil trenutek definitivne združitve slovenskega Korotana s materjo Jugoslavijo. To združitev preprečiti za vsako ceno je očividno sedaj namera germanske politike. Nemške tolpe sc od sinoči na novem poslu: si ^venska kmetska hišo ni več varna pred njimi, na cestah se vrše roparski napadi, začel je pokati revolver na vseh straneh in teror podivjanih tolp gospodari v vseh okrajih. Naš narod se prestrašeno vpraša. kaj pomeni vse to. Ali nameravajo Nemci slovenske ljudi pobiti, jim uničiti imetje in prepustiti Koroško Jugoslaviji kot opustošeno deželo? Ali hočejo, da izravnajo svoj poraz pri plebiscitu z zmago revolverja, totsehlagerja in batine? Ali je to samo nervozna reakcija poraženih? Ali špekulirajo, da bodo z novimi težkimi incidenti povzročili intervencijo, kakršne si želijo? Eno vsekakor stoji, nemška akcija gre za tem, da izzove v deželi nemire in da spremeni Koroško v krvavo bojišče. Mi pa pravimo, da naš narod ne sme biti izpostavljen nobenim novim mukam, nobenemu novemu trpinče nju. Ne življenje ne imetje naših ljudi ne sme biti izloženo terorizmu nove nemške taktike. Že sincči je naše ljudstvo upravičeno pričakovalo, da bo pozdravilo na svoji zemlji svojo zaščitnico jugoslovansko armado, katere prihod bi bil tudi zunanji znak zadobljene zmage. To se ni zgodilo. Kar je bilo včeraj želja navdušenih, to je danes krik ogroženih. Naš narod si ni več varen življenja in imetja. Dvigamo svoj glas in zahtevamo energičnih ukrepov. Največja krivica na našem ljud stvu bi bila, da se ga sedaj, ko je izrazilo svojo globoko vero v moč in ljubezen Jugoslavije prepusti nasilju sovražnikov. Za varnost na Koroškem danes ne more poskrbeti ni-kdo, nego naši vojaki. Mi zahtevamo takojšnjo vojaško zasiguranje svobode naših novih jugoslovanskih državljanov v Korotanu. 50 do 60 ljudmi tja. Ako so srečali stilne „Jagerwirtu". Gostilničarko kakšen naš voz, se mu niso umaknili, j pri „Krajcarju" so na cesti proti Ce-1o -~«e-sis - lovcu dejansko napadli, ji nastavili revolver na glavo ter ji grozil, češ da drži s „Čuši". Varnost domačega slovenskega prebivalstva v sodnem okraju Velikovec je zelo ogrožena. Prebivalstvo prosi za ojačenje straž, da se varuje imetje in življenje. Pliberk, 11. oktobra. Tudi bi 90 se hoteli Nemci maščevati nad našimi. Pliberškemu geometru so poskusili zažgati hišo in so zanetili ogenj. Geometer je zločince napodil s streli. Umaknili so se v gozd. Žandar-merija jih je zasledovala in otvo-rila ogenj na nje, oni so pa s streli odgovarjali ter potem skozi gozd ušli. Naše ljudstvo je vznemirjeno in bo moralo samo z orožjem braniti ampak ga, ako le mogoče, potisnili v jarek. Vsi nemški avtomobili so se ustavljali pred italijansko delegacijo v Velikovcu in s polnim nahrbtnikom (menda orožje) so izginili Nemci in nemškutarji v ono poslopje. — Ponoči od 10. do 11. oktobra se je zbralo v Sinči vesi oboroženih okoli 150 Volks-wehrovcev. Ko je naš avtomobil peljal mimo, so ga napadli in oddali so nanj 30 do 40 strelov. Ranjen je bil šofer v levo roko in en sopotr - skozi hrbet. Avtomobil je popc'i- ; popolnoma pokvarjen in razstreljen. Na to so se zbrali naši fantje v Sinči vesi, Volksvchrovci pa so pobegnili proti Skocjau. Ob treh ponoči so se razšli, davi pa so se zopet zbrali. Vobče je opažafi v vseh vaseh, da se Volks\ve-hrovci. ki so ponoči izginili, zjutraj Borovlje, 11. okt. (Izvirno.) Danes so iznova pričeli napadi na Slovencce. Mnogo Volkswehrovcev ie zopet vn'Š'o iz Celovca. Oboroženi so do zob in v čisto drugem razpoloženju, nego na danglasovania, ko jim je vsled navzočnosti naših varnostnih straž upadel pogum. Očividno so dobili nalono. da na vsak način izzovejo nemire in prikliieio s tem itaHjansko vojaško intervencijo. Od vseh str/ini prihajajo poročila o nemških nasilstvih nad našim mirnim prebivalstvom. Dva naša sta se danes z avtomobilom pelia'a iz Velikovca proti Celovcu, Nemci so na avtomobil streljali iz zasede in enega težko, enega pa lahko ranili. V Ško-Hčah je velika oborožena nemška tolpa napadla Slovence in enega naših ubila. V Velikovcu so danes dopoldne Nemci napadli Narodni dom. Ker so zopet zbirajo in zasedajo cono A, ker j življenje in imetek, pričakuje pa nai-je nemško ljudstvo popolnoma prever- ;hi{re:e in energične pomoči ter takoj-jeno o nemški zmagi. Jako slab vtis ^ -aške poswdke, da se vendar med ran m liudstvom /e naredilo, da, t , nL,xt,p zmotene* se ni izpolnilo pričakovanje, da bo ta- i^JJf resi nems*e I*epoten(*-kri ob šestih zvečer naše vojaštvo za-' wtn. SVGt O KOrOSkl. sedlo cono A. Nate ljudstvo nestrpno j Beograd, 11. oktobra. (Izvirno). KlK^KS^ Se bC!l napa'\Danes popoldne se je vršila seja mi- r , ,, ,, , .. , _ . !mstnkega sveta, ki se te bavila z C-.ovec, 11. oktobra. (Izv.) V Pokr-. lah pri Sv. Petru v coni B so Volks- fema.vazn}ma. ^onjamaPeča-Kehrovci, ki so se vračali iz cone A, .a se Jf ™lPrfl ? koroškim plebisci-napadli več hiš slovenskih rodbin, vdrli lom. Razpravljalo se je o vseh moz-v nie in pretepli domač!n». S'ovensko nostih m korakih, ki so potrebni. Do zastopstvo te vasi se je danes oglasilo formalnega sklepa ni prišlo, ker še pri jugoslovanski plebiscitni delegaciji niso znani službeni podatki izida in pri mednarodni plebiscitni delegaci-' glasovanja. Ministrski svet je pa ji s protestom zaradi tega postopanja, j sklenil poskrbeti za vse, da bodo šči-Borovlje, 11. oktobra. (Izv.) V večih leni naši interesi. Nato se je razkrojili cone A so se zopet pojavili ce- pravljalo o jadranskem vprašanja, lovški Volkswehrovci, ki v zvezi z do- ki stopa zopet v akutni stadij. NaSi orožniki zopet mc •mi nemškutarji groze našim z osvelo. Zgodili so se številni slučaji napadov, vljuvanja in pretepanja. Hodi-' 11. okt. Danes ob tričetrt na S. uro zvečer je približno 15 volks\vehrovcev napadlo brata učitelja Bitenca v Hodišah. Ranjen je s samokresom v glavo. Napad se je izvršil na cesti, približno 50 korakov cd župnišča. Napadalci so zbežali v gozd. Orožništvo jih zasleduje. Velikovec. 11. okt. Na dan plebiscita je došb iz cone B v cono A približno 4000 „Volkswehrovcev". Orožje za te „Volkswehrovce" so vtihotapili že prej in ga skrili pri gostil- na svojih mestih* Celovec, 11. oktobra (Izvirno). Z ozirom na nasilnosti, ki se s strani Nemcev vršijo v vedno hujši meri, je bilo našemu orožništvu dano povelje, da zopet zavzame svoja prejšnja mesta. Velikovec, 11. oktobra zvečer. Semkaj je zopet prispela naša orož-niška posadka. Potek skrutinija. SSeparski poskusi. Borovlje, 11. oktobra. Danes dopol- Italija sfavlfa nemogoče zahteve. Rim, 10. okt. (Izvir.) V italijanskih političnih krogih se zatrjuje, da so vse predpriprave za pogajanja med Jugoslavijo in Italijo končane in da bo že v prihodnjih dneh italijanska vlada povabila vlado SHS na sestanek. Giolitti se pogajanj ne bo udeležil, vodil jih bo grof Sforza, kateremu bo prideljen cel štab diplomatov ter vojaških ekspertov. Po nazi-ranju italijanskih diplomatskih krogov se bo takoj pokazalo, ali obetajo pogajanja uspeh ali ne. V neugodnem slučaju bodo trajale le nekaj dni. Kakor se v rimskih parlamentarnih krogih zatrjuje, bodo zahtevali Italijani kranjski Snežnik ter črto, ki gre preko Javornika ter severovzhodno od Postojne na Hrušico,kjer naj bi v bližini Cola prešla na črto, ki je bila že od predsednika Wilsona sprejeta. Na ta način hočejo dobiti Italijani vso reško dolino, vso pivško dolino s Št. Petrom in Postojno, ter tako zavarovati zaledje Trsta in Reke. Italijani se zavedajo, da bo njihova propozicija naletela na oster odpor Jugoslovanov, vsled česar ima italijanska vlada pripravljen končni svoj minimalni program, katerega baza je Wilsonova črta z večjo korekturo v Istri in v senožeškem okraju. Italija je prepričana, da bo izpadel plebiscit na Koroškem za Jugoslavijo nepovoljno. V tem slučaju bo zahtevala tudi severozapadni del Kranjske s karavansko železnico, v katerem je naseljenih okoli 40.000 Slovencev. Razen teritorialnih zahtev namerava Italija predložiti jugoslovanskim delegatom celo vrsto gospodarskih zahtev, katerih namen bi bil, popolnoma zasigurati ekonomsko bodočnost Trsta in Reke. Govori se tudi, da bo Italija razen tega še zahtevala obvezo Jugoslavije, da v okrožjih na bodoči graniti. Italije m. bo imela ne utrdb ru posadk. Beograd, 9. okt. Iz Rima poročajo: Tukaj pričakujejo z velikim dvomom uspeha direktnih pogajanj, ki se bodo v kratkem vršila med Jugoslavijo in Italijo. Tu še vedno prevladujejo stare vodilne misli, da je treba počakali ameriških in jugoslovanskih volitev, t. /'. padca predsednika Wilsona v Ameriki in zmage komunistov v Jugoslaviji. Italijani so še vsi prepričani, da se bo to zgodilo. Razume se, da bodo pričeli s pogajanji, da bi zaveznikom pokazali svojo dobro voljo, toda zavlačevali jih bodo toliko časa, da ne nastane zanje boljši položaj, to se pravi, dokler se ne izvrše volitve. Zaradi tega je pred nekaj dnevi došel v Beograd g.Volpi, nekdanji delegat pri pogajanjih s Turčijo v Ouchyu ter bivši srbski častni konzul v Benetkah, ki je dobro poznan z dr. Ves-ničem in velja kot zelo lokav diplomat. Akoravno se je tukaj trdilo, da ni odšel v Beograd v uradni misiji, temveč zaradi zasebnih poslov (Vol-pi je namreč finančno prizadet pri italijanskih kreditih za črno goro, zlasti pri tobačnem monopolu), ven« dar se veruje, da je v svojem razgo. voru z dr.Vesničem skušal sondirati mnenje beograjske vlade Beograd, 11. oktobra. Danes se v mi* nistrstvu za zunanje stvari pričakuje odgovor iz Rima glede kraja, kjer se bodo začela direktna pogajanja o ja* dranskem vprašanju. V dobro informi* ranih krogih smatrajo, da bosta doktor Trumbič in dr.Ninčic odpotovala, iz Beograda v sredo ali četrtek. pa težka vrata bila pravočasno zaprta niso mogli udreti, zato so pa zamazali *8k ldno si ^sr^t^s^-s tre ah, kjer te ze včeraj prišlo do spo- , „ VT , ... pndov, so se danes zopet pommli. |lov na zupmsce. Nasi fantje so jih Na celi Črti se danes opaža agresivno aretirali in jih odgnati s seboj, morali so jih pa v Velikovcu izpustiti. Opoldne je hotela velikovška tolpa navaliti na Narodni dom. Gostilničar pa je pravočasno zaprl vrata. Orožništvo je tolpo zapodilo. Za ve- ničarju Tschebullu, voditelju velikov- ^. 86 K v Borovljah začel skrutmij. v,.. v . ,,' .1 ... docim se ie v Rozeku, Velikovcu m Pli-skihnemcurjev. Akoravno je bil znan berku ±do š{dje ^ sinoči jn se je seznam vseh onih, ki so dobili orožje, danes nadaljevalo. V glasovalnem se ni moglo doznati, kje je orožje 0kraju Borovlje so dopoldne prešteli skrito. Ententni distrikini svet v Veli- eno samo občino, namreč Medgorje. Iz-kovcu ni dal preiskati Tschebullove- id še ni znan. Predsednik okrajne ple-ga poslopja. Sedaj se te tolpe vlačijo biscitne komisije v Borovljah je izjavo plebiscite m ozemlju, zlasti v sod- vil, da izida ni pričakovati pred petnem okraju Velikovec. Grozijo našim kef g« štetie P°časi. Isto je ljudem ter jih dejansko naoadaj.o. * dru^lh glasovalnih krajih Streljajo na naše ljudi. Vozijo se iz i Borovlje, 11. oktobra. (Izvirno), enega kraia v drugega in se zopet Skrutinij se vrši zelo počasi ne le v vračajo. Tako so se danes peljali na Borovljah, kjer je šteti nad 11.000 tovornem avtomobilu iz Velikovca v glasov, nego tudi v Rožeku in dru-Grebinj. Bilo jih je približno 40 god- V Borovljah so n. pr. skrutini-mož. Sinoči so v grebinjskl okolici na- rali dopoldne eno samo občino, vseh meravali napasti slovenskega kmeta skupaj pa je okoli 15. V Rožeku so Kclbanca na Brezju. Pravočasno se ugotovili dozdaj šele 3 občine: St. je zvedelo za njih namen. Zaradi Jakob, Dravo in Rožek, od -.h sta tega je odšla naša straža, da straži' Rožek in Drava za nas najslabša 'iišo. Na potu k hiši Kolbanca je vkljub temu imamo vse tri skupaj laša straža prepevala slovenske pe-1 vzete večino. Do 5. popoldne pa ni-smi. S tem so bili Nemci opozorjeni: so znani nobeni uradni rezultati, in vsled tega opustili svojo nakano, j Upa se, da se bo delo izvršilo vsaj Straža je iz hiše videla signale- ki j do petka popoldne. Treba vpoštevati, so si jih Nemci dajali. Danes se je' da je možno v eni minuti odpreti in v Vovbrah nabrala tolpa „Volksweh-1 pogledati kvečjemu 5 do 6 glasov-rovcev", približno 200 mož. Obkoliti! nic, zdaj si lahko vsakdo sam izra-so župnišče, ki ga je stražilo nekaj čuna, koliko treba časa za skrutinij pokopan je Nemcev, ki se vračajo zopet izc Celovca na avtomobilih, tulijo, izz vajo in napadajo naše. Na hum-perlkem mostu je opoldne bilo 6 slovenskih fantov napadenih od velike tolpe, ki se je umaknila še le, j&r ^ popravljal napad na Sloven-f : 7a ZZčP ' Sto>. Poklicali smo domače prebival- Dobrla ves! 1 i.oktobra. Od 27.sep- ^ straže iz okolice. Tolpe t; r : >a dalje, ko so Nemci vozili Volks-v.vii rovce iz Celovca v Velikovec, se je peljalo pogostoma več tovorah voz s „Volkswehrovcev", ki so se vračale v Celovec, so na naše ljudi streljale pri St Rupertu pri Velikovcu iz go- tisočev glasovnic. Po zasebnih poročilih od strani neposredno pri volilnem aktu udeleženih je naša zmaga sigurna. Mogle bi jo spodnesti samo goljufija pri skrutiniju ali sleparija. To Nemci na celi črti poskušajo. Dokazane so že zdaj pozitivne sleparije, ki so se godile na voliščih. Govori se celo o podtaknjenju cele volilne žare, ki je jako primitivna. Ponoči stražijo skrinjice navadni vojaki (med njimi italijansldi) in reči se mora, da je opažati razne sumljive pojave m. dr. tudi v Borovljah. Znano je tudi, ka-i Celovec, 11. oktobra. (Izv.) Koroški „Heimatsdienst" je v ponedeljek zvečer izdal Statistiko, izdelano od krajevnih organizacij, ravnotako kakor so slovenski Narodni sveti izdelati svojo Statistiko. „Heimatsdienst" trdi, da so do* bili Nemci v boroveljskem okraju 40 do 45 %, v pliberskem 50 %, v rože-škem 50 do 55 % in v velikovškem 70 do 75 %. Ta račun je že ponižnejsi, nego računi dunajsko časopisje, ki piše ravnotako kakor „Presse" popoldne še o 60 % zmagi. Celovec, 11. oktobra. (Izv.) Skrutinij vseh okrožnih komisij se še nadaljuje in gre jako počasi. Pred sredo zveča ni pričakovati končnik rezultatov. Eno uro predno bo mednarodna plebiscitna delegacija službeno objavila izid plebiscita, bo oddanih 16 topovskih strelov. BrnzeUes, 11. oktobra. (Izv.) Stroški finančne konference znašajo tri in tričetrt milijona frankov najbrže mnogo več, nego znaša korist te konference. Razna poroiila. Kovno, 10. oktobra. Po trdovratnih bojih so Poljaki dne 9. t. m. zavzeli V dno. Pariz, 10. det Iz Varšave se do-znava, da se Petljura pogaja z Wranglom zaradi nadaljevanja boja proti boljševikom po skupnem načrta. Ljubljana, 11. oktobra. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da se z veljavnostjo od 15. oktobra 1920. ukine zaračunanje vo-zovne stojnine, ki je bila vpeljana dne 7. aprila t L Odslej velja normalna stojnina, uvedena z dodatkom III. (del I., oddelka B) železniške tarife za blago. Stojnina znaša po preteku 24urnega prostega roka za prvih 24 ur za vsak voz in vsako uro 50 par, za vsako nadaljno uro pa po en dinar. Maribor II. okt (Izvirno.) Danes-ie Maribor preplavljen z nemškimi listi. Zlasti v velikem številu se prodaja graški Montagszeitung, ki prinaša go-rostasne številke o izidu plebiscita, Razpečava jo znani nemški agitator Reyer. List je baje dobil privatno od železničarjev. Mariborski Nemci in nemčtuii se kar trgajo za list ko so Nemci s pomočjo Italijanov zlasti v velikovškem okraju prislepa-rili veliko „upravičencev". Nemški listi objavljajo uradno po->arvane rezultate — vse je laž in potvorba. Živo je prepričanje našega naroda, da se je Koroška odločila za Jugoslavijo. Svetna vas, 11. okt. (Izv.) Na vsej progi je danes najživahnejše gibanje. Prebivalstvo je razobesilo zastave in se zbira po kolodvorih. Slovenski glasovalci se vračajo v svoja bivališča, v kolikor se nahajajo izven glasovalnega ozemlja. Vse je prepričano o naši zmagi, poje rodoljubne pesmi in se radostno pozdravlja. Najživahnejše je v Podroščici. Celovec, 11. oktobra. (Izvirno). Podrobnih uradnih podatkov iz delovanja okrajnih komisij ni. Člani komisij so obvezani držati strogo tajnost Delo se bo nadaljevalo najbrž tudi ponoči. V tem slučaju bi bilo mogoče ugotoviti rezultat do srede zvečer. Nemška poročiBa. Dunaj, 11. okt. (Izv.) „Neue freie Presse" v ponedeljkovi popoldanski izdaji poroča, da so na Koroškem Nemci zmagali s 60 % večine, in objavlja članek, v katerem pravi, da je koroško ljudstvo samo odločilo o svoji bodočnosti. Dalje pripoveduje o različnih jugoslovanskih grozotah in se pritožuje, da so Slovenci pisca tega članka oblili z vodo. lrcti, da so Slovenci branili Nemcem dostop na volišče in da je v Pliberku sam laški princ Borgbeze moral nastopiti proti Slovencem, da je spravil Nemce na volišče. Zato pa se jim je tudi posrečila večina. Celovec, II. oktobra. (Izv.) Na avstrijski delegaciji so v nedeljo zvečer trdili, da so zmagali Nemci z 80 % večine, potem so počasi popuščali s 75, 70 in 65 %. V ponedeljek zvečer so trdili, da so zmagali s 60 %, po-puščaje pa tudi že na 55 %. V osta-em priznavajo, da so to Ocenitve, Politične beležke. •f Proti slovenskemu klerikaliz-mu. V „Beogradskem Dnevniku" piše Krsta Cicvarič o vlogi klerika-lzma v preteklosti in sedanjosti. V svojem članku pravi, da' sta danes v Evropi dve državi, ki jima preti nevarnost klerikalizma in to sta: 'Anglija in Jugoslavija. Stara teo-kratija, ki hoče uveljaviti sistem v katerem nastopa duhovnik v vlogi političnega komandanta, ki podčinja državo cerkvi, pojavlja se danes v klerikalizmu. Revolucionarni pokret v Irski, je danes klerikalno-katoliški pokret, katerega vodi klerikalna duhovščina, ki hoče svojo klerikalno državo, kakor je bila do nedavno Belgija, kakor je danes Madžarska. Ta politična kuga klerikalizma se je pojavila po osvobojenju tudi v naši državi in bacila tega protinarodne-ga pokreta so zanesli v našo državo Slovenci. Srbi in Hrvati, pazite, iz Slovenije nam žuga velika nevarnost! Slovenski klerikalci so stopili v volilni boj s parolo: avtonomija Slovenije. Ako bi se mogli mi Srbi in Hrvati za ceno avtonomije Slovenije odkupiti nevarnost klerikalizma, mi damo Sloveniji ne samo avtonomijo, ampak ako hoče tudi samostojnost! Naj bo Slovenija svobodna samostojna država, a mi se rešimo in obvarujemo klerikalizma! 'Ali dr. Korošec hoče, da on s Slovenijo ostane v naši skupni državi. ,To hoče zato, da bi razširil svoj kle-rikalizem čez meje svoje ožje domovine v kraje, kjer bi našel terena za klerikalizem! On organizira danes klerikalizem in katoličanstvo na političnih temeljih, a s to svojo propagando seka z ostro sekiro v temelje naše države. On vstvarja na ta način močno zapreko proti napredku in kulturi našega naroda. Bratje, ako kdo uniči in razbije našo državo, razbil jo bo Korošec, nosilec političnega klerikalizma, organizator katoliške teokratije. Kako se naj rešimo in osvobodimo Korošca? Ne nje. ga, njegove osebe, ampak stranke, ki jo vodi, idej, ki jih on predstavlja, politične kuge, ki raznaša in seje on njene bacile. O ti stvari moramo premišljati, da nas ne iznenadi borba, ki jo vidimo danes med Irsko in 'Anglijo, med reakcijo in kulturo. Pomagajmo Sloveniji, ako še ni prepozno, rešimo jo, a ako je prepozno varujmo Hrvatsko, Dalmacijo, Hercegovino, Bosno, pa tudi Srbijo od napadov klerikalizma. Vsi naši politiki, ki niso klerikalni, naj stopijo v močno falango v vrste borcev proti klerikalizmu, ki je po svoji prirodi negacija vsake prave demokracije in vsake duševne kulture. 4- Bosanski radikalci v društvu pokorila. Organ Gjorgje Čokorila „Srpsko Zora" z debelimi črkami poroča o včerajšnjem sarajevskem sestanku zaupnikov radikalne stranke iz Bosne, na katerem sta referi-rala predsednik vlade dr. Srskič in idr. Andrič o konferenci radikalne stranke v Beogradu. Poročila Andri-iča o agrarni reformi in Srškiča o volilni borbi so vzeli zaupniki z odobravanjem na znanje. Na koncu poročila pa Čokorila pravi: Ako bodo šli radikalci v Bosni in Hercegovini po poti, ki jo je začrtal dr. Srškič, je to edino prava pot, mi jih pozdravljamo in jih bomo povsod podpirali. + Volilno gibanje. V okraju Šabac bo nosilec demokratske liste bivši finančni minister dr. Voja Veljkovič. V Veliki Kikindi v Vojvodini bo nosilec radikalne liste trgovinski minister dr. Ninčič. Ljuba Davidovič bo kandidiral v Beogradu, Vranji in Banja-!uki. Odpotoval je za dva tedna ra agitacijsko potovanje v staro Srbijo. 4- Volilni boj na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se ni mogel doseči dogovor med Frankovci in Radičevci glede skupnega nastopa obeh strank. Radičevci bodo nastopili pri volitvah sami, a Frankovci se sedaj dogovarjajo z Hrvatsko Zajednico. Do sporazuma dozdaj še ni prišlo. -f Dobrovolci v volilni borbi. Gla-isilo jugoslovanskih dobrovoljcev „Otadžbina" poziva dobrovoljce na energično akcijo povodom volitev. Dobrovoljci naj stopijo v volilno agitacijo za one stranke, ki imajo v volilnem programu narodno edinstvo. Volilna parola jugoslovanskih dobrovoljcev je: narodno edinstvo pred vsem in nad vsem! Samo v popolnem narodnem edinstvu v edinstveni državi, pokazal bo aaš narod ono moč, Id smo jo mi dobrovoljci tekom vojne na tako sijajen način manifesti-zali* '-f Italijanske nesramnosti. Iz Sarajeva javljajo, da je policija zaplenila na pošti velike pošiljatve letakov, ki so namenjeni bosanskim mo-hamedancem in podpisani od nekega panislamskega komi teta. V teh letakih se pozivajo mohamedanci v naši državi na revolucijo: Pripravljajte se! Naš Enverpaša je dvignil prapor preroka in ga združil z rdečo zastavo, in bo osvobodil mohame-danski svet, ter postavil na prestol zopet kalifa. Mohamedanci Jugoslavije, pripravljajte se na veliko borbo narodnega osvobojenja! Kakor se je moglo dosedaj ugotoviti so ti letaki prišli iz okupiranih krajev v Dalmaciji, ter so torej brezdvomno italijanski izdelek. -f- Amerika in jadransko vprašanje. Glasom brzojavke, ki jo je prejel „Cou-rier de New York" iz washingtona, zapuste ameriške vojne ladje v najkrajšem času Jadran, čes da so že izpolnile nalogo, ki jim je bila poverjena. Sicer pa vlada Zedinjenih držav svojega stališča v jadranskem vprašanju ni izprani enila. -f Grška in Bolgarija. Grški uradni list priobčuje dekret ratifikacije mirovne pogodbe v Neuillyju in pogodbe, v kateri zagotavljata Grška in Bolgarija narodnim manjšinam pravico svobodnega izseljevanja. -j- Grki zasedejo Carigrad. Atenska „Hestia" poroča, da imajo grške čete, la bodo v imenu entente zasedle Carigrad, namen, da ščitijo sultanove pravice. Venizelos bo imenovan za vrhovnega komisarja v Carigradu. Na Veni-zelosovo mesto pa pride Ropulis kot vodja liberalne stranke., ishrane i obnove zemlje. 4- Švica in Madžarska, švicarska zvezna vlada je sklenila. Madžarsko oficielno priznati in stopiti s to državo v diplomatične stike. + Osnova rusko-poljskega miru. Kakor poročajo listi, so glavni pogoji, glede katerih sta se sporazumela oba predsednika odposlanstev v Rigi, nastopni: 1.) priznanje neodvisnosti Ukrajine in Bele Rusije na ozemljih, ki ostanejo na ruski strani, 2.) nobena država se ne vmešava v notranje-poli-tična vprašanje druge, 3.) Rusija sc zaveže, plačati odškodnino za vse škode, povzročene poljskim državljanom po vojni, 4.) Rusija se zaveže, obnoviti vse zgodovinsko-dragocene predmete, katere je ruska vlada zaplenila Poljski izza razdelitve. 5.) Rusija se zaveže nadomestiti stroje in mobilje, odvzeto Poljski med svetovno vojno, 6.) Rusija bo Poljski oddala del zlatega ruskega zaklada. Joffe zahteva, da se mirovna konferenca premesti v drugo mesto za-padne Evrope; imenujeta se Praga in Dunaj. Vojna komisija, kateri predsedujeta poljski general Kulinski in ruski general Kirov, bo izdelala podrobnosti za pogodbo premirja. * Prestolonaslednik hrvatskemu ba nu. Prestolonaslednik regent Aleksander je hrvatskemu banu dr. Laginji poklonil svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. * Kraljevič Gjorgje, ki se je zaradi bolezni zdravil nekoliko časa v Švici, se je zopet vrnil v Pariz. : Imenovanje. Pisar I. razreda odseka ministrstva za prehrano v Ljubljani Gjorgje Nenadovit je imenovan za sekretarja III. razreda v ministrstvu ishrane i obnove zemlje. * Za poverjenika prosvete v dalmatinski pokrajinski vladi je z ukazom imenovan dr. Vinko Lozovina. * Finančni minister Kosta Stojanovič odpotuje 19. t. m. na agitacijsko potovanje v Makedonijo. * Shodi JDS. Preteklo nedeljo sta sklicali krajevni organizac5ji v Bab-nempolju in Starem trgu june shode. Na obeh shodih je poročal posl. dr. P. Pestotnik, volilni red pa je obrazložil dr. Klepec. Na obeh krajih je zborovanje lepo uspelo, dasi se je od nasprotne starani vse storilo, da obrezpešijo napovedane shode: v Babnempolju je novi župnik Kan-duč, znan avstrijakant izza vojne v Cerkniškem okraju, prestavil dopoldansko mašo od 10. ure na pol deveto, v Starem trgu pa so gospodje iz župnišča na isto uro, ko se je vršil demokratski shod, svoje ljudi sklicali na posebno zborovanje. — Razpoloženje za napredno stvar je povsod prav dobro, posebno pa je organizirano delo po deželi krepko nadaljevati. * Izvrsten in danes morda edini pripomoček za vse one, ki se zanimajo za razmere v naši državi povodom pred-stoječih volitev v ustavotvorno skupščino so ,,Glavni statistični podatci o državi SHS", ki jih je sestavil statistični referent v ministrstvu za ustavotvorno skupščino dr. Juže Rus, ki je sedaj pritegnjen kot referent tudi v Državni odbor. Razdelitev mandatov in vsi drugi od števila prebivalstva odvisni ukrepi Državnega odbora so bili storjeni na podlagi Rusove statistike. Knjižico ope-tovano kar najtopleje priporočamo priporočamo. Dobi se v vseh knjigarnah. * Pogreb Zvonimira Biljanz. se je vršil včeraj popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na južni kolodvor. Na krsto sta položili venca „Gosposvetski Zvon" z napisom „Bojevniku za Koroško" in Športna zveza. Pogreba se je udeležil predsednik deželne vlade dr. Brejc, vseučiliščni profesorji, zastopniki športne zveze in večje število časnikarjev. Na kolodvoru je Ljubljanski Zvon zapel žalostinko. * Poziv inžeajerjem. Ministrstvo trgovine in industrije pozivlje inženjerje — za tehniko in kemijo — ki bi želeli bii zaposleni v domači industriji, da se s svojo kvalfikacijo čim prej javijo omenjenemu ministrstvu. * Volilne krogljice. Za porabo pri glasovanju za volitve v konstituanto je ministrstvo notranjih del naročilo štiri milijone volilnih krogljic. Naročene krogljice so se že izročile ministrstvu. * Z zagrebškega vseučilišča. Na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča se počenši s tekočim šolskim letom za tuje državljane uvede numerus dau-sus, katerega višino določi poverjeni-štvo za prosveto po predlogu profesorskega zbora medicinske fakultete, Ljubljana, 11. oktobra. 1 f -amoedino mesto, ker se problem sa-moigrajoče vijoline kljub največjim naporom ni nikomur drugemu posrečilo rešiti." V raznih kritikah po Hu- pfeldu izstavljenega Bajdetovega izuma je sodba soglasna, da se je po srečilo avtomatično udejstviti pravo vijolino, a niti v enem ne najdem iz-amiteljevega imena. Ne samo zaslu-vina bo ostala temu zvestu in trud-žek, tudi slavo si lasti tujec, zgodovina bo ostala temu zvesta in truda-polnega dela izumitelja na sploh : ihče ne bo poznal in ocenil. V stanovanju pokojnika se nahajata še dve več ali manj posrečeni iznajdbi in kalccr vsa znamenja kažejo, bosta vzeli isto pot kakor prva: v tujino. Umrl je človek Ivan Bajde, toda izumitelj Bajde bo živel v tistih, ki nje. gove izume poznajo in jih vedo ceniti, in ta zavest naj bo v tolažbo težko prizadeti rodbini. — E. L—ic. — Cercle franesis prične s poukom v ponedeljek dne 18, oktobra ob 18. uri v poslopju I. državne gimnazije, pritličje na levo. Kdor se hoče udelžiti pouka, naj se oglasi pri šolskem slugi g. Schottu. Visokost mesečne članarine zavisi od števila članov, ne bo pa presegala 20 K. Carinike oiaJJav« pri mrožu Beograd, 10. oktobra. Da bo gospodarski in industrijski svet podrobno poučen o olajšavah, katere je sprejel mmisfrrki financiel-ni komite dne 22. p. m. glede uvoza, podajamo sledeče informativno poročilo: 1.) Uvoz sledečih predmetov je carine prosi: parnih kotlov in delov za parne stroje, vseh strojev, motorjev z njihovimi deli, transmisij, transformatorjev , kondenzatorjev, akumulatorjev, elektrod čez 5 kg težkih, električnih mehov, kablov in drugih električnih sprevodnikov, aparatov, sprav, orodja za vse vrste industrije, poljedelstva in obrti, olja za mazanje in konzerviranje strojev, motorjev in orodja, plinskega olja, nafte, bencina in drugih mineralnih olj, izvzemši petroleja, s katerimi se proizvaja električna sila, kamenite-ga premoga in briketa, ako take som eventualno morali plačati carino, ali pa maksimalno carino obrnejo na generalno direkcijo carine v Beogradu, da se jim carina povrne. ki. Ostanek deficita bi se primerneje kril s prihranki na izdatkih aH z davki, kakor s temi skrajnimi sredstvi. Ako bi se ne moglo doseči mednarodnega posojila, bi bilo domače prostovoljno posojilo mnogo ugodne, je. Ako je gospodarski položaj Nem-čije tak, da more samo s prisilnim posojilom potegniti iz prometa 40 do r,0 milijard mark je gotovo, da bo ban-državna = Gospodarski svet v Beogradu je imel več sej, v katerih se je razpravljala pOnajveč o draginji in o odredbah, ki naj bi se izdale proti njej. Večina članov se je strinjalo o tem, dr. so najuspešnejši odredbe proti draginji tc: . .. _ maksimiranje cen posameznih "pred aie-i cez leto dai zopet ista množina tov in zlasti živil, kakor tudi osnova-, kovcev v prometu. Nemška drž nje konnsiunih zadrug. Razprava o tem j banka ima sedaj približno 58 mili-vprašanju še ni končana, ker misli rro-! jard mark v prometu, s posojilom bi spodarski svet, da je treba svar dalj; se moglo potegniti tel:ko papirja iz časa in pozorno proučiti, da w bo mo- i pr0meta, da bi bilo stanje banke rvo-gla odločitev o tem takoj dejanjsko iz-j V0ljn0j prihodnje leto pa bi se vrni- Ve8= Ccško-jugoslovanska pogodba. Ju- 'a Nemčija v isti položaj kakor je . goslovanski Llovd poroča iz Prage, da uar'£s. razlika bi bila samo ta, da je jugoslovansko odposlanstvo, ki se;«> gospodarski položaj mnogo bolj je mudilo tamkaj v svrho trgovinskih j nepovoljmji nego je sedaj, zaključkov že delj časa, sedaj odpo-! = Povijanje železniških iarifov v Av-tovalo. Pogajanja so se vršila za uvoz str Hi. Blagovni tarifi, ki stopijo v Av-1650 vagonov moke za 500 vagonov siriji v veljavo s 15. oktobrom, se bodo češkega sladkorja. Med tem so se češki s 1. decembrom zopet povišali. Deficit predmete uvozijo industrijci, obrt-; agrarci izjavili odločno proti taki re- avstijskih državnih" železnic znaša pri-niki poljedelci ali njihova društva, j kompenzaciji in so dvignili velik krik. bližno 1400 milijonov kron. Železniški pa tudi državni in samoupravni za-I češka vlada je bila sicer pripravljena, nastavljene! zahtevajo povišanje dohod-vnrii in rw1WH svoio lastno no- ! Popisati pogodbo, toda Jugoslovan- t:0v. Radi tega se bodo toverm tarifi — Kl^iFSJ* n^ S :sk0 odposlanstvo je moralo odstopiti od Kakor izgleda - s 1. decembrom novi-trebo ah pa za potebo isvojiTi cla-! pogodbe, ker je žito med tem skočilo šali, in sicer za prevoz živi! za 20 nov. Oprostitev carinskih pristojbin jZa 2 kroni pri kilogramu in ker se jc Za prevez ostalega blaga za 50 ^ je vezana na posebno potrdilo pri- ....... . .. siojne irgovsko-obrtne zbornice, da so uvoženi predmeti namenjeni po-____________- . ________ _________ - ______,____ so zaradi tega v velikih skrbeh, ker ni- padlo, sedaj pa zopet raste, tako da jih majo živeža za svoje delavce. *--*— * -*'— *----1 * "**» = Jugoslovanski Lloyd v Berlina. Šport in turistik st Seja načelnikov odsekov Športne zveze se vrši v torek dne 12. t. m. ob 19. uri v pisarni Športne zveze, Narodni dom. Ker se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo vseh odsekov, zanesljiva udeležba potrebna. — Športna zveza. st Ljubljanski športni klubi se poživljajo, da pošljejo zanesljivo po dva zastopnika k sestanku, katerega sklicuje Športna zveza v sredo dne 13. t. m. ob 19. uri v pisarni Športne zveze, Narodni dom. Odpošljejo naj se zastopniki, ki so voljni trajno delovati pri centralni organizaciji. Na sestanku se bodo razmotrivala vitalna vprašanja za razvoj športa, vsled česar naj vsak klub zanesljivo skrbi, da bo zastopan Po svetu. X Vojni milijonarji med zamorci. Tudi med zamorci je lepo število vojnih dobičkarjev, ki žive sedaj ravno tako luksurijozno, kakor bogataši v Kakem evropskem velikem mestu. Domačini zapadnoafriške Zlate obale so zaslužili ogromne vsote pri kupčiji s kakaom. Nad 200 tamošnjih domačinov ima že elegantne avtomobile, drugi pa še čakajo na naročena vozila. Mnogi so si zgradili krasne hiše, čisto v evropskem stilu. Marsikatera teh hiš stane več milijonov. X Preveč žensk v Franciji. V Franciji je vsled vojne okroglo za dva milijona več žensk kakor moških, Profesor medicinske fakultete v Parizu, Pavel Carnot, svetuje Francozinjam, ki ne morejo dobiti mož v Franciji, naj si jih poiščejo drugod, zlasti v Ameriki. X Otroška umrljivost v Franciji Francosko časopisje se bavi z naraščajočo umrljivostjo otrok. Statistika izkazuje, da v mestih Pouen, Lille, Saint Pol in drugod umre vsako leto 200 do 500 otrok v prvem letu starosti in da v isti starosti umre v Parizu 50 % otrok. Morilka otrok je, kaor se je dognalo, tuberkuloza, ki se s Kochovimi bacili v mleku prenaša na otroke v najnežnejši starosti. Francoska vlada je odredila, da dobivajo matere, ki same doje svoje otroke, posebne premije. A tudi ta okrak fran :oske vlade nima znainega uspeha. X Velikanske ka-mške jame na Moravske m. Nekaj kilometrov od Brna so bližini jame „Macocha" razkrili te dni več velikanskih kapniških jam, ki se aztezajo pol ure v Smeri proti jami Katarma. ze po dosedanjih raziskovanjih je soditi, da te jame prekašajo ako po vnanji podobi kakor po bogastvu in raznovrstnosti fonn vse, kar je dosedaj poznaega na svetu, ne izvzemš icstojnsko jamo. Zasluge za razkritje lovih jam gre znanemu raziskovalcu aašega Krasa driu. Absolonu. trebi omenjenih uvoznikov; za poljedelce izdajajo taka potrdila kmetijske družbe. Tako jsotrdilo ni potrebno, ako uvažajo omenjene predmete sama društva (kmet. zadruge in zveze). Za uvoz vseh vrst mineralnega olja pa morajo uvozniki imeti predhodno dovoljenje ministrstva za prehrano, oziroma njegovih odsekov (do 1 vagona) Kdor ne predloži tu naštetih potrdil, mora plačati minimalno carinsko tarifo. 2.) Pod pogojem, da se ne nahajajo v našem ozemlju, ali pa ne v zadostni množini, se pri uvozu opro-ščajo od carine Ves gradbeni materijal, materija' za električne, vodovodne, plinske in tovarniške instalacije, pomočni kemični materijal in barve za predelovanje predmetov, sirovine za prede-lavo, poluizdelki za tehnično predelovanje, ti zadnji pa šele jx> predhodni odobritvi generalne direkcije carinarnic v Beograd^. Ti predmeti so oproščeni od carine ped že omenjenim pogojem in pod pogojem, da jih za svojo potrebo uvažajo industrijci, obrtniki, poljedelci itd. Pri ocarinjanju teli {Medmetov morajo uvozniki carinarnici predložiti potrdilo ministrstva trgovine in industrije, da takega blaga sploh ni v našem ozemlju ali da ga ni v zadostni množini, razen tega seveda tudi potrdilo trgovsko-obrtne zbornice. Glede uvoza poluizdelkov, Id se uvozijo za tehnično predelavo je potrebno predhodno odobrenje generalne direkcije carine v Beogradu. Uvozniki naj se prej, ko uvozijo, obrnejo do generalne direkcije carin preko carinarnice, pri kateri se bo blago ocarinilo, s prošnjo, v kateri naj navedejo natančno množino poluizdelkov, z natančnim opisan, nadalje način njihove tehnične predelave in fabrikat, ki se bo iz njih izdelal. Kdor ne predloži navedenih potrdil, mora plačati minimalno carin sko tarifo, v vsakem slučaju pa mora predložiti potrdilo od trgovinskega ministrstva, da nimamo takih predmetov, oziroma ne v zadostni množini. 3.) Nobenega dovoljenja ni treba za uvoz sledečih predmetov: Neluksuznih čolnov m brodov, pootonov, šlepov, bagerov, tračnic (šin), vagonov, vagonetov in dresin za vse vrste železnic. 4.) Po minimalni tarifi se ocari-nijo tiskarske črke i« tiskarski materijal brez razlike, kartonske škatle, lesene ali pločevinaste škatle za embalažo, steklenice za pivo in mineralno vodo, vata. bombaževo predi-vo, bombaževi sukanec, njusetandski lan, vlakno od kokosa, volneno pre-divo, razen vunice, vreče iz vsakovrstnega materijala, ki služijo za odpravo industrijskih in poljedelskih proizvodov. Vsi pod 1 do 4 omenjeni predmeti se pod zgorajšnjimi pogoji lahko uvažajo v kraljevino ne glede na to, ali so sicer prepovedani za uvoz. Vse omenjene olajšave so v veljavnosti že od 23. septembra 1920.1. in se naj uvozniki, ki so med tem ča- [ znatno povišala trošarina na sladkor, za prevoza osfalcsra bla^a za 50 %. tovornina na parobrodih pa se je po- = Kocknrzi v Nemčiji. Tekom vojne dražila za 400 % Češki industrijalci je število konkurzov v Nemčiji jako i je bilo v tretjem kvartalu t. I. 422 in _ „ _ cd zafefka tega leta do 30. seotembra Berlinski listi poročajo, da se je te dni pa 869. Pred in med vojno iih ie bilo: v Berlinu ustanovilo trgovsko društvo ieta 1914: 7739, leta 1915: 4594, leta Jugoslovanski Lloyd, ki ima namen 1Q16: 2279, leta 191 C: 807 in leta vzpostaviti čim tesnejše in močnejše 1919.- 1015. ekonomsko-trgovske zveze med Jugo- , . , slavijo in Nemčijo. Društvo bo v naj krajšem času otvorilo svoja velik" sk1a-dišča in podružnice v Beogradu in Zagrebu. = Produkcija amerik. zlata in srebra. Poročila iz Amerike prinaša-jo statistike o amerik. produkciji zla- v Borze 11. oktobra. Zagreb. Borza je še vedno slaba. Pojavilo se je veliko pomanjkanje denarja, posebno v Zagrebu. Zato ni pričakovati, da bi se efekti popravili. Tudi z devizami in* valutami je rezerviran. Devize: Berlin 192 do 195, J-----------y • t l " n I T U CU 1. IS t- ¥ t-fc t- • UUI IU Wv A 9 ta in srebra v pretečenem letu. lJro- Milan 511 do 513 Pariz 830i praga izvodnja je padla. Zlata se je pri- j62 do 163, Dunaj 36 do 36.10 Valw dobilo 2,918.628 unc, katerega vred- te: dolarji 125 do 127, avstrijske kro- nost znaša 60 milijonov dolarjev, ne 37 do 38, rublji 130, češke krone Primerjalna statistika kaže sledečo 168, funti 440 do 450, francoski fran- 11: 1- >916. 68 ' PrSkcija' zlita Je 5J0 do 518. turih zl..e te 470 d. v glavnem padla zaradi tega. ker so zaradi visokih delavskih mezd bile v j obrata le najizdatnejše jame. — Produkcija srebra znaša 56,682.445 i; _ ........ unc v vrednosti 63 milijonov dolar- r^kijBroTna^siVi jev. Statistika iz prejšnjih let pa je: • n^^ijA, b«nk. .' 490. Efekti: BanVa za Primor!«........1 «00 — »a trif., ohit i ind.......... !• ' Fka eekomntos...... . 15'u 1548 » .100 »v> 450 ■m 70» L1914. 72, 1.1915. 75, 1.1916. 74, 1 r,, t tn IO ---41r, 26 1.1917. 71, L1918. 67. > = Odsek za državne nabave je , , . . . __ j„ Gobnan ....................-i«™ imel 11.1 m. svojo sejo, na kateri je i uaroio *nm. motnja..... »» - r______J___— J_ n„ Si>Ii> kod. b......:. . . . JIO 115» j Re ka pnfka banka ; Srbska banka : Dnbroračka ; Gabnan *»5 4400 - 2100 bil določen za predsednika dr. Du- jS«4-' čič, ravnatelj državnega računovod- 110 1150 1620 , - ,_-- „ t^i; ; Beograd. Tendenca čvrsta. Devize: stva Potem je odsek sldepal o koli-! Berlin* 40 50 do 50> Milan 130 do 6nah bencina, petroleja in drugih ,31 Pariz 21g London 115 do n6> potrebščin, ki se morajo nabaviti za - ----- — ... prometno in vojno ministrstvo. s Oddaja premoženja na češkoslovaškem. Termin za prijavo premoženja, da se odmeri oddaja premoženja na češkoslovaškem, poteče nepreklicno dne 15. oktobra 1920. Osebe, ki posedujejo v češkoslovaški republiki od 1. marca 1919. kakršnokoli premoženje, se opozarjajo, da se jim odstotek pri oddaji premoženja poviša, ako ne vpošljejo pravočasno premoženjske prijave. = Oddaja premoženja v Nemčiji. Frankfurter Zeitung" prinaša dalj-i članek dež. Fin. predsednika v Magdeburgu dr. O: Schwarza o prisilnem posojilu v Nemčiji. V glavnem izvaj'a sledeče: Misel o prisilnem posojilu je sama na sebi zdrava. Ampak kakor mnoge odredbe ie »rišla tudi te misel prekasno. Ob po-omu leta 1918. se je držala nem?ka valuta še na približno eni tretjini vrednosti. Takrat ni bilo niti 13 mi-ijard bankovcev v prometu, koncem eta 1919, pa jih je bilo že 22 milijard. Ako bi Nemčija preskrbela ta-erat sredstva za kritje deficita, petem oddaje premoženja ali s prisil-iim posojilom, bi bila brezdvomno brez Velikih težkoč dobila 40 mili-ard mark. To vsoto pa je od takrat ;rila z bankovci iz državne banke. V tem slučaju bi se v veliki meri izognila povišanju cen. mezd, plač in budžetnih izdatkov. Sedanja naloga prisilnega posojila, ki naj bi znašalo 50 do 60 milijard, bi imela v prvi vrsti kriti ostanek proračunskega de-icita in poleg tega poravnati nekatere državne dolgove, posebno one pri Državni banki Na ta način se 'jo gotovo potegnila velika svota bankovcev iz prometa. Proti oddaji premoženja in prisilnemu posojilu so se pojaviti takoj različni poraisle- Ženeva 520 do 530, Dunaj 9.20. Valute: funti 115 do 116, franki 220 do 225. lire 132 do 134, leji 59 do 59.25, levi 40 do 41, marke 50.50 do 51, češke krone 45 do 46, dolarji 32.30 do 32.40. Dunaj, prosti promet: Zagreb 269 do 289, Budimpešta 95 do 105, Praga 445 do 471, novi dinarji 1075 do 1125, marke 549.50 do 554.50, leji 550 do 552, levi 400, švicarski franki 5054, dolarji 300, francoski franki 20.75, lire 12.75, funti 1030. Efekti: l v»tr. kronik* enta....... . ,, mafeka r-nta........ 0,r«ka kronika renta....... V. aTrt?ii*Vo rojno posojilo . . . . T'jrš!:e rreike............ "reditn: uto<1 n 'rg. in n i«str.. >i»rM»mka............ 'iankrerein............. loeanka banka . . . . Avstro-Oenks tanka .... ZiT!>o*Uft4ka t nka....... I)rfaTn